Po S*n!na ana v iotovlfil I5m»!5ka 50 para wmwBWBaB—> Te!s?on S«. 276 * Cek. račun št. 12653 O Cene (nseretom po dogovoru. O Rokopisi se ns vračajo. • Reklamacije (nesapriej so poštnine proste. ^asasassa^assaBffisaratffaisaiBsaa 23 ^SesiSci n©F©dP® demokracij® zs marSlb©rsk@ ®^§ast, BBBBBBBBBBBBBBBBBB8SBBBBWSWBBBPiBBBH3BB588HBBWB8BB8WWKBBBBEBBBBB58BB3BBIWBBBK8EHBSBff P umm mm pete^ Uredništvo in upraraištvo „l^larodne^a Lista“ ie v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4 ¥ Merlh®ra, ¥ pet^k 2©» ©ktelbra 1922, Naročnina: MesečnoD. 1*25,četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7-50, celoletno Din. 15, izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej Leto I« Dr. Fr. Lipolđ. P® daii^olsratekl teftferenci v B©@sradn» Beograjska demokratska konferecea je sijajno dokumentirala jedinstvo stranke, utrdila njeno notranjo silo, ki bazira na programu, ponovno odobrenem od vseh članov kluba in vseh članov glavnega strankinega odbora in pokazala moč njene trdne organizacije, ki ie neomajljiva. Spletka, ki je stremela za razbitjem demokratske stranke in utrditvijo av-tonomaških stremljenj, je bila premeteno pripravljena; da ni uspela, je dokument, ki kaže, da sloni stranka na trdnih programatičnih temeljih. Zagrebški kongresisti imajo dvoje lic*. —-Oficijelno, ki je našlo izraza v zagrebški resoluciji, skriva zahtevo :x> reviziji ustave. Vsi časopisni komentarji o zagrebškem kongresu in izjave njegovih aranžerjev pa povdarjajo, da je le v reviziji ustave v avtonomističnem smislu iskati spasa. Demokratska resolucija ponovno povdarja, da stoj* stranka neomajno na stališču vidov-danšfeejistave in da mora biti politika demokratske stranke usmerjena za tem. da se vidovdanske ustava izvede do konca. Aranžerji zagrebškega kongresa, katerim je prvi cilj premem ha ustave, so bili tedaj odbiti. Demokratska resolucija povdarja važnost ureditve razmer na Hrvaškem, ki je ena najresnejših potreb naše države Demokratska resolucija kaže tudi pot, po kateri se ima ta ureditev izvršiti. Zakonodajno in administrativno delo naj se - izvede v na jširšem duhu demokratskega programa v smeri, da se doseže čim krepkejše edinstvo v narodu in tjemlje pri tem ozir na politične prilike. Stranka vabi na tej predpostavki k izvršitvi tega programa na sodelovanje vsakogar, ki priznava temelj vidovdanske ustave in drž. in narodno edinstvo. Beogradska demokratska konferenca je tako pokazala pravilno umevanje hrvaških razmer in pokaza- la realno pot za njih ozdravljenje. Tudi v teh pozitivnih smernicah dela se je pokazalo v stranki'popolno soglasje. — Radi tega je povsem brezpomembno, če so obstojala nesoglasja v tem, je li bilo prav, da so se predstavniki demokratske stranke udeležili zagrebškega kongresa. Koraka, ki ga je storil predsednik stranke s svojim prihodom na zagrebški kongres, se ni obsodilo, ker je bilo enodušno naziranje. vseh članov konference, da je predsednik stranke posotil zagrebški kongres, ker je smatral, da dela teko prav za državo in za stranko. Obsojeni so pa bili oni aranžerji in posetniki zagrebškega kongresa, ki so videli v tem kongresu početak razpada demokratske stranke in prvi korak za revizijo ustave. Ker- je predsednik stranke g. Ljuba Dav id * tv: č uvidel, da se hoče .zagrebški kongres.v teh smernicah izrabljati, tudi ni zahteval, da se njegov korak odobri. Načrt za ureditev razmer na Hrvaškem pa je bil v smislu neizpremenjenega demokratskega programa jednodušno .ustanovljen in od"©beh-glavnih voditeljev stranke g. Daviđovića in g. Pribičeviča odobren. Nade zlasti prečanskih sovražnikov demokratske stranke, med katerimi gredo v prvi vrsti hrvaški in slovenski demokratski disidenti z svojim užaljenim samoljubjem, se niso izpolnile. — Demokratska stranka ni ostala ie enotna, nje sila se je na. zunaj in znotraj ojačila, Vsi nasprotniki demokratske stranke morajo računati z enotno in trdno demokratsko fronto. To ojačen le demokratske stranke po bojih, ki so jih zanetili sovražniki stranke, a j bo nam vsem mladim in starim borcem za demokratsko misel bodrilo, da se dela v strankini organizaciji še trdneje po-primemo in tudi pri nas doma strankino organizacijo ojačimo. Obmejni promet. (Iz Uradnega lista.) Za obmejni pas se smatra pas 10 km na obe strani meje med pogodbenima strankama (Avstrija - Jugoslavija). — Sporazumno smeta stranki na posameznih krajih po lokalnih potrebah ta pas tudi razširiti. Uvozne ali izvozne davščine so oproščeni ti-le predmeti: seno, slama, trava za krmo,.slama za. nastelje živine, listje in močvirno trsje, sveže sadje, sveža zelenjava, sveže mleko, kislo mleko, živalska kri, les za gorivo, lesno oglje, šota, tre se tn o oglje, premog, kamenje, gramoz, pesek, apno, malec, ilovica in glina, lapor in vobče vsakovrstna preprosta zemljina, zdrobljeni pepel, naravni in nmetnj. gnoj, drože od kvasu, drozge, odpadki, smirek v kosih, kruh, navadno pecivo in moka do 5 kg, meso in sicer do 2 kg, ako se ti predmeti ne uvažajo po pošti, pripravljena zdravila, ki jih jemljejo prebivalci v obmej-uem pasu po receptu zdravnika iz sosednje lekarne v obmejnem pašu seboj, navadni zdravilni predmeti, ki še v lekarni svobodno prodajajo; poljedelsko, gospodarsko in drugo orodje, orodje, ki se prenaša v popravilo; žito. oljnata semena in les, ki jih prenašajo obmejni prebivalci, da jih v predelanem stanju iznova vrnejo, vreče, sodi in drugi zavoji, ki služijo za transport prej naštetih predmetov in sicer napolnjeni pri odhodu in izpraznjeni pri povratku; živali, ki se prevažajo zaradi paše, skopljenja, zdravljenja, tehtanja kakor tudi za začasno delo. Isto velja za poljedelske priprave in stroje. Radi neizvestne prodaje je treba pri nekaterih predmetih carinskega zavarovanja. Dvovlastniki v širšem smislu imajo pravico zase in za svoje rodbinske člane in za služabništvo prosto vsake carine goniti živali na delo in na našo ter prenašati poljedelske priprave in orodje. Dvovlastniki v ožjem smislu (katerih posestva seče mejna črta) poleg ravno naštetih predmetov še prenašati seme za žetev in poljske in gozdne pridelke (vino, živalski prirastek). Dvovlastniki morajo biti opremljeni razen z navadno legitimacijo še z legitimacijo pristojnega carinskega ob-lastva svojega bivališča, s katero se Potrjuje, da so res 'dvovlastniki (rodbina, služabništvo), in ki mora biti xi- dirana po carinskem oblastvu druge stranke (Avstrije). Prebivalcem obojestranskih obmejnih pasov je treba za prehod čez mejo samo navadne legitimacijske karte, s katero se sinejo prosto gibati v obmejnem pasu druge države, karta mora biti opremljena s fotografijo. Izdaja jo politično okrajno glavarstvo odnosno državni obmejni komi sari jat dotienega državljana, vidira pa jo pristojno okr. oblastvo druge države. Legitimacija velja za 6 mesecev ter se sme po tem roku podaljšati. Otrokom pod 12 leti, ako go v spremstvu odraslih oseb in ako so vpisani v njih legitimaeijsl *■ karto, ni treba imeti posebne legitimacijske karte za prehod čez mejo. Za bolezen ali smrt so posebne olajšave! Kjer zahtevajo lokalne potrebe, lahko oblasti dovolijo zdravnikom, živino-zdtavnikom in babicam, kakor tudi obrtnikom izvrševanje njih poklica v drugem delu pasa, Politiim pregled. Jugoslovanska vlada za enkrat še ne odstopi. Radikalci še sicer vedno niso smrili sklepov glede nada’j nega skupnega delovanja z demokrati v vladi, vendar pa je med njiini^moona struja za. to, da se prekinejo zveze z demokrati. Pasic čaka, da se duhovi pomirijo in bo še le potem podal demisijo v svrho spremembe v vladi. Narodna skupščina je za 20. t. m. sklicana k novemu zasedanju. Volil se bo zopet predsednik. Radikalci so proti dr. Ribarju, demokrati bodo najbrž vztrajali na njegovi kandidaturi. Zanj so tudi druge stranke. Na seji glavnega odbora demokrat, gke stranke dne 10. in 11. t, m. v Beogradu je bil dosežen popoten sporazum v vseh vprašanjih. Ugotovilo se je, da je demokratski stranki slej ko prej vprašanje ureditve razmer ua Hrvat-skem nujno in da jo smatra, za eno najresnejših potreb države. Stranka je pripravljena sodelovati v vsaki akciji v tem smislu, če ni naperjena proti državnemu in narodnemu edinstvu, proti programu stranke in zlasti ne proti jugoslovanski ideji. Notranja politika stranke mora biti usmerjena na popolno in dosledno izvedbo vidovdanske u-stave. Stranka je odločno proti vsaki reviziji ustave, predno se ni v dejanju videla vrednost njenih določb. Stranka bo kooperirala z vsakomur in z vsako stranko, ki zavzema isto stališče. Soglasna volja vse stranke je, da so obdrži edinstvo stranke, ker to zahteva državni interes. Predsedniku stranke L ju bi Davidoviču je bilo izraženo popolno zaupanje. Davidovid je umaknil svojo demisijo kot predsednik stranke in o-ste.no še dalje na tem mestu. Njemu in Pribičeviču so zborovalci prirejali navdušene ovacije. * Prva seja narodne skupščine po počitnicah se je vršila 17. t, m. Navzoč je bil tudi redičevski disident dr. Hau-sler. Zemljoradnik Stojič je stari! na notranjega ministra vprašanje radi prepovedi zemljoradniških zborovanj, v Dalmaciji, Notranji minister Tim ati je-vič je izjavil, da je prepovedal zborovanja, ker se je na njih hujskalo proti Vlahom (Srbom). Med ■vladnimi strankami je zemljoradniška demagogija izzvala viharne proteste. Poslance (K Hausler je izjavil, da je srečen, da je v skupščini. Hoče sodelovati na Konsolidaciji države. Poroča, zakaj se je obrnil od Radića. Nato je prešla skupščina na razpravo zakonskega načrta o nekaterih izmenah v zakonu o splošni upravi, zlasti glede velikih županov. Predlog, da se imenujejo v prvih treK letih za velike župane samo oni .višji uradniki in javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in 10 let državne službe ali javnega dela, je bil sprejet s 119 glasovi proti 25. Predložen je zakonski predlog za pomoč narodnim delavcem, ki so trpeli za narodno ujedinjenje, dalje predlog, da se na Kuma-novem postavi Pantheon za pokonanije ostankov za narod zaslužnih ljudi * Okrožna konferenca soc. demokratske pol. organizacije za mariborsko oblast se ie vršila v Mariboru v nedeljo dne 15. t, m. Zborovalci so se izrekli za-popolnoma samostojno, od Ljubljane neodvisno mariborsko oblast, kakor jo predvideva ustava, V tem smislu ste bile tudi sprejeti dve resoluciji Ustanovi se oblastna strankina organizam1-ja s sedežem v Mariboru za vso mariborsko oblast. * Češkoslovaška narodna skupščina je sklicana k zimskemu zasedanju n« 24. t. m. — Brezpravnost Slovanov v Avstriji. Dunajsko policijsko ravnatelj« stvp je prepovedalo za dne 16. i. m, y dvorani dunajskega rotovža napovedano zborovanje čeških socijallstov, Kf bi bilo obenem manifestacijsko zborovanje avstrijskih Slovanov, ker baja prete nemški naciionalisti s protide-monstraeijami, vsled česar bi _ lab Ko prišlo do spopadov. Tako enakopravnost dele avstrijske oblasti avstrijskim Slovanom, a pri nas! Naši Nemci 08 lahko prosto gibajo in — izzivajo! Vprašanje bližnjega Vzhoda. GrRf so se morali ukloniti in podpisati sklepe konference v Mudaniji, po katerifi pripade Vzhodna Tracija Turčiji in jo morajo Grki takoj izprazniti. Začetkom' novembra se na to prične mirovna konferenca. Kraj še ni določen. Grki so že začeli iz p ražnje vati Tracijo. Poroča se o velikih nasilstrih Turkov nad Krščanskim prebivalstvom v Traciji. Izselilo se je že 200.000 kristjanov. h ssaSe stranke. Zaupni sestanek demokratske stranke v Ptuju Za v torek 17. t. m. je sklicala krajevna organ, demokratske stranke vi Ptuju zaupni sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Poročala sta poslanec dr. V. Kukovec in dr. Fr. Lipold. Po poročilih se je razvila živahna debata, tekom katere se je poslanec g. dr. V. Kukovec pojasnjeval aktuelna vprašanja. Soglasno je bilo sklenjeno: Zaupniki demokratske stranke, zbrani 17 oktobra 1922 v Ptuju, so vzeli z odobravanjem na znanje referat dr. F- Lipolda o seji demokratskega kluba in glavnega strankinega1 odbora v Beogradu. S splošnim odobravanjem se je vzelo na znanje poročilo poslanca dr. Kukovca o političnem položaju, ki je posebno razmotrival strankarske razmere v Sloveniji. Zborovalci odločno obsojajo skupino okoli »Slovenskega Naroda«, ki v zadnjem času z brezprimernimi napadi na demokratskega poslanca tega okraja dr. Kukovca izkrivlja razmere ob narodni meji in se protivi brez vsake opravičenosti izvedbi ustave in od narodne skupščine sprejetih zakonov glede zboljšanja uprave in gle-flo uvedbe že dolga leta zanemarjene sa- Sfrsfi'?' Man’oor, 20. okloSra' 1922,' UaTArfnr ——BacBBga—Mirrr-iw . m 1 mouprave iv! mariborski oblasti. Pov-darjajo, da is delovanje poslanca dr. Kukovca glede organizacije, uprave in samouprave v popolnem soglasju s stališčem vseh zaupnih zborov stranke v Sloveniji in celotne organizacije demokratske stranke. Poslancu dr- Kukovcu se izreka za njegovo delo zahvala in se z ogorčenjem zavračajo osebni napadi »Slovenskega Naroda« na njegovo politično delovanje- Zborovalci so poslanca dr. Kukovca tudi naprosili, da zastavi svoj vpliv za ohranitev ptujske gimnazije- DomaSe vesli. ga občevanja z moškimi od sodnij obsojen, pa ga škof pusti na njegovem mestu, dalje vzgledi duhovnikov, ki so spreobrnili cerkve in prižnice v stran-karsko-politiene beznice, ne morejo o-stati brez slabili posledic. Danes se v večini cerkev no uči več božja beseda, se' ne navaja ljudstvo k poštenosti, ampak vrše se v cerkvah navadni politični shodi, ki hujskajo, namesto da bi mirili, ki vzbujajo strasti, namesto da bi blažili srca. Tako je mogoče, da moški in ženska, ki hodita pridno v cerkev, umorita starega moža, ki je na poti njuni pregrešni ljubezni, tako se zgodi, da nezakonska mati, ki tudi pridno bodi v cerkev, umori otroka, da oče umori sina itd. In sedaj si poglejte še povrh vpliv podivjanega klerikalnega časopisja, ki neprestano hujska, ki bruha klevete, psovke, zmerjanja, obrekovanja, lasi, podlosti in bujskarije, lesk or n. pr. »Straža« in »Slov. Gosp.« Kako naj ostane pri či- — Pred knmanovskimi slavnostmi. Kov načrt za kumanovske proslave določa naslednje: Prvega dne proslave, dne 24. oktobra, bodo čete — število se določi naknadno — v kumanovski okolici, kjer je hrabra srbska vojska pred ^ _____ ......... 10 leti prebila fronto, vprlzoriio neko- ^anju fega razdivjanega časopisja ki liko momentov iz kumanovske oitke. duhovg5hli slepo udailo ljudstvo na-Opoldan bodo čete prisostvovale sloves- raYncst poziva K pobojem naprednja-nemu opravilu m zahvalnici v kuma- ^ to pošteno in razumno! novski cerkvi, po opravilu ^ pa bode In t<) časopisie si g9 hinavsko čudi po-pred m^tom velika revija cet^ Istega cUvjanosti ljudstva ter išče vzroke tam kjer jih ni, ne vidi jih pa v sebi in v onih, ki so njegovi priganjači! — Zakon za zgradbo cenenih stanovanj. Kakor se poroča iz Beograda, je dne zvečer 'odhaja vojaštvo v Skoplje, kjer se bo udeležila slavnostnega sprejema kralja in skopljanskih večernih slavnosti. Del vojaštva odhaja dne 27. t. m. v Mitrovico in odtam z avtomobili v Peč, kjer bo slovesno vstoličehje •srbsko-pravoslavnega patrijarha Dimitrija. —-Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nam piše: V kratkem se vršijo volitve delegatov za občni zbor. Delegati se' volijo po obveznih kandidatnih listah (na uradnih obrazcih), kakor to predpisuje statut § 25 in 26, izdelalo ministrstvo za socijalno politiko nov kakonski načrt za zgradbo malih, cenenih stanovanj. Podrobnosti tega zakona še niso znane. Nedvomno pa bo našel zakon, ki bi oclpomogel e-danji stanovanjski bedi, tako v parlamentu, kakor v javnosti splošno odobravanje. — Pametna naredba. Prosvetni minister je dal vsem ravnateljstvom sred- objavljen .v Uradnem listu. Volilni n- nji]l gwl nalo?rs da prepovedo dijakom, pravicenci so porazdeljeni na o »ero- g sjabim šolskim uspehom negovanje kovnih edmic: L Denarni zavodi, 2. tr- spor+a> vge dot1e1> doldcr ne izboljšajo govina in špedicija, 3. rudarstvo in ko- Svojih TedoV- Brezdvomno bo ta odredba pri šolnikih in starišili našla o- vimarstvo, 4. ostala industrija in obrt, 5. vsi ostali poklici. Glas vsakega zavarovanca šteje za enega, glas vsakega službodajalca pa za toliko, kolikor ima službodajalee določenega dne zavarovanih nameščencev. — Industrijski razvoj Zemona. Zemun se je začel po preobratu silno naglo razvijati. Kot naravno pristanišče v trikotu med Savo in Donavo, ter kot nekako predmestje državnega centra Beograda, ima za nadaljni razvoj najboljšo podlago. Po preobratu dobravanje. — Davek’ na samce v Vojvodini. — Predstojnik zdravstvenega odseka v Vojvodini je izjavil, da je predlagal vladi, naj v najkrajšem času uvede davek na. samce in na zakonske brez otrok. Dohodki iz tega davka bi se u-porabljali za nove zdravstvene naprave; tako bi bili v Vršen, Subotici in Vel. Kikindi otvorjeni zavodi za dojenčke, v Vel. Bečkereku venerični am-bulaforij, a novosadski bakterijološki se je naselilo v mestu mnogo industrij- zayod bi’bi! znatno'razširjen. skih podjetij, ki dajejo mestu popolnoma industrijski značaj. Kakor poročajo listi, gradijo v Zemunu novo, moderno opekarno, ki bo proizvajala dnevno 20 milijonov zidnih opek. S leta bo znatno odpomagano pomanjkanju stavbnega materijala, ki se čuti nred-vsem v onih pokrajinah, ki so pretrpele vse grozote svetovne vojne, v Srbiji. Pri tem podjetju je baje udeležena tudi inozemska Rotšildova skupina. »Bavarski Lloyd«, je skupno z več nemškimi tvrdkami prosil za dovoljenje, "zgradbe ladjedelnice v Zemuna, ki bi — Strela ubila dva otroka, V neki vasi blizu Kranja so se vračali otroci iz šole. Med tem je nastala nevihta in strela je udarila v skupino otrok. Dva sta ostala na mestu mrtva, ostali na so omamljeni obležali na cesti. Takojšnja pomoč jih je zopet spravila k zavesti, vendar pa, nesreča ne bo ostala brez posledic za prizadete otroke. — Kaznovana izdajalca. Te dni se je izvršila v Leskovcu v Srbiji smrtna obsodba nad Ivanom Kara-Jankovičem in Špiro Zajdovičem, ki sta za časa bila ob enem urejena za popravljanje bolgarske, okupacije Srbije med svetovno vojno izdala veliko Srbov bolgarskim oblastem, ki so jili potem dale pomoriti. Oba sta bila obešena. — Vlom v cerkev. Na Taborskem v Zagorju na Hrvatkem je bilo v noči od 1. na 2. oktobra vlomljeno v tamo-šnjo cerkev. Tat je odnesel kelih in monstranco v vrednosti 50.000 kron. — Tatvine je osumljen nek Alojzij Mio-šek, ki je pred kratkim pobegnil iz varaždinskih zaporov. — Ne igrajte se z orožjem! V vinorodnih krajih je navada, da fantje ponoči stražijo po vinogradih. Za šalo in in izdelovanje železniških vozov ter lokomotiv. — Znižanje cen v zagrebških gostilnah. Zagrebški aprovizacijski odbor .je sklenil, da se cene v gostilnah, hotelih in restavracijah znižajo za 10%. Ven iz moralne propalosti! Pod tem naslovom je »Slov. Gosp.« z ozirom na .neštete smrtne obsodbe pred maribot-,sko poroto napisal članek, podoben . »Stražinemu« članku »Resen memen-to!«, v katerem obdolžuje podivjanosti ljudstva vse drugo, samo ne pravih krivcev. Krivo je baje svobodomisel- stvo, sokolstvo, preganjanje dubovšči- kratek čas pa pri tem streljajo iz pušk .ne in Bog ve kaj še vse. Kdor pa trezno misli, bo se čudoma vprašal: zakaj je podivjanost baš v najbolj klerikalcih pokrajinah največja! V pokrajinah, kjer ima klerikalna stranka abso--lutno moč, kakor v mariborskem, Iju-. tomerskem okraju itd! Nedvomno je, da tudi v moralnem pogledu še trpimo na posledicah vojne. Vendar mora -vsak trezen presojevalec videti glavni -vzrok strašne podivjanosti ljudstva zlasti v krajih, kjer ni svobodomise!-'stva ir »kolstva in kjer je duhovščina neomejen gospodar, baš v naši • politiku joči duhovščini. Slabi vzgledi duhovnikov, kakor oni župnika.Magajna Kranjskem, ki je bil zaradi spoine- samokresov in drugega orožja. Tako so tudi v-Sodrežu hodili te dni fantje s puškami po vinogradih. Imeli so dve puški, izmed katerih so eno izstrelili, ena na je ostala nabita. Med potom so se ustavili pri neki zidanici, kjer so se krepčali in šalili. Pri tem vzame eden izmed fantov puško, in misleč, da je prazna, nameri proti Simonu Margi-ču ter jo sproži. Strel je zadel Margiča naravnost v prsa in v petih minutah je bil fant mrtev. o Sokol Muta-Vuzenica naznanja, da se vrši javni nastop dne 22. oktobra ob 14» uri ob vsakem vremenu. Pred nastopom je ob pol 13, uri seja koroškega okrožja MSŽ. Bratje in sestre iz okrožja in sosednih društev, pridite y. kar največjem številu! — Odbor. — Od Sv. Barbare. Tukaj je vino in sadje tako bogato obrodilo, da sploh kmetje nimajo nobene posode več. Vinski kupci se vabijo. Vino tehta od 14 do 18°. Vabijo se kupci za jabolka (krasni mošanckarji), ker se dobe tu shrambe, skladišča in tudi vozniki. — Nesreča v šali. Dne 13. t. m. so bili fantje Franc in Janez Goanik, Konrad Bezjak ter več. drugih iz Ea-goznic pri Ptuju zaposleui s tolčenjem sadja. Med odmorom so se za šalo metali, Pri tem je Janez Goznik tako nesrečno vrgel Konrada Bezjaka, da si je ta zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. — Zopet nesreča pri streljanja. V Zavrhu pri Sv. Barbari je med „rgatvo streljal Želar Jurij Muršen z možnar-jem in se obstrelil. Zlomilo mn ia levo nogo in ranilo levo reko. Prepeljali so ga v bolnico v Maribor. — Letošnji vremenski preroki so se pošteno zmotili. Prorokovali so toplo in solnčno jesen, a kakor v zasmeh, že štirinajst dni neprenehoma dežuje. — Tudi barometri so popolnoma zmešani. 2e pet dni kažejo »na lepo«, toda narava se noče pokoriti. Ljudje na deželi so že v skrbeh, kako bodo pospravili poljske pridelke in posejali ozimine. Tudi trgatve lepi čas je letos kaj neprijeten. Edino dobro bo menda še, da letošnje vino ne bo tako zelo zmešalo pivskih glavic. — Otvoritev meščanske šole pri Sv. Lenartu. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah nam pišejo: Po več kot dveletnem trudapolnem delu se je konečno vendar posrečilo doseči ustanovitev in tudi otvoritev meščanske šole pri Sv. Lenartu. Glavno zaslugo zato so pridobili napredni odborniki občine, ki so našli v nekaterih odbornikih nasprotne stranke odločne pomočnike. Kako važen in za ustanovitev šole odločilen faktor je bil s voj časni nakup šolskega poslopja Schulvereina od strani Glavne hranilnice, je pokazalo najbolje tekom te dobe, ko je šlo za ustanovitev šole. Ker je napredni zavod kupil to šolsko poslopje, so nasprotniki zagnali divji krik in ga sumničili korupcije, klerikalna, vlada pa je vrgla vse demokratske odbornike iz sosveta. Minister Roškar se je trudil z Vrstovšekoni vred, da bi dosegel razveljavljenje že perfektne pogodbe. Utemeljevali so to stem, da sta z nakupom bila težko o-škodovana kakor občina tako okraj, ki rabita poslopje za ustanovitev šole. In danes! Prijatelji šole so prisiljeni kriti šolske potrebščine s prostovoljnimi prispevki, občina je dala le ime in garancijo za vzdrževalne stroške, sama pa noče žrtvovati ničesar; okraj je sploh neinteresiran in ne da za enkrat nič. Tako izgledaj o one osebe, ki so svojčas tako hrepenele po šolskem poslopju — seve le radi šole. Toda stvar bodi pozabljena in to v očigled dejstvu, da se sedaj skoraj vsi v trgu požrtvovalno trudijo pri notranji izgraditvi zavoda. Vpisovanje v I. razred se prične v soboto dne 14. 10. 1022 in nadaljuje v nedeljo dne 15.10. S pondeljkcm se prične z rednim podukom. Upamo, da bode pripomogla nova šola K razširitvi kakor prosvete tako državne misli v tem severnem kotu nnše države. m Sumliiv popotnik. Pred par dnevi je aretirala policija v nekem mariborskem hotelu nekega mladega človeka iz Hrvatske, ker je bil brez vsakih listin. Izpovedal je, da so ga hoteli njegovi tovariši zvabiti v Nemško Avstrijo, sicer pa da je brezposeln in brez sredstev. Pri natančnejši preiskavi pa je našla policija v postelji skritih 61.000 K. Ker je cela zadeva sumljiva, je bil fant oddan sodišču. — Kraljica odpotovala v Bukarešto. Iz Beograda poročajo, da je kraljica odpotovala s posebno ladjo proti Bukarešti. Spremlja jo knez Pavle. Tudi kralj Aleksander odpotuje prihodnji dni v Bukarešto. m Roparska napada v Pobrežju. — Minulo soboto zvečer bila sta na Pobrežju 2 mesarja napadena ter močno ranjena. V nedeljo zvečer pa je bil na razkrižju pred Holčevo gostilno od 4 lopovov napaden gostilničar I. iz Maribora. Na Mice mn je prihitel na pomoč poštni nadkontrolor Z., ki se je istočasno vračal v Maribor ter ga je rešil napadalcev. Gostilničar je poško- dovan na glavi, na obeh’ očesih', na levi roki, kjer so mu očividno hoteli prerezati žile, ter je spraskan na nogah. Odnesli so mu tudi klobuk. Branitelj Z. pa je poškodovan na levi roki. Orožni-štvo je vobče poznani četvorici ra sledu. Upamo, da jih izsledi in. da bodo prejeli od sodišča izdatno plačilo. — Zasačeni tihotapci. Minuli teden je zasačila orožniška patmla pred gostilno Alberta Rosepberga v Radencih avstrijske tihotapce, ki so s pomočjo znanega gomjeradgonskega tihotapca pretihotapili čez mejo v voz vprežene-ga konja. Tihotapce je orožništvo izročilo pristojni oblasti, konja in voz pa zaplenilo. — Tatvina. V noči na 8. t. m. je Andrej Oprešnik, rojen 18S7 pri Sv. Vidu nad Valdekom, pokradel svoji delodajalki Elizabeti Dasner pri Sv. Lovrencu na Pohorju obleke, perila, ‘n obuvala v skupni vrednosti 25.000 kron in je neznano kam pobegnil. Oprešnika zasleduje že od leta 1920 okrajno sodišče v Šoštanju, koder je bil radi tatvine gonilnega jermena pod ključem in je iz zaporov pobegnil. — Iz žalosti in sramote se je obesil v Trstu 47-letni voznik Ivan Sterle, ker so mn radi tatvine v neki blagajni aretirali 221etnega sina. — Jadrnica »Zagreb« se potopila. Jadrnico »Zagreb«, je na potu iz Havane v Tampico zalotil vihar ter jo razbil na obrežju otoka Kube. Poveljnik, kapetan Medanič in vsa posadka se je rešila. »Zagreb« je bila 59 m dolga in 8 m široka jadrnica, last tvrdke Hciu-jevic in. Bunčuga ter je nosila 1.800 toru Za časa nesreče je bila ladja prazna. 1 — Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla v soboto, dne 14. t. m. gospa Suzana Skaza, veleposestnica y Velenjem. Pogreb se vrši danes ob 3. uri pop. v Velenju. N. p. v m.! — 16 milijonov K prejme invalidsko udruženje še tekom oktobra kot podporo za invalide do 1. nov. t. 1. / Za regulacijo Drave od Maribora do Medjimurja je ministrstvo poljoprivrede odobrilo kredit 569.000 dinarjev! ter za izredna popravila ob Dravi še 1,243.000 Din. Z deli se prične že to jesen. — Slovensko šolsko društvo Z3 Ko« roško s sedežem y Celovcu je povodom1 druge Obletnice plebiscita obnovilo svoje delo. Društvo ima iste cilje kakor CMD. . * — Amerikanaka mast po 86 K? Glasom zagrebškega »Jugoslov. Lloyda« bi imela te dni priti v Ljubljano preko Hamburga amerikanska mast, ki bo prišla postavno Ljubljana na 86 K kg. — V gozdu skrito kolo. Dne 111. m. je našlo orožništvo v gozdu pri Mur« ščalcu v grmovju skrito kolo, znamka »The Champion«, št. 114.640. Koto je skoraj novo. Preiskava je dognala, da je kolo ukradel že znan dolgoprstneš Martin Šumak iz Slatine v Daljni Lendavi pred enim mesecem. Ker se ni mogel izkazati, kje je kolo »kupil«, ga je skril v gozdu. Izročen je bil sodišču. Lastnika kolesa se še ni moglo najti. Vozne ugodnosti za invalide na držav-nih železnicah. Beograd, 17. okt. (Izv.) Na zahtevo ministra za socijalno politiko dr. Žerjava je dovolilo prometno ministrstvo za vse invalide do konca tekočega leta prosto vožnjo na vseh progah državne železmce. Kot vozna legitimacija služi posebna objava za vsako: vožnjo, katero vidira pristojna oblast. Razen teg pa se mora izkazati z invalidno le-gitimacijo. — Od veselja nmrL Ruski begunec Lovretije Ivanov v Šabou je pred par dnevi dobil od svoje žene, o kateri je mislil, da je že davno mrtva, pismo, v katerem mu sporoča, da so ona in otroci zdravi. Ves vzradoščen je hitel v kavarno, kjer si je na to veselje privoščil par kozarcev žganja. Pil je tako dolgo, da je padel pod mizo in umrl. — Stroške za potovanje v Pasteurje« ve zavode ih nazaj morajo glasom odloka. ministrstva za narodno zdravja nositi pristojne občine. Vse osebe, ki so jih ugriznile stekle ali stekline sumljive živali, marajo občine najkasneje v 24 urah odipremiti v najbližji Pasteurjev zavod. — Gasilno orodje je carine prosto. »Službene Novine« prinašajo naredbo .mimafarfikega e3gta».iki določa, da io »a. voz gasilnega orodja za gasilna 'drn- Kajti po senžermenski pogodbi tako štva pri uvozu iz inozemstva carine postopanje ni dopustno. Ako bi bili pri prosto. 1138 kaj enakega storili, cel svet bi se »Glas Svobode«, glasilo svobodomi- zgražal nad »balkanizmom«, beraška selnili Slovencev v Ameriki, izhajaioče Avstrija pa dela, kar se ji zljubi.« v Ckieagi, slavi dne 27. t. m. 20-Ietnico Opozarjamo naše poslance na to obstoja in priredi ta dan slavnostno nasilje avstr, oblasti. izdajo v ogromni nakladi. Ptuiske novice. Guštanj. (Kako hitro se časi spreminjajo.) Ko smo pred 1 mesecem, hoteli kupiti pšenične moke — je ni bilo ne v trgovinah, ne pri pekih. Vsi ko nedolžno obračali in menili, da moke ni. Pri starih Grkih je mesto Ahaci a j£0 pa kila dovolj visoka ceha 35 K slovelo po anekdotah, ki so kazale ma- za kg? pa je kilo takoj dosti moke. In lomestno omejenost; pri Nemem je bi- ge da.nes j0 moke dovolj, toliko, da je lo mestece Schilda na istem siovesn: nj|| padati ne morejo. Trgovci in peki danes Ptuj uspešno tekmuje z Abderi- naenkrat ne vedo kam z moko, katero ti in ScMldbiirgrerji. Koman so Ptujca- naravnost ponujajo — že po 29 K! Mi ni pozabili sijajno, patenta vredno iz- pa se n3 bodemo dali premotiti in moke najdbo socijaldemokratskega župana, tudi po tj ceni nočemo! Še bo cenejši, naj se glasbena šola da v nadeni, ker vgaj ^ v Ljubljani in Mariboru že po »nič ne nese«, že prihajajo novi istom- 22 K! Nam se nikamor ne mudi, ima-ko imenitni predlogi; obrtna in trgov- m0 ge dotle- mega! sicer pa, kedaj pa ska nadaljevalna sola se na: opustita; S8 žemlje povečajo in kedaj narastejo iščejo se podjetni zavodi ih posamezni- tudi po ti ceni nočemo! Še bo cenejša, ki, ki bi nosili deficit Pij*skesa doma; pa p0 gs cenejša! stanovanjski bedi naj se odpornore Guštanj. (Volitve). 10. decembra 1.1. imenitnim načrtom, da so iz majhnih kodo tudi po Mežiški dolini občinske mansardnih sobic, ki služijo za vežba nje gojenk v glasoviru, klavirji prene- volitve. Pri nas sta dvA .stranki JSBS in SLS, ki sta obe gotovi zmage. Mi sejo na skupni prostor (menda v ned- meščani pa tega ne moremo verjeti, strešju). mansardne sobice, katerih se kaiti v našem trgu smo večinoma, taki služkinje branijo, pa s? oddajo v na- p0sestniki, ki od obeh nočemo nič slijem. Gojenke se potem lahko — mmrnr: šati> Mi ne maramo proletarskega dik-dvajsetrocno — na 5 k-a vitji h vadijo ^ata delavcev in tudi ne nadaljevanja v skupnem prostoru — sigurno sred- sedanjega režima. Mi hočemo posebno st-vo za, odpravo miši — v podstrešne gospodarsko stranko, ki se bo brigala sobice dekliškega, in tern ato pa bodo v za kja.gor trške občine in tržauov in ne poznih nočnih urah pribo m L težki pod- z% žem socijalistov ali SLGnvjev.. Mi-najemuiki z ropotom in kricem kar s];mo> da ie'§e vsakemu tržanu teror nai sluzi utrditvi živcev goienk, ki bo- tovarne v dobrem spominu. Terorja od do tako deležne pvav.e spavtsmb? vr.go- tam si ne želimo — mi hočemo v svoji je! Sploh vžjva Mladika posebno m a- občini sami odločevati. Zatorej na plan fclonjenost« županovo. Nekdanji župan ,3a gospodarsko stranko brez raznih Ornik je »Mrdchenlmim« močno urote- gariev za prosPOh občine! žival, tako _da so- • ga gojenke kimale Gnštanj . Javornik.„Sod 80 hi je dal ^Papa'< — je Pac veael. da se z de-sJis- poseetnik Osiander izgotoviti za most. kim internatom Pomnoži nromet in Tme| je smo]0. Ker sod ni prhv držal, prodaja zemea^v .. i-n.iu! Sedanji Orni- -je namočil v bližnji kotulski potok, kov nasloonik m StanoveAi tovariš pa Prjgia p,a je ponoči huda nevihta, poki hoče za ?>lladiko zasluziti ca.gt.ni pri- tok je nenavadno narasel — in sod je imek »Stiefnapa«. ker baje Imče odpra- splaval v Mežo! Plohi, kateri so plavali viti ta zavod -menda, zato, ker je med po vodi so sod razbili! Škode je okrog redkimi mestnimi podjetji, ki v zad- 30.000 TC, njem pol letu ni imel deficita, ali zalo,------------------------------------------- ker je — slovenski'? Sicer pa se godijo na ptujskem magistratu tudi druge čudne stvari. Zadnjo soboto popoldne smo na Florjanskem trgu slišali divje kričatii© Dopisi. Polenšak pri Ptuju. Naši rojaki, ki iz bivajo že dalje časa v Ameriki, so nas mestnega urada. Po krepkih "glasovih Vmv Prijetno iznenadili. Pred kratkim smo spoznali zdravi organ županov, js Prejem Grkajšnje šolsko vodstvo i.0G0 Skrilj smo s8 ^ kavarno na^ornti in p sl - ^ z-brčili ameriški Polousani nemu uradu in čez nekaj minut smo za naše u'božue šolarje. Poslano pismo videli, da je iz mestne hiše odhajal ves se. 8‘lasi: »Spoštovani, gosp. nadučitelj rudeč in razburjen žnuanov klubski na Polenšaku. Ob pričetku nove- lirat in somišljenik. Ali so njemu ve- ga šolskega letajmo se tukaj nastupale prejšnje »nekoliko« glasne župa- njeni bivši Polenšanari odločili Vam nove besede? Ali je res. kar po ptujskih Toslaiti mali znesek za nakup solskih strehah čivkajo vrabci, da divii -zakon Potrebščin ubogim učencem in uče-n-med starimi nravnimi socijalisti in kam’ katerih očetje so padli v svetovni novimi lažisođijalsti ni prav srečen, da vo;ini- — Podpisi: Majcen Franc, Majcen Marija, Golob Martin, Čuš Alojz. Pretzdilo Terezija in Anton, Korošak Arna«.— Naši vrli rojaki so pokazali s mu grozi ločitev od mize in steklenice? Toliko je gotovo da za- župana no zadostuje samo veliko število glasov in ....... - iprizanja vredna dobra velja, temveč te*51 blagosrčnim činom,, da tudi v dalj potrebna je tudi duševna zmožnost olika. Koroške isevi.ee. nem svetu niso pozabili mile domovine in nje bodočnosti — naše mladine. — Šolsko vodstvo izreka v svojem, kakor tudi v imenu starišev in šolske mladine najprisrčnejšo zahvalo blagim da.ro-v . , valcem. Naša mladina bo ohranila svo- Koroski ilemci oropali javne naprave, je dobrotnike vedno v hvaležnem spo- Libeliče pri Dravogradu so od raz- ~ Mi Polenšani Pa želimo pri- mejitvene komisije bile prisojene naši ^Meljem preko oceana obilo sreče, državi in so te avstrijske oblasti zaou- Slovenska Bistrica, Mestni občinski stile 30. sept. t. 1. Pred oddajo pa so °™ 3e.v s)!°^ dne 13. t._ m, skle-Avstrijci spravili, kar se jim je zdelo 1X1 ’ na^zveda poskusno klanje živine vredno, seboj. Odnesli so: ' ’ ' v. kaL'ni rezi]! in sicer v mestni klav- Iz gasilnega doma vso opremo po- f*0'1 in to za mestno prebivalstvo. Do-žarne hrambe z brizgalnico. Iz občin- Jxaiauo 36 namreč, da so tukajšnji meske pisarne vse spise m vso opremo, fr.n. naivečji navijalci cen, ki naku-železno peč in napisno tablo Iz liud- 1>u;!8;i0 le staro slabo govedo m nudijo ske šole: iz 3. razreda vso opremo, — m!so me£2auom P° 56 K do5im mo-celo lončeno peč. Iz voditeljevega sta- ra;,° za vojaštvo dobaviti najlepše me-novanja 4 zunanja okna. Jz stare šole eo po od , kff- Ta skIep mestne občine bakren kotel in 1 štedilnik ~ " moramo le pozdravljati, ker bo to le Izropanje občinske pisarL in šol- prebivalstvu, zlatega razreda se je vršilo na pritisk r orožništva, ki se je sklicavalo na nalog “VOal ^f1 Okrajnega glavarstva. Tudi ostale tab unP P ! ^1'1 v- v.sm;-slu -p d ■, . - . sostvovati občinski odbornik. Kot prvi T0’- •r lK>! naša Tlada pride na vrsto g. Josip Justinek, Upa-oojcl] močna, da izsili od avstrijske mo, da bo ta odbor v Šlov. Bistrici na-.vlade vrmtev oropanih predmetov, pravil temeljito rem-aduro. Mestna ob- čina se pogaja š tovarno za baker v Slov. Bistrici v svrho oddaje toka za električno razsvetljavo mesta. Šmartno na Pohorju. Podpisano šolsko vodstvo se tem potom najprisrč-ne-je zahvaljuje vsem obrtnikom, ki so pripomogli, da se je našo zanemarjeno šolsko poslopje popravilo. Zlasti gre zahvala mizarskemu mojstru g. Simšeku in pleskarskemu mojstru g. Vrečkotu, oba iz Slov. Bistrice, ki sta dokončala svojo nalogo zvesto in o pravem času. Prav lepo zahvalo si je pa zaslužil zidarski mojster g. Stupan, tudi iz Slov. Bistrice, ki je žo pred petimi mesci prevzel zidarska dela, poslal pa svoje delavce še le 2 dni pred začetkom šolskega leta ter s tem svojim odlašanjem povzročil, da se pouk sploh ni mogel pričeti o pravem času. Popravila znotraj in zunaj šolskega poslopja, vsled deževne jeseni slabo napredujejo, pouk je zelo oviran in mnogi sploh ne pošiljajo otrok v solo, ker se izgovarjajo, da je deca v nevarnosti vsled popravil na šoli. G. Stupan, koliko truda je stalo šol. voditelja, predno je prepričal davkoplačevalce o potrebi renoviranja šole. koliko truda ga je stalo predno se je dobil potreben kredit, koliko truda ga je stalo, predno je o priliki šol. popisovanja staršem dopovedal potrebo rednega pošiljanja otrok v šolo in zdaj pridete Vi počasnih korakov in pričnete z delom še le 2 dni pred začetkom šole vkljub opetovanim prošnjam ter ovirate s tem pouk do skrajnosti. Ali ni bilo dovoli dolgo in suho poletje, da bi lahko svoje delo dovršili med .počitnicami? Toda škoda besed----! Vsem šol. svetom na tega. »zidarskega« mojstra prav toplo priporočam! Zagažen Ivan, šolovhdja. — Tinje na Pohorju. Naš župan g. Janez Ferk je hodil ponoči stražit svoj vinograd, da hi mu drugi ne prikrajšali trgatve. V temi je padel v neko jamo iu si zlomil desno roko. Moral je v bolnico. — Is Rečice v Sav. dolini nam pišejo: Apostol Novačan je srčno želel v nedeljo oznanjevati svoj evangelij v Vajdovi gostilni, a je siromak, najbrž vstal tisto jutro z levo nogo. Pomenili so se z okrajnim komisarjem in orožniki, ki so mu dopovedali, da na Rečici ne more ničesar več pokvariti; saj tako vse bere »Slov. Gospodarja«, »Stražo«, »Autonomista« in. tem podobne evangelije. Enak uspeh je imel na Ljubnem pri Podpečanu. Naše sožalje, gospod Novačan! Pri nas ljudje nimajo smisla za Vaše reči, ali tam za morjem hi pa s tem programom dobro izhajali! 6osp€sdairst¥0. Namakanje semenskega žita. Znano nam je, da se prenašajo po semenu tudi bole-mi. Zlasti rada se na ta način prenaša tako imenovana žitna snetia-vost ali snet. Proti razširjanju te bolezni vplivamo s tem, da seme namakamo v raztopini modre galice ali da ga obdelujemo z apnom itd. S tem pokoli čujemo tiste nevidne majhne trose (seme) glivičnih bolezni, ki se drže na površju semena in ki se z njimi raznašajo. Namakanje pšenice v polodstotni raztopini modra galice se je že tu in tam vpeljalo, vendar še vse premalo. V novejšem času se hvali za tako namakanje novo sredstvo z imenom »u-spulun«. S tem sredstvom se pokonču-jejo kali snetjavosti in odvračajo tudi drugo glivične bolezni. Zlasti ugodno in zanesljivo vpliva proti tako imenovani »snežni pleanji« pri rži, ki je po-gesioma kriva tudi po naših krajih, da nam gre rž po zimi po zlu. Natančne raziskave so namreč dognale, da je zimski pozebi rži kriva plesnoba, ki se razvija ped snegom in ki ngoaablja mlado rž. Z namakanjem žita v raztopini »uspulun-a« dosežemo po novejših izkušnjah tudi to ugodnost, da žito bolj uspešno kali in da daje veliko bolj trdne rastline, ki se vse lažje upirajo neugodnim vplivom vremena. »Uspu-lun« lahko rabimo na dva načina. Ali napravimo z njim raztopino, v kateri namakamo žitno seme, ali pa z njo seme samo poškropimo in ga z mešanjem do dobrega zmočimo. V prvem slučaju rabimo za 100 kg semena 100 gramov uspuluna, ki ga razstopimo v 40 litrih vode; v drugem slučaju rabimo za 100 kg semena 10 litrov vode, v kateri raztopimo 50 gramov, uspuluna* t Nova naredba o prijavi zalog živ* Uenskik potrebščin. Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo glede prijave zalog, ki je predpisana po členu'2 pravilnika k zakonu o pobijanju draginje z dne 2. oktobra dopolnilno naredbo, po kateri se ima za sedaj prijavljati samo zaloge sledečih predmetov: pšenice, koruze, ječmen, oves, pšenično moko in sicer ločeno krušno moko in moko za kuho, dalje koruzno moko, otrobe in kokalj. Prijave imajo izvršiti trgovci, trgovska skladišča, prometna podjetja, banke in denarni zavodi posebej za vsak našteti predmet, koliko je zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že predano in komu, in končno koliko ima pri kom drugem trgovec v zalogi. Mlini morajo razen teh podatkov še navesti koliko je v mletju in za koga se melje. Zveza gremijev opozarja vse interesi rane kroge na to važno naredbo, ki je sicer za topotno orijavo dospela nekoliko prepozno, ker potoka z 10 okt. prijavni termin. Vrednost našega denarja je začela stalno naraščati. Dne IS. t. m. je notirala K v Ourihu že 2.55, tj. -za lOOčnaših kron se je že dobilo 2.55 švicarskih frankov. Ena naša krona je vredna 371 avstr, kron; dolar je padel na 246 naših kron, češka krona na 8.58 naših krca. — Naraščanje draginje na Madžar, shem, posebno v Budimpešti, postaja v zadnjem času vedno občutnejše. V Budimpešti sledi stavka na stavKo. — Ljudstva se polašča vedno večja nezadovoljnost. Vsa večja podjetja počivajo. Tudi med državnim uradništvom jfc nastalo gibanje; ki preti s splošno stavko državnega ur a dni štva. g Mariborsko sej insko poročijo. Na svinjski sejem dne 13. okt. 1!>22. se je pripeljalo 171 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din. 100—180, 7—9 tednov stari Din. 250—6-5, 3—4 mesece stari Din 825—900, 8—10 mesecev stati Din. IftOfi do 1150, 1 leto stari Din. 1650 do 1700. g Lesna borza v Pragi je bila otvor« jena 16. t. m. Država, ki ima velikanska gozdna posestva, je na borzi žele interesirana. g Uvoz našega vina na Českoslovaš. ko. Na podlagi posebne pogodbe je dovoljen uvoz 150.000 hi našega vina na Češkoslovaško. Dovoljenje za to izdaja češkoslovaško ministrstvo za trgovine samo domačim tvrdkam, ki imajo svoj sedež na Češkoslovaškem. Zato je priporočljivo, da se naši interesenti obrnejo na češkoslovaške firme. Gledat) moramo na to, da izkoristimo dovoljeni kontingent, na drugi strani pa, da vzpostavimo trajne trgovske zveze za prihodnjost. — Resnica o letošnji letini. Iz -Slov goric na napišejo: Zagnali so ljudje kmalu po stmeni žetvi vik in krik, češ izgubljeni bomo za letos, suša bo vst uničila. Čimbolj se je bližala jesen tembolj so vpili, najbolj pač v eri Žunki in spefculantje, da so skokoma dvigali cene moki itd. A vendar je že letos žitno polje dalo izborni pridelek. Koruza je lepa, ajda kaže dobro, v Slov goricah krompir sploh bolje stori v suhem nego v mokrotnem letu, sadja obilo, vina obilo, odpadek na otavi nadomešča precej bujna jesenska paša. Krik o slabi letini je utihnil — govori se le o dobri letini — oderuhe z moke in krahom pa je sram, še bolj pa strah ker jim je tudi g. minister dr. Žerjav začel močno »štrence« mešati. Kljub temu pa še stane pri nas na deželi bela moka 31 in krušna 28 K (seveda ne prvovrstna kakor v mestu). — Padanje cen v Zagrebu. V Zagrebu se opaža v zadnjih dneh splošno padanje cen. Cene kraha so padle od 30 na 22 K, moka od 32 na 20 K, sorazmerno tudi vse ostale živlienske potrebščine. Mestni aprovizacijski odbor je določil nove tržne cene. Spomnil pa se je tudi krčmarjev, katerim je predpisal najmanj 10% znižanje dosedanjih cenikov. Vsako prekoračenje teh cen se smatra za oderaštvo in navijanje cen ter se kaznuje po zakonu za pobijanje draginje. g Zagrebški trg 16. okt. Postavno baška ozir. vojvodinka postaja, za 100 kg v kronah: pšenica 1360—1380, koraka rumena 1220—1240, rž 1340—1360, ječmen za pivovarne 1200—1250. za krmo 1100—1150, oves 1050—1070, grah beli 1300—1320, pšsni&aa moka »0« ' Mairilbor," 20. olFCobra 1922. f JTarorTm Tisi. ste si 5100—2300, >2« 2000—2200, *6« 1SOO— 2100: tendenca medla. g Hmelj. Xin. in XIV. brzojavno tržno !poml je. Ko ga le ni bilo celih 20 minut na površje, so začeli kopati, toda artist je bil že mrtev, ker se je zadušil. Divni studenec. Žejni poljski delavci v bližini Plzna so iskali studenec, pa so slednjič našli vir, ki se jim je na prvi mah gabil zaradi svoje rumene barve. Eden izipdu njih se pa le ni mogel premagati. Pokleknil je na tla k izvirku. ten še napil rumene tekočine. Po prvem požirku se je ustrašil, potem pa je pil v daljših požirkih. Njegovi tovariši so ga začeli posnemati, pa so enoglasno zatrjevali, da studenec vsebuje pivo. Geologi in pivovai-ski strokovnjaki že preiskujejo studenec, ki daje 20 1)1 vžitnega piva na dan. Doslej jim je ta vir še uganka. Sodi se pa, da si studenec dela pot skoz podzemsko skadišče ječmena, ki se kvasi. Srečno mesto Amsterdam. Veliko nizozemsko mesto Amsterdam je eno izmed onih redkih mest, kojih finance so v sijajnem stanju. Njegov proračun za tekoče leto izkazuje 10 milijonov zlatih goldipafjev prebitka, ki pa ne bo vrnjen meščanom, ampak bo prenesen na novi račun. — Delo fašistov. V bližini Trsta se je pripetila te dni grozna nesreča, ki so jo povzročili fašisti. Skupina delavcev je napravila izlet v tržaško okolico. Med potom so zadeli na gručo fašistov, ki so jih začeli ozmerjati, vsled česar je prišlo med delavci in fašisti do prepira. Ko se je zvečer krog 10. ure vračalo 34. delavcev s tovornim' avtomobilom domov, je avtomobil na nekem mestu zadel z vso bralno na veliko skala, ki so jo privalili na most fašisti. Avtomobil se je zvrnil v jarde in 14 delavcev je ostalo na. mestu mrtvih, vsi ostali pa so težko ranjeni. Sled tržaškim prebivalstvom je izzval ta dogodek veliko ogorčenje. — Pomanjkanje soli na deželi. .Na! deželi se posebno v jesenskem času r&-bi mnogo soli za konzerviranje zelja, repe, zabele, mesa itd. Kakor se nam poroča, je nastalo v zadnjem času na deželi občutno pomanjkanje finejše soli. Vzrok temu leži v neurejenih prometni]) razmerah, ki silno etežkočijo dovoljno dobavo. Podvzeti pa so vsi koraki, da se temu v najkrajšem času odpomore, ker so zaloge so]? dovoljne. — Regulacija Brave. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je dovolilo za redno vzdrževanje reguiačno-obramc-nih del ob Dravi od Maribora do Med-jinrarja 569.090 dinarjev ter za izvanredna obrambna dela, ob Dravi celih’ 1,243.000 dinarjev. Z regulacijo na najnevarnejših mestih, se ho začelo še to' jesen. Oee in sin. Oče: No, kaj pa ti tako neumno obračaš glavo in gledaš po z raku 1« Sin (ki se uči francosko): »Na vem, kako se pravi: la coenr, ali le eoenr«. Oče: »Bedak, ne eno in ne drugo, ampak liker«. Beograd Cavtat Celi® OiafermfsiiSi M@rcesi?©¥i Jelša Prevali® Sarafev® Split Sltemk Trlic lagreb ©etnišica glaimisa s s?3lilf®n@v- glavnica s DSn. 3® mlli|®n®v. P@Dmzm€B: Bled Jesenice IC©t®r iCranl LliibSIana HsrSiser Heftevls AmeHkanski oddelek, lassies a trmlmes JADRANSKA JADRANSKA BANKA: Tret, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK: Cortlandt Street 82, New-York Ciisr. BANKO YU ■ > J ■ •** 9 • 9*m mm ** •*••****0**9»* ■ a Last Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler,