NOVI TEDNIK
Št. 1 - leto XLVI
Celje, 9. I. '92
Cena 40 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek, dipl. oec. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Stran 2
Razklani Zeleni Celja -
stranka ali podjetje?
Radirka cenejša
od kompresorjev
Bo postala Aškerčeva ulica v Celju prijetna mestna ulica ali pa se bo po njej valil tranzitni
tovorni promet? Kolikor strokovnjakov, toliko različnih pogledov. Okrogla miza na straneh
6 in 7.
IZ VSEBINE:
Stran 3
Bartolacu se
maje stolček
Stran 3
Demos in ljudstvo
5
Stran 9
Prvi otroci v samostojni Siovenijlj
stran 17
Bajke o konjili in povest
o Tavševi Miri
stran 16
Izgubljene iluzije slovenske
oficirske družine
strani 15, 18
Pisma bralcev: 71 tisoč tolarjev
za elektriko
stran 25
Avto stran:
Volvo. Porsche
stran 23
TV križanka
Displayni1
najsodobnejši
in najcenejši
način reklamiranja.
V središču Celja!
tel. 063/26-812
več na str. 13.
stran 11
Zasebni
detektivi
so med
nami
2
z UREDNIKOVE MIZE
Živelo ljudstvo
Zdi se, da je za sedanji politični trenutek doma
najbolj pomembno dejstvo, da je (potem ko naj bi
uresničila večino zadanih obljub ob minulih volitvah)
razpadla zmagovita koalicija Demosa. Kakorkoli že je
razpad tc koalicije logičen in že dalj časa pričakovan,
saj je bil Demos »nenaravna« koalicija, pa pomeni za
državljane nove volitve. V strankah se tega že zave-
dajo.
Z novim letom se je tako že začela predvolilna dirka
za glasovi državljanov. Zavrtel se bo predvolilni vrti-
ljak, ponovno bomo poslušali obljube, kaj vse nam bo
ta ali ona stranka ali bodoča koalicija ponudila.
In aprila bomo volili. To pot ne toliko proti, kot smo
volili na zadnjih volitvah. Strankam mora biti jasno,
da bomo to pot volili za, pri čemer bo v ospredju
hotenje po človeka dostojnem življenju.
Izkušnje z večstrankarskim sistemom že imamo. In
tudi mnogo izkušenj z obljubami, ki so v mnogočem
ostale le obljube, saj živimo mnogo slabše kot smo in
nič ne kaže, da bo kmalu kaj bolje.
In zakaj vsa ta znana dejstva ponovno zapisujem?
Na sosednji strani boste našli pisanje, ki ga je ured-
ništvu poslal znani celjski vladni minister Drevenšek
in z njim že več kot napovedal svoj (zelo demagoško
zastavljen, če ne že kar agitpropovski) lov na volilce.
»Živelo ljudstvo« - tako je zapisal ob koncu. Ob tem se
lahko le kislo nasmehnem in zapišem - bo že živelo
ljudstvo, če bo imelo s čim in od česa. Ko bi se politiki
le nehali ukvarjati s tem, da te takole demagoško
slavijo, drago ljudstvo. Prezrelo si za podobne puhlice.
In bog daj, da bi se že končno kdo pričel ukvarjati
s tem, kaj bo treba narediti, da boš, slavljeno ljudstvo,
imelo kaj dati v usta in da boš sito odšlo na volišče
oddajat glasove svojim strankam in njihovim prva-
kom.
Ukvarjajte se že no malo s tem svojim ljudstvom,
gospoda, in ne več le s svojimi strankarskimi igricami,
strankarskimi prestopi, ki se jih ne bi sramovali niti
nogometaši, ter izrabljanjem svojih funkcij za lastno
boljše jutrišnje življenje. Spomnimo se že vendar, da je
to naše ljudstvo doslej živelo in preživelo, pa preveč
verjelo le zato, ker je tako strašansko slovensko
- vdano in potrpežljivo. Toda, doklej?
BRANKO STAMEJČIČ
Izbiranje šmarskega župana
Po novtxixurskem odstopu Franca Potočnika in potem ko so se
decembrske volitve izjalovile, izbirajo v občini Šmarje novega
župana. Jutri, v petek, bo potekel rok iz drugega kroga zbiranja
kandidatur za novega župana, ki se je začel v ponedeljek.
Občinska volilna komisija se bo sestala v začetku prihodnjega
tedna, nato pa se bodo o kandidatih - o svojem novem predsed-
niku - odločali poslanci šmarske skupščine. To bo na njihovi
prvi januarski seji. V začetku tega tediia še niso vložili nobene
uradne vloge, govorilo pa se je že o dveh kandidatih. BJ
Dražja Komunala
Komunalno podjetje Laško je koncem lanskega leta poslalo
izvršnemu svetu občine Laško zahtevek po povišanju cen komu-
nalnih storitev.
To naj bi storili v dveh mesecih, januarju in februarju, oba-
krat pa bi povišali cene za 25 odstotkov. Člani izvršnega sveta
so se strinjali s povišanjem s 1. januarjem 1992 za 25 odstotkov,
medtem ko so predvideno povišanje za februar odložili za nedo-
ločen čas. Pregledali bodo namreč njihovo dosedanje delo in
upravičenost zahtevkov po povišanju cen osnovnih in ostalih
komunalnih storitev. TV
Stranka ali podjetje?
^Zeleni Celja so Jožef Jarh« In '-Poslanci prenašalo občinske politične pritiske
y stranko«, glavna očitka, ki poglabljata razkol v ZC
Zadnjo lansko soboto, 28.
decembra, so Zeleni Celja skli-
cali 2. skupščino občinskega
odbora, na kateri naj bi ocenili
delo v preteklem obdobju in
sprejeli Statut ter izvolili novo
vodstvo.
V celjskem Narodnem domu
se je zbralo le nekaj nad 20
ljudi, od tega po ocenah pred-
sednika Zelenih Celja Jožefa
Jarha le kakšnih 10 članov
stranke, zato so napovedano
skupščino spremenili v delov-
no konferenco. Na konferenci
so Zeleni sprejeli nekaj skle-
pov - med drugim tudi predvi-
den sklic skupščine stranke za
letošnji februar.
Že uvodne razprave so na-
kazale, da je razkol v občin-
skem odboru Zelenih Celja
precej globok. Skupina po-
slancev v občinski skupščini
(ob volitvah so Zeleni dobili 15
odstotkov mest v občinskem
družbeno-političnem zboru) je
opozarjala, da se Zeleni Celja
vse bolj spreminjajo v zasebno
podjetje svojega predsednika
Jožefa Jarha, ki mu očitajo sa-
movoljo v odločanju, zane-
marjanje stališč strankinih or-
ganov,   pomanjkanje   doku-
mentacije o delu stranke in
sporno finančno poslovanje.
Zeleni Celja imajo še vedno se-
dež v Nušičevi 3, v stanovanj-
skih prostorih svojega pred-
sednika, kjer je shranjena tudi
bogata avdio-vizuelna tehnič-
na oprema, kupljena zvečine
v drugi polovici leta 1990. Na
privatizacijo stranke pa so po-
slanci opozarjali tudi s podat-
ki, da predsednik (kot edini
podpisnik) sam razpolaga
z nekaj manj kot 40 tisoč to-
larji mesečnega proračunske-
ga denarja in v stranki po svoji
presoji zaposluje ljudi.
Kar je za skupino poslancev
Zelenih Celja samovoljno rav-
nanje predsednika, pa je za
skupino drugih članov gospo-
darno obnašanje in prizadev-
no aktivistično delo. V razpra-
vi po delovnem in finančnem
poročilu od januarja 1990 do
konca lanskega leta je bilo na-
mreč to kar nekajkrat poudar-
jeno. V skoraj štiriurni razpra-
vi pa so Zeleni namenili precej
prostora težavam občanom,
saj se stranka tudi na takšen
način lahko vkjučuje v reševa-
nje konkretnih ekoloških pro-
blemov. Skupini občanov celj-
ske občine, ki so bili prizadeti
zaradi (sporne melioracije in
komasacije, so namreč Zeleni
obljubili pomoč, njihovi po-
slanci pa naj bi za razreševa-
nje teh težav ponovno pognali
skupščinsko kolesje.
Zeleni Celja svojim poslan-
cem priznavajo dokaj aktivno
delo v občinski skupščini, za-
merijo pa jim nenačelno pri-
stajanje na Demosovo koalici-
jo. Prav tako je bilo slišati tudi
očitke, da poslanci pritiske
občinske politične oblasti, ki
jih doživljajo v skupščini, pre-
našajo na stranko in so tako
nekakšna podaljšana roka ob-
činskih oblasti. Poslanci niso
aktivni v stranki, ne udeležu-
jejo se sestankov in delovnih
srečanj, ki jih pripravijo Zele-
ni Celja - prav zaradi neaktiv-
nosti nekaterih članov pa ima-
jo Zeleni Celja precej težav
v svojem delu. Zaradi nepriha-
janja nekaterih izvoljenih čla-
nov Izvršnega odbora stranke
na sestanke, so Zeleni Celja in
Zeleni celjske regije tudi obli-
kovali nekakšen mešani izvrš-
ni odbor. Očitki Roberta Host-
nika, člana izvršnega odbora
ZC, da se nikoli ni vedelo, kdo
v stranki odloča o posameznih
vprašanjih, pa so ostali brez
odgovorov.
Prav tako brez odgovora je
ostala tudi pobuda, da na de-
lovni konferenci oblikujejo
posebno komisijo, ki naj bi
pripravila ponovno skupščino
Zelenih Celja. Predsedujoči
konference Pavel Kavšek je
namreč v glasovanje (vsem
prisotnim v dvorani, torej tudi
povabljenim občanom in novi-
narjem) predložil le pobudo,
da v februarju predvideno
skupščino Zelenih pripravi za-
časni izvršni odbor, ki je bil
imenovan lanskega avgusta.
Po takrat sprejetem sklepu naj
bi skupščino Zelenih pripravi-
li do oktobra, ker pa tudi ko-
nec decembra ni uspela, začas-
nemu izvršnemu odboru po-
daljšujejo mandat še do febru-
arja.
IVANA STAMEJČIČ
V delovnem poročilu za ob-
dobje od januarja 90 do konca
leta 91 je predsednik stranke
in njenega iz\TŠnega odbora
Jožef Jarh poudaril nekaj
uspehov, ki so jih dosegli Zele-
ni. Gre za prizadevanja plini-
ficirati Celje, poskrbeti za
zdravo pitno vodo ter omejitev
ekološko sporne proizvodnje
v celjski industriji. Nesklepč-
nost decembrske skupščine
stranke pa je po njegovem po-
sledica razmišljanja večine
članov, ki se osveščeno izreka-
jo za varstvo okolja, ne zanima
pa jih politika. Zato je tudi
poskus, da bi Zeleni le dobili
mesto resornega občinskega
ministra za varstvo okolja,
ocenil za enega večjih neuspe-
hov stranke.
Zeleni Celja so ena bolje
tehnično opremljenih strank,
ki ima po letu 1990 vse potreb-
ne aparature za informacijsko
in izobraževalno delo. Tako so
med drugim kupili računalnik,
tiskalnik, fotokopirni stroj,
2 barvna televizorja, videopla-
yerja in kasetofona, kamkor-
der, telefax ter prenosni pisal-
ni in računski stroj.
Poslancem Zelenih v celjski
občinski skupščini vodstvo
stranke očita, da se skušajo
polastiti s trudom, znanjem in
delom pridobljenih \Tednot
ter političnega kapitala stran-
ke, sami pa so kot dojenčki
prisesani k Demosu. Ob tem
Anton Šepetavec, ki je opozo-
ril, da so poslanci zasta\'ili
svoja dobra imena na volitvah
in s tem pridobili glasove vo-
lilcev, ni dobil drugega pojas-
nila kot odgovor, da po evi-
denci stranke sploh ni član Ze-
lenih. Kako je bilo potem
z njegovim članstvom v nad-
zornem odboru ZC, se ne ve.
KOMENTIRAMO
Utopljeni v sporili
Za Celjane, ki živijo v enem
ekološko najbolj ogroženih
slovenskih mest velja, da so
glede varstva okolja vse bolj
osveščeni. To so dokazali re-
zultati zadnjih volitev, saj je
stranka Zelenih dobila v ob-
činskem družbenopolitičnem
zboru 15 odstotkov glasov vo-
lilcev.
A kako so Zeleni Celja do-
slej upravičevali zaupanje vo-
lilcev? Z organiziranim dru-
žabnim plavanjem ob koncih
tedna v bazenu celjskega Go-
lovca, z aktivističnim infor-
macijskim in izobraževalnim
delom na terenu, ki je podprto
z najsodobnejšo avdio-video
opremo, naj bi se članstvo
okrepilo. Rezultati pa so pov-
sem drugačni.
Na zaradi nesklepčnosti
v delovno konferenco spreme-
njeni skupščini stranke so Ze-
leni Celja ugotavljali, da so
imeli v letu 1990 nekaj manj
kot sto članov, konec leta 1991
se jih je zbralo le deset. Če
odmislimo notranji razkol
stranke in namige, da se bodo
nekateri poslanci Zelenim od-
povedali, pa nikakor ne more-
mo mimo načina delovanja
nekdaj ekološkega gibanja,
zdaj politične stranke. Le-toje
za ekološke razmere v Celju,
milo rečeno, neresno.
Kot takšnega ga najbrž vidi-
jo tudi v vodstvu Zelenih Slo-
venije, saj si drugače skorajda
ne moremo razlagati dejstva,
da se nihče ni udeležil stran-
karske skupščine. Če k temu
prištejemo še navedke iz de-
lovnega poročila predsednika
Jožefa Jarha, da »politični vrh
Zelenih Slovenije ni podprl
Zelenih Celja pri zahtevah za
ustanovitev sekretariatov za
varstvo okolja v ekološko de-
gradiranih slovenskih obči-
nah, da v okviru Demosa Slo-
venije Zeleni niso vplivali na
razreševanje spornih vprašanj
celjskih Zelenih v občinskem
Demosu in da niso bile upošte-
vane nobene pobude in pro-
jekti Zelenih Celja na ravni re-
publike niti ni bila sprejeta
nobena njihova skupščinska
pobuda«, je vse skupaj še ne-
koliko bolj jasno.
Razumljivo postaja, da »mi-
nistri in poslanci iz vrst Zele-
nih Slovenije niso nikoli sa-
moiniciativno iskali nasvetov,
mnenj in stališč celjskih pred-
stavnikov Zelenih in so se celo
nasprotno indolentno obnašali
do pobud iz Celja in nekon-
struktivno omaleževali vsa
prizadevanja in trud«.
A za Celjane in volilce je to
kaj slaba tolažba. Nad njo pa
bi se morali zamisliti tudi
v stranki sami, saj Zeleni Celja
za ekološko dobrobit mesta ob
Savinji ne bodo mogli veliko
storiti, dokler se bo znotraj
stranke slišalo: »Zeleni Celja
so Jarh.«
Volilcem ostaja v razmislek,
ali oddati glas politični stran-
ki, ki se utaplja v lastnih spo-
rih ali vzporedno z obstoječo
stranko spet poglabljati in
utrjevati ekološko osveščenost
občanov.
rVANA STAMEJČIČ
Zdomci za bolnišnico
Slovenci, ki žive v Švici, so
na pobudo nevrofiziotera-
pevtke Vojke Čelešnik zbrali
10 tisoč švicarskih frankov
in z njimi kupili aparat ergo-
tom za celjsko bolnišnico.
Aparat je slovesno izročil
predstojniku kirurških od-
delkov prim. dr. Pavlu Kne-
zu in glavni inštrumentarki
Zorici Šuligoj vodja bolniš-
nice mag. dr. Aleš Demšar
31. decembra 1991. Ob prev-
zemu darila so se zbrali vsi
najodgovornejši možje ki-
rurških oddelkov.
Kot je povedal dr. Knez,
omogoča ergotom tako ime-
novane »suhe« operacije, saj
z njim koagulirajo vsa krva-
veča mesta. V celjski bolniš-
nici so imeli doslej en sam
tovrsten aparat, zato ni šlo
brez njegovega prenašanja iz
ene operacijske sobe v dru-
go, pa tudi ne brez bojazni,
kaj bodo naredili, če se pok-
vari. Teh skrbi so sedaj re-
šeni.
Darila so še posebej veseli
zaradi velikih potreb, ki jih
ima celjska kirurgija. Po be-
sedah dr. Demšarja je kirur-
gija tehnična stroka, ki je bi-
la zadnjih deset let zapo-
stavljena. Zaostala je tako
prostorsko kot po opremi,
ponaša se lahko le s strokov-
nostjo.
Ob pomanjkanju denarja
postajajo darila vedno po-
membnejša. Poleg ergotoma
so v zadnjem času v bolniš-
nici dobili tudi pohištvo za
opremo dežurnih sob, ki jih
urejajo v leta 1990 poplav-
ljenih kleteh. Pohištvo je
prispeval Garant Polzela.
Petrol Celje je kupil knjige
in igrače za otroke pediatrič-
nega oddelka, Salus Ljublja-
na in Kovinotehna Celja pa
sta obdarila vse otroke v bol-
nišnici ob božiču in novem
letu. MBP
Še 168 dni do pričetlca gradnje avtoceste
Sedaj že lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da se bo pričetek gradnje avtoceste zavlekel. Vsaj tako bi lahko sklepali po besedah, ki
jih je za STA povedal pomočnik ministra za promet in zveze, Milan Brečko, ki je odgovoren za cestno problematiko. V predlaga-
nem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je namreč za gradnjo in vzdrževanje cest namenjeno premalo denarja. 5,3
milijarde tolarjev je namreč vsota, ob kateri si ni mogoče zamisliti kakšne pomembnejše gradnje. Z denarjem iz mednarodnih
kreditov pa naj bi nadaljevali dela na odseku Razdrto-Cebulovica, medtem ko naj bi dela pri gradnji cest Šentilj-Pesnica in Višnja
gora-Bič izpadla, saj ni na voljo niti toliko denarja, da bi zagotovili potrebni delež. V intervjuju gospod Brečko niti z besedo ni
omenil začetka del pri gradnji avtoceste od Arje vasi do Vranskega.
JANEZ VEDENIK
Št. 1 - 9. januar 1992
3
Bartolacu se maje stolček
v prejšnji številki Novega
tednika smo objavili intervju
s predsednikom velenjskega
izvršnega sveta Franjem Bar-
tolacem, ki je odgovarjal na
številne očitke na svoj račun.
Bartolac je takrat obljubil,
da bo še odgovoril na nekaj
vprašanj in obljubo je izpolnil.
Med tem pa nekateri že napo-
vedujejo padec njegove vlade,
saj se strankarski prvaki že
dogovarjajo o novem manda-
tarju in novi vladi.
»Kako komentirate skupš-
činske zaplete v zvezi s prora-
čunom? Delegati so namreč
nezadovoljni s samovoljno de-
litvijo občinskega denarja.«
Bartolac: »Izkazalo se je, da
proračun in delitev znotraj
proračuna sploh ni predmet
zapletov. Med zaplete namreč
ne štejem zavzemanje prora-
čunskih porabnikov za dodeli-
tev čim večjega obsega sred-
stev. Razumem jih in to jem-
ljem kot normalni pojav, seve-
da pa le do meje argumentira-
ne racionalnosti, kar je tudi
prevladujoče pri izvajalcih
programov proračunskega fi-
nanciranja. Za vse želje in po-
trebe v občinski blagajni ni bi-
lo dovolj denarja in to je po
mojem temeljni razlog za
ustvarjanje medsebojnih na-
petosti in netolerantnosti. Te
napetosti so posledica realne-
ga zmanjšanja obsega prora-
čunskih sredstev za financira-
nje programov in dejavnosti.
Ugotovitve Zavoda Republike
Slovenije za makroekonomske
analize in razvoj to trditev ar-
gumentirano potrjujejo. V ob-
čini smo lani glede na leto po-
prej razpolagali z realno 50
odstotki manjšimi prihodki iz
davčnih virov. Ob tem repu-
bliški proračun kasni z naka-
zili sredstev iz naslova finanč-
ne izravnave v občinske prora-
čune. Torej je jasno, da prora-
čunski porabniki niso mogli za
toliko zmanjšati svojih dejav-
nosti, za kolikor so bila realno
zmanjšana sredstva zanje. Del
tega so morali »plačati« zapo-
sleni z realnim znižanjem plač
in ustvarjanjem prikritih in
neprikritih dolgov.
Drugo pomenijo medsebojne
politične napetosti, ki so
umetno povzročene in so v bi-
stvu odsev strukturiranja re-
publiškega političnega prosto-
ra. Nekateri javnosti vztrajno
posredujejo neresnice, da gre
za kršitev zakonodaje in to
kljub drugačnim stališčem
skupščinskih komisij. Nami-
šljeno povezavo z občinskimi
javnimi financami razumem
kot razlog za statutarno po-
slovniško proceduro, ki je po-
trebna za uresničitev politič-
nega scenarija. Tragedija je le
v tem, da bodo na koncu posle-
dice občutili občani.«
»V nekaterih sredstvih jav-
nega obveščanja pišejo o po-
žrešnih občinarjih...«
Bartolac: »Ne vem v čem je
ta požrešnost. Mogoče v tem,
da je bilo v začetku lanskega
leta v proračunu namenjeno za
delovanje občinske uprave le
90,3% porabe iz leta 1990. To
smo storili zavestno, zato da
smo lahko drugim porabni-
kom zagotovili čim več sred-
stev. Izobraževanju na primer
6,29 odstotkov več. Moram pa
povedati tudi to, da je uporab-
-Ijati indeksne izračunave na
podlagi takšnih osnov kot edi-
ni pravi kriterij za oceno raci-
onalnosti in gospodarnosti,
prav smešno. Govoriti o po-
žrešnosti in pri tem pozabljati
tudi na finančne posledice do-
ločenih sklepov občinske
skupščine, ki so povzročene po
sprejetju proračima, pa je ne-
korektno.«
»Marsikaj pa vam očitajo
v zvezi z učiteljskimi plačami
in plačami uslužbencev v ob-
čini ...«
Bartolac: »Problematika
učiteljskih plač je prisotna že
dlje časa. Nizke osnove oseb-
nih dohodkov učiteljev v pri-
merjavi s plačami v gospodar-
stvu je v skladu z Zakonom
o izplačevanju osebnih dohod-
kov. Na tej osnovi je tudi Služ-
ba družbenega knjigovodstva
dovoljevala izplačevanje oseb-
nih dohodkov. Nekorektno je
torej govoriti, da je za to odgo-
voren občinski izvršni svet, ki
je bil izvoljen šele po sprejetju
omenjenega zakona. Nepošte-
no je tudi trditi, da se izvršni
svet ni trudil, da bi izboljšali
stanje v osnovnem šolstvu. Za
to obstajajo številni pisni do-
kumenti. Nič kolikokrat smo
tudi opozarjali na to, da še
vedno niso uveljavljene si-
stemske rešitve za izenačitev
plač učiteljev v republiki in da
učitelji v Velenju zaostajajo za
republiško dogovorjenim raz-
merjem med gospodarstvom in
osnovnim šolstvom. Šele sep-
tembra je republiški izvršni
svet omogočil občinskim, da
aktivneje posredujejo v osnov-
nem šolstvu. To priložnost smo
takoj izkoristili. Kljub temu
pa je bila učiteljska stavka,
v kateri so njihove zahteve
presegale pristojnost občin-
skega izvršnega sveta.
Menim, da je od uveljavitve
kalkulativnih elementov in
podpisa kolektivne pogodbe
za negospodarske dejavnosti,
narejen kakovostni korak na-
prej. Naloga sekretariata za
družbene dejavnosti in izvrš-
nega sveta je, da naredi vse za
dosledno uresničevanje kolek-
tivne pogodbe. Drugo vpraša-
nje pa je, če je narejen zado-
sten korak k popolni in celovi-
ti sistemski ureditvi osnovne-
ga šolstva.
Plače uslužbencev v občini
pa so se in se še izplačujejo
v skladu z objavljenimi osno-
vami, ki jih določa republiški
izvršni svet. V zadnjem času se
dogaja, da se plače izplačujejo
v dveh delih, ker ni zadostnih
prilivov do določenega termi-
na. To pa se še nikdar ni zgodi-
lo pri družbenih dejavnostih.
Smo torej občinarji po-
žrešni? !«
JANEZ VEDENIK
KOMENTIRAMO
Demos in ljudstvo
Konec leta 1991 je 30. de-
cembra Sloveniji prinesel
tudi samoukinitev Demosa',
vladajoče koalicije, ki je po
besedah predsednika dr. Jo-
žeta Pučnika izpolnila veči-
no predvolilnih obljub. De-
mosa ni več, ljudstvu pa
ostaja do v aprilu obljublje-
nih volitev skupina prijatelj-
skih strank, ki napovedujejo
v sodelovanju z opozicijo
utrditev demokracije in pri-
pravo vsega potrebnega za
novo parlamentarno ure-
ditev.
V prijateljsko sodelovanje
slovenskih političnih strank
nekateri bolj, drugi manj
trdno verjamejo. Prav tako
so mnenja deljena tudi okoli
tega, ali je smiselno dajati
bianco podpisano dovolilni-
co za obstoj in delovanje
zdajšnji Peterletovi vladi.
Čeprav je trenutno težko
ocenjevati, koliko gre za sla-
bo delo nekaterih (gospodar-
skih) resorjev slovenske vla-
de kriviti objektivne okoliš-
čine, koliko pa že ničkoliko-
krat izrečeno nekompetent-
nost in nesposobnost posa-
meznih ministrov, je dejstvo,
da v zdajšnji vladi nekateri
delajo dobro, drugi pa vsaj
navidezno globoko pod mejo
še sprejemljivega za državno
raven.
Sestanek Sveta Demosa
v Dolskem pri Litiji ni prine-
sel torej nič nepričakovane-
ga in po prvih ocenah tudi
nič dobrega niti nič slabega.
Samoukinitev Demosa je re-
alno dejstvo, odraz v prete-
klosti kar nekajkrat izreče-
nih ocen, da gre v primeru
koalicije za živega mrliča.
Kaj je gostilniška sedmina,
kot je srečanje v Dolskem
označil eden od krajanov,
prinesla Slovencem, pa se bo
odražalo predvsem na dr-
žavni ravni.
V Celju namreč najodgo-
vornejši politiki koncu De-
mosa ne dajejo posebnega
pomena. V občini vladajoča
koalicija že doslej zaradi na-
rave skupščinskega dela ni
imela v ideološkem smislu
nobenega posebnega pome-
na. Tako župan kot tudi vo-
dja Demosovega poslanske-
ga kluba ocenjujeta, da so
poslanci v odločanju o zveči-
ne komunalnih vprašanjih
spoštovali osebno ali pa
strankarsko prepričanje.
Pričakovati je, da bo tako
tudi v naprej - vse do pri-
hodnjih volitev, ki pa jih na
lokalni ravni nikakor ne gre
pričakovati že spomladi.
Volilcem ostaja dovolj ča-
sa, zato ne bo nič narobe, če
bo zdaj Demos zamenjal de-
mos, ljudstvo, ki si zasluži,
da se tudi vladajoče koalicije
oblikujejo šele po njegovi, na
volitvah izrečeni volji.
IVANA STAMEJČIČ
Sprejem za doktorje
Celjski župan Anton Roječ je letošnji prvi ponedeljek
pripravil novoletni sprejem za tiste celjske doktorje zna-
nosti, ki so uspešno zagovarjali doktorsko disertacijo
v letu 1990/91. Od sedmih se je sprejema udeležilo 5 celj-
skih doktorjev znanosti.
Sicer pa so v letu 1990/91 doktorirali naslednji Celjani:
Janez Cvirn iz zgodovinskih, Simona Fajgelj in Marko
Žličar iz kemijskih, Konrad Plauštajner iz pravnih,
Tomaž Subotič iz ekonomskih, Danijel Žerdoner iz medi-
cinskih ter najmlajši (letnik 1962) Borut Jereb na Fakul-
teti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Spre-
jem za doktorje znanosti pri županu mesta ob Savinji bo
postal tradicionalen.
IS
PREJELI SMO
Demos je mrtev
Zadnja seja vodij DEMOSA
30. 12. 1991 je za nami in ago-
nija Demosa v stalni agoniji je
prešla. Pred nami so volitve
1992.
Ne bomo torej analizirali,
zakaj je umrli umrl, ampak se
ozrimo naprej! Pripravimo se
na volitve. Že sedaj poglejmo
- analizirajmo - tiste posa-
meznike, ki so sposobni učin-
kovito in pošteno zastopati
naše interese - interese Celja
- v sklopu interesov države
Slovenije. Izbor naših zastop-
nikov - ne glede na to iz katere
stranke prihajajo, je naša
stvar in naša odločitev. Za ta-
ko pomembno javno funkcijo
pripravimo "tiste, ki so pri-
pravljeni javno delati upošte-
vaje tudi »feed back« do jav-
nosti, ki jih bo izbrala.
Dejstvo je, da politični zem-
ljevid Slovenije ni izdelan. Tu-
di ni mogel biti v letu in pol
življenja te demokracije. Le-ta
se še oblikuje in prehaja iz niž-
jega v višji nivo življenje naro-
da. V tem sklopu je viden tudi
čin formalnega prenehanja
Demosa.   In   kot   običajno
- o umrlem vse dobro, tako
tudi o Demosu. Svoje je ned-
vomno opravil: Slovenija se je
poslovila od komunizma in
naslednje volitve bodo njeno
dokončno slovo od rdeče pre-
teklosti. In če smo se pred le-
tom in pol odločali za rdeče ali
proti njim, bodo nove volitve
morale vsebovati poanto več:
odločiti se bo potrebno za spo-
sobnejše, vizionarske in delov-
ne voditelje, ki poznajo poleg
akcije tudi rezultate; ki poz-
najo poleg visokoletečih ciljev
tudi probleme malega človeka.
Slovenska pomlad, ki
z mednarodnim priznanjem
Slovenije prehaja v zrelejše
obdobje bo morala poskrbeti
končno tudi za »kruh naš
vsakdanji« predvsem tistih, ki
jih bremeni brezposelnost,
nizke plače, slabe pokojnine,
brezperspektivnost... In če
smo znali zagotoviti perspek-
tivnost naši domovini, jo mo-
ramo zagotoviti tudi našim vo-
lilcem. Kajti brez njih ne bi
dosegli ničesar.
In zavedati se moramo, da
tudi volilci že vedo, da brez
sposobnih, korektnih in zavze-
tih voditeljev - tudi oni niče-
sar ne dosežejo. Živelo ljud-
stvo!
SILVESTER DREVENŠEK
Prepir ob konjiškem proračunu
Glavna tema, zaradi katere so se sestali zbori konjiške občin-
ske skupščine tik pred zaključkom preteklega leta, je bila druga
renominacija občinskega proračuna.
Po zapletih ob prvi je bilo pričakovati usklajenost pred samim
skupščinskim zasedanjem, vendar jim to ni uspelo. Večino, kar
75 odstotkov dodatnega denarja bo namreč porabilo osnovno
šolstvo, tako da za številne druge potrebe ni ostalo tako rekoč
nič. Zaradi obljub, da bo v proračunu mogoče najti tudi denar
za dokončanje telovadnice v Slovenskih Konjicah, potem pa iz
tega ni bilo nič, je bilo precej vroče krvi. Razprava se je končala
brez sklepa, tako da bodo o proračunu ponovno govorili konec
tega meseca, ko bodo znane že tudi podrobnosti tretje renomi-
nacije. MBP
SVET MED TEDN®M
Olajšanje za
futurologe?
človek leta 1991 po tradici-
onalnem uglednem izboru
ameriškega tednika Time je
postal lastnik ameriške tv
družbe CNN (Cable News Net-
work) Ted Turner. Turner »naj
bi novico iz tistega, kar se je
zgodilo, spremenil v tisto kar
se dogaja, ko vi to vidite ali
slišite«, ob neposrednem pre-
našanju bombardiranja Ba-
gdada in dogodkov ob puču
v Sovjetski zvezi. Iz vrhunske
realizacije prenosov ob Puš-
čavskem viharju se je videlo,
da je CNN dobro vedela, da bo
v zalivu zagrmelo, puč pa jo je
zagotovo tudi presenetil, če-
prav je »visel v zraku«. Da bi si
ameriški gledalci pravi čas ku-
pili dovolj kikirikija in čipsa,
kar je tudi eden od pogojev za
naklonjenost v dobičkonosni
tekmi tv družb, je zelo po-
membno napovedovati do-
godke.
Preuranjena  »katastrojka«:
Leto 1991 je bilo zelo nehva-
ležno za politične futurologe.
V začetku lanskega leta so se
napovedovanja vrtela okrog
tega, kako dolgo bo trajala za-
livska vojna, kajti vprašanje
zmagovalca naj bi se vedelo
v naprej. Toda nihče si
v »kompjuterski« vojni ni upal
napovedati, da bo kopenska
bitka trajala samo dva dneva
in zmote so bile tudi v številu
žrtev na ameriški strani, saj je
v pesku pustilo življenja samo
samo 153 ameriških borcev,
manj kot jih je lani zaradi
umorov umrlo v Washingtonu.
Ce bi kdo od političnih futu-
rologov na začetku leta napo-
vedoval takšen razplet, kot se
je zgodil v Sovjetski zvezi, bi
ga najbrž kljub akademskim
referencam obtožili za šarla-
tanstvo. Nekaj tega je bil dele-
žen tudi pisec knjige, ki je leta
1988 napovedoval, da iz pere-
strojke Mihaila Gorbačova ne
bo nič, da bo država doživela
gospodarski zlom in lakoto in
da bo zavladala diktatura, da
bo, skratka, iz perestrojke na-
stala katastrojka. Vendar to
pri Američanih ni vzbudilo
resnega razmisleka, saj so bili
takrat pijani od Gorbimanije.
Tudi če bi avtor zadel leto,
kdaj se bo to zgodilo, najbrž ne
bi bilo nič drugače.
Resnost političnega napove-
dovanja: Sovjetski tednik No-
voe Vremja je eden do tistih
časopisov, ki so mu pučisti
prepovedali izhajanje. Kako
tudi ne, saj je časopis že nekaj
mesecev pred pučem objavil
članke, v katerih cilja na pre-
vratniško razpoloženje kas-
nejših članov Komiteja za
izredno stanje, točno dva me-
seca pred pučem pa so zahte-
vali, da odstopi šef KGB-ja
Vladimir Krjučkov. Časopis
sedaj to daljnovidnost odlično
reklamira in vnovčuje z dvigo-
vanjem naklade in ugleda.
Resnosti in tudi konjunktur-
nosti političnega futurizma se
zavedajo tudi institucije in po-
litiki, ki niso obremenjeni
s komercialnimi apetiti, je pa
tudi za njihovo delovanje moč-
no pomembna pragmatičnost
napovedovanja. Ameriško hi-
tro »upoštevanje novih dej-
stev« v nekdanji CCCP ni re-
zultat dobrega napovedova-
nja, marveč hitrega prilagaja-
nja, "saj je še kakšna dva mese-
ca nazaj za Američane obstoj
Gorbačova veljal za garancijo
miru. Tudi v primeru Jugosla-
vije ZDA niso mogle biti dober
napovedovalec, ker so presla-
bo razumele položaj v Jugosla-
viji, žal pa se za razliko od
CCCP v našem primeru tudi
slabo prilagajajo, dokazujoč
»načelnost«, ki pa je pri njih
seveda ne more biti, saj je od-
visna od ameriških interesov.
Ko pa gre za interese, pa so
napovedi, ki jim ne ustrezajo,
moteč faktor in jih zato politi-
ki, če niso preveč očitne, raje
obidejo. To je v primeru Jugo-
slavije dolgo veljalo tudi za
Evropsko skupnost. Gotovo pa
resnih futuroloških ocen, ki jih
proizvajajo razni inštituti za
strateške študije (takšen je se-
daj tudi na Fakulteti za druž-
bene vede v Ljubljani) ne ig-
norirajo.
Rumena nevarnost?: Georga
Busha novembra letos čakajo
volitve, napovedi zanj pa so
zelo črnoglede. Potem ko pa je
ob koncu zalivske vojne pod-
•piralo 80 odstotkov Američa-
nov, ga sedaj samo 40, saj mu
zamerijo, da se več ukvarja
s tujimi kot domačimi proble-
mi. Zaenkrat še nihče ni jasno
napovedal ali bo na volitvah
res izgubil. Pač pa so na futu-
ruloškem institutu FDV
v Ljubljani v študiji, ki jo je
naročilo Delo napovedali, da
bo leta 1992 ZDA ob vlogi su-
persile, h koncu naj bi šel Nato
pakt, državljanske vojne
v Sovjetski zvezi ne bo, do za-
četka pomladi naj bi bilo ko-
nec vojne na Hrvaškem brez
klasičnega zmagovalca, mo-
drih čelad ne bo, Srbiji grozi
nasilna revolucija po romun-
skem vzorcu, Tudman bo odla-
šal z volitvam.!, ker ne bo imel
možnosti, saj mu Hrvati voja-
ške zmage ne bodo priznali,
Bosna pa ne bo dobila medna-
rodnega priznanja. Kanadski
prerok Antony Carr pa napo-
veduje, da bo človeštvo letos
odkrilo zdravila proti raku,
sladkorni bolezni in aidsu, ka-
tastrofalni potresi bodo v Bo-
stonu in in New Yorku, Mar-
garet Thacher bo spet premi-
erka, Castro in Gadafi pa bo-
sta žrtvi atentata.
In še nekaj daljnovidnejših?
Carr potrjuje Nostradamusa,
da se bo v tem desetletju zače-
la tretja svetovna vojna, ki bi
jo morali začeti skupaj Kitajci
in Arabci, zajela naj bi ves
planet in se tudi končala v tem
desetletju. Toda ali ni logično
sklepati, da bo tretja svetovna
vojna že letos, če parapsiholog
Carr pravi, da bodo Srbi in
Hrvati čez tri, štiri mesece po-
stali zavezniki, ko se bodo
spopadli s stotinami sovražnih
tankov temno rumene barve
z rdečo zvezdo?
Morda bo res svetovna voj-
na, da pa bi Srbi in Hrvati že
tako kmalu bili zavezniki, pa
je lahko tako res, kot to, da
bodo v Moskvi leta 2042, kot
to piše v svoji knjigi s takšnim
naslovom nekdanji disident
Vladimir Vojnovič, na oblakih,
ki bodo platno in s spalnimi
vrečami gledali ameriško na-
daljevanko Dallas, v kateri se
bodo še vedno vozili v cadilla-
cih, se kar naprej preoblačili,
pili šampanjec * in govorili
o milijonih.
Piše: Robert Gorjanc
Št. 1 - 9. januar 1992
4
KOMENTIRAMO
Med bilancami
Konec leta je vedno prilož-
nost za razne analize, stati-
stične obdelave, razčlenjeva-
nja ter primerjave gospodar-
skih tokov in gibanj s prejš-
njimi obdobji. Obenem pa je
začetek leta tudi čas za naj-
različnejše napovedi.
Grobo gledano lahko skle-
pamo, da bomo Slovenci ze-
nit oziroma zgornji ekstrem
n ega ti vn ega gospodarskega
gibanja počasi prešli.
Skromni pokazatelj, da je te-
mu res tako, je lahko med
drugim tudi indeks rasti cen
na drobno, ki seje v lanskem
decembru v primerjavi z no-
vembrom zmanjšal. Res sa-
mo za nekaj odstotkov, kar
pa je že lahko znak, da bo zlo
v prihodnje nekoliko manjše.
Temu v znatni meri botruje
tudi stanje na domačem de-
viznem trgu. Stabilen tečaj
tolarja glede na devizne x'a-
lute daje vtis navidezne kon-
vertibilnosti, za kar pa še
zdaleč nimamo vseh pogojev,
na primer zadostnih deviz-
nih rezerv. Precenjenost do-
mače monete najbolj škoduje
izvoznikom, kar se navse-
zadnje pokaže v zunanje-tr-
govinski bilanci, ko uvoz
krepko preseže izvoz.
Nerealen položaj, pred-
vsem rast tolarja doma in
krepitev nemške marke na
svetovnih deviznih borzah
bo po drugi strani precej
škodoval drugi strani - in-
dustrijski proizvodnji, saj se
s poceni uvozom izgublja po-
treba po domači, predragi
proizvodnji. Ob pomanjka-
nju investicij v lastne zmog-
ljivosti pa bomo kmalu tako
izrazito nekonkurenčni, da
nas niti vse na novo nastale
države na vzhodu ne bodo
jemale resno. Ob tem pa bo
treba letos in v prihodnje ze-
lo paziti, da ne bi ob preveli-
ki potrebi za denarjem pre-
hitro razprodali države.
Preveč je neznank ob za-
četku leta, da bi lahko z go-
tovostjo napovedovali usodo
gospodarstvu. Lahko le ugi-
bamo ali bodo ob nasled-
njem letnem pregledu kriini-
Ije gospodarskih gibanj ime-
le pozitivno smer.
PRIMOŽ ŠKERL
GOSPODARSKI BAROMETER
Podaljšan dopust
Večina delavcev Industrije
keramičnih izdelkov Ljubečna
bo po novoletnih praznikih na
dopustu vse do začetka febru-
arja. Za takšen ukrep so se
v podjetju odločili po tridese-
tih letih zaradi mrtve prodajne
sezone v zimskih mesecih in
manjše prodaje zlasti v Istri.
Reorganizacija
Zlatarne
Celjska Zlatarna se namera-
va v letošnjem letu preobliko-
vati v poslovni sistem z več
povsem samostojnimi podjetji.
Med drugim načrtujejo tudi
ustanovitev dveh podjetij
v Italiji ter ZDA..
HrvaŠki dinar
Kmalu po uvedbi lastne va-
lute na Hrvaškem se je hrvaški
dinar začel pojavljati tudi na
našem območju. V Ljubljanski
banki Splošni banki Celje
ugotavljajo, da je bila ponud-
ba z vsakim dnem večja, hrva-
ški dinar so že uvrstili na te-
čajnico. V začetku tega tedna
je bil nakupni tečaj za hrvaški
dinar 0,75 kg, prodajni 0,85.
Ker zaenkrat ni pretiranega
povpraševanja po hrvaškem
dinarju, so v Ljubljanski ban-
ki Splošni banki Celje začasno
ustavili odkup te valute.
Kupujemo doma
Po podatkih Službe družbe-
nega knjigovodstva Celje so'
podjetja na Celjskem lani naj-
več trgovala s sosednjo Hrva-
ško. Tja so prodala skoraj 52
odstotkov vsega blaga, proda-
nega v drugih republikah. Pri
preskrbi s surovinami in re-
produkcijskim materialom pa
se je celjsko gospodarstvo dr-
žalo v glavnem znotraj sloven-
skih plotov. Pri slovenskih do-
baviteljih je za celjsko gospo-
darstvo evidentiranih kar 78,6
odstotkov vseh nakupov.
Nova vodstva
v celjskem Etolu začenjajo
letošnje leto z novim vod-
stvom. Po upokojitvi Jožeta
Bučerja prevzema krmilo
v svoje roke Ivan Ferme, dose-
danji vodja komerciale v Eto-
lu. Novo vodstvo imajo tudi
v mlekarni Celeia. S prvim ja-
nuarjem je postal direktor Er-
vin Janežič, doslej zaposlen
v celjskem Aeru.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 8. 1. 1992
Nove dajatve
Potem, ko so podobne
odločitve sprejeli v vseh
drugih občinah celjskega
območja, so se tudi v Šmar-
ju odločili, da bodo prede-
lovalci mleka plačevali za
predpisane veterinarsko-
sanitarne preiskave po 0,09
tolarja od prodanega litra
mleka.
Odločitev velja od 1. ja-
nuarja ter pomeni za kmeč-
ko gospodarstvo povprečno
po 450 tolarjev letno. Za
tiste, ki oddajajo več kot 20
tisoč litrov mleka na leto,
bodo stroški preiskav višji,
odšteti bo treba 1800 tolar-
jev, saj je potrebno pregle-
dati vsako molznico pose-
bej. Za pridobitev dovolje-
nja za promet z mlekom in
mlečnimi izdelki je potreb-
no dvakrat na leto ugotovi-
ti v mleku število bakterij,
odkriti prikrito vnetje vi-
mena ter se zavarovati
pred kužno brucelozo. Iz
občinskega proračuna,
z denarjem posebnega ra-
čuna za zdravstveno var-
stvo živali, so doslej plače-
vali vse dajatve, le za zati-
ranje vnetega vimena je de-
nar primaknila republika.
Zaradi negotovosti poseb-
nega računa so se decem-
bra odločili za omenjene
pristojbine za lastnike ži-
vali. V Evropski skupnosti
so podobni pregledi kar po
štririkrat na leto, plačajo
pa jih kmetje, so še poveda-
li v Šmarju, kjer so inšpek-
torji lani ugotovili slabo
zdravstveno stanje živali.
B.J.
Jezni trgovci
Inventure po inventuri
Prvi popraznični dnevi so
bili ponavadi vsako leto re-
zervirani za inventure v tr-
govinah, popis blaga in na-
tančno ugotavljanje proda-
nega blaga med letom. Tudi
letos ni bilo nič drugače, s to
razliko, da bodo trgovci ver-
jetno že čez kakšen mesec
delo spet ponovili.
Konec lanskega leta bi
morali poslanci v republi-
škem parlamentu sprejeti
zakon o prometnih davkih.
To se ni zgodilo in menda bo
zakon spet na klopeh konec
tega meseca. Če bodo po-
slanci takrat pri volji, da
sprejmejo zakon, čaka trgov-
ce spet podobno delo, zaprte
bodo trgovine, kar pomeni
dodatne stroške in manjši
dohodek. Kot je povedal di-
rektor Merxovega Potrošni-
ka Maks Maček, v podjetju
niso dobili nikakršnih obve-
stil o tem, zakaj zakon ni bil
sprejet. »Vse do 27. decem-
bra lani«, pravi Maček, »smo
verjeli, da bo zakon sprejet,
zato smo temu prilagodili
tudi inventure, ki so bile
v glavnem drugega in tretje-
ga januarja. Običajno smo
inventure delali že decembra
in do konca leta spravili pod
streho vse inventure v živil-
skih trgovinah, v tehničnih
trgovinah pa smo jih pona-
vadi opravljali po praznikih.
Letos smo imeli zaradi spre-
memb veliko težav, istočasne
inventure pomenijo namreč
toliko in toliko komisij ob
istem času, mi pa imamo 58
prodajnih enot. Ker zakon
o prometnih davkih ni bil
sprejet; nas kompletna in-
ventura čaka še enkrat. To so
dodatni stroški, ena inventu-
ra nas stane okoli 600 tisoč
tolarjev, tu je še izpad do-
hodka, ker so trgovine zapr-
te. Mislirn, da se poslanci
sploh ne zavedajo posledic
svojega neresnega dela in
škode, ki jo povzročajo.«
Podobnega mnenja so bili
tudi v drugih trgovinah na
Celjskem, kjer smo spraše-
vali o zapletih pri letošnji in-
venturi. Človek pravzaprav
ne ve, kaj naj si misli^ ob
takšnem ravnanju države.
Konec koncev bodo od novih
promentih davkov imeli ko-
risti predvsem v državni
malhi. V Potrošniku so, de-
nimo, samo za polovico de-
cembra zbrali za 10 milijo-
nov tolarjev prometnega
davka, na račun katerega ži-
vi država. Gre za velike koli-
čine denarja in očitno se dr-
žavi sploh ne mudi pri pol-
njenju svoje malhe.
HAMURABI ODGOVARJA
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Ker menite o napovedi pre-
mierja Lojzeta Peterleta, da bo
inflacija v Sloveniji januarja
manjša od 10 odstotkov in da
je aprila sploh ne bo več?
Zaradi množičnega odkupo-
vanja stanovanj se bo inflacija
januarja in februarja res
zmanjšala. Podoben monetar-
ni udar je na začetku leta 90
izvedla Markovičeva vlada, ko
je vrgla na tržišče velike koli-
čine deviz po podcenjenem te-
čaju. Proti sredini leta, ko bo-
do zdaj vezani tolarji prišli
v obtok, pa bo inflacija spet
začela naraščati in lahko se
sprevrže v hiperinflacijo. Če
želi slovenska vlada to prepre-
čiti, bi morala v tem trenutku
dati na tržišče veliko izdelkov
za široko porabo iz uvoza in
blagovnih rezerv, da bi doma-
če proizvajalce prisilila k zni-
žanju cen za 30 odstotkov. Le
v tem primeru bi imeli teore-
tične možnosti, da bi se tolar
stabiliziral. Če vlada ne bo ta-
koj reagirala, nam grozi hipe-
rinflacija.
Ali se še vedno splača vezati
tolarje, ali pa je že bolje kupo-
vati marke?
Marka je še vedno podcenje-
na in bo še nekaj časa, vezava
tolarjev pa prinaša dober do-
biček. Torej se še vedno bolj
splača vezava, vendar na krat-
ke roke, naprimer na 10 dni,
ker ni mogoče predvideti, kdaj
bo začel tečaj marke naraščati.
Skok bo nenaden in velik,
pred tem pa bo treba tolarje
potegniti iz bank in kupiti
marke. Bodite torej previdni
in redno spremlajte gibanje te-
čaja! Pa ne samo to! Če bo
centralna banka res dosledno
izvajala restriktivno denarno
politiko ki ne bo dala v obtok
dodatnega denarja, se lahko
zgodi, da bo zmanjkalo celo
tolarjev in da bodo zamrznje-
ne tudi tolarske vloge na ban-
kah! Zato ne vezite tolarjev za
dlje kot za 10 dni in ne vlagaj-
te jih v manjše banke, ki bodo
ob morebitnem pomanjkanju
tolarjev prve padle v nelikvid-
nost in vam ne bodo mogle iz-
plačati vaših vlog!
Ivan iz Celja: Ljubljanska
banka mi je pripravljena od-
kupiti zamrznjene devize, če
bom tolarje porabil za nakup
družbenega stanovanja. Ali
naj jih prodam po uradnem
bančnem tečaju, ali pa naj po-
čakam na sprejem zakona
o ja\'nem dolgu, ki ga priprav-
lja republiška vlada in upam,
da bo ta zakon vendarle pra-
vičnejši za varčevalce?
Zakon, ki ga ponuja vlada,
je za varčevalce nesprejemljiv
in ga skupščina ne bi smela
potrditi. Če vam banka ponuja
odkup zami-znjenih deviz, ga
sprejmite, saj boste (glede na
razliko med uradnim in me-
njalniškim tečajem) izgubili le
10 odstotkov. Tolarje, ki jih
boste dobili, pa vezite in ko bo
čas za to, kupite nove devize!
Najprej turizem
V laški občini postavljajo
med letošnjimi nalogami na
prvo mesto ureditev turistič-
nega kompleksa v okolici se-
danjega laškega zdravilišča.
Delniško družbo Terme so
ustanovili že lani decembra,
januarja pa jo bodo registrirali
in imeli ustanovno skupščino
z imenovanjem upravnega od-
bora in direktorja. Pripravljen
bo tudi natančen program za-
četnih del, kjer morajo zlasti
opraviti zahtevne pogovore
med urejevalci cestnega križa
in Savinje. Od ureditve tega bo
odvisna nadaljnja gradnja ob-
jektov, ki so načrtovani v turi-
stičnem- kompleksu, ki se bo
razvijal na drugi strani Sa-
vinje.
Po mnennju predsednika iz-
vršnega sveta občine Laško
Romana Matka bodo ob teh
nalogah največ pozornosti na-
menili pospeševanju podjetni-
štva na podlagi dokumentov,
ki so jih sprejeli ob koncu lan-
skega leta ter celotni realizaci-
ji infrastrukture. Nadaljevali
bodo z akcijo prodaje obveznic
občine, od katerih si veliko
obetajo. Med nujnimi deU, ki
bi že morala biti opravljena, je
tudi končna ureditev sedanje-
ga podvoza v Tremarjih na ce-
sti Celje-Zidani most. Načrti
so pripravljeni in denar zago-
tovljen, tako da ni bojazni, da
spomladi ne bi začeU z deli pri
ureditvi podvoza in ceste do
Laškega oz. zdravilišča. Ob
vsem tem pa še nadalje ostaja
odprt problem zdravilišča
v Rimskih Toplicah. O tem
meni Roman Matek naslednje:
»Ministrstvo za obrambo
Republike Slovenije želi čim-
prej dati ta objekt v najem.
Ponudnik pa mora biti takšen,
da bo objekt resnično zaživel
in dajal tisto, kar lahko in kar
ljudje od njega pričakujejo.
V akcijo se je vključil tudi iz-
vršni svet. Obstoja možnost,
da ta primer ponudimo tudi
laškemu zdravilišču.«
T.\TIABL
Podjetje v Laškem ,
išče
računovodje -
računovodkinjo
za  opravljanje  računovod-
sko-knjigovodskih poslov za
obrt in d.o.o.
Pogoji:
5 let delovnih izkušenj.
Obvladovanje dela na raču-
nalniku.
OD po dogovoru.
Šifra: računovodja._
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Iskra Avtoelektrika d.d. to-
varna orodij iz Šempetra pri
Gorici ponuja projektiranje,
konstruiranje in izdelavo oro-
dij za hladno preoblikovanje.
Ponujajo tudi inženiring. Tele-
fon: (065) 31-211
Trgovsko podjetje Major
d.o.o. iz Ljubljane ponuja adi-
tive za kruh, peciva, slaščice
ter več vrst margarin. Telefon:
(061)119-008
KTL Papirna konfekcija
d.o.o. iz Ljubljane ima na voljo
vse vrste in dimenzije kašira-
nih registratorjev z različnimi
vrstami mehanizmov in mate-
rialov (papir, platno plastika),
^nadalje ponujajo registratorje
za mehanografske izpise, kar-
tonske mape preklopne in na-
vadne z ali brez mehanike, ra-
čunski, čekovni, kontrolni te-
leprinter, telefax, trakove za
računske stroje, blagajne in
teleprinterje, za prehrambeno
industrijo od 0,5 do 5 kg, ovoj-
ne papirje. Telefon: (061) 105-
213
Arttele iz Ljubljane nudi
v prodajo plastičen obesek za
ključe dolžine 5,5 cm krat
Icm, primeren za reklamni
tisk. V obesku je vstavljeno pi-
salo, ki deluje na teleskop-
skem principu. Barva obeska
po naročilu ali z unikatnimi
vzorci. Telefon: (061) 264-985
Iz centra za informacijski si-
stem gospodarske zbornice
Slovenija prihaja ponudba
pločevine AL poltrdi, trak ši-
rina 100 cm, debeline 0,63 mm
2200 kg. Telefon: (061) 216-
122
Firma RT d.o.o. povprašuje
po pločevini AL ali pocinkani
v traku Im, debeline 0,3 do
0,7, letne količine od 100 do
300 ton. Telefon: (062) 222-440
Kovinostrugarstvo iz Gro-
supljega ponuja proste kapa-
citete na obdelovalnih strojih
za kovino: univerzalno struž-
nico 230 krat 1000. revolver
stružnico do L 32, vrtalni stroj
do L 27 ter vrtalni stroj do fi
16. Telefon: (061) 771-253
Fin Trade Celje sporoča, da
italijanski proizvajalec išče
ponudbo za proizvodnjo ohišja
za črpalke iz nerjavečega jekla
v količini 40 tisoč komadov
letno ter za izdelavo orodja za
omenjena ohišja. Inf. na tele-
fonu: 27-519
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije, telefon:
(061) 150-122 ali 290-292 int.
293 (Tanja Lončar). Obenem
vabimo vse zainteresirane
obrtnike ali podjetnike, da
v naše uredništvo sporočite
morebitno ponudbo ali pov-
praševanje po blagu, surovi-
nah, skratka informacije, ki
niso ravno komercialnega zna-
čaja.
Št. 1 - 9. januar 1992
5
Haloze Imajo razvojni projekt
Kaj za Dobovec, Donačko Goro In Stolno Selo
Skladnejši razvoj in višja kakovost
življenja t Halozah sta osnovna nit nove-
ga projekta Kompleksni razvojni pro-
gram za Haloze. Po naročilu ptujske in
šmarske vlade ga je pripravila ravenska
Nov'na, kot poglavitna značilnost gri-
čevnate pokrajine s 25 tisoč prebivalci,
na 264 km^, (od tega nad 2 tisoč na
44 km^ šmarskega dela) pa se pojavlja
demografska ogroženost.
V občini Ptuj obsegajo Haloze 10 KS,
v Slovenski Bistrici 2, v šmarski pa KS
Dobovec, Donačka Gora in Stojno Selo.
Med največjimi težavami Haložanov je
zaprtost zaradi slabe komunalne infra-
strukture, cest in telefonije, še vedno pa
je 75 gospodinjstev brez elektrike. Tu so
vzroki izseljevanja iz te pokrajine, kajti
v zadnjem desetletju se je izselilo blizu
5 odstotkov prebivalstva.
No\^'na se zavzema za razvoj z izkoriš-
čanjem lastnih razvojnih možnosti Ha-
loz. Tu je značilno kmetijstvo, za katere-
ga imajo znanje, tradicijo, sposobnost ter
tudi ambicije. To pa zahteva razvijanje^
spremljajočih dejavnosti za zaposlovanje
in višji dohodek ter izkoriščanje razvoj-
nih priložnosti Haloz.
V vodilni panogi - živinoreji bi pouda-
rili kakovost z izbiro pasme, v strmih
legah pa vzpodbudili kozjerejo, saj od-
kupuje mleko bližnja ptujska mlekarna.
Pogoji so tudi za rejo divjadi, damjakov
in jelenov, za konjerejo pa v povezavi
s turizmom občine Šmarje. Nizka vlaga-
nja zahteva vzgajanje polžev, čebelarje-
nje pa bi moralo biti bolj tržno. Prednost
haloškega sadjarstva je neškropljeno sa-
dje, zaradi uvažanja je veliko povpraše-
vanje po lešnikih in tudi črnem bezgu, ki
je zaradi prepovedi kemičnih barvil za-
nimiv za predelovalno industrijo. Za
majhne haloške kmetije je prihodnost še
v vrtnarstvu, gojenju okrasnih rastlin,
v zeliščih in začimbah, semenarstvu in
gojenju gob.
Za udejanjenje velikih načrtov predvi-
devajo v šmarskem delu spreminjanje
travnikov v njive ter bi osušili 142 hekta-
rov zemljišč na območju Tlak in Žahen-
berca, agromelioracije pa potrebuje 120
hektarov v Donački Gori, 180 v Strmcu
ter 150 na območju Dobovec-Trlično.
V projektu ravenske Nov'ne poudarja-
jo predelavo mleka, mesa, sadja, grozdja,
zelenjave in tudi lesa. Spodbujajo doma-
čo obrt (zlasti pletarstvo in oglarstvo),
zelo veliko možnosti pa ugotavljajo na
področju turizma. V šmarskem delu se
zanimajo za 7 kmečkih turizmov ter 9 vi-
notočev.
V Halozah potrebujejo predvsem in-
formacije, znanje, strokovno pomoč za
uresničevanje zamišljenega, začetno fi-
nančno pomoč in boljšo dostopnost. Po-
trebno je vzpodbujanje samozaposlova-
nja in podjetništva, pa tudi odpravljanje
nekaterih sistemskih ovir kot na primer
tega, da potrebuje kmet za dopolnilno
dejavnost dvojni status (kmeta in obrtni-
ka), sedanja zakonodaja pa tudi delno
zavira obnavljanje nasadov. Nova držav-
na meja s Hrvaško, ki je prinesla nekaj
težav, je lahko po ugotovitvah Nov'ne
največja priložnost pospešenega gospo-
darskega razvoja.
V šmarskem delu Haloz je 221 kmečkih
gospodinjstev, od tega 88 čistih ter 56
zaščitenih kmetij. Od dobrih 4 tisoč hek-
tarov zemljišč je 2625 ha gozdov, 1750 ha
kmetijskih zemljišč ter sto hektarov ne-
plodne zemlje.
V projektu ugotavljajo za šmarski del
Haloz potrebe po naložbah za vodooskr-
bo za vse tri KS, kot prednostne naloge
so zapisali asfaltiranja blizu 5 kilome-
trov makadama regionalne ceste Roga-
tec-Majšperk ter 21 kilometrov lokalnih
ter kraje\Tiih cest Dobovca, Donačke
Gore in Stojnega Sela.
Za prednostno so označili tudi izgrad-
njo telefonskega omrežja šmarskega de-
la, potrebo po telefonski centrali v Ro-
gatcu z nad petsto priključki ter dogra-
ditev medkrajevne povezave iz Rogaške
Slatine do Rogatca. Na področju elektro-
energetskega omrežja je najbolj pereče
stanje v KS Dobovec, kjer je energija iz
Hrvaške slaba.
BRANE JERANKO
Dodatni program ostala
Za pester dodatni program osnovno-
šolskega izobraževanja so se v občini
Šmarje odločili že pred sedanjo gospo-
darsko krizo. Šmarska občinska vlada je
na svojem zadnjem zasedanju sklenila,
da bo obstoječi program financirala do
konca tega šolskega leta, potem pa se
bodo odločili za krčenje ali pa - kar je
manj verjetno — za razširitev.
V dodatni program je zajeto priprav-
ljanje toplih malic za blizu 3700 učencev,
za kar odštejejo približno tretjino od do-
brih 10 milijonov tolarjev, kolikor so jih
za ta program namenili novembra.
V vseh osnovnih šolah ugotavljajo, da so
potrebna kleparska vzdrževalna dela,
v Rogaški Slatini si želijo lepše pročelje,
večje ali manjše naložbe načrtujejo tudi
drugod. Za vzdrževanje šolskih zgradb je
namenjena petina denarja za dodatni
program. Dober milijon tolarjev potre-
bujejo za 24 kadrovskih štipendij ter
prav toliko za tri leta star fakultativni
pouk angleščine oziroma nemščine, ki
poteka od 3. razreda naprej, in računal-
ništva. S po približno pol niilijona tolar-
jev omogočijo četrtošolcem šolo v naravi
(vendar lahko s tem denarjem zagotovijo
le denar za prevoz vzgojiteljev in učite-
ljev plavanja) ter plačajo posebna vzgoji-
telja v razvojnem oddelku v Ratanski
vasi in za avtističnega otroka v bistriški
šoli.
V dodatnem programu so najnižje po-
stavke (po dobrih 200 tisoč tolarjev) na-
menjene za logopeda v osnovni šoli v Ro-
gaški Slatini, pa čeprav je v občini viso-
ko število otrok z motnjami govora, za
kmetijski pouk ter za stalno usposablja-
nje učiteljev. Denar zadostuje le za potne
stroške, kotizacije in nagrade za vzorne
nastope. *
BRANE JERANKO
»Mafiozo« proti mlačnostl
Jurijeve karikature namesto zajtrka
Kaj tlobimo, če sparimo ju-
goslovanskega komunista in
italijanskega fašista? Nastane
homunkulus tipa Franco Juri.
Smrt fašizmu — kure komuniz-
mu! AAA. »Franco Juri! Kate-
ri zli duh vas je prinesel na
slovensko sceno? Katera mafi-
ja (verjetno italijanska - bolj-
ševistična) vas plačuje? Kdo
vam dovoljuje tako ogabno (in
imbecilno = butasto) skonstru-
irane karikature objavljati?
Ne prenaša vas večina Sloven-
cev, ste očiten psihopat. ,Go
home!' Franco Juri ,Go home!'
Slovenka!«
(Citat iz knjige Franca Jurija
Slavna naša zgodovina, LDS,
Ljubljana, 1991, 490 SLT)
To je le eno od mnenj, ki ga
je v enostranski pisemski ko-
respondenci od svojih »bral-
cev« dolžen zaužiti karikatu-
rist Dela zaradi risarskega po-
četja na naslovnici tega časni-
ka. V intervjuju za svoj časopis
pred enim letom je dejal, da ga
junaki njegovih karikatur mr-
ko gledajo, njegov šef pa se je
že večkrat moral zagovarjati
pred ministri, politiki in bralci
in tudi na častnem novinar-
skem razsodišču.
Če je mogoče kaj zanesljive-
ga reči za Jurijeve karikature,
potem je to dejstvo, da niso
v službi strankarskih intere-
sov liberalnih demokratov, ki
jih Juri zastopa v slovenskem
parlamentu. »Jaz sem tako ali
tako anarhist,« je baje nekoč
dejal v parlamentu, če je mo-
goče verjeti Danilu Slivniku in
njegovi knjigi Sto osamosvoji-
tvenih dni. In morda še bolj
kot za Slivnika velja za Jurija
mnenje, ki ga je napisal za
zadnjo stran Slivnikove knji-
ge: »Z njegovimi ocenami se
redkokdaj strinjam, vendar
priznam, da me njegovi članki
vedno povsem pritegnejo.« Ju-
rijevi članki so karikature, ki
zjutraj ob prebiranju Dela-
nevtralne bralce nasmeji j o,
nasprotnikom njegovih juna-
kov nudijo naslado škodoželj-
nega mazohizma, junake raz-
besnijo, da nosijo v žepih ru-
mene apaurine, ali opogumijo,
da dajejo za deci. Tega seveda
ne bo nihče priznal, najbrž pa
tudi tega ne, če je redni bralec
Dela, da lahko zdrži brez zaj-
trka, ne pa tudi brez Jurijevih
karikatur.
Seveda se je ta »pobalinski
makaronar«, ki se glede na ko-
ristnost situacije skriva pod
imenom France Jurko, Franjo
Jurič ali Srboljub Djurišič, kot
ga je v odlični, se pravi, v ino-
vativni in simpatično cinični
spremni besedi razkrinkal Ja-
sa L. Zlobec, dobro zavedal, da
junaki slovenskega in bivšega
jugoslovanskega javnega živ-
ljenja, kljub nekaterim strupe-
nim karikaturistom, še niso
dovolj zreli, da bi inteligentno
blefirali, kako jih karikatura
ne prizadene bolj, kot je to
normalno za karikaturo, če-
prav je seveda tudi res, da sli-
ka lahko pove tudi veliko več
kot nekaj še tako ostrih besed.
Slavna naša zgodovina je
posrečena kronologija tega,
kar Juri na eni od svojih kari-
katur, ki jo naslavlja Privlač-
nost eksotike, pospremi s pro-
nicljivim besedilom: »In to,
gospodje, je nekoč bila Jugo-
slavija«. Od Stanovnikovih
brk do šimpanza, ki znova štu-
dira človeško zgodovino, lah-
ko reinkamiramo vse krče in
popadke, ki so jim s svojimi
zgodovinskimi     odločitvami
botrovali Kučan, Drnovšek,
Rupel, Peterle, Janša, Bavčar,
Miloševič, Jovič, Tudman, Me-
sič, ki so v glavnih vlogah. Nji-
hovi obrazi in poteze so kot
resnični in to, poleg smisla za
»jedro problema«, sporočil-
nost, duhovitost, naslavljanje
in besedilo, daje visoko vred-
nost knjigi, ki smo jo že ne-
strpno pričakovali in se je po-
javila kot naročeno božično
darilo. In lepo je prebrati, pa
čeprav izpod peresa Tita Do-
berška, ki je znan po svoji
hladnosti in nerazmetavanju
s komplimenti, s katerimi bi
podaljševal pogodbo z Juri-
jem, da lahko njegove karika-
ture postavimo ob bok največ-
jim mojstrom svetovne karika-
ture. Če pa nam ni do velikih
besed, si samo priznajmo, da
spremljanje politike z Jurije-
vimi karikaturami ni podobno
mlačni juhi, to pa že veliko
pomeni, kajne?

NA SONČNI STRANI ALP
NA VOLIŠČA ŠELE MAJA?
- Razpad Demosa - novoletno
darilo oblastnikov opoziciji,
kot se šalijo nepristranski
opazovalci političnega dogaja-
nja na Slovenskem - pomeni,
da bodo poslanci posameznih
strank v slovenskem parla-
mentu odslej bolj mislili s svo-
jo glavo, Peterletova vlada pa
bo morala svoje odločitve bo-
lje podpreti z dokazili, kot ji je
bilo treba doslej. Izredne voli-
tve, ki jih je Demos predlagal,
preden je izdihnil, imajo svoje
zagovornike in nasprotnike.
Stranke, ki imajo po raziska-
vah največ možnosti pri pri-
hodnjih volilcih, bi rade svojo
priljubljenost izkoristile čim-
prej, druge, ki so na dnu popu-
larnosti, pa iščejo čas, v kate-
rem bi pokazale kakšne otip-
ljive dosežke.
Pred volitvami - tem letos
ne bomo ubežali, saj morajo
biti redne volitve, če ne bo
izrednih, do 23. decembra, to-
rej najkasneje eno leto po
sprejemu nove ustave - je še
vrsta neznank, ki znajo zaple-
sti politične razmere. Večinski
sistem, ki onemogoči manjše
stranke, ali proporcionalni,
kot smo ga imeli predlanskim?
Kakšna bodo volilna okrožja
za 90 poslancev v Državnem
zboru, ki naj bi jih volilo
1,400.000 državljanov Slove-
nije? Koliko podpisov v pod-
poro svoji kandidaturi bodo
morali zbrati kandidati za
predsednika Slovenije?
(Spomnimo se predlanskim,
kako je Ivan Kramberger lovil
po vsej Sloveniji 5.000 podpi-
sov podpore - op. p.) Koliko
naj bi posamezne stranke do-
bile za predvolilno kampanjo,
in ali res vseh 53 strank, koli-
kor jih je zdaj na Slovenskem,
med njimi tudi »stranke ene-
ga«? To je le nekaj odprtih
vprašanj, ob tem, da nekateri
napovedujejo volitve že konec
aprila. To pa je praktično ne-
mogoče.
Stranke morajo imeti vsaj
tri mesece za svojo volilno
kampanjo, kar pomeni, da bi
morala slovenska skupščina
sprejeti volilno zakonodajo
konec januarja. Vendar je za
zdaj v glavnem vse tiho o tem.
Pa četudi bi poslanci konec ja-
nuarja, še tako vneto pritisnili
na gumbe »za«, bi sebi in dru-
gim naredili slabo uslugo. Ko-
nec aprila bo spet podaljšan
praznični konec tedna, kar bi
lahko povzročilo slabo udelež-
bo na voliščih. Poznavalci
»ljudskih duš« oziroma volil-
cev zato takega obdobja ne
priporočajo.
Polet tega se bomo letos res
še navolili. Če ne bo drugega,
bosta skoraj zanesljivo dva
kroga volitev, preden bomo
dobili prvega Slovenca med
¦enakimi. Potem bodo - kot go-
be po dežju - zrasle po Slove-
niji občine, kar 300 naj bi jih
bilo, za to pa so potrebni refe-
rendumi, kjer se morajo kraja-
ni odločiti, ali so za lastnega
župana ali še naprej za »sose-
dovega«. Pa še kaj se bo našlo,
tako da bodo imele tudi volil-
ne komisije po naseljih »olim-
pijsko leto«, enako kot ga bodo
imeli športniki vsega sveta,
med njimi, upajmo tudi slo-
venski.
VSTOP PREPOVEDAN - Zdaj
ko imamo novo slovensko
ustavo, ne bo odveč, da vsak
državljan od časa do časa po-
gleda vanjo, saj je prava »žep-
na izdaja« v primerjavi
s prejšnjimi »socialističnimi,
samoupravnimi« ustavami.
Res pa je, da samoupravljanje
tudi iz te ustave še ni izginilo,
saj državljani še naprej »svoje
interese samoupravno združu-
jejo« v naseljih ali več naseljih,
ki so povezana s skupnimi po-
trebami in interesi prebival-
cev. Imamo tudi »širše samou-
pravne skupnosti«, seveda pa
bo - na hudo jezo Mariborča-
nov - Ljubljana kot glavno
mesto še naprej imela poseben
položaj.
Med členi, ki si jih velja za-
pomniti, je tudi ta, da je stano-
vanje nedotakljivo, saj proti
volji stanovalca ne sme stopiti
v tuje stanovanje. Vsakemu je
tudi zagotovljena svoboda de-
la, vsakomur pa je pod enaki-
mi pogoji dostopno vsako de-
lovno mesto. Tudi to bo zani-
mivo spremljati, saj se iz ka-
drovskih kuhinj, v katerih so
kadrovski sladokusci čarali 45
let, še zmeraj močno kadi. Moč
navade, pa tudi dejstvo, da je
še vsakega človeka, ki je okusil
slast oblasti, to oblastništvo
pokvarilo.
PO POLŽEVO V LJUBLJANO
- Letos prav gotovo, pa tudi še
nekaj prihodnjih let bodo roko-
pisi za Novi tednik iz Celja pri-
hajali v Ljubljano še po polževo.
S tem mislim na čas, ki je potre-
ben,  da ga normalen  voznik
- brez tveganja, brez vožnje
v škarje - porabi od Celja do
Ljubljane ali obratno. Letos je
za gradnjo cest sicer predvidenih
5,3 milijarde tolarjev, vendar
povezave Ljubljana-Celje ni na
nobenem seznamu. Zgrajen bo le
odsek dolenjke od Malenc do
Šmarja, upočasnjena gradnja pa
bo na gorenjki Hrušica-Vrba.
Med rekonstrukcijami imajo
prednost tretji pas na Črni kal,
Lenart-Gomja Radgona, Soča-
-Trenta in Bertoki-Gračišče, na
Trojane in z njih pa se bomo še
kar plazili. Res pa je, da se tudi
počasi daleč pride. In Evropa, za
katero pri sodobnem cestnem
omrežju zaostajamo kar za 20
let, nas bo morala počakati, saj
nima kam uiti...
LE SVETI, LUČKA, SVETI - Je-
drska elektrarna v Krškem je trn
v peti preplašenim okoliškim
prebivalcem (Černobil je vsem še
v spominu, kogar pa kača piči, se
boji zvitka vrvi) in Zelenim Slo-
venije. Očitno pa vse manj moti
druge Slovence, kar je pokazala
raziskava Slovensko javno mne-
nje (res znanstvena raziskava
z 2.080 vprašanimi, z reprezen-
tanti vseh slojev, kategorij In
spola v Sloveniji, v nasprotju
z nekaterimi »anketami«, ki se
dostikrat izkažejo kot nezane-
sljive ali kot igračka v rokah po-
sameznih strank). Za takojšnje
zaprtje JE Krško je le še 14,3
odstotka anketiranih (v prejšnji
anketi še 16,1), vsak peti vpraša-
ni pa meni, da naj JE obratuje,
dokler ne bo izkoriščena, saj je
dovolj vama (prejšnja anketa:
samo 7,3 odstotka pozitivnih od-
govorov). Za vladni predlog, naj
bi v Krškem prenehali obratova-
ti leta 1995, je zdaj le še vsak 5.
anketiranec, medtem ko je
v prejšnji anketi podpiralo vlad-
ni predlog kar 37,9 odstotka
vprašanih. Hudi boji med zago-
vorniki jedrske energije in njeni-
mi nasprotniki so v negotovost
(odgovor: ne vem) spravili kar
vsakega 6. vprašanega.
Ne Zelenim ne njihovim mini-
strom ne njihovim pristašem po
tej raziskavi ne bo lahko. Res pa
je, da se nekateri bolj vesele »na-
ravnega življenja« ob svečah in
v mrazu, kot da bi uživali ob
civilizacijskih tehniških dosež-
kih, pa trepetali za svojo var-
nost. Sicer pa: kaj je manjkalo
našim prednikom, ko so jim
s konjskimi vpregami vozili do-
mov kose ledu, ki so nadomeščali
sedanje hladilnike in skrinje? Či-
talnice bomo pa kmalu spet ime-
li, župniki po vaseh pa imajo tu-
di čedalje več besede kot je bilo
nekoč...
Št. 1 - 9. januar 1992

Radirka ceneisa
od kompresorjev
Okrogla miza o urejanju Aškerčeve In Ulice XIV. divizije v Celju - Kolikor
strokovnjakov, toliko različnih pogleHov - Prometnih zagat tuUI rušenje Aškerčeve
ne ho rešilo
Povod za okroglo mizo o urejanju Aškerčeve ulice, Ulice
XIV. divizije in Mariborske ceste so bili dogodki ob poskusu
sprejemanja predlogov odlokov o zazidalnih načrtih za
Gaberje, Staro mestno jedro in Glazijo oziroma o njihovih
dopolnitvah. Razprave, pripombe in dileme, ki so se ob tem
pojavile, zahtevajo odgovore, ki naj bi javnosti pojasnili
bistvo sedanjih problemov in zapletov. K sodelovanju smo
zato povabili različne strokovnjake, ki se s tem ukvarjajo že
nekaj let, pa tudi takšne, ki bi lahko prispevali nove poglede
na celotno problematiko. Skupaj naj bi tako na strokovnem
nivoju razrešili dilemo, kaj je cilj dosedanjih in bodočih
posegov ob tako imenovani magistrali jug ter nakazali
možne rešitve.
Okrog nekaterih osno\Tiih ugotovitev stanja verjetno ni
večjih razhajanj v pogledih, in sicer velja, da je povezava
med severom in jugom skozi Celje neustrezna, da je pro-
metno preobremenjena, da gre za potek ceste skozi staro
mestno jedro, kar zahteva dodatne varovalne ukrepe in da je
celotno območje neurejeno. Pričakovali pa smo, da bodo
udeleženci pogovora zelo različno gledali na^načine reševa-
nja omenjenih problemov, tako kratkoročno kot dolgoročno.
V razpravi so sodelovali; Tomaž Guzelj, svetovalec mini-
stra za urejanje prostora in varstvo okolja republiške vlade,
Jure Sadar, sekretar občinskega sekretariata za urejanje
prostora in varstvo okolja v Celju, Jože Zimšek, direktor
Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje, Tomaž M,
Jeglič, samostojni svetovalec za urejanje prostora pri ZPI
Celje, Alenka Folutnik iz Razvojnega centra-Planiranja,
Anka Aškerc, ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Celju, Boštjan Brenčič in Evgen Čargo,
kot avtorja naloge o novi mestni točki v Celju, Ludvik
Goričan, predstavnik Železniškega gospodarstva iz Celja ter
Mirko Krajnc, predsednik izvršnega sveta v Celju in Anton
Roječ, predsednik celjske skupščine.
Okroglo mizo je pripravila, jo vodila, povzetke razprav pa
strnila za objavo Tatjana Cvirn.
Le petina tranzitnega
prometa
Sadar: Zataknilo se je
v bistvu pri sprejemanju,
predloga zazidalnih načrtov
v celjski skupščini zaradi ne-
jasnosti zadnjega dela magi-
stralne ceste po Aškerčevi
ulici. Že leta 1957 zasledimo
prvo rešitev magistralnega
križa v urbanističnem načr-
tu Celja. Projekt je nastal
v evforičnem vzdušju velikih
sprememb, ko se je le malo
oziralo na staro mesto. Pred-
videni sta bili dve magistral-
no sekajoči se cesti, ki sta
potekali ob novonastalem
mestnem središču severno od
starega jedra. Ta nova reši-
tev se je v zelo majhni meri
naslanjala na staro cestno
omrežje. Ta ideja magistral-
nih cest in prestavljene Sa-
vinjske železnice je obvlado-
vala vse kasnejše prostorske
rešitve. Trasa ceste je defini-
rana tako v republiškem na-
črtu, ker gre za magistralno
cesto, kot v planskih doku-
mentih občine Celje, pa tudi
v srednjeročnem načrtu cest-
nega gospodarstva v sosledju
z modernizacijo ceste v Tre-
marju in v vseh izvedbenih
aktih za Staro mestno jedro,
ki so že bili sprejeti.
Zaradi ceste smo se po-
novno sestali, ko je skupšči-
na zavrnila obravnavo odlo-
ka. Zbrali smo se iz vseh
strok in menili, da v danih
razmerah ni možno najti
ustreznejše rešitve. Meritve
gostote prometa na tem delu
ceste kažejo, da je dnevno 17
tisoč vozil, od tega je samo
10 do 20 odstotkov tranzit-
nega prometa. Iz tega je raz-
vidno, da ne obstajajo eko-
nomski razlogi za iskanje
obvoznice za tranzitni pro-
met, da pa je v vsakem pri-
meru treba razrešiti vpraša-
nje   Aškerčeve   ulice,   ker
predstavlja zamašek za
mestni promet. Prenove je
potrebna tudi v arhitekton-
sko urbanističnem smislu.
Ker je bila rešitev predvide-
na že z doslej veljavnimi do-
kumenti, je velik del objek-
tov na levi strani ulice že po-
rušenih - od 11 objektov 6 že
v preteklosti - z namenom,
da se uredi sodobna mestna
cesta. Ulica, takšna kot je, je
v sramoto Celju, zatD je pre-
nova nujna.
Jeglič: Ne bi razlagal vseh
dosedanjih postopkov, kjer
bi to trajalo predolgo, lahko
le potrdim to, kar je rekel
Jure Sadar in sicer, da ve-
ljavni zazidalni načrt za širi-
tev Aškerčeve doslej še ni bil
spremenjen. Vsekakor pa se
zavedam, da je radirka ce-
nejša kot kompresor in v tem
smislu bi danes tudi morali
razpravljati.
Ste se v Razvojnem centru,
kjer ste pripravljali projekte,
srečevali z dilemami, da je
bilo treba upoštevati že
sprejete dokumente, čeprav
bi bila radirka koristnejša?
Folutnik: Mi smo samo iz-
delovalci urbanistične doku-
mentacije in to pomeni, da
pri izdelavi zazidalnega na-.
črta nismo imeli več možno-
sti razmišljati ali magistral-
ni križ drži ali ne. S skupino,
ki je sodelovala pri izdelavi
zazidalnih načrtov za Ga-
berje in Staro mestno jedro,
smo morali upoštevati pred-
hodna izhodišča- Pri obrav-
navi te ceste nismo mogli mi-
mo dejstva, da je treba ob
tem reševati urbanizem in
arhitekturo mesta. Promet
v starih jedrih ni samo pro-
met, ampak predvsem mesto
kot celota. Pri nas smo bolj
koordinirali projekt, pri tem
pa je bilo naše vodilo, cesto
oblikovati čim bolj prijetno,
humano, tako da predstavlja
soliden zaključek mestnega
jedra, del med mestom in ko-
munikacijskim vozlom (ce-
sta in železnica). Drugo
vprašanje je bilo, kakšne ob-
jekte nameniti temu prosto-
ru. Območje od železniške do
avtobusne postaje ter do mo-
stu čez Savinjo smo namenili
nekaterim mestnim funkci-
jam, ki naj bi dopolnjevale
vse ostale dejavnosti - gre za
garažno hišo in servisne de-
javnosti, ki k temu sodijo.
Vodilo pri načrtovanju je bi-
lo, da bi skušali pasove, ki
tvorijo magistralo, čim bolj
zožiti z drevoredom vsaj na
eni stani. Istočasno smo ce-
sto pomaknili bolj proti
vzhodu, da bi bil pločnik na
zahodnem robu ceste ustrez-
nejši in širši.
Cesta je dejstvo, ne glede
na to, kakšna je. Hiše so po-
rušene, da bi jih na novo po-
stavljali, najbrž nima nobe-
nega smisla, saj se bo spre-
menila tudi njihova na-
membnost, saj to ne morejo
biti stanovanjske hiše.
Porušena zgodovina
Omenjene so bile stare
stavbe ob Aškerčevi ulici,
katerih predvidena ruši te v je
v zadnjem času sprožila šte-
vilne pripombe. Kakšen je
pri tem spomeniško varstve-
ni vidik?
Aškerc: Spomeniško var-
stveni vidik je nekoliko dru-
gačen, kot je bil doslej pred-
stavljen. Vsem je znano, da
je imelo mesto določen raz-
voj in da je dobilo končno
podobo v 19. stoletju. Ruši-
tev enega dela ulice pomeni
prvi resni poseg v zgodovin-
ski del mesta, zato s spome-
niško varstvenega vidika ta
rešitev ni dobra, celo nespre-
jemljiva je. Vidik ohranjanja
starih jeder pred desetletji ni
bil prisoten. V načrte se je
naš zavod vključil leta 1977,
ko se je pripravljal urbani-
stični načrt Celja. Naše mne-
nje k rušitvi Aškerčeve je bi-
lo negativno. Projekt je ta-
krat preverjala skupina pri
urbanističnem inštitutu in
prišla do zaključka, da druge
rešitve ni. Vzeli smo jo kot
nujno zlo, čeprav je jasno, da
s širitvijo ceste ne moremo
ohraniti starih urbanističnih
elementov, zato je s tega vi-
dika ta del mesta izgubljen.
V dani situaciji je rešitev, da
bo to mestna cesta, verjetno
najboljša, čeprav ostaja gre-
nak priokus, da niti naša
stroka niti urbanistična
v času načrtovanja nista bili
toliko razviti, da bi lahko to
varstveno komponento je-
mali kot primarno in na me-
sto gledali kot na historično
celoto. Zdaj ko to vemo, je za
nekatere stvari prepozno.
Sprejeli smo, da je to edina
možna rešitev, da druge na
tem prostoru ni, kljub temu
pa se bom vedno spraševala,
ali so bile res izčrpane vse
možnosti.
So potemtakem sploh še
kakšne možnosti, da se kaj
v načrtih spremeni ali pa so
vse razprave le povzemanje
načrtov, ki bodo uresničeni?
Krajnc: Sam se ukvarjam
s projektom magistrale jug
od leta 1971 in sem izdelal
enajst variant za to cesto, vse
pa so se vrtele okrog dela
v Aškerčevi. Mislim, da to ni
najboljša rešitev, v danih
ekonomskih razmerah pa je
edina možna in optimalna.
Idealno bi bilo, če bi tranzit-
ni promet lahko spravili sko-
zi predor mimo mesta, ven-
dar gre za vprašanje denarja.
Ne glede, da je sedanji tran-
zitni promet sorazmerno
manjšega pomena na tej ce-
sti, imamo kljub temu v ZN
Gaberje predvideno tranzit-
no cesto, ki naj bi preko sta-
re cinkarne vodila ta promet
na obstoječo Teharsko cesto
proti Laškem. Cestni križ ni
najboljša rešitev, je pa vmes-
na faza pri rešitvi mestnega
prometa. Treba bo vzposta-
viti krožni promet, tako ime-
novane prstane, vendar ne
v tej fazi. Prva je izgradnja
magistralnega križa, šele na-
to pridejo na vrsto dolgoroč-
ne rešitve. Morda se bomo
kdaj povrnili tudi k temu, da
bomo prestavili Savinjsko
železnico, kot je bilo v prvot-
nem urbanističnem načrtu iz
leta 1965 predvideno, pa
ekonomsko ni bilo izvedlji-
vo. Seveda pa bo treba pri-
stopiti k izdelavi novega ur-
banističnega načrta Celja,
ker je obstoječi zastarel, za-
radi cene pa do tega še nismo
prišli. Nov načrt bo moral
predvideti dolgoročne reši-
tve, ki jih bo Celje moralo
dobiti.
Urbanisti ie giiharji
Jeglič: Ni res, da Savinjske
železnice nismo prestavili
zaradi ekonomskih razlogov,
pač pa zato, ker Železniško
gospodarstvo kot nosilec
planiranja tega ni uvrstilo
v svoje načrte in so jih zato
na republiki izbrisali tudi iz
občinskih. Urbanisti smo ta-
ko nastopali v vlogi »glihar-
jev« med različnimi nosilci
planiranja in tako je nastal
dolgoročni načrt, ki na ža-
lost še vedno velja.
"Tudi vas, Jože Zimšek,
večkrat omenjajo v zvezi
z načrtovanjem prometa
v Celju, zato me zanima še
vaše gledanje na problema-
tiko.
Zimšek: Za magistralo jug
so leta 1974 sklenili, kje naj
ta cesta poteka. To varianto
so podprli iz urbanističnega
in finančnega vidika. Kot
smo bili pri nas večkrat ne-
dosledni, smo začeli modifi-
cirano reševati problematiko
železnice, tako da izgradnja
cest po prvotni zasnovi ni bi-
la več možna. Z izgradnjo
avtoceste smo dobili samo en
priključek nanjo, kar ne za-
došča. Takrat je bil sprejet
tudi dogovor na ravni repu-
blike z nekaterimi občinami,
ki opredeljuje izgradnjo
mestnih vpadnic v prihod-
njem desetletju. V Celju in
drugod ni bilo veliko nareje-
nega, zato smo pred dilemo,
kako nadaljevati. Pri nas na
skladu stavbnih zemljišč
smo v dogovoru z izvršnim
svetom leta 1990 naročili
študijo preveritve zmoglji-
vosti križišč. Zgrozili smo se
ob podatkih, kakšne promet-
ne tokove predvideva študi-
ja. Križišče magistrale
vzhod-zahod naj bi bilo na
primer leta 2010 obremenje-
no tako, kot je danes obre-
menjeno križišče pred hote-
lom Lev v Ljubljani. Lokalni
prometni tokovi se proti me-
stu sicer manjšajo, vendar so
še vedno veliki, zato moramo
te probleme reševati. Verjet-
no ne bo moglo priti do reši-
tve, da bi promet potekal po
čim ožji ulici. Ulica XIV. di-
vizije je danes obremenjena
z 10 tisoč vozili dnevno,
Aškerčeva ulica s 17 do 18
tisoč, Mariborska z 22 tisoč
vozili. V prihodnjih letih bo-
do te številke še večje. Pro-
met namreč zahteva v mestih
vse več prostora, zato je tre-
ba mestne ulice razbremeniti
prometa ali pa jih razširiti.
Sicer pa, če bi imeli denar, se
danes o vsem tem ne bi pogo-
varjali, saj so bili vsi načrti
narejeni že pred leti.
Brenčič: Številke iz študije
so grozljive. Pokazale so, da
se število vozil od 23 tisoč
zmanjša na 8 tisoč na Parti-
zanski cesti, kar pomeni, da
gre predvsem za mestno uli-
co. Študija pa ni upoštevala
dejstva, da naj bi se že drugo
leto začelo z odkupom zem-
ljišč za nadaljevanje gradnje
avtoceste proti Ljubljani,
kar pomeni, da bo prišlo še
do enega priključka za Celje.
To pomeni, da bo Maribor-
ska vsaj za tretjino razbre-
menjena in številke se tako
drastično spremenijo.
Probiem ni ie
Ašicerčeva
Folutnik: Razprave v zad-
njem času tečejo samo okrog
Aškerčeve, problemi pa bodo
tudi od križišča pri pošti na-
prej do Savinje. Naša želja je
bila, da bi celovito obravna-
vali celoten vzhodni del od
obravnavane ceste do Savi-
Tomaž Guzelj Jure Sadar
Ludvik Goričan
Mirko Krajnc Anton Rojec
»Predvideni sta bili dve magistralno
sekajoči se cesti, ki sta potekali ob novo-
nastalem mestnem središču severno od
starega jedra. Ta nova rešitev se je v zelo
majhni meri naslanjala na staro cestno
omrežje. Ta ideja magistralnih cest in pre-
stavljene Savinjske železnice je obvlado-
vala vse kasnejše prostorske rešitve.«
»Ulica XIV. divizije je danes obreme-
njena Z 10 tisoč vozili, Aškerčeva ulica s 17
do 18 tisoč, Mariborska z 22 tisoč vozili.«
Št.1 - 9. januar 1992
7
Jože Zimšek
Tomaž M. Jeglič I
Alenka Polutnik
Anka Aškerc
. Boštjan Brenčič
Evgen Cargo
nje. Rešitev je veliko, vse pa
so vezane na čas in možnosti.
Izdelava projektov, ki jih ne
bo mogoče uresničiti, ne po-
meni rešitve za Celje. Promet
v mestnem jedru po izgrad-
nji te ceste ne bo mogel biti
takšen kot je danes. Zato
smo želeli preimenovanje iz
magistralne v mestno cesto,
kar pa je povezano tudi s so-
financiranjem izgradnje iz
republike. Cesta mora služiti
tako prometu v Celju kot
delčku tranzitnega prometa.
Južno od železniške postaje
je prav tako predvideno ga-
ražiranje in parkiranje, da
bomo razbremenili promet.
Eden od problemov je tudi
križišče pri pošti, pa uredi-
tev prehoda pešcev pri želez-
niški postaji in s tem njene
povezave z mestnim jedrom.
Gre torej za vpetost obrav-
navanih ulic v celotno mesto,
rešitve pa so vedno kompri-
mis, posebej takrat, kadar
drugih možnosti ni.
Jeglič: Ena od pomembnih
zadev je tudi ta, da mora ru-
šenje v Aškerčevi ulici takoj
nadomestiti nova gradnja.
Ne razumem, zakaj se napa-
da potencialnega investitor-
ja, ki želi ta objekt zgraditi.
Če se bo investitor temu od-
povedal, bomo morali iskati
spet novega, sicer bo tam vse
prazno, kar ni primerno. To-
vrstni spori v Celju pa gredo
gotovo na mlin republiki, ki
ji ustreza, da ji ni treba pri-
spevati nič denarja.
Republiški vidik
Kakšen je pri tem širši re-
publiški pogled na proble-
matiko? Ali ji res najbolj
ustrezajo celjski prepiri in
zavlačevanja?
Guzelj: Sklicevanje na
daljnje leto 1957 ne pomeni,
da se način razmišljanja ne
da spremeniti. Rad bi opozo-
ril na študijo o vplivu cest-
nega omrežja na okolje, ki jo
je lani naročila republiška
uprava za ceste. Proučila je
tudi vpliv povezave med av-
tocesto in Savinjo. Ugotov-
ljeno je bilo, da je ta cesta
ena tistih, ki povzročajo naj-
več ekoloških problemov.
Rekonstrukcija po tej študiji
ne bo prinesla nobene to-
vrstne izboljšave, pač pa še
poslabšanje. S tem se bodo
poslabšale stvari tudi z vidi-
ka spomeniškega varstva,
glede prehodov pešcev čez
ceste... Tudi to je ena plat
zadeve, ki kaže, da je treba
o stvareh še razmisliti. Treba
je gledati vse \'plive, ne samo
neposredne ekonomske. Pro-
blematična je tudi opredeli-
tev, da ima avto v vsakem
primeru prednost, kar ni
vselej nujno. S tega vidika je
vprašljiva tudi štiripasovni-
ca v Aškerčevi, saj bi po
prognozi prometa zadosto-
vala ožja cesta. Prečni profili
ceste jasno kažejo avtomobi-
listični pristop, saj ima vo-
zišče maksimalno širino,
pešci pa le dva metra, kar je
premalo. Zato bi veljalo
o stvareh še premisliti.
Jeglič: O študiji, ki jo ome-
njate prvič slišim, ne vem za-
kaj o tem nismo seznanjeni?
Guzelj: Študija je bila iz-
delana za celotno republiko,
morda republiška uprava za
ceste ni bila zainteresirana,
da občine podrobneje sezna-
nja. Ne morem govoriti
v imenu uprave za ceste.
Krajnc: Gospod Guzelj go-
vori generalno in tega ne
moremo zanikati. Študij,
o katerih govori, imamo pol-
ne omare, rezultat pa je se-
daj na mizi. V našem razmi-
šljanju pa smo pozabili na
statični promet in promet
pešcev. Celje je uredilo 1200
parkirnih mest v mestnem
jedru, večinoma pa so na lo-
kacijah, ki so v bodočnosti
predvidene za zidavo. Zato
jih moramo nadomeščati
z garažnimi hišami. V prvi
fazi bi jih zgradili v Aškerče-
vi, v Ulici XIV. divizije in na
Glaziji. V naslednjih etapah
pa še na dvorišču Kovino-
tehne in za sedanjim Klas-
jem. Pri prometu pešcev pa
je problem križanja pred že-
lezniško postajo. Podaljšan
naj bi bil zato podhod pod
sedanjim Titovim trgom vse
do peš cone.
Železnica kot
omejitev
Prej je bil omenjen podhod
od železniške postaje proti
središču mesta. Eden od
omejitvenih faktorjev pri
prometnem urejanju je goto-
vo železnica. Kako v Želez-
niškem gospodarstvu gleda-
te na te probleme?
Goričan: Kar zadeva že-
leznico, bo treba rešiti
predvsem podvoz na Mari-
borski cesti. Drugi problem
je železniški triangel, ki bi
rešil polovico premikov na
postaji Celje. Podhod z že-
lezniške postaje je treba
prav tako nujno urediti, saj
pride v mesto z vlakom
dnevno 14 tisoč ljudi, kate-
rih varnost je ogrožena, ko
pridejo na cesto. Verjetno
nas bodo tujci prislili k te-
mu. Na železniški postaji se
pripravlja nova varnostna
naprava, ki ni predvidena za
nivojska križanja in jo mora-
jo za nas posebej prilagajati.
Pri vsem tem pa je največji
finančni problem, zaradi če-
sar se omenjeni projekt vleče
že leta.
Čargo: Po tem, kar smo
doslej slišali, ima cesta se-
ver-jug to napako, da je spe-
ljana preveč v mestno središ-
če in to prinaša s seboj vse
probleme, o katerih smo da-
nes slišali. Ne glede na njeno
urejanje v mestnem smislu ta
povezava ne bo mogla posta-
ti mestni prostor, če bo tu
ostajal tranzitni promet, pa
čeprav samo 8 tisoč vozil
proti Laškem. Treba je pre-
veriti možnost, da bi ta križ
postal zunanji mestni-obroč
in bil povlečen bolj proti
vzhodu, notranji obroč pa bi
služil za ustavljanje ciljnega
prometa vozil v omejeni ko-
ličini in v njem bi se pojav-
ljali pešci in kolesarji. Celja-
ni morajo še enkrat preveriti
vse možnosti, tudi to, ali je
možno speljati drugi obroč
po drugi trasi, med Voglajno
in železniško postajo ali na
drugi strani Voglajne, da
mesto ne bi bilo obremenje-
no s kamioni. Notranji ring,
ki je zasnovan na nekdanjem
obzidju, bi moral biti mesto-
tvomo dejanje, kjer imajo
kolesarji in pešci prednost
pred avtomobili. Ob tem naj
še omenim, da se ne stri-
njam, da bi se v mestu delali
podhodi in podvozi, ker to ne
prinese mestu koristi. Poglo-
bitve na tej povezavi ne bi
pomenile prave mestne ce-
ste, vprašljiva pa je tudi nje-
na širina. Parkirna hiša pa
ima po mojem pravo lokacijo
glede na želje in potrebe
mesta.
Roječ: Sam predstavljam
javnost, ki je naklonjena te-
mu, da se mesto jernlje kot
urbani center, ki ima dva ti-
soč let dolgo zgodovino. Eno
od obdobij oblikuje tudi
Aškerčeva ulica, ki je pred-
videna za rušenje. Poseg bi
bistveno spremenil podobo
Celja z vsem, kar pomeni.
Dosedanje rešitve peljejo
v tej smeri. Imamo samo še
tri ceste, ki znatneje posega-
jo v mestno jedro: Zidanško-
va. Vodnikova in Aškerčeva
ulica. Zidanškova, ki jo pre-
urejamo, se lahko kaj hitro
zapre za promet, o čemer je
bilo že slišati zahteve. Osta-
ne še Vodnikova, kjer bi z re-
šitvijo obvoznice sever-jug
rešili promet po njej. Z ob-
voznico za tranzitni promet
bi staro mestno jedro zaprli
za promet. V tem okviru .vi-
dim, da naši urbanisti po-
stavljajo parkirne prostore.
in načrtujejo garažne objek-
te izven tega kroga. Potrebu-
jemo le še večji poseg presta-
vitve prometa za železnico.
Res je, da je Aškerčeva
delno porušena in da bi jo
z obstoječimi dokumenti
lahko rušili naprej, kar pa ne
pomeni, da ne bi mogli delo-
vati v obratni smeri. Ob tem
se postavlja vprašanje časa,
saj je treba promet rešiti naj-
hitreje, pa seveda problem
denarja, če bi našli rešitev,
ki bi bila v zadovoljstvo'
vseh, bi ohranili nekaj, kar
predstavlja trajno kulturno
dediščino Celja. To pa tudi
ima določeno težo.
Aškerčeva je padla
Jeglič: Po vsem tem lahko
ugotovimo, da zazidalni na-
črt Gaber j a sploh ni sporen,
saj z njim ne posegamo več
v staro mestno jedro. Ugoto-
vili smo tudi, da moramo
Mariborsko spraviti v pod-
voz. Za Aškerčevo naj se za-
radi prometne zasnove stvari
pospešijo, kar se je že začelo,
saj je bila ustanovljena de-
lovna skupina za pospešitev
izdelave urbanističnega na-
črta in prometne zasnove.
Predvsem pa bi veljalo upo-
števati študije, ki jih je ome-
nil gospod Guzelj o nepri-
mernosti trase magistrale po
Aškerševi, o čemer doslej ni-
smo nič vedeli. Druga študi-
ja, ki je pri tem pomembna,
pa govori o tem, da je brez-
cestninski sistem na avtoce-
sti uspešnejši. Poleg tega
smo ugotovili, da je priori-
tetna lokacija za garažno hi-
šo na Aškerčevi, pri čemer ne
vem, zakaj se je zadeva tako
spoli tizirala.
Polutnik: Iz vse razprave
se mi zdi, da niti ni tako
sporna Aškerčeva ulica, še
zlasti, če smo prišli do skle-
pa, da bi lahko ulico zožili.
Vsa prenova v mestu teče
z vidika razvoja Celja ob
ohranjanju neke zgodovin-
ske kontinuitete. To pomeni,
da je Aškerčeva ulica padla
in da nekdanjih hiš verjetno
ne bomo ponovno gradili,
pač pa bomo iskali kontinu-
iteto razvoja v razmerjih vi-
šin objektov, ulice, razmerij
na fasadah. Promet bo po-
drejen grajeni strukturi, saj
že zasnova ceste odstopa od
opitmalnih predpisov, lahko
se usklajujemo še okrog oža-
nja ceste. Vse to je prva faza
urejanja prometa, druga pa
je magistralni promet nekje
drugje.
Aškerc: Danes bi morali
imeti jasen odgovor na to, ali
bo pomenila rušitev Ašker-
čeve rešitev problemov v do-
ločenem obdobju. S tem bi se
izognili dvomom in temu, da
bi kasneje to odločitev obža-
lovali.
Ali lahko kdo od prisotnih
da tovrstno zagotovilo?
Polutnik: Mislim, da je to
nemogoče.
Jeglič: Na žalost nismo
preroki.
»Celje je uredilo 1200 parkirnih mest
v mestnem jedru, večinoma pa so na loka-
cijah, ki SO V bodočnosti predvidene za
zidavo. Zato jih moramo nadomeščat
z garažnimi hišami.«
»Celjani morajo še enkrat preveriti vse
možnosti, tudi to, ali je možno speljati
drugi obroč po drugi trasi, med Voglajno
in železniško postajo ali na drugi strani
Voglajne, da mesto ne bi bilo obremenjeno
S kamioni.«
»Vsa prenova v mestu teče z vidika raz-
voja Celja ob ohranjanju neke zgodovin-
ske kontinuitete. To pomeni, da je Ašker-
čeva ulica padla in da nekdanjih hiš ver-
jetno ne bomo ponovno gradili.«
OBRESTNE MERE
za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d. od 1. januarja
1992 dalje obrestuje sredstva občanov z naslednjimi letnimi
obrestnimi merami:
vpogledna sredstva
- za hranilne vloge 50% od r
- za tekoče račune 48% od r
- za žiro račune 48% od r
depoziti vezani po diteviii
10-19 dni nad 30.000.00 SLT r + 0% letno
20-29 dni nad 30.000,00 SLT r -H 1 % letno
30-90 dni nad 5.000,00 SLT
do vključno 50.000,00 SLT r + 3% letno
30-90 dni nad 50.000,00 SLT
do vključno 100.000,00 SLT r -I- 4% letno
30-90 dni nad 100.000,00 SLT r + 5% letno
depoziti nad 3 mesece
zneski do vključno 10.000,00 SLT r + 3% letno
zneski nad 10.000,00 SLT
do vključno 50.000,00 SLT r + 4% letno
zneski nad 50.000,00 SLT r + 5% letno
depoziti nad 6 mesecev
zneski do vključno 10.000,00 SLT r + 5% letno
zneski nad 10.000,00 SLT
do vključno 50.000,00 SLT r -i- 6% letno
zneski nad 50.000,00 SLT r + 7% letno
depoziti nad 12 mesecev r + 7% letno
depoziti nad 24 mesecev r + 9% letno
depoziti nad 36 mesecev r +11 % letno
Opomba:
R = revalorizacija (v mesecu januarju 1992 znaša 15,4%)
Št. 1 - 9. januar 199^:
8
Mladoletniške tegobe Jadrana Krta
Premiera svetovne uspešnice na celjskem oiJru
Svetovna mladinska uspešnica,
Skrivni dnevnik Jadrana Krta pisate-
ljice Sue Tovvnsend, prihaja iz knjige
in televizijske nadaljevanke zdaj še na
oder Slovenskega ljudskega gledališča
Celje. Po dveh predpremierah, ki bosta
na žalskem odru, kjer je delo nastaja-
lo, jutri, 10. januarja, in v ponedeljek,
bo celjska premiera 14. januarja ob 16.
uri.
Gledališko priredbo je leta 1984 na-
redila avtorica sama in delo je bilo
z uspehom uprizorjeno v Londonu kot
musical, medtem ko bo v našem gleda-
liškem prostoru to noviteta.
Blaž Lukan, umetniški vodja gleda-
lišča, pravi, da se je za uvrstitev tega
dela v program odločil zato, ker je bila
prav na področju mladinskih del do-
slej precejšnja vrzel, ki so jo v glavnem
zapolnjevali le z otroškimi predstava-
mi. Z Jadranom Krtom pa bodo razve-
selili učence višjih razredov osnov^^
šol in srednješolce, ki sta se jim z izvir-
nim prevodom (slengom) skušala pri-
bližati tudi prevajalec Zdravko Duša
in njegova odraščajoča hči Irena.
Igra pa bo pritegnila tudi odrasle
gledalce, saj gre za neke vrste družin-
sko dramo, ki je neprestano podložena
s humorjem, ironijo in distanco tri-
najst let in tričetrt starega Jadrana
KLrta. Težave odraščajočega fanta se
zlasti odražajo v njegovih erotičnih di-
lemah ter problemih s starši, ki se lo-
čujejo, s šolo in vrstniki.
Čeprav gre za angleško igro, je oko-
lje v njej povsem prepoznavno: tu in
okoli nas.
V gledališču računajo na velik odziv
občinstva tudi v širšem slovenskem
prostoru. Že doslej so namreč prodali
več kot trideset predstav o Jadranu
Krtu. Prvo gostovanje bo v Novi Go-
rici.
Postavitev je gledališče zaupalo pre-
težno mladi ekipi. V naslovni vlogi bo-
mo videli Renata Jenčka, delo je na
oder postavila Duša Škof, scena je de-
lo Andreja Kalamarja, kostumi pa
Gordane Gašperin. Glasbo je napisal
Tomaž Rauch, za gib je poskrbel Mat-
jaž Farič, lektor je bil Marjan Pušavec,
korepetitor Miro Podjed.
V vlogi staršev bomo videli Anico
Kumer in Zvoneta Agreža, Mira Po-
djeda kot gospoda Lukasa in ravnate-
lja, Milado Kalezič kot gospo Lukas in
Dorino. Gost Niko Logar bo zaigral
Nigela in Baryja Kenta, gostja Maja
Sever bo upodobila Pandoro, Bruno
Baranovič pa Benta Baxterja.
Nadejati se je torej, da bo predstava
»ful dobra« in »ful odštekana«.
MATEJA PODJED
FreddvJeve nočne more
Premiema izvedba predstave Freddy-
jeve nočne more (23. 12. 1991 v kinu
Dom) se ni začela obetavno. Zamuda
pred pričetkom, prenizek oder, nepri-
merna osvetlitev - in občinstvo je začela
prežemati tesnoba. Tesnoba, ki se je pre-
vesila v plesno poezijo, ko so na odru
začela kraljevati telesa v gibanju.
Celovečerni koreografski prvenec Save
Malenšek v produkciji Plesnega foruma
prinaša prijetno osvežitev v slovenski
plesni prostor.
Koreograf in j a daje poudarek telesu in
plesu, zavestno zanemarjajoč ostala
izrazna sredstva. Plesna tehnika temelji
na prostem padanju teles in dvigovanju
z njihovo individualno močjo. Koreogra-
fija je prilagojena plesnim sposobnostim
plesalk, zato je predstava tekoča, plesal-
ke pa se nam kažejo v najboljši luči. To
velja tako za Tanjo Ferlež kot Andrejo
Cepuš, izstopajoči sta razigranost Simo-
ne Mimik ter plesna zrelost Estele Žutič
in Save Malenšek. Opazen je plesni vpliv
Goge Stefanovič-Erjavec, ki ga je Sava
Malenšek nagradila z izvirnimi plesnimi
domislicami in rešitvami. Poudariti velja
predvsem zanimivo rešitev prikazovanja
okužbe z aidsom ter povsem izvirno upo-
rabo grafoskopa.
Dramaturška zgradba, temelječa na
glasbi skupine The Queen, je preprosta,
vendar dovolj vznemirljiva, da občinstvo
obdrži v prijetni napetosti. Napetosti, ki
ekstaze ne prinaša, ker je niti noče.
Z izvirno kostumografijo ter oblikova-
njem zaščitnega znaka predstave si je
pohvalo prislužil Borut Kramer. Del ko-
stumov je izdelal iz vreč za smeti, zaščit-
ni znak pa oblikoval kot moški simbol,
obrnjen v nepravilen krog in prekrižan
z rdečo, kar simbolizira ustvarjalno in
spolno drugačnost F. M. ter je hkrati pre-
črtani Q kot Queen.
Freddy Mercurv se je preselil v zgodo-
vino, njegove nočne more pa bodo pred
tem še prekrižarile Slovenijo.
J. K., Foto: Lucas
Akt na Dnevih plesa
v Cankarjevem domu v Ljubljani bodo
od 9. do 12. januarja tradicionalni Dnevi
plesa 92, ki jih prireja Zveza kulturnih
organizacij Slovenije.
Dnevi plesa bodo namreč postali mini
festival domačih, evropskih in svetovnih
tendenc. Letos bo nastopilo več kot dvaj-
set skupin iz vse Slovenije. Selektorici
Lili Santič-Ujčič in Gordana Schmidt-
Miškov sta oblikovali dva programa, kar
je novost. Resnejše, plesno-gledališke
točke so zbrane v sobotnem plesnem ve-
čeru, ko bodo med petimi nastopajočimi
tudi celjski plesalci.
Celje, sicer znano po številnih plesnih
skupinah in po koreninah plesne dejav-
nosti, se bo predstavilo samo s Piknikom
v izvedbi skupine Akt Ane Vovk-Pezdir,
Na glasbo Christopherja Nortona in
v koreografiji Ane Vovk-Pezdir bodo od-
lomek iz predstave zaplesali: Nataša
Bervar, Urša Bizjak, Gašper Bremec, Ju-
re Lukaščik-Luka, Aljoša Leskovšek,
Neja Petek, Maja Rojšek, Alenka Stepiš-
nik, Vesna Tanko in Klara Tasič.
MATEJA PODJED
Orgelski večer
V času, ki se nemalokrat meri v moči
nizkih udarcev, prihaja orglanje Tanje
Rebula iz Trsta k nam z drugačnim, ple-
menitejšim sporočilom. K temu sta pri-
spevala tudi toplina betlehemskega
hlevčka in vonj po smrečju v kapeli cerk-
ve sv. Danijela v Celju.
Orgelski večer s pretežno božično tema-
tiko je povezovala s Tagorejevimi spevi
Sonja Mlejnik iz Celja, Mozartov Ave
verum, Corpus natum pa je doživeto za-
pela Tamara Žagar, študentka Akademi-
je za glasbo v Ljubljani.
Umirjeno in poglobljeno orglanje Ta-
nje Rebula, slavistke iz Trsta, ki se je od
otroških let posvečala klavirju, po orgel-
skem tečaju v Ljubljani pa pod vodstvom
priznanih profesorjev še orglam, katerim
se v prostem času ob poklicu ljubiteljsko
tudi še danes predaja, je delovalo kot
žarek upanja iz slovenstva v zamejstvu
v naš notranjega miru in zbranosti ne-
malokrat osiromašeni prelomni čas. ,
KAROLINA GODINA .
Življenja in ambicij čas
Četrtošolka Gimnazije Celje Jerneja Kolar, ki se je že
lani širšemu občinst\'u predstavila s samostojnim literar-
nim večerom, je zdaj pripravila nov kulturni dogodek.
Njene pesmi je v šansone uglasbila profesorica Adrijana
Požun, ob spremljavi zbora in recitatorjev pa bodo zaži-
vele na odru Narodnega doma v Celju jutri, 10. januarja,
ob 18. uri.
Pesmi Jerneje Kolar so njeno lastno videnje življenja
z lepe in manj lepe strani. Predstava se začenja z zapetim
verzom: »Bil je čas življenja / življenja in ambicij čas / bil
je hrepenenja...«
»To naj bi bil večer alternativnega šansona«, pravi
mlada, razmišljujoča pesnica in avtorica predstave. To
alternativnost vidi v drugačnem pristopu k uprizoritvi in
v drugačnosti nasploh.
Brez dvoma so se mladi močno potrudili, saj so se za
nastop pripravljali že od oktobra lani, pospešeno pa zad-
nja dva meseca.
Ob spremljavi zbora bo pesmi, deset jih bo, pela Marjeta
Špec. Rojstvo pesmi Jerneja Kolar primerja s človeškim
rojstvom in v predstavi bo skušala to tudi opredeliti
z vzporednim tokom dogajanja. Nastopali bodo: Nina in
Luka Žerjav, Nataša Zagoričnik, Matevž King, Vesna
Prevolšek in Jernej Ludvik. Scena (motivi cvetja na ste-
klu) je po zamisli likovne pedagoginje Tadeje Ecimovič
delo učencev osnovne šole Lava. Za koreografijo je poskr-
bela Daša Pogorevec, kostumografija je iz vsakdanjega
življenja.
M. P.
Izstopajoč dogodek
Ob koncertu Celjskega pevskega tlruštva
Med božičnimi prireditvami v Celju
pomeni koncert Celjskega pevskega
društva (bivši Prešernov zbor) z diri-
gentom prof. Edvardom Goršičem do-
godek, ki je še posebej izstopal. Kon-
cert je bil ubran na intimno doživlja-
nje skupnega božičnega praznika in
k temu je v veliki meri pripomogla
tudi gotska resnost cerkve sv. Dani-
jela.
V programskem listu smo lahko pre-
brali: »Spored nocojšnega koncerta ne
predstavlja velikih dosežkov na po-
dročju liturgične glasbe, je pa dovolj
raznovrsten tako vsebinsko kot glas-
beno oblikovno. Za poživitev je zbor
pripravil tudi nekaj starih ljudskih
prazničnih napevov iz zbirke Zmage
Kumrove »Pesem slovenske dežele«.
Celoten nastop naj izzveni kot praz-
nično voščilo Celjskega pevskega dru-
štva vsem svojim prijateljem in ljubi-
teljem lepe pesmi ter v želji, da bi se
čim bolj uresničevale prošnje in želje
iz Trubarjevega korala: Oče naš...
pred dragino, zlo družino, bolezanmi,
pred vojskami, lubi oče obvari nas..«.
Prvi del programa je bil naravnan
v čas od Trubarja do Foersterja.
Z Bachovim koralom Sei gegriisst Jesu
je zbor uglasil razpoloženje v cerkvi.
Trubarjevi sicer pevsko nezahtevni
pesmi: Ena stara božična pesem in Oča
naš segata v obdobje bujnega razvoja
ljudske cerkvene pesmi. Čeprav prote-
stanski pisci niso imeli glasbenih am-
bicij, pesmi so bile praviloma enoglas-
ne, pa so naredili velike usluge sloven-
skemu jeziku. Tudi ni mogoča primer-
java z mojstrstvom Jakoba Gallusa,
katerega motet je sledil, saj bi bila
krivična. Gallusova dela spadajo v vrh
glasbene umetnosti tistega časa, pro-
testantske pesmi pa so bile namenjene
preprosti ljudski srenji, za potrebe
vsakdanjega življenja. »Kyrie« pozno-
renesančnega skladatelja Claudia
Monteverdija je impresivna skladba,
ki jo je dirigent verjetno namenoma
umestil v sredino prvega dela, da bi
ustvaril ustrezno programsko nape-
tost. Leta 1722 je francoski zgodnjeba-
ročni skladatelj Jean Philippe Rameau
napisal »nauk o harmoniji«, kjer se
odmika od renesančnega principa pri-
mamosti melodične linije in trdi, da je
primarna v glasbi harmonija. Potrdi-
tev takega gledanja je skladba »Labo-
ravi« iz istega leta. Prvi del koncerta je
bil zaključen s Foersterjevo skladbo
Z glasbenim šumom s kora, impresiv-
nim romantičnim delom, v katerem se
je izkazal skladateljev čut za drama-
tičnost.
V odmoru je nastopil organist Anton
Petek, program drugega dela koncerta
pa je bil postavljen bolj ljudsko, ne po
muzikalni, pač pa po vsebinski plati.
Sledile so tri črnske duhovne pesmi,
nato pa obdelava narodne Kangalilej-
ska ohcet izpod peresa Franceta Ma-
rolta. Koncert so pevke in pevci zak-
ljučili s petimi ljudskimi napevi na
tematiko božičnega praznovanja in pri
izvedbi uspeli ohranjati vso izvirnost
teh pesmi.
Pevkam, pevcem in dirigentu želimo
v novem letu kar največ pevske zagna-
nosti in umetniških uspehov.
MARJAN LEBIČ
ZAPISOVANJA
Kulturni model 92
Piše Tadej Čater
Pred časom sem zapisal, da
Ministrstvo za Kulturo Repu-
blike Slovenije ni uspelo izde-
lati slovenskega nacionalnega
kulturnega programa za leto
1991, da jim je v enem letu
z vso potrebno uradniško in
birokratsko mašinerijo uspelo
spisati le prednačrt oziroma
predvidevanja kulturnega raz-
voja za leto 1992 (objavljeno
v Delu, 9. 11. 1991). Noja, 13.
decembra so v istem časniku
objavili še besedilo z naslovom
Nekaj izhodišč za kulturni
razvoj Slovenije, ki ga je pod-
pisal minister dr. Andrej Ca-
puder, v katerem v nasprotju
s prejšnjimi »predvidevanji«
podaja model slovenske kultu-
re v letu 1992. Ob tem je pa
tisto ministrstvo vendarle se-
stavilo tisto dolgo pričakova-
no »inmeno knjižico«, ki ji
drugače pravimo tudi sloven-
ski nacionalni program, v ka-
terem ne izvemo nič kaj bi-
stveno novega, nič takega, kar
ne bi bilo zapisanega v modifi-
ciranih variantah v prej ome-
njenih dveh tekstih. Zakaj tole
naštevanje?
Ko v »predvidevanjih« mini-
ster elegantno ugotavlja, da bo
»razvoj kulture v letu 1992 še
bolj kot dosihdob odvisen od
gospodarskega in političnega.
položaja republike Slovenije«,
zanemarja preprosto dejstvo,
da bo prav tako političen polo-
žaj v veliki meri (morda še bolj
kot vsa leta doslej) odvisen od
razvoja in razcveta slovenske
kulture. Seveda le posredno
preko promocije slovenske
»duhovne pokrajine« v Evropo
in v svet, kar minister diplo-
matsko zamolči. Podobno
v »izhodiščih«, kjer ponuja re-
habilitacijo ter »moralno in
materialno spodbudo vsem ti-
stim osebam in institucijam, ki
so bile v preteklosti zamolčane
ali zapostavljena zaradi svoje
nazorske ali estetske usmeri-
tve, s čimer namiguje na raz-
merje med tradicijo in inova-
cijo, na razmerja med (post)
modernizmom in umetniškim
ekspresionizmom nasproti
»evropskih humanističnih
norm«. To pa ne pomeni nič
drugega kot grobo poseganje
v slovensko kulturno pokraji-
no, v slovensko kulturno iden-
titeto, ki jo roko na srce niso
izoblikovale »evropske huma-
nistične norme«, temveč ravno
tisto, kar minister Capuder
apriori odklanja: (post) mo-
* dernizem in umetniški ekspe-
riment. Še več, slovenska kul-
turna pokrajina je že zdavnaj
izoblikovana kot je že zdavnaj
izoblikovana slovenska kul-
turna    identiteta;    vračanje
»evropskih humanističčnih
norm« v podjetje slovenske
kulture pomeni krhanje in kr-
čenje kulturne pokrajine in
njene identitete, njene razpoz-
navnosti v luči širših evrop-
skih in svetovnih kultur. »Mo-
ralne in materialne spodbude
osebam in institucijam, ki so
bile v preteklosti zamolčane
ali zapostavljene« na račun ti-
stih, ki so pod starim enopar-
tijskih sistemom razvijali slo-
vensko kulturo, skrbeli za nje-
no podobo in ugled v svetu, je
le velik korak nazaj, je le
skrajno konservativno »umi-
ranje na obroke«, je le primi-
tivni revanšizem, ki se ne boji
komunizma, socializma, sa-
moupravljanja in kar je še poj-
mov ter vrednot iz bližnje pre-
teklosti, pač pa se boji libera-
lizma. Boji se razcveta sloven-
ske kulture, ki bi ušla z vajeti
bodisi Partiji bodisi Cerkvi.
Z drugimi besedami, minister
potrebuje model, pa naj bo ta
tak ali drugačen, samo da je
model, ki bi bil pod neposred-
no kontrolo oblasti, to je mini-
strstva, to je njega samega.
Najlažje pa je seveda kontroli-
rati tiste, ki jim pomagaš in jih
vzpodbujaš, tiste, ki so s poja-
vom »demokracije« v Sloveniji
vzniknili na površje, tisto, če
zaokrožim, ki pod Partijo niso
imeli možnosti izdajati knjig,
delati teatra, filmov... Vsi ti
so sedaj zaobjeti v nek naci-
onalni kulturni model in vsi
bodo sedaj, v letu 1992, model
slovenske kulturne identitete.
Zamislite si, da vas bodo celo
leto bombandirali z omembe
nevrednimi misionarji in do-
mobranci, ki so čez noč postali
umetniki, da boste celo leto
enkrat tedensko gledali tipič-
no slovenske predstave izdela-
ne po »evropskih humanistič-
nih normah«, da boste name-
sto starih dobrih Platersovpo-
slušali Slovenski oktet proti
kateremu, da ne bo neljube
pomote-pisec tega besedila ni-
ma nič, da se bodo pod oznako
»gostje iz tujine« redno pojav-
ljali slovenski emigranti, ki so
prevzeli tuje državljanstvo.
Ali res potrebujemo takšen
model? (se nadaljuje)
Št. 1 - 9. januar 1992
91
Prvi otroci
v samostojni
Sloveniji
NT&RC Je bil s sodelavci že šilNInilvaJsetlč za novo leto
v celiski poroUnlšnlcI - Prva Je roUlIa Kristina Piki Iz BroUov
pri Vranskem ilekllco Katjo - Koncert StuiJenčka In VIklJa
Ašiča sL
2. januarja 1992 smo opra-
vili štiriindvajseti novoletni
obisk v celjski porodnišnici.
Tudi tokrat je bil naš namen
takšen kot na začetku pred
štiriindvajsetimi leti - naj-
prej čestitati materi, ki je pr-
va rodila v novem letu, nato
pa podobno čestitko izreči
vsem ostalim materam in
ženskam ter seveda zdrav-
stvenemu osebju, ki je novo
leto pričakalo na delovnem
mestu.
Pravzaprav se naš obisk
v celjski porodnišnici od
prejšnjih razlikuje samo po
tem, da je ekipa, ki obiskuje
novorojence, vedno večja.
Vsako leto se kdo na novo
prijavi in ponudi, da bi sode-
loval v akciji, ki jo organizi-
ra in izpelje NT-RC v sklopu
svojih številnih akcij. Tako
je bilo tudi letos, ko sta se
nam pridružila BOR Laško
(ta je pred leti že sodeloval)
in prodajalna ALF iz Žalca:
Prvič je bil z nami tudi trio
Vikija Ašiča st., ki je sprem-
ljal našega stalnega gosta,
oktet Studenček, skupaj pa
so predstavili novo kaseto
Razveseli se z nami, ki je iz-
šla tik pred koncem lanskega
leta.
Za devet razredov
manj
Ob vsakem novoletnem
obisku nam zaposleni v celj-
ski porodnišnici postrežejo
z zaskrbljujočim podatkom,
da je vsako leto manj poro-
dov. Leta 1980 so jih imeli
kar 3199, lani je to število
padlo na 2082. Ta številka je
kar za 283 otrok manjša kot
leta 1990, to pa pomeni, da
bo čez sedem let kar devet
šolskih razredov praznih. In
to samo na celjskem področ-
ju ! Vzrokov za takšen padec
je več, vsi pa so znani in jih
ne gre še enkrat omenjati.
Težko pa je pričakovati, da
se bo ta situacija v nekaj na-
slednjih letih izboljšala.
Brez dvoma" je to alarm za
vse, ki si želijo več zdravih
Slovencev in Slovenk, ki se-
veda morajo potem, ko prijo-
kajo na svet, imeti tudi kaj
jesti. A to je že druga
zgodba...
V silvestrski noči so imeli
v celjski porodnišnici dva
poroda, oba pa tik ob izteku
starega in na pragu novega
leta. Zadnja je lani rodila
Snežana Leskovar iz Pregra-
de, in sicer deklico Ivano. Če
bi se porod vsaj malo zavle-
kel, bi bila Ivana prva dekli-
ca leta 1992, saj je do 24. ure
manjkalo borih sedem
minut!
Ko je dežurna zdravniška
ekipa, ki sta jo med letošnji-
mi novoletnimi prazniki vo-
dila dr. Marta Krofl-Malen-
šek in dr. Borut Malenšek,
končala delo pri Snežani Le-
skovar in njeni Ivani ter je
hotela prijeti za kozarce in
nazdraviti novemu letu, je
bilo treba znova na delo.
Točno ob 1.02 je 1. januarja
rodila Kristina Piki iz Bro-
dov 17 pri Vranskem. Tudi
Kristina je tako kot Snežana
pred njo rodila deklico, Kat-
jo, ki jo doma že čaka bratec
Jernej.
Potem je zavladal mir, ki
je trajal vse do 15.40, ko je
rodila drugega otroka v le-
tošnjem letu Emi Magajna iz
Petrove, sina Marka.
Prvi koncert za male
štručke
Pred leti, ko smo začeli
obiskovati celjsko porodniš-
nico, so sprejem pripravili
v posebni sobi, kamor je pri-
šla mati, otroka pa so ji pri-
nesli in ji ga položili v naroč-
je. Nam so nadeli bele copate
in plašče.
Zdaj je že nekaj let čisto
drugače. Novoletni obisk
pripravijo v večjem prosto-
ru, kjer se zberejo vse porod-
nice in zdravstveno osebje.
Nasproti njim je ekipa na-
stopajočih in obdarovalcev,
v sredini pa vozički z malimi
korenjaki, ki ponavadi lepo
spijo in se ne zmenijo za lepe
besede, ki so namenjene tudi
njim. In ti dan ali dva stari
otroci že »poslušajo« pravi
koncert prijetnih domačih
viž. Ko se bodo zavedali, jim
bodo mamice prav gotovo
povedale, da so jim ob roj-
stvu peli člani okteta Stu-
denček in letos igral še an-
sambel Vikija Ašiča st. Upa-
mo, da to ne bo njihov prvi in
edini koncert v življenju.
Srečko Škoberne, slikar iz
Celja, ki je tokrat podaril že
tretjo sliko porodnišnici,
kjer tako nastaja njegova li-
kovna galerija, je dobro po-
vedal:
»Ko bi bili vsi otroci na
svetu tako srečni, da bi ob
rojstvu in tudi kasneje po-
slušali samo pesem! Žal na
Hrvaškem otroci poslušajo
ropotanje orožja...«
Cel venček lepih pesmi je
Studenček sklenil s sloven-
sko narodno Pleničke je pra-
la, ki bo vsaj naslednjih ne-
kaj mesecev himna vseh
mladih mamic.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Tudi letos je bil - tako kot
vse od začetka - glavni pokro-
vitelj podjetje MODA iz Celja,
ki ga je zastopal direktor Ciril
Zavolovšek. Z ljubeznijo in
v različnih oblikah pa so še
sodelovali: Ljubljanska banka
- Splošna banka Celje, Zlatar-
ne Celje, prodajalna zdravil-
nih zelišč KAFRA iz Celja,
ALF in pražarna kave TRO-
PIC iz Žalca, BOR Laško, lju-
biteljski slikar Srečko Škober-
ne iz Celja in NT-RC.
Čudovito cvetje je podarila
Cvetličarna Ocvirk iz Celja.
S pesmijo sta dogodek olep-
šala oktet Studenček in trio
Vikija Ašiča st. iz Celja. Dok-
torja Marta in Borut Malenšek
sta ob slovesu iskreno poveda-
la: »Hvala vsem za resnično
lep dogodek. Ob takšni pozor-
nosti človek lažje dela.«
Za pozdrav novemu letu 92 pa je srečna stisnila k sebi hčerko Katjo Kristina Piki, Brode 17,
Vransko.
Za slovo od starega leta je Snežana Leskovar rodila deklico
Ivano.
Ljubiteljski slikar Srečko Škoberne je že tretjič sodeloval v naši akciji in dežurnemu ekipe
dr. Borutu Malenšku izročil svoje najnovejše likovno delo.
Lani manj nočitev
Na celjskem turističnem ob-
močju smo lani zabeležili
okrog 809 tisoč nočitev, kar je
približno za petino manj kot
leto poprej. V Sloveniji je bilo
nočitev kar za 42 odstotkov
manj. Glede na to smo lahko
na območju še kar zadovoljni,
je pa res, da so večino nočitev
ustvarili v zdraviliščih, hoteli
so bih skorajda prazni, prav
tako pa tudi zasebne sobe.
Nočitev tujih gostov je bilo
v regiji kar za 61 odstotkov
manj, kar je tudi razumljivo.
Devizni priliv je skromen.
Najboljše rezultate so dosegli
v Atomskih Toplicah, kjer je
število vseh nočitev preseglo
lanskoletno. Zadovoljivi so bi-
li rezultati v Laškem, Topolši-
ci, Zrečah in na Rogli, ter de-
loma v Rogaški Slatini, kjer pa
je bil padec števila nočitev tu-
jih gostov izredno velik. Dru-
god so rezultati zelo skromni.
Gostinci pravijo, da so bili iz-
tržki za 40 odstotkov slabši
kot leta 1990. Glede na gospo-
darske in družbene razmere,
na junijsko vojno in na vojno
na Hrvaškem, turistični delav-
ci slabih rezultatov niso mogli
preprečiti. Je pa res, da mora
turistično gospodarstvo za
preživetje pokazati več ini-
ciative.
ZORAN VUDLEE.
[IZJAVE, MNENJA        |
Slavko Sotlar, predsednik
Celjske turistične zveze, o pro-
mocijskem centru:
»Leto dni je minilo od prve
ideje, da bi tudi v Celju, tako kot
v drugih večjih slovenskih me-
stih in na tujem, ustanovili pro-
mocijski center. Celjska turistič-
na zveza je lani s svojo dejav-
nostjo sama ustvarila 90 odstot-
kov vseh prihodkov, kajti neka-
tere občine, z izjemo celjske in
šmarske, niso za njeno dejavnost
nakazale skoraj nič denarja. Res
je, da gostov lani ni bilo toliko
kot prejšnja leta, zato se je na-
bralo tudi manj denarja iz naslo-
va turistične takse, vseeno pa bi
lahko imele občinske vlade več
posluha za uspešno delo zveze.
Tudi zato naj bi v okviru zveze
ustanovili promocijski center, ki
naj bi najprej deloval za celjsko,
sčasoma pa, če bo za to interes.
tudi za druge občine. Glavna
usmeritev centra naj bi bila pro-
mocija občine kot celote, od go-
spodarstva, kulture in športa do
turizma. Tako že pripravljamo
prvo večjo predstavitev celjske-
ga turizma v svetu, petindvajse-
tim konferencam Svetovnega
slovenskega kongresa bomo po-
slali propagandno gradivo, letos
pa bomo organizirali tudi sreča-
nje slovenskih turoperatorjev.
Promocijski center bo skupaj
z občinsko vlado izdal turistični
in gospodarski vodnik ter načrt
mesta z novimi imeni uhc, center
pa se že vključuje tudi v promo-
cijo Celja kot zdravega mesta.
Letos naj bi prevzel tudi vso ko-
ordinacijo prireditev v občini,
delo turističnih društev, infor-
mativno dejavnost ter predstavi-
tve občine doma in v svetu.«
JANEZ VEDENIK
Reiiarjeva zlatoporočenca
Tik pred novim letom sta 50 let skupnega življenja praznovala
Pavla in Jože Rehar iz Velike Pirešice. Zakonca sta svoj prvi da
izrekla leta 1941, v težkih vojnih letih. Kmalu po poroki in
rojstvu hčerke Zalike je moral Jože v nemško vojsko in bil dve
leti na ruski fronti. Kasneje sta se rodila še dva sinova in ko je
vse kazalo, da bo mlada družina izšla iz težav, je katastrofalna
poplava leta 1954 opustošila njihov mjin, tako da ni več omogo-
čal zadostnega zaslužka. Zato se je oče Jože zaposlil v kamno-
lomu in tam dočakal tudi upokojitev.
Kljub letom sta oba Reharjeva danes še kar dobrega zdravja.
Kot sta povedala, sta se v teh petdesetih letih naučila, da
življenje ni samo lepa pesem, ampak težka pot z veliko trnja,
vendar sta z obilico dobre volje in medsebojnega razumevanja
znala premagati vse težave. Obred zlate poroke je v žalski
poročni dvorani opravil Edmund Božiček.
T. TAVČAR
Št. 1 - 9. januar 1992
10
ira znova pomagala ubežnikom
Pri družinah na območju Prebolda živi več kot petdeset ubež-
likov iz Hrvaške, za katere skrbi tudi Karitas v Preboldu, ki jo
.odi domači župnik Franc Serec. Pred manj kot dvema mese-
ema je preboldska rojakinja Mara Rajter, ki živi v Avstriji,
anje pripeljala pomoč v vrednosti več kot 100 tisoč šilingov,
ninulo soboto pa je v Prebold znova pripeljala poln tovornjak
blačil, obutve, hrane in zdravil, ki so jih razdelili hrvaškim
!bežnikom. Gospa Rajterjeva pravi, da so se v akcijo zbiranja
' Avstriji vključili številni prebivalci Halleina pri Salzburgu in
če bo treba, bo pomoč iz tega mesta še prihajala. Na sliki
vidimo, kako ubežnikom razdeljujejo darilne pakete.
JANEZ VEDENIK, Foto: TONE TAVČAR
FrlpraMilajo memorial
Celjska Postaja Gorske reše-
valne službe, ena najstarejših
na Slovenskem, ki je lani pro-
slavila 60-letnico obstoja, se
pripravlja na pr\'i memorial
Staneta Veninška.
Na tekmovanjih v ekipnem
teku na turnih smučeh in vož-
nji aki-čolna - na Golteh
- pričakujejo udeležbo vseh
Postaj gorskih reševalcev iz
Slovenije, pa tudi tekmovalce
iz Avstrije, Češko-Slovaške,
Italije in Nemčije. Tekmovanje
so poimenovali po Stanetu Ve-
ninšku, ki je bil načelnik celj-
ske Postaje vse od leta 1954 do
1988 ter se bo odvijalo 29. fe-
bruarja. Pred kratkim je Gor-
ska reševalna služba, ki
opravlja človekoljubno delo
v okviru Planinske zveze Slo-
venije, podelila dvanajstim
slovenskim gorskim reševal-
cem, za njihovo več kot 25-
letno požrtvovalno delo, čast-
ne znake. Priznanje sta prejela
tudi Dušan Kukovec in Vili
Svet s celjske Postaje Gorske
reševalne službe.
14. pohod
v Marija Reko
Tudi letos bodo planinci iz
žalske občine pripravili vrsto
planinskih pohodov, ki se bo-
do zvrstili vsak mesec. Pnd je
bil že 2. januarja, ko so Bra-
slovčani odšli na Dobro vije,
v nedeljo pa bodo člani Pla-
ninskega društva iz Prebolda
organizirali tradicionalni, to-
krat že 14. zimski pohod v Ma-
rija Reko. Doslej se ga je vsako
leto udeležilo več kot 500 pla-
nincev iz vse celjske regije.
V soboto, 18. januarja, pa bo
na vrsti tudi tradicionalni po-
hod Zdravju naproti, ki ga or-
ganizirajo poizelski planinci.
ŠTEFKA JORDAN
Vrtnarstvo p.o.
63000 Celje, Ljubljanska 93
objavlja
po sklepu delavskega sveta
razpis za imenovanje
računovodja podjetja
za štiriletno obdobje.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z za-
konom izpolnjevati še:
- da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske
smeri;
- da ima 3 If ta delovnih izkušenj v računovodstvu.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na
naš naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh
po poteku razpisa. _
Prve uradne
slovenske
znamke
čeprav je bil 26. decem-
bra praznik, so na večjih
slovenskih poštah delali in
med drugim tudi predsta-
vili pr\'e slovenske uradne
poštne znamke.
Ob znamkah je bilo prvi
dan možno kupiti še spo-
minski ovitek z vsemi štiri-
mi znamkami in ustreznim
žigom. Po novostih je bilo
seveda največje popraševa-
nje med zbiralci znamk.
Mnogi so kupovali večje se-
rije, ki jim bodo še kako
prav prišle pri zamenjavi
z drugimi filatelisti pred-
vsem v tujini, mnogi pa jih
bodo shranili za poznejše
čase, ko bo vrednost prve
serije slovenskih uradnih
znamk brez dvoma večja.
V komisiji, ki je priprav-
ljala nove slovenske poštne
znamke je bil tudi vodja
poslovne enote za PTT pro-
met v Celju Štefan Zidan-
šek: »Redne poštne znamke
Republike Slovenije je iz-
dalo Ministrstvo za promet
in zveze Republike Slove-
nije v štirih vrednostih 1,4,
5 in 11 SLT. Na vseh štirih
znamkah je motiv grba Re-
publike Slovenije, ki ga je
oblikoval akademski kipar
Marko Pogačnik. Obliko-
vanje znamke je opravil
Srečko Knafelc, natisnili
pa so jo v tiskarni Delo
v Ljubljani. Na znamkah je
odtisnjen datum 26. de-
cember 1991. Najprej smo
znamke prodajali samo na
večjih slovenskih poštah,
zdaj pa jih imajo tudi že na
manjših.«
T. VRABL
Pomoč duševno prizadetim
Dobre ocene tlela In veliki načrti žalskega ilruštva
Ob zaključku leta se je
v Žalcu zbralo preko sto star-
šev in gostov na letni konfe-
renci Društva za pomoč du-
ševno prizadetim osebam
v občini. Delo v letu 1991 so
ugodno ocenili, začrtali pa so
tudi smernice za naprej.
Poleg vrste sestankov, na
katerih so govorili o aktualnih
\'prašanjih, povezanih z druž-
beno skrbjo za prizadete ose-
be, so v društvu pripravili tudi
več družabnih srečanj. Člani
društva so se povezovali s so-
rodnimi na celjskem območju,
obiskali pa so tudi zavoda
Domava in Hiastovec. Sreča-
nja in obiski so starše prepri-
čali, da v težavah niso osam-
ljeni.
Poleg tega je društvo skrbe-
lo za prevoz oseb iz zavoda
Miha Pinter na Dobrni, neka-
teri člani pa so se udeležili tu-
di letovanja v Umagu, ki je
organizirano predvsem za du-
ševno prizadete osebe.
Največji uspeh društva pa je
bila brez dvoma ustanovitev
delavnic pod posebnimi pogo-
ji. Osrednji cilji in naloge za
letos so vezani na razširitev
prostorov, nabavo ustrezne
opreme in pripomočkov za de-
lo ter pridobitev dodatnega
kooperantskega dela. Čakajo
pa jih tudi nove naloge, pove-
zane z zakonom o socialnem
varstvu. Člani društva po-
udarjajo, da tudi v zaostrenih
ekonomskih razmerah ne bodo
dovolili zmanjševanja pravic
prizadetih oseb. Ob tem pa jih
skrbi, kje bodo dobili denar za
svoje delo. Ob pomanjkanju
denarja so še toliko bolj hva-
ležni za vsako pomoč. Na letni
konferenci so za prijetno
vzdušje poskrbeli tamburaška
skupina iz Liboj ter trio Slav-
ka Stajnerja s pevcema.
RIHARD KOPUŠAR
Mija Križnik (desno) ob eni prvih obiskovalk v vibrosauni, kjer je učinkovita terapija za
odstranjevanje odvečne teže in celulita.
Dopoinlio zdravniški ponudili
v prihodnjih letih se tudi
zdravilišču Laško obetajo lep-
ši časi. Pred tedni so ustanovili
delniško družbo Terme, ki bo
skrbela za razvoj zdravilišča.
Prve objekte bodo predvidoma
začeli graditi že spomladi pri-
hodnje leto, in sicer pred vho-
dom v Laško, pred sedanjim
zdraviliščem. Vpadnica od
podvoza v Tremerju do Laške-
ga bo speljana po novi trasi ob
železnici, pred Laškim pa bo-
do uredili sodobno križišče in
most čez Savinjo. Ob njem bo
tudi nova bencinska črpalka.
Regulirali bodo Savinjo in ta-
ko vse pripravili za gradnjo
objektov na nasprotnem bregu
reke.
V pričakovanju teh izboljšav
pa skrbno dopolnjujejo tudi
zdraviliško ponudbo. Tako so
prejšnji teden odprli nov salon
Asja, ki ga je višja medicinska
sestra Mija Križnik uredila
v starih kopalnih kabinah. Ob
sodobnih aparatih za različne
dejavnosti gre omeniti ameri-
ške bio-kozmetične preparate
R. Nikol, ki so sestavljeni iz iz-
vlečkov Aloe Vere in ostalih
zelišč in ne vsebujejo konser-
vansov, uporabljajo pa tudi
eno najuspešnejših metod za
odstranjevanje odvečne teže in
korekturo problematičnih con
telesa.
Salon Asja v Laškem, ki je
za začetek odprt samo od po-
nedeljka do petka v popoldan-
skem času, je eden izmed zdaj
še redkih tovrstnih salonov
v verigi, ki se širi po Sloveniji.
Za vse, kar za uspešno delo
potrebujejo v tem salonu, pa
jamči ga. Bemer v Gradcu
z diplomo kozmetičarke CI-
DESCO.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Zadnji Im končan s šojo!
Na zaključnem lovu, ki ga vsako leto
zadnjo nedeljo v decembru pripravijo
člani lovske diiižine Žalec, se je zbralo
veliko članov in gostov. Po pozdravu oh
kresu, ki so ga zakurili pod lovskim do-
mom na Rinki nad Gotovljami pri Žalcu,
so se lovci razdelili in odšli na zadnji
letni lov, ki je namesto v snegu minil
v soncu. Čeprav so žalski lovci z lansko
sezono zadovoljni, saj na nobenem lovu
niso ostali brez plena, pa so bili kar malo
razočarani po končanem zadnjem lovu.
Po dveh urah hoje po gozdovih okoli Rin-
ke so se vrnili samo z eno šojo, ki je
verjetno po nesreči ali pa zaradi nespret-
nosti zašla pred puškino cev.
Janez Stebernak, predsednik lovske
družine, je lansko sezono ocenil za ugod-
no, najtežja naloga pa je bila dvakratno
vakciniranje terena pred lisičjo steklino.
Lovci so delo brezplačno in požrtvovalno
opravili ter pričakujejo, da bo zaradi te-
ga manj stekline. Dobro sodelujejo tudi
s kmeti, saj vso nastalo škodo povzroče-
no po divjadi ustrezno poravnajo, tako
da tega ni potrebno reševati preko sodiš-
ča, kot je marsikje drugje.
IPo lovu so z lovskim krstom sprejeh
med redne člane Draga Lešnika in Steva
Romaniča, lovski krst pa je vodil eden
najstarejših članov Janko Kraševec.
TV - Foto: LJUBO KORBER
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA p.o.
ŽALEC
Pošteno obrestovano zaupanje
VISOKE OBRESTNE MERE
V MESECU JANUARJU
- 264% letna obrestna mera za hranilne vloge
na vpogled
- 470% letna obrestna mera za enomesečne
depozite
- 486% letna obrestna mera za trimesečne
depozite
ZA HRANILNE VLOGE JAMČI DRŽAVA
SLOVENIJA
Novost:
BLAGOVNO DENARNA KARTICA
HKS
Informacije: Žalec, tel. 063/714-251, Hmeljarska 3
Celje, tel. 063/24-120, Miklošičeva 7
Št. 1 -9. januar 1992
11
Zasebni
deteiftivi
so med nami
v Praktik, če potrebujete detektiva
v prostorih Razvojnega
centra v Celju že od junija
deluje Praktik, podjetje za
inženiring, svetovanje, stori-
tve in posredovanje, ki ga
vodi kriminalist Adolf Ku-
kovec v sodelovanju z dru-
žabniki. V podjetju opravlja-
jo predvsem zasebne detek-
tivske storitve, ker pa v Slo-
veniji tega še ni mogoče
uradno registrirati, je opis
dejavnosti v registraciji po-
djetja dokaj širok in splošen.
Delovanje podjetja Prak-
tik vam predstavljamo v in-
tervjuju z Adolfom Kukov-
cem, direktorjem podjetja,
ter z Lojzetom Božičem,
enim izmed družabnikov.
Zasebni deteictivi
v povojih
Adolf Kukovec, jurist-kri-
minalist, je več let opravljal
svojo službo na celjski Upra-
vi za notranje zadeve, junija
pa se je odločil za zasebno
detektivsko prakso, ki je
v svetu že močno razvita, pri
nas pa je šele v povojih.
- Zakaj ste se odločili za
ustanovitev podjetja Praktik
in kako so ljudje izvedeli za
vašo dejavnost?
Kukovec: »V Sloveniji de-
luje trenutno osem podjetij
s tovrstno dejavnostjo, na
širšem celjskem območju pa
mi edini opravljamo zasebne
detektivske storitve. Kolikor
mi je znano, tudi v Mariboru
ni nikogar, ki bi se ukvarjal
s tem. Za to dejavnost smo se
odločili zato, ker se širi
v vseh tržnih sistemih in je
bilo jasno, da bo tudi v Slo-
veniji prišlo do tega. Vsi štir-
je družabniki podjetja izha-
jamo s področja kriminali-
stike, ki smo jo včasih profe-
sionalno pokrivali. Za naše
delo ne potrebujemo propa-
gande medijev, pač pa nas
stranke same, na podlagi po-
treb, najdejo. Dovolj je, če
uspešno rešimo primere
kakšnemu družbenemu po-
djetju ali posameznikom, saj
se potem vest o nas širi ust-
no. Naše usluge so na voljo
vsem, družbenemu in zaseb-
nemu sektorju, v praksi pa
oboji potrebujejo našo po-
moč v enaki meri, zato ne bi
mogel potegniti ločnice, ka-
terih je več.«
- Kaj sodi v sklop zaseb-
nih detektivskih storitev?
Kukovec: »Gre predvsem
za načrtovanje in organizi-
ranje varovanja premoženja
fizičnih oseb, zasebnikov in
različnih tipov firm, v kar
sodi predvsem varovanje in-
telektualnih storitev. Gre tu-
di za poizvedovanje za sto-
rilci škodnih dejanj, to so
kazniva in druga dejanja,
ukvarjamo se tudi z iska-
njem pogrešanih oseb, po-
sredovanjem podatkov o do-
mačih in tujih poslovnih
partnerjih ter s svetovanjem
in pomočjo žrtvam nasilja.
V sodelovanju z visoko kva-
lificiranimi strokovnjaki de-
lujemo predvsem na področ-
ju varovanja intelektualne
lastnine, kar pomeni prepre-
čevanje odtoka znanja iz
firm ah zasebnih obratoval-
nic, izvajamo postopke
v zvezi s poravnavo medse-
bojnih finančnih obveznosti,
pom^agamo pa tudi različnim
firmam in odvetnikom oziro-
ma njihovim strankam pri
zbiranju dodatnih dokazil,
potrebnih za celovito raz-
kritje oziroma ugotavljanje
dejanskih stanj za posamez-
ne primere v različnih po-
stopkih v vseh fazah. Stran-
ka na primer pride k odvet-
niku z nekim problemom,
razpolaga z določeno stopnjo
dokazov, odvetnik sam pa se
ne more lotiti preiskovalno-
operativnih dejanj. V tej fazi
nastopimo mi in skušamo
z našimi postopki zagotav-
ljati dokazna gradiva. Isto
velja za firme v različnih
sporih. Tako smo, na primer,
rešili zelo zahtevno zadevo
glede varovanja intelektual-
ne lastnine, ko smo prepreči-
li odtok znanja iz neke firme.
Preden pa nam to uspe, je
potrebno opraviti ogromno
operativnega dela. Naročni-
ku smo nato postregli z do-
kazi, on pa je lahko na tej
podlagi preprečil večje zlo.«
- Kaj pa zasledovanje
nezvestih žena in mož, se
s tem tudi ukvarjate?
Kukovec: »Doslej še takš-
nih naročil ni bilo in upam,
da jih tudi ne bo. Menim na-
mreč, da nivo takšnih zasle-
dovaj ne sodi v sklop našega
dela, verjetno pa v ekstrem-
nih primerih tudi tega ne bi
odklonili.«
- Slišala sem, da se uk-
varjate tudi z izterjavami?
Kukovec:- »Terjatev je ve-
liko vrst in na splošno so
v naši družbi pogoste, kar je
odsev trenutnega stanja. Ve-
liko jih je med privatnim in
družbenim sektorjem ter
v okviru obeh. Mi nismo kla-
sični izterjevalci, kot so to
institucije v raznih državnih
organih, prevzamemo samo
tista dela, kjer je potrebno
z raznimi predhodnimi po-
stopki in preiskavo ugotoviti
ta razmerja ter potem pred-
lagati obema stranema ter
dolžnikom najboljši način
poravnave obveznosti.«
- Ali pri tem kdaj upora-
bite fizično nasilje?
Kukovec: »Takšnih prime-
rov še nismo imeh, so pa
grožnje, zelo resne grožnje.«
- Pa če bi bilo potrebno,
bi uporabili tudi nasilje?
Kukovec: »Mi le prepreču-
jemo nasilje nase, sicer pa ne
želimo nasilja pri svojem
delu.«
- Kako je z nošenjem
orožja pri vas?
Kukovec: »Vprašanje bi
zastavil drugače. V vseh po-
dobnih firmah pri nas to
vprašanje še ni urejeno. Po-
sedovanje orožja je zaenkrat
urejeno samo z dovoljenjem,
ki ga lahko dobi občan.«
- In ga vi ter vaši sodelav-
ci imate?
Kukovec: »Na takšno kon-
kretno vprašanje seveda ne
bi odgovoril. Lahko rečem
le, da smo zavarovani, kadar
gremo na teren.«
- Glede na to, da uradno
detektivske dejavnosti ni
mogoče registrirati, me zani-
ma, kako potem sploh regi-
strirati podjetje, ki se sme
ukvarjati s tem?
Kukovec: »Naše podjetje
se ukvarja z zasebno detek-
tivsko dejavnostjo, poleg te-
ga pa s svetovalnim inženi-
ringom na področju uveljav-
ljanja pravic iz delovnih raz-
merij, dotoka gospodarskih
informacij ter cenitve in pro-
meta premičnin in nepre-
mičnin. Pri nas je zakon
o zasebni detektivski dejav-
nosti v pripravi, podoben bo
tistim, ki veljajo na Zahodu
in po njem bomo zasebni de-
tektivi dobili licenco, kar
pomeni, da je vsakdo seveda
ne bo mogel pridobiti. Pogoj
zanjo bo, na primer, ustrez-
na izobrazba ter večletne iz-
kušnje na tem področju.«
- Kaj pa sodelovanje s po-
licijo?
Kukovec: »Kadar potre-
bujemo določeno konzulta-
cijo z njimi, seveda sodeluje-
mo, tako njim kot nam pa je
cilj odkrivanje storilcev
škodnih dejanj.«
Zasebni detelctiv ni
poiicaj
v podjetju Praktik sodelu-
je tudi Lojze Božič, krimina-
list v pokoju, ki je bil svoj
čas načelnik oddelka gospo-
darskega kriminala v Celju.
- Gospod Božič, kakšne
so razlike med delom na po-
liciji in sedaj, v zasebni de-
tektivski agenciji?
' Božič: »Čeprav ni ustrezne
zakonodaje, ki bi razmejila
delo policije in detektivske
dejavnosti, vemo za to ločni-
co še iz policijske prakse.
Dokler ne bo urejena zako-
nodaja, se ne bomo spuščali
v raziskovanje tistih kazni-
vih dejanj, ki jih preganjajo
določeni organi po službeni
dolžnosti. Izključno se uk-
varjamo samo s tistimi kaz-
nivimi dejanji, ki se prega-
njajo na zasebno tožbo ali na
predlog oškodovanca oziro-
ma tam, kjer nastopa oško-
dovanec kot nadomestni to-
žilec. Takšna razmejitev bi
morala obstajati med nami
in policijo, ker bi sicer lahko
prišlo do spodrsljajev, ki pa
si jih ne želimo.«
- Je dela v zasebni detek-
tivski praksi veliko?
Božič: »Dela je proti pri-
čakovanjem dovolj. V začet-
ku smo menili, da bodo glede
na to, da pri nas te službe ni
nikoli bilo, zlasti fizične ose-
be zadržane do naših uslug.
Stanje je drugačno, saj smo
sedaj krepko zaposleni in
nam dela ne manjka, odkla-
njamo pa stvari, ki so izjem-
no nizkega pomena tako za
stranko kot za nas.«
- Ali sprejmete vse, kar
vam naročijo stranke, ali bi
kaj, tudi če bi bilo dobro pla-
čano, odklonili?
Božič: »Upirajo se mi, na
primer, stvari, ki zadevajo
zakonce in podobne zadeve.
Takšnega dela ne bi rad
opravil niti sprejel. Sicer pa
takšnega zahtevka s strani
naših strank še ni bilo.«
- Pri vašem delu sodeluje-
jo tudi eksperti z različnih
področij. Kdo so to?
Božič: »Področje našega
delovanja je zelo široko, smo
pa neke vrste podaljšana ro-
ka policije. Kriminal je pri-
soten v vseh sferah, zato se
mora kriminahst spoznati na
vse stvari in tako prihaja do
potrebe po vključevanju zu-
nanjih sodelavcev, po vzoru
pravosodja, ki uporablja za-
nje termin sodni izvedenec.
Mi tega izraza ne smemo
uporabljati, sicer pa uporab-
ljamo te ljudi v enakem smi-
slu, le da dobijo naziv stro-
kovnega zunanjega sode-
lavca.«
- Koliko pa vaše storitve
stanejo?
Božič: »Cenika nimamo,
ker se cene razlikujejo glede
na težavnost primera, ki ga
obravnavamo. Preden skle-
nemo pogodbo s stranko, se
tudi o tem dogovorimo.«
- Kako hitro pa rešite pri-
mere?
Božič: »Hitrost je primer-
na, zlasti če primerjamo na-
šo ekspeditivnost z ekspedi-
tivnostjo državnih organov.«
- Kaj pa učinkovitost, se
je morda že pripetilo, da
kakšnega primera niste mo-
gli rešiti?
Božič: »Do sedaj smo bili
kos vsem primerom, da pa
kdaj kakšnega primera ne
bomo uspeli rešiti, pa tudi
rad verjamem.«
- Je bil kdo od vas na te-
renu že v kakšni večji nevar-
nosti?
Božič: »Doslej še ne. Pri
nas ni Rdečih brigad, ni kdo-
ve kakšnega kriminala, takš-
nega, kakršen je na Zahodu.
Najekstremnejših primerov
pri nas ni.«
- Ali nameravate krog de-
lovanja razširiti, morda
predvsem takrat, ko bo za-
konodaja sprejeta?
Božič: »Dejansko delamo
v težjih pogojih, ker še ni
ustrezne zakonodaje. Ne mo-
remo namreč uporabljati
fonda podatkov, ki so v evi-
dencah obstoječih državnih
organov, in to naj bi se
s sprejemom zakona spreme-
nilo. Zal pa v tezah zanj ni-
sem zasledil nič, kar bi nare-
kovalo, kakšen naj bo sistem
sodelovanja z nekaterimi
najbolj izpostavljenimi or-
gani, kot je na primer poli-
cija.«
NATAŠA GERKEŠ
Za naše delo ne potrebujemo propa-
gande medijev, pač pa nas stranke same,
na podlagi potreb, najdejo. Dovolj je, če
uspešno rešimo primere kakšnemu druž-
benemu podjetju ali posameznikom, saj se
potem vest o nas širi ustno.
V pripravi je tudi ustanovitev združenja
privatnih detektivov Slovenije, ki bo ver-
jetno pričelo delovati sočasno s sprejetjem
že omenjenega zakona. Združenje bo
imelo takšne naloge, kot jih imajo
podobna združenja in zbornice, primerjam
ga lahko z odvetniško zbornico.«
Ukvarjamo se samo s tistimi kaznivimi
dejanji, ki se'preganjajo na zasebno tožbo
ali na predlog oškodovanca oziroma tam,
kjer nastopa oškodovanec kot nadomestni
tožilec.
Adolf Kukovec
Lfojze Božič
Št. 1 -9. januar 1992
12
Sladke teniške pomaranče
Na slovitem turnirju Orange Bowi uspešen nastop Celjanov TJaše Jezernik in
Boštjana Doberška
Mirna Jaušovec je leta 1973
kot prva E\Topejka v konku-
renci do 18 let zmagala na te-
niškem turnirju Orange Bowl,
leta 1988 je Barbara Mulej zai-
grala v polfinalu igralk do 14,
v isti konkurenci pa je zadnje
dni lanskega decembra Ce-
Ijanka Tjaša Jezernik z uvrsti-
tvijo v četrtfinale in nato osvo-
jitvijo 7. mesta dosegla tretji
največji mednarodni uspeh
v zgodovini slovenskega mla-
dinskega tenisa.
Tjaša Jezernik je svojo teni-
ško pot začela pred sedmimi
leti v Celju, kjer pa z vadbeni-
mi razmerami in možnostmi za
napredovanje ni bila povsem
zadovoljna. Zato je pred tremi
leti prestopila k mariborske-
mu Železničarju in zdaj je do-
mala vsak dan, po dopoldan-
skem pouku v 8. razredu na
osnovni šoli Frana Roša, starši
odpeljejo na trening v Ma-
ribor.
Pred turnirjem na Floridi je
Jezernikova teden dni trenira-
la v kampu slovitega   Nicka
Bollitierija (njegova varovan-
ca sta bila tudi Agassi in Sele-
ševa), kjer je bila kot igralka
brez odmevnih mednarodnih
rezultatov uvrščena v slabšo
skupino. Ritem dela pa je ven-
darle za vse enak: dnevno kar
6 ur vadbe, ki seveda še zdaleč
ni odpravila temeljnih po-
manjkljivosti v igri 168 cm vi-
soke Celjanke - velika niha-
nja, nezanesljivi udarci in sla-
niško lestvico ATP. Zanj bosta
skrbela trenerja Branko Tanj-
šek (teniške prvine) in Igor To-
pole (telesna priprava), koor-
dinator dela pa ]e njegov oče
Mirko. Poglavitna skrb bo pri-
lagoditev sodobmm trendom
in igri servis-volej, saj se je
doslej Boštjan vse preveč za-
našal na udarce z osnovne čr-
te. »Servis je že dovolj močan
in tudi natančen, toda teh
prednosti zaradi slabe igre na
mreži še ne znam izkoristiti«,
je kritičen Boštjan, ki se že
spogleduje z mislijo, da bi se
po maturi povsem zapisal
športu. K tem razmišljanjem je
najbrž precej prispevalo zani-
manje tujih izdelovalcev teni-
ške opreme, tako da bo naj-
boljšega slovenskega teniške-
ga upa z loparji v prihodnje
opremljal sloviti Wilson.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Na turnirju v Port Washing-
tonu je Doberšek v mladinski
konkurenci (do 16 let) prema-
gal Kima (Kor) s 6:0, 6:4, Gyu-
pta (Ind) s 6:0, 6:0, Lieba
(ZDA) s 6:2, 6:3 in v dvoboju
za vstop v polfinale izgubil
v Squilarijem (Arg) z 2:6, 7:6,
6:7. Jezernikova je finalni
dvoboj z Ječmenico (Jug) z 2:6,
3:6, v igri dvojic pa je igrala
skupaj s Spličanko Talaja in
zmagala.
Nastop na Orange Bowlu je Boštjanu Doberšku (desno) v veliki meri omogočil zdomec Vinko
Urbane (levo), eden pokroviteljev pa je bil tudi NT-BC.
ba psihološka pripravljenost.
Toda uvrstitev v četrtfinale
Orange Bowl tn zatem še zma-
ga v igrah v dvoje ter nastop
v finalu nekoliko slabše zase-
denega turnirja v Port Wa-
shingtonu, že kažejo določen
premik.
Celjski tenis je bil v ZDA
zastopan še s slovenskim prva-
kom do 16 in 18 let Boštjanom
Doberškom. Zaradi pospešene
vadbe in nepravilno izpeljane-
ga začetnega udarca je imel
precej težav s poškodbo hrbt-
ne mišice, zato je na Orange
Bowlu tudi predal dvoboj 2.
kola. »Američan Boich niti ni
toliko boljši, zato bi povsem
zdrav lahko upal na zmago in
uvrstitev med najboljših 16 ali
celo v četrtfinale,« je razmi-
šljal 177 cm visoki, 16-letni di-
jak športnega oddelka celjske
Gimnazije Boštjan Doberšek,
ki je na Floridi dobil povabilo
za nastop v Mehiki.
Doberšek je lani precej na-
predoval in bo letos prvič na-
stopil na manjših satelitskih
turnirjih za svetovno računal-
P0SLEDI
Najtioljša Je voda
Piše dr. Rudi Čajevec
Zdrava prehrana je del
zdravega načina življenja.
Kvantitativno mora odgovar-
jati spolu (menstruacija, no-
sečnost, dojenje), starosti
(rast, razvoj, involucija), kon-
stituciji (kostna, mišična in
maščobna masa), potrebam
(bazalni metabolizem, speci-
fično dinamično delovanje
hrane, bioritem, organsko in
mišično delo), navadam.
Dnevne potrebe je potrebno
razporediti na 3-5 obrokov, ki
ne smejo obremenjevati pre-
bavnega trakta, transporta in
presnove ter morajo omogoča-
ti aktivnost v določenih pogo-
jih. Obrok mora biti 3 ure pred
aktivnostjo.
Organizem mora biti rehi-
driran. Najboljše sredstvo je
voda, z optimalno temperatu-
ro 4 stopinje C (do 8 stopinj
C je še hitra resorbcija). Na
100 ml vode mora biti do 2 g
ogljikovih hidratov in 0,02 g
(največ do 0,05) elektrolitov.
Sokove daje razredčene v raz-
merju 1:4. Uro pred treningom
ali tekmovanjem je treba po
izpiranju sline (objektivna že-
ja) popiti veliko tekočine
(100 ml). Pol ure pred trenin-
gom 200 ml tekočine in nato
vsakih 15 minut po 50 ml teko-
čine. V hrani je vode 40-90%.
Idealna telesna teža (višina
- 100 - 10%; lahko tudi 5%
odstopanje na konstitucijo
+ mišična masa) je predpogoj
za zdravo in kvalitetno življe-
nje ter omogoča, da se ne
skrajša genetsko določena dol-
žina življenja. Prehrano mora-
mo razdeliti v tri glavne obro-
ke (zajtrk, kosilo, večerja) in
dva dodatna obroka (malica).
Dnevno je potrebno zaužiti
1200 do 2400 kcal, ki morajo
vsebovati ogljikove hidrate
(60-807« energetskih potreb,
90% polisaharidov), maščobe
(10-28%), in beljakovine
(10-127o). Potrebno je vnesti
nezasičene mastne kisline
(sončnično olje), esencialne
aminokisline oz. 0,8 do 1 gram
beljakovin na kg telesne teže.
Zmerne količine alkohola
(pivo, vino) so dovoljene, če je
pitje tudi v užitek. Alkohol se
sicer ne priporoča, ker blokira
antidiuretski hormon (ADH).
Organizem tako izgublja vodo
in s tem tudi minerale, zato se
poveča potrošnja vitaminov
(BI).
Kajenje in bivanje "v zakaje-
nih prostorih je škodljivo. Ci-
garetni, dim vsebuje monoksid
(CO), ki ima veliko afiniteto
vezave na železo hemoglobina.
Organizem je v anaerobnih
pogojih in je onemogočena re-
generacija. Posledice .so dolgo-
ročne in opazne predvsem
v obliki arterioskleroze. Pre-
komerna količina hrane se de-
ponira kot maščoba; ogljikovi
hidrati in beljakovine preha-
jajo v maščobo. Ogljikovi hi-
drati dani v obliki monosaha-
ridov lahko izzovejo hipogli-
kemijo (inzulinski odgovor), ki
povzroči utrujenost. Poleg
prehrane pa je zelo pomembna
regeneracija organizma.
KOMENTIRAMO
Ni vse zlato
kar se sveti
o slovenskem športu v letu
1991 se govori z izbranimi be-
sedami in številnimi presežni-
ki: naslovi svetovnih prvakov,
zmage na tekmovanjih za sve-
tovni pokal, sprejem v medna-
rodne športne zveze in več kot
30 kolajn s svetovnih in evrop-
skih prvenstev... Blišč, ki pre-
krije prenekatero organizacij-
sko napako in spodrsljaj - teh
pa ni bilo nič manj kot v minu-
lih letih, ko je bila oznaka YU
na športnem torišču simbol za
korupcijo in sprenevedanje.
Prvo obdobje osamosvajanja
slovenskega športa in tekmo-
vanja v državnih ligah je za
nami. Že res, da je vsak zače-
tek težak, toda v minulih petih
mesecih je bilo preveč nerod-
nosti, ki po svoje zrcalijo kva-
litetno raven v igrah z žogo.
Slovenci smo se pač v prete-
klosti v jugoslovanskem pro-
storu tudi v športu vse preveč
radi zdovoljevali z drugora-
zrednimi vlogami in organiza-
cijo medijsko nezanimivih pr-
venstev v balinanju, dviganju
uteži, kegljanju, ribolovu...
Pravih spektaklov (in uspe-
hov) je bilo malo, skoraj vsi pa
so povezani izključno z igrami
z žogo. Od zadnjega naslova
slovenske ekipe v kolektivnem
športu, za Slovenijo najbolj
značilnem - hokeju na ledu, so
minila že štiri leta, uvrstitev
v finale pokala evropskih pr-
vakov pa se je doslej posrečila
le rokometašem Slovana in
najbrž tudi zato toliko težav
na poti do uveljavitve držav-
nih lig.
Začelo se je s spreneveda-
njem nogometašev Olimpije in
ligo, ki v Evropi po številu
klubov zaostaja samo za an-
gleško, v zanko z neparnim
številom ligašev so se zapletli
tudi odbojkarji. Svojevrstna
neumnost je novotarija imeno-
vana super liga, ki je nastala
zaradi pritiska majhnih klu-
bov - češ; če smo republiški
ligaši, bomo dobili več prora-
čunskega denarja, zato naj
najboljši tekmujejo v super-li-
gah, mi vi. slovenski ligi in bo
volk sit, koza cela, malha pa
prazna. Na vrat na nos so tek-
movalni sistem spremenili tu-
di hokejisti, tako da je bila slo-
vensko-hr\'aška liga le zapol-
nitev tekmovalnega koledarja
in nepotreben strošek, saj
uradni vrstni red še dandanes
ni znan in najbrž tudi nikoli ne
bo.
Zdaj so za zmedo poskrbeli
košarkarji, ki so razpored za
nadaljevanje prvenstva nare-
dili pred tekmami zadnjega
kola prvega dela. Bržčas je na-
mestnik komisarja lige Vojko
Herksel, sicer trener Slovana,
ocenil da bo njegovo moštvo
do prvih točk lažje prišlo v Ce-
lju, kot pa v Podbočju, ali pa
da bo drugi ljubljanski ligaš
rdeče skupine Jezica imela
manj težav v svoji dvorani
s Cometom kot pa v Celju. Ka-
korkoli že: zgledovanje po
ameriškem modelu s komisar-
jem lige seje torej zataknilo že
na prvem koraku. Še več: slo-
vensko košarkarsko prvenstvo
v sezoni 91/92 je na meji regu-
larnosti, s podobnimi pripom-
bami pa se že nekaj časa ogla-
šajo košarkarji. In vse to se
dogaja v športni panogi, ki po
zaslugi Smelta Olimpije še
edina vegetira v Evropi!?
ŽELJKO ZULE
Bojan Prašnikar odstopil!
Trener nogometašev Kladi-
varja Bojan Prašnikar je nekaj
dni pred začetkom priprav za
pomladansko sezono nepriča-
kovano sporočil, da odstopa!
Razlog naj bi bile nekatere ne-
izpolnjene obljube, s klubom
bo še naprej sodeloval kot sve-
tovalec, za krajši čas pa naj bi
prevzel Muro. Na celjski klopi
ga bo zamenjal Stanko Božiče-
\ič iz Šoštanja, ki bo ekipo vo-
dil skupaj s Stanetom Emer-
šičem.
V minulih tednih je bilo med
prvoligaši nekaj spektakular-
nih prestopov, na Celjskem pa
z izjemo odstopa Prašnikarja
ni bilo večjega prahu. Še naj-
več ga je z vrnitvijo iz Sphta
povzročil Dejan Bauman, saj
ga v svojo sredo med drugim
vabijo Kladivar, Rudar (V),
Maribor in Olimpija.
Kladivar sta okrepila napa-
dalec Štancer (Kovinar), ki se
tako vrača v matično okolje, in
branilec Turk (P. Hmezad),
medtem ko se je Dovžan vrnil
v Žalec. Za branilca Steklarja
Sama Zupanca se je zelo zani-
mala Izola, a bo vsaj do konca
prvenstva ostal v Rogaški Sla-
tini, kjer se bodo jutri zbrali
na prvem treningu. Novinca
sta Novak (MTČ Čakovec) in
Zdovc (Straža), vrnila pa naj
bi se vratarja Mordej ali Ku-
nej. Prvi je s pripravami začel
velenjski Rudar. Na prvem
treningu v ponedeljek ni bilo
Smajloviča, Jurčeca in Bur-
gerja, ki so odšli v Slovenj
Gradec, okrepitvi pa sta Cen-
trih (E. Šmartno) in Omerovič,
ki je eden bolj znanih velenj-
skih igralcev malega nogo-
meta.
Partizan Hmezad se še ni
odrekel boju za naslov prvaka,
zato bodo po daljši odsotnosti
z vadbo začeli Hodžar, Koren
in Kotnik. Pri Dravinji ni no-
benih igralskih sprememb, pač
pa napovedujejo zamenjavo
v vodstvu kluba.
ŽELJKO ZULE
Priznanja se še
vrstijo
Celjski športniki so še na-
prej deležni priznanj za uspe-
he v minulem letu. Tradici-
onalne plakete Športne zveze
Slovenije za kolajne na sve-
tovnih in evropskih prvenstvih
so dobili strelka Ksenija Ma-
ček, kegljavke Ljuba Tkalčič,
Jožica Seško, Mira Grobelnik,
Marika Kardinar in Biserka
Petak ter plavalec Daniel Pa-
vlinec (invalidski šport).
Podobno slavje so pripravili
tudi atleti, ki so v svojih vrstah
izbrali najboljše v letu 1991.
Priznanja so dobili tudi Celja-
ni Renata Strašek (st. mladin-
ka), Gregor Cankar (ml. mla-
dinec) in Tina Lenko (ml. mla-
dinke) ter Velenjčanka Jolan-
da Steblovnik, ki je najboljša
pionirka.
Nove ugodnosti za vse, ki se bodo l<opali v termalniln bazeniti
zdravilišča TERME ZREČE:
DRUŽINSKE KARTE:
VIKEND MED TEDNOM
- 3 članska družina    290 SLT 190 SLT
- 4 članska družina    360 SLT 230 SLT
- 5 članska družina    430 SLT 280 SLT
OTROCI IN UPOKOJENCI:
- 50 SLT za kopanje med tednom
Otroci se lahko kopajo v otroškem bazenu, poleg bazenov pa so na voljo
tudi savna, turška kopel in masaža.
INFORMACIJE: TERME ZREČE (063) 761-451
Št. 1 - 9. januar 1992
13

PANORAMA
Hokej
Slovenska liga
10. kolo: Cinkarna - Jeseni-
ce 3:7 (2:2, 1:2, 0:3), strelca
Puckov 2, Žolek 1; 11. kolo:
Olimpija - Cinkarna 14:1 (6:0,
1:1, 7:0), strelec: Ščurjenko;
12. kolo: Cinkarna - Bled 3:2
(0:1, 1:1, 2:0), strelci: Puckov,
Ostrožnik in Pisarev. Vrstni
red: Jesenice 23, Olimpija 21,
Bled 14, Triglav 12, Jesenice
ml.. Cinkarna 10, Olimpija ml.
4, Slavija 0.
Umetnostno
drsanje
IVIP ČSFR
Praga (127 tekmovalcev iz
14 držav) - pionirji: 2. Špoljar,
pionirke: 24. Kranjc, 31. Pfe-
ifer, st. pionirke: 27. Rutinski
(vsi Ce).
Košarka
Slovenska liga
Moški: 14. kolo - rdeča sku-
pina: Celje-Elektra 88:89
(54:48), strelci: Kahvedžič 32,
Starovasnik 17, Pucko 16, Ni-
dorfer 12, Kitek 5, Drobnič 4,
Stropnik 2 za domače, Pipan
34, Tomic 17, Gole, Lipnik 14,
Pečovnik 9, Mrzel 6, Leskov-
šek, Brešar 3 za goste; Comet-
Olimpija ml. 97:82 (51:36),
strelci: Kožar, Železnikar 21,
Smid 20, Nerat 18, Mlakar 7,
Lušenc 5, Rupnik 4, Pučnik 1.
Rogaška-Medvode 61:72
(34:41) odigrano vnaprej.
Končni \Tstni red: Medvode
27, Ilirija, Rogaška 25, Pod-
bočje, Elektra 21, Comet 19,
Olimpija ml, Celje 15. Rogaška
se je uvrstila v zeleno skupino.
n. del: 1. kolo - zelena sku-
pina: Rogaška-Medvode 82:70
(39:31), strelci: Kidrič, Ritonja
16, Cerar 13, Tabak, Kalinger
12, Volarič 7, Petovar 6; rdeča
skupina: Celje-Slovan 112:117
(51:58), strelci: Starovasnik
47, Pucko 18, Drobnič 12, Ki-
tek, Kahvedžič, Tkalec 8, Hoh-
kraut 6, Nidorfer 4, Stropnik
2; Ježica-Comet 69:65 (35:34),
strelci: Šmid 21, Železnikar
20, Nerat 17, Mlakar 5, Šrot 2;
Olimpija ml.-Elektra odigrano
sinoči.
H. Slovenska liga
Moški - 14. kolo: Polzela-
Ptuj 131:60, Alpos-Ru.še 89:65,
Rudar-Pivovama Laško 69:92.
Vrstni red: Polzela 28, Miklavž
(tekma manj) 25, Pivovarna
Laško, Bistrica 24, Alpos 23
itd.
Kegljanje
Novoletni turnir
Ljubljana - ženske: 1. Petak
463, 2. Kardinar 461, 3. Gro-
belnik 432, 4. Gobec 423, 5.
Šeško 418, 7. Tkalčič (vse
Emo) 415.
Območna liga
Moški - 7. kolo: Konus-Ro-
gaška 4827:4763, Metka-Šo-
štanj 4633:4772, Emo II-Dorb-
na 5007:4924, RŠD Emo-Izlet-
nik 4841:4901. Vrstni red: Šo-
štanj 14, Dorbna, Metka, Ko-
nus, Kovinar 10, Ljubno, Ro-
gaška, Emo II, Izletnik 4, RŠD
Emo 0.
Streljanje
Slovenska liga
6. kolo: Dušan Poženel-
Franc Lešnik Vuk 1029:1072
(D. Poženel: Dular 324, Matek
349, Gorišek 356), Kovinar-
Slavko Šlander 1035:1074
(Kovinar: Hočevar 336, Česnik
346, Kočevar 353, S. Šlander:
Smrkolj 353, Zagoričnik 356,
Ošep 365), Koloman Flisar Ce-
lje 1105:1097 (Celje: Seršen
347, Malec 374, Ravnikar 376).
Vrstni red: K. Flisar 17, Mari-
bor 15, NTU 13, Večer, II. pu-
horski bataljon 12, Celje, S.
Šlander 11, J. Jurkovič, D. Po-
ženel 8, FLV 7, Kovinar 6.
H. Slovenska liga
Vrstni red po 6. kolu: Unior
14, SUP, H. Marok 13, Impol
11, Šoštanj 8, Mura, Mrož 6, B.
Hrvatin 5.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - vrstni red po jesen-
skem delu: Brezovica, Pomur-
je 18, Šempeter, Topolšica 16,
Bled, Žirovnica 14, Emona 10,
Vileda ml. 9, Črnuče 6, Vizura
4, Izola, Mislinja 2.
H. Slovenska liga
ženske - vrstni red po jesen-
skem delu: Ptuj 20, Braslovče
18, Črna, Pomurje, Paloma
B 12, Celje B, Mladost 8, Ruše,
Ljutomer, Puconci 6, Cven 2.
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red: mošlfi:
Nivo, Vizura 34, Klima 30,
Aero, Remont 22, LB 18, Kovi-
notehna 12, ZTKO 10, Zapori
8, Kamen 2; ženske: Klima 32,
Pionirski dom 28, STŠ, LB S4,
Cetis 18, VVO T. Čemejevejl4,
Blagovni center, Triglav^ J2,
Merx 10, Kovinotehna 8; H."li-
ga: Old Girls 34, Zdravilišče,
Zdr. dom 26, III. OŠ, SDK 18,
Intereuropa 16, Carina 12,
UNZ 6, Gradiš, Zapori 2.
Atletika
Pokal Gorenja
Končni \Tstni red - ml. čla-
ni: 1. Škobeme (Kovinotehna)
345, 3. Zupane 314, 4. Fijavž
313, 5. Žnidar; st, člani: 1.
Kranjc (vsi Gorenje) 365, 2.
Lah (Kov) 349, 3. Barber 321,
4. Lazič 312; ml. veterani: 1.
Koselj 360, 3. Jerčič 330, 5.
Goršek 297; st. veterani: 2.
Lampe (vsi Gor) 330; st. člani-
ce: 1. Poznič (Vel) 370, 3. Pu-
gelj 337; ml. veteranke: 1. Ko-
tar 370, 4. Mijoč (vse Gor) 320.
Smučanje
Območno prvenstvo
Peca: veleslalom - ml. dečki:
2. Plevčak; st. deklice: 2. Ko-
štomaj; Kope: superveleslalom
- ml. dečki: 4. Plevčak; st. de-
klice: 1. Koštomaj; veleslalom
- ml. dečki: 3. Plevčak; st. deč-
ki: 7. Renčelj; st. deklice: 3.
Koštomaj (vsi Unior Celje).
Ski open 92
Krvavec - cicibani: 6. Bala-
žič, 8. Lovec; cicibanke: 4.'
Rampre (vsi Gozdnik).
Snowboarii
Ski open 92
Krvavec:č 10. Matej Kruš-
nik, 19. Kos, 20. Marko Kruš-
nik (vsi Medved Griže).
Judo
Novoletni turnir
Celje: pionirji - do 31 kg: 1.
B. Haler, do 38 kg: 3. Bogatin,
do 42 kg: 2. Ferjan, do 46: 1.
Mahmutovič, do 50 kg: 1. Pe-
trak, do 55 kg: 3. Lakner, do
67 kg: 1. Bednički, nad 67 kg:
1. Mlinarevič (vsi I. Reya);
ekipno: 1. Ivo Reya.
Nogomet
Novoletni
turnir
Celje - finale: Bistro Tama-
ra (Mb)-Pik Dama (Lj) 4:2, za
3. mesto: Penal Zvezdaš-Tek-
stil Dekor (Mb) 3:2.
Šah
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red: Železnica
48.5, Blagovni center 46.5,
Emo 46, Libela 39.5, Zdr. dom
38, Zlatarna 36, Žična 36.5,
Kovinotehna 33, Komunala
25.5, Aero 9.5.
Novoletna turnirja
Žalec: Vombek 11, Djordjevič,
D. Brinovec, Zorko, F. Brino-
vec 9,5, Skok 9; Šempeter:
Štorman, Petemel, Setnikar
itd.
ŠI^#{TNI KOLEDAR
Petek, 10.1.
Avtomobilizem
Zreče: razglasitev prvakov
slovenskega prvenstva (19).
Hokej
Celje: Cinkama-Jesenice
ml. (13. kolo SHL, 18).
Košarka
Maribor: Slivnica-Alpos
(15. kolo II. moške SKL).
Slovenska Bistrica: Comet
- Elektra (2. kolo moške SKL,
19).
Sobota, 11,1.
Košarka
škofije: Micom Marcus-Ro-
gaška (19, Maribor: Maribor
87-Celje (2. kolo moške SKL,
19); Rogaška Slatina: K. Afro-
dita-Cimos (14. kolo ženske
SKL, 19); Ptuj: Ptuj-P. Laško.
(18), SI. Gradec: SI. Gradec-
Polzela (15. kolo II. moške
SKL, 18); Celje: Metka-Mari-
bor (16.30), M.x Sobota: Po-
murje-Comet (6. kolo II. žen-
ske SKL, 18.30).
Mali nogomet
Rogaška Slatina: območno
prvenstvo z udeležbo občin-
skih prvakov: K. Šalej, Geneza
Vransko in Vransko (vsi Ža-
lec), Sportklub (Velenje),
Sladka gora (Šmarje), Simo
Radeče (Laško), Grafika Gra-
cer (Celje); od 9. ure.
Torek, 14,11,
Hokej
Ljubljana: Olimpija ml.-
Cinkama (14. kolo SHL, 18).
Sreda, 15,1.
Košarka
Rogaška Slatina:  Rogaška
- Triglav (19), Celje:  Celje
- Jezica (19), Velenje: Elektra
- Slovan (18.30), Podbočje:
Podbočje - Comet (3. kolo mo-
ške SKL, 19.15).
>sooscooo<
Št.1 -9. januar 1992
14
I REVIZIJA RUMENEGA CE
BIef pod srečno zvezdo
Piše Bojan Krajnc
Kaj imajo skupnega Milan
Kučan, Kevin Costner, Lojze
Peterle, boksar Evander Ho-
Ivfield in Michael Jackson?
Na prvi pogled - nič. A ven-
darle: skupna jim je številka
šestdeset (60). Ne gre za sta-
rost, niti za letnico rojstva,
še manj za konfekcijsko šte-
vilko. Preprosto, gre za za-
služek. Tolarski in dolarski.
Predsednik republike, ki je
v času njegove vladavine po-
stala država, je proti koncu
lanskega leta prejemal 60 ti-
soč sit mesečno. Približno
toliko je zaslužil tudi njegov
kolega na premierskem
stolčku. Fantje, ki jima dela-
.jo družbo v prvem stavku, se
niso ukvarjali s politiko in so
v preteklem letu pogojno po-
tegnili po 60 milijonov do-
larjev. Pardon. Belopolti za-
bavljač črnske publike,
M. Jackson, je do te vsote
prišel v zadnjih dveh letih,
medtem ko si je K. Costner
s solidno predlansko podla-
go (borih devet milijončkov)
prav letos opomogel na ra-
čun režije, igranja in tuljenja
z volkovi. Pravi in s predlan-
sko sezono neomadeževan
plavboy je težkometalec
E. Holyfield, ki bi moral za
dvoboj s Tysonom dobiti
dvakrat po trideset jurjev.
Pa ni, ker so žaloigro presta-
vili na letošnji januar.
Iz vsega zapisanega lahko
mirno sklepamo, da je po-
dobnost v skupnosti petih iz-
brancev nadvse relativna. In
nalašč naključna. Mešanje
tolarjev z dolarji vžge zgolj
fonetično. Jasno pa je tudi,
da je politika preslaba kon-
kurenca šoubiznisu, četudi
je oboje resno smešno. Pa še
nekaj je: Kučan je Prekmu-
rec, Peterle z Dolenjske. In
oba živita pri nas. Oni trije
pa pod srečno zvezdo. No, tu
je problem, ki nima zveze
z astrologijo. Če bi se rodil
v Atlanti in bi bil slučajno
všeč Tedu Tumerju, bi na-
mesto na Kanalu A za(je)ba-
val na CNN-u. In vsak petek
bi se v Celje pripeljal s kakš-
nim črnim Ferrari jem delat
Rumeni CE. V tem primeru
bi mi zgrožena gospa poslu-
šalka res lahko očitala, da
me plačuje opozicija. Lepo
prosim, ne pa zdaj, ko mi še
za avtobusno karto ne dajo.
Primerjamo M.Kučana in
M. Jacksona. Prvi je bel, dru-
gi bi to rad bil. Prvi je pred-
sednik majhne evropske dr-
žave in popolnoma neznan
med ameriškimi najstniki.
Drugi se namaka v enem od
komfortnih bazenčkov in se
posluša po Radiu Celje. Do-
morodke v puberteti rajši
navijajo njega kot pa poslu-
šajo svojega predsednika.
Kučan bo v zgodovinskih
knjigah zapisan kot držav-
nik, ki je bil na oblasti, z nje
prostovoljno sestopil in se
s pomočjo ljudstva zopet vr-
nil. Jackson bo v glasbenih
enciklopedijah zaznamovan
po nekaj albumih, kot pevec,
ki je prostovoljno odhajal na
plastične operacije in se ved-
no vračal na sceno s pomočjo
delodajalcev in oboževalk.
Kučanu bodo nekoč postavi-
li spomenik, Jackson pa že
ima dvojnika v londonskem
muzeju voščenih lutk. Eden
je mlad, drugi starejši, oba
sta že dosegla vrhunec v ka-
rieri ... Kučan je novembra
zaslužil 60, Jackson v dveh
letih prav tako. Prvi tolarjev
(v tisočih), drugi dolarjev (v
milijonih). Dejstvo je, da je
težje narediti državo kot iz-
dati poslušljivo ploščo. Ve
se, kaj je dražje. In še nekaj
je: Jackson je vse skupaj do-
bro prodal: z,malce smisla za
ritem in obilo bleferskega
talenta. Če bi se Kučan, ki za
razliko od Jacksonovih plošč
ne more prodati države, ro-
dil pod t. i. srečno zvezdo an-
glosaškega tipa in poleg tega
imel še smisel za ritem (ble-
firati zna), bi nas Bush že
zdavnaj priznal. Tako pa po-
sluša Jacksona.
V uredniška ušesa
Bilo bi bolj podobno mani-
pulaciji, če bi anketo med
poslušalci RC umestili v spo-
red prvi dan Novega leta
1992, zato smo vprašanje
o tem, kaj si poslušalci misli-
jo o programu RC, zastavili
šele drugega januarja.
Računali smo, da si je ve-
čina poslušalcev že opomo-
gla od božičnih in novoletnih
praznikov, si ponovno »sta-
bilizirala« svoj kritičen od-
nos do medijev in, da bo ne
preveč zgodnja ura - med 10.
in 11. uro - kar primerna za
prijeten pogovor s poslu-
šalci.
Nismo se ušteli, kajti
predvideni polurni pomenek
»v živo« se je napihnil na do-
bro šolsko uro, pa še je
zmanjkalo časa, če sodimo
po telefonskih klicih tudi še
po oddaji. Vsekakor lahko
sklepamo, da so poslušalci
RC navajeni pogovarjati se
s svojimi radijci, da si takš-
nih pogovorov želijo, da radi
izrečejo pohvalo ali grajo ali
pa preprosto posredujejo
svoje mnenje, predlog, pri-
pombo. Upamo, da je RC
s svojo usmeritvijo v kon-
taktnost in komunikativnost
delno tudi »vzgojil« svoje
poslušalstvo (navadil) in do-
segel dokaj visoko stopnjo
njihove lojalnosti svojemu
mediju.
Prav lojalnost poslušalcev
do »svoje« radijske postaje je
tisti fenomen, ki vedno zno-
va zanima analitike radij-
skega medija, čeprav je zna-
no, da se z lojalnostjo svojih
poslušalcev lahko pohvalijo
predvsem lokalne, regional-
ne radijske postaje, bistveno
manj pa večje radijske po-
staje, postaje z večjo sliš-
nostjo, takoimenovane »na-
cionalne« radijske postaje in
podobno. Namesto lojalnosti
lahko uporabimo izraz za-
upanje in to je tisto, kar je za
radijsko postajo bistvenega
pomena: da si pridobi za-
upanje svojih poslušalcev.
Ob tem se ni odveč spom-
niti preizkušene modrosti,
da si je zaupanje težko pri-
dobiti, zelo lahko pa ga je
zapraviti. Ponavadi si je za-
upanje najlažje zapraviti
z neiskrenostjo, z manipula-
cijo, tudi in še posebej z no-
vinarsko, ali celo z lažjo. No-
vinarske race so v glavnem
zelo »drage« race, kajti nače-
njajo odnos zaupnosti, ki naj
bi bil za dober medij, časopis
ali radio, na čim višji stopnji.
Bodimo konkretni! Kaj so
nam povedali, očitali, pred-
lagali naši poslušalci?
Največ je bilo novoletnih
čestitk in želja, kar je za ta
letni čas najbrž povsem ra-
zumljivo in sodi v običajen
bonton vsakdanjih pogovo-
rov. Bolj po igri slučaja, se je
med poslušalci in poslušal-
kami razvnela besedna bitka
o dne\'nem radijskem horo-
skopu, ki naj bi ga po mne-
nju nekaterih odpravili, po
mnenju drugih omejili na te-
denskega ali celo mesečnega,
čeprav se je večina sodelujo-
čih v radijski anketi odloči-
la, da horoskop ostane tako
kot doslej, torej vsak dan. Iz-
merjeno na športni način je
rezultat za večino 8:4.
Izjemno veliko število po-
slušalcev ni bilo zadovoljnih
z glasbeno izbiro oziroma
ponudbo na RC: večina si je
želela več domačih pesmi,
slovenskih, in kritizirala an-
glofonijo v glasbenem izbo-
ru, čeprav so se našli tudi
zelo tolerantni poslušalci, ki
so anglofonsko protežiranost
v glasbi povezovali z usmeri-
tvijo nove slovenske države
v Evropo in svet.
Med predlogi poslušalcev
oziroma poslušalk so še: pre-
urediti Petkov mozaik z več
ugankami iz vsakdanjega
življenja (poslušalcu Viktor-
ju je bil star Petkov mozaik
bolj všeč), uvesti v radijski
spored več različnih nasve-
tov, vrniti v spored RC otro-
ške oddaje oziroma ocfdaje
za mlajše, pri športnih odda-
jah upoštevati in pripraviti
več neposrednih prenosov ali
javljanj s tekem različnih
športov (poslušalec Edo želi
doživeti tudi pred radijskim
sprejemnikom nekaj prave,
žive sočnosti športnega do-
godka).
Vsekakor ni bila ambicija
te novoletne ankete med po-
slušalci RC dokončno utrditi
neko splošno videnje pro-
gramskih iskanj RC, je pa
takšno »poslušanje« izjemno
koristno za preverjanje'last-
nega dela in njegove odmev-
nosti med tistimi, ki jim je to
delo predvsem namenjeno.
Odločeni smo, da bomo še
naprej negovali uspešen di-
alog s poslušalci in med nji-
mi vedno znova našli takšne,
ki si »brez prijatelja RC ne
morejo zamišljati dneva«.
MITJA UMNIK
Radio Ceije ir letu 1954
Spomini na začetek tlela celjske ratlljske postaje
Piše Milan Božič
Čeprav v skoraj osemintri-
desetletni zgodovini Radia
Celje ni nobenih nejasnih ali
neznanih postavk, se ven-
darle ob obujanju spominov
na začetke zanosnega dela in
ob prebiranju skromnih pis-
nih dokumentov (večina je
šla kot odvečni material na
odpad) še vedno odkrivajo
določeni odtenki, ki opozar-
jajo na veliko delo in še zla-
sti na ljubezen, ki je preve-
vala vse, ki so se septembra
1954. leta in pozneje zbirali,
da bi uresničili veliko zami-
sel - imeti v Celju lastno ra-
dijsko postajo. Zato naj te
besede veljajo samo začetku
te pobude.
Prvi odbor, ki se je ukvar-
jal z ustanovitvijo radijske
postaje v mestu ob Savinji se
je imenoval odbor za posta-
vitev radijskega oddajnika.
Ne glede na to, da rojstni
dan celjske radijske postaje
sovpada z zborom štajerskih
partizanskih brigad 18. in
zlasti 19. septembra 1954. le-
ta na Ostrožnem in je ta dan
tudi v resnici pričela z delom
radijska postaja v Celju, je
bila pi-va redna seja članov
odbora za postavitev oddaj-
nika šele 29. septembra.
Pred tem je delo potekalo sa-
moiniciativno ter usklajeno
že v krogu ljudi, ki so sestav-
ljali ta prvi odbor. V njem so
bili: Igor Ponikvar (predsed-
nik), Risto Gajšek (uprav-
nik), Tine Orel, Gustav Gro-
belnik, Stana Mihelič (načel-
nica oddelka za kulturo in
prosveto pri Ljudskem od-
boru mestne občine Celje),
Anica Urbačič (načelnica
oddelka za gospodarstvo in
komunalne zadeve pri Ljud-
skem odboru mestne občine)
in Alojz Bertoncelj kot radij-
ski tehnik. Na tej prvi seji je
najprej Igor Ponikvar obra-
zložil naloge odbora, ki ga je
imenoval predsednik Ljud-
skega odbora mestne občine
Fedor Gradišnik, poudaril
nujno delo, ki je pred njim in
med drugim tudi obveznost,
da pripravi vse za ustanovi-
tev zavoda, ki bo delal pod
okriljem sveta za prosveto in
kulturo ljudskega odbora
mestne občine, torej zavoda
celjske radijske postaje.
V nadaljevanju je upravitelj
oddajnika Risto Gajšek po-
vedal, da sta 25. septembra
skupaj z Igorjem Ponikvar-
jem obiskala odgovorne ljudi
na sedežu Radia Ljubljana,
kjer pa sta zvedela, da bo
osrednja republiška radijska
ustanova nudila celjski ra-
dijski postaji samo določeno
tehnično in instruktažno po-
moč, nikakor pa ne bo zago-
tavljala vsaj dela finančnih
sredstev za delo celjske ra-
dijske postaje. Ta želja tudi
v poznejših letih ni bila ni-
koli uresničena. Ljubljanča-
ni so pri tem razgovoru tudi
vztrajali, da naj Celjani na-
bavijo nove radijske apara-
ture, ker stare, ki so bile
v uporabi, niso bile primerne
za solidno posredovanje ra-
dijskega programa. To se je
pozneje tudi velikokrat potr-
dilo. 50 v^^atni oddajnik, ki
ga je tedaj imel Radio Celje,
je po slišnosti pokril samo
mesto Celje, okolico in še to
le bližno pa le podnevi. Poleg
tega so se pojavljali določeni
šumi in podobno. Na seji so
tudi sklenili, da se kot prvi
in edini stalno zaposleni de-
lavec na celjski radijski po-
staji namesti tehnik Alojz
Bertoncelj. Njegova stalna
namestitev je veljala od 20.
septembra 1954. leta. Vrh te-
ga so sklenili, da je treba za-
gotoviti še delo honorarnega
vodje postaje in prav tako
honorarnega programskega
vodje ter napovedovalca ozi-
roma napovedovalke. Skle-
nili so še, da naj se postaja
opremi z najnujnejšimi in-
strumenti, da naj bi za ne-
moteno delo do konca leta
zagotovili sredstva v višini
500.000 din, da naj Igor Po-
nikvar ter Risto Gajšek čim-
prej obiščeta Radio Maribor
in se tamkaj seznanita z de-
lom relejne radijske postaje'
in da naj do nadaljnjega vodi
vse delo okoli formalne usta-
novitve Radia Celje Risto
Gajšek. Kot prvi honorarni
programski vodja (odgovor-
ni urednik) je bil imenovan
Milan Božič, tedaj stalni do-
pisnik Slovenskega poroče-
valca v Celju, kot prva hono-
rarna napovedovalka pa Nu-
ša Marušič-Bučar, tedaj uči-
teljica v Celju, sicer pa pred
tem že tudi napovedovalka
na Radiu Ljubljana. Odgo-
vornost za glasbeni del pro-
grama je prevzel Edi Goršič
prav tako honorarno, čeprav
to dejstvo ni omenjeno v za-
pisniku prve seje odbora.
Toda, ne glede na to, dejstvo
je tu.
Nadaljevanje prihodnjič
VABIMO K POSLUŠANJU
četrtek, 9. januarja ob 16.00: DOHODNINA. Lansko leto je j
prineslo tudi pomembno spremembo na področju obdavčevanja j
dohodkov občanov. Po novem prijavljajo dohodnino vsi občani. ]
Ker je to novost, obstaja še precej neznank. Nekatere bomo i
skušali pojasniti s pomočjo strokovnjakov v oddaji, ki bo |
postregla tudi z nekaterimi praktičnimi napotki. Oddajo pri- J
pravlja IRENA BAŠA. ;
Nedelja, 12. januarja ob 9.00: OTO PESTNER starejši.,
Nedeljski gost bo eden znamenitih Celjanov, ki je sooblikoval!
glasbeno in družabno življenje našega mesta. Ker je bil vedno t
sredi živahnega življenjskega utripa, bo njegova pripoved'
gotovo polna zanimivih in humomih iskric. Ob skodelici čaja bo'
z njim kramljala NATAŠA GERKEŠ. ,
i
Torek, 14. januarja - jutranji program ob 7.40: BRANE'
OBLAK - HAMURABI. Tako kot vsak torek ob tem času, tudi1
tega dne pričakujemo oceno in predvidevanja finančnih doga-i
janj strokovnjaka Hamurabija. Njegovi nasveti so vselej zani-;
mivi za vse, ki le še imajo v žepu kakšen tolar ali celo kakšno
trdno valuto. i
IŠKRATKI
Radijci smo v leto 1992
zakorakali kadrovsko
okrepljeni. Naše vrste je
ponovno okrepila Nada
Kumer, ki se je vrnila s po-
rodniškega dopusta in
prevzela v roke redaktor-
sko krmilo. Od tega si velja
obetati svež vetra v pro-
gramskem smislu.
Naša radijsko-časopisna
hiša je službeno silvestro-
vanje opravila v gostišču
Špital v Celju. Za izjemno
razigranega se je tokrat iz-
kazal Janez Klanšek, ki je
s svojimi plesnimi figurami
navdušil prisotne.
Do silvestrovanja v Špi-
talu marsikdo iz redakcije
ni vedel, da imamo v naših
vrstah odlično pianistko
v podobi Marjele Agrež.
Ker je napovedani pianist,
ki naj bi nas zabaval, kma-
lu izginil v neznano, je pl-
anino v svoje roke vzela
Marjela in za to potezo pre-
jela oceno odlično.
Med prvimi je prizorišče
v Špitalu zapustil radijski
urednik Mitja Umnik.
Vzrok njegovega hitrega
odhoda je odet v tančico
skrivnosti.
Robi Gorjanc-Jimmy je
zopet zasedel delovno me-
sto. Uvertura v njegov pri-
hod je bilo silvestrovanje
v Špitalu, kjer se je dobro
držal. Kljub pasirani hrani
in previdnim nasmeškom je
brez težav po grlu spuščal
vino in bil med zadnjimi, ki
so zapustili prizorišče.
Najelegantnejši mlade-
nič na našem silvestrova-
nju je bil Vojko Zupane, ki
si je ob tej priliki nadel me-
tuljčka. Zakaj ga je Željko
Zule ves večer klical Tyson
nismo natanko izvedeli.
Med tistimi, ki jih v Špi-
tal ni bilo, sta bila tudi teh-
nika Mitja Tatarevič in Bo-
jan Pišek. Ženske pa v jok!
Urednik Novega tednika.
Brane Stamejčič, je v Špi-
talu še enkrat dokazal, da
rad poje, glede na reperto-
ar, ki smo ga prepevali, pa
bi lahko celo sodili, da bo
Brane v prihodnosti še
močno trpel, ker v Celju ne
bo več Dnevov slovenskega
filma. S tem namreč odpa-
de veUka priložnost prepe-
va ti v pevsko ubrani družbi
starogradske pesmi in
uspešnice iz raznih filmov.
Tudi Franček Pungerčič
je bil v Špitalu dobro raz-
položen. Še posebej zato,
ker ob sobotah ni jutranje-
ga programa in se je lahko
brezskrbno zabaval, ne da
bi se bal, da bo zjutraj mo-
ral zgodaj vstati.
Tudi dekleta iz admini-
stracije so bila v Špitalu
dobro razpoložena. Za nji-
hovo dobro počutje sta skr-
bela Janez Klanšek in Sašo
Matelič ter cvet naših pro-
pagandistov. Pravzaprav
bi jih lahko proglasili za
najbolj nasmejano omizje.
Tatjana Cvirn je rojstni
dan pričakala v Špitalu.
Toda kmalu po polnoči se
je odpravila domov. Razlog
je bil evidenten: morala je
nabirati moči za popoldan-
sko rojstnodnevno slavje.
Mateja Podjed in Nataša
Gerkeš sta v Špital prišli
brez mikrofona. Kljub na-
tolcevanjem o njuni pred-
mikrofonski klepetavosti,
sta se brez mikrofona od-
lično počutili. Sicer pa sta
ga imeli na voljo dovolj za
Silvestrovo.
Št. 1 -9. januar 1992
15

Malomarni
delavci SDK
Iz pisma je razvidno nepoz-
navanje načina dela v interni
kontroli. Delo s strankami ni
samo prevzemanje dokumen-
tacije od dostavljavcev s strani
delovnih in drugih organiza-
cij, ampak tudi in to v veliki
meri dajanje pojasnil in odgo-
vorov na vprašanja strankam
telefonično. Prav tako poteka
telefonično usklajevanje navo-
dil glede delovnih postopkov
in tolmačenja predpisov ter
zakonskih določil med po-
družnico v Celju in ekspozitu-
rami.
Zaradi nejasnosti glede iz-
vajanja predpisov, predvsem
pa zaradi kratkih rokov za iz-
vajanje, je tako usklajevanje
redni sestavni del nalog kon-
trolorjev, vendar jih zaradi
nujnosti ni mogoče preložiti.
Kljub temu lahko dodam, da
se trudim, da stranke ne čaka-
jo več kot je nujno potrebno.
Trditev, da je treba čakati
več kot petnajst minut in to
pogosto, je neresnična. Za
takšnimi trditvami bi moral
stati podpis pisca, saj postav-
lja v slabo luč ne samo mene,
ampak tudi - verjetno namer-
no - delo službe SDK.
Delo kontrolorja je naporno
in zahtevno. Dostikrat se za-
vleče preko konca delovnega
časa, ker dela ni mogoče odlo-
žiti za naslednji dan. Potrebno
bi bilo dobro poznavanje nači-
na in vsebine dela, pa tudi de-
lokroga posameznih kontro-
lorjev, šele potem bi bilo mo-
goče soditi.
Pisca članka prosim za res-
nično ime in naslov.
JOŽICA CERNEC,
Slov. Konjice
Uredništvo:
Pridružujemo se prošnji Jo-
žice Černec in jo spreminjamo
v zahtevo. Pismo »Malomarni
delavci SDK« je bilo podpisa-
no s polnim naslovom in proš-
njo, da naslov obdržimo
v uredništvu. Vse pa kaže, da
je avtor grdo zlorabil naše za-
upanje in zaupanje naših bral-
cev. V dobro resnice in povrni-
tve zaupanja se nam oglasite!
PREJELI
SMO
Zadoščenje in
odškodnino
izgnancem
Na ozemlju Slovenij^e, ki je
bilo leta 1941 okupirano od
nacistične Nemčije, so okupa-
cijske oblasti že kmalu začele
z množičnimi deportacijami
slovenske inteligence v Srbijo,
v Bosno in na Hrvaško. Naj-
bolj množičen izgon pa je do-
živelo prebivalstvo na tako
imenovanem Spodnje Štajer-
skem, v obmejnem pasu ob Sa-
vi in Sotli. Nikjer na okupira-
nem območju Evrope ni bilo
tako množičnih deportacij in
sistematičnega izvajanja naci-
stične raznarodovalne politi-
ke, kakor prav na od Nemcev
okupiranem delu Slovenije.
Preko 60 000 Slovencev je bilo
izgnanih iz svojih domov. Iz
nobene druge okupirane deže-
le v Evropi niso izgnali tako
velikega odstotka prebivalstva
kot pri nas. Med tem ko je bila
v drugih zasedenih deželah
deportacija odložena za čas po
vojni, je ta usoda doletela Slo-
vence že v pr\'ih mesecih oku-
pacije. Tako je nacistična
oblast zelo dosledno uresniče-
vala Hitlerjev ukaz: »Napravi-
te mi to deželo zopet nemško«.
Mineva petdeset let od te
tragedije, pa vendar čas ne
more zbrisati spomina na stra-
hote izgnanstva, tiste nepojm-
ljive trenutke, ko smo morali
pod bajonetom z borno priroč-
no prtljago v pičlih dveh urah
zapustiti dom in oditi neznani
usodi naproti. Zato je povsem
nerazumljivo, da je bila vse
povojno obdobje in je še danes
ta tragična usoda velikega de-
la Slovencev nekako odrinjena
in neupoštevana. Tudi sam
tretman »izseljenci« se je dal
razumeti, kot da je šlo za pro-
stovoljno izselitev. Vendar pa
je izgon iz rodnega doma in
oropanje vsega imetja dovolj
zgovorno pričevanje, da so
izgnanci tista kategorija, ki bi
morala biti deležna širše druž-
bene pozornosti. Zato je pobu-
da in iniciativa izgnancev iz
Dobove, da se ustanovi dru-
štvo in tako poveže v organi-
zacijo vse še živeče izgnance,
vredna vsega priznanja.
Na spominskem srečanju ob
50. obletnici upora proti oku-
patorju in izgnanstva dne 9.
junija 1991 na gradu Brestani-
ca ustanovljeno društvo si je
upravičeno zadalo nalogo, iz-
trgati pozabi izgnanstvo in od-
ločno zahtevati moralno za-
doščenje in materialno od-
škodnino. Do tega imajo izg-
nanci vso moralno in pravno
pravico. Med tem ko je Nemči-
ja vsaj delno poravnala svoje
obveznosti do prisilnih mobi-
lizirancev, pa tega ni storila
žrtvam nacističnega nasilja.
Nemčija ne more in ne bo mo-
gla zanikati dejstva, da so bili
izgnanci oropani osebne svo-
bode in vsega imetja, razoseb-
Ijeni in oznamovani s številka-
mi na pločevinasti tablici, po
vojni pa so se vrnili na prazne
in izropane, ponekod celo po-
rušene domove. Karkoli je Ju-
goslavija dobila na račun re-
paracij in vojne škode, nihče
od izgnancev ni dobil ničesar.
Doslej se je Nemčija izgovar-
jala, da ni sama pravni nasled-
nik tretjega rajha. Toda
z združitvijo obeh Nemčij je ta
izgovor odpadel in zato ni no-
benega razloga več, da sedaj
ne bi poravnala svojih obvez-
nosti. To pravico je Nemčija
priznala Luksemburgu, Lore-
ni in drugim deželam, zato te
upravičene zahteve ne more
odrekati Slovencem. Navse-
zadnje je bil okupirani del
Slovenije razglašen za sestav-
ni del tretjega rajha. Zahtevek
za odškodnino ni samo moral-
no, temveč tudi mednarodno-
pravno vprašanje, na katerega
bo morala Nemčija slej ko prej
odgovoriti pozitivno. To pa ni
več samo naloga društva slo-
venskih izgnancev, temveč za-
deva tudi novo slovensko
oblast, ki si je v svojem naci-
onalnem programu zadala na-
logo odpraviti krivice prete-
klosti. Čeprav so vrste izgnan-
cev že močno razredčene, je ži-
vih vsaj še tretjina. To pa je
število, katerega glas je in mo-
ra biti odmeven.
Izredno dobra udeležba izg-
nancev na omenjeni proslavi,
ko se je včlanilo v društvo pre-
ko 1100 izgnancev, je nesporen
dokaz, da se izgnanci zavedajo
pomena organiziranosti za do-
sego svojih upravičenih in
pravno neovrgljivih zahtev.
Zal pa pomanjkljiva evidenca
in časovna odmaknjenost
otežkočajo, da bi vključili
v društvo vse še živeče izgnan-
ce. Marsikdo pa ima tudi po-
misleke o smiselnosti članstva,
saj v celotnem povojnem času
ni bilo storjeno ničesar za od-
pravo krivic. Prav zaradi tega
je vseslovenska akcija, ki bo
potekala od 15. jan. do 15. feb.
1992 priložnost, da izgnanci
na sedežu krajevnega urada
oziroma krajevne skupnosti
ali v župnišču na območju, ki
je bilo med vojno pod nemško
okupacijo, izpolnijo pristopno
izjavo in postanejo člani dru-
štva. Na tem mestu gre obči-
nam in obema škofijskima or-
dinariatoma javna zahvala za
nudeno pomoč pri tej akciji,
kakor tudi časopisnim hišam
za objavljenim razglas za vpis.
Napočil je skrajni čas, da
povzdignemo svoj glas v od-
ločni zahtevi za dosego moral-
nega zadoščenja in materialne
odškodnine. Zato upravičeno
pričakujemo   vso   potrebno
podporo slovenske oblasti, saj
gre navsezadnje za tisto kate-
gorijo slovenskega naroda, ki
je postala pi-va žrtev nacistič-
ne raznarodovalne politike.
Na nas izgnancih pa je, da se
organiziramo in postanemo
aktiven dejavnik.
Društvo izgnancev
Slovenije
Ljubljana
Polnočnica
v celjski
bolnišnici
Na sveti večer, 24. decembra
1991 ob 20. uri, je bila drugič
po Vojni v improvizirani kape-
li na hodniku ob božičnem
drevesu pred nevrološkim od-
delkom bolnišnice v Celju,
polnočnica.
Božični obred je opravil ob
spremljavi mladinskega pev-
skega zbora bolnišnični kurat
gospod Tonček Ratej. Udeleži-
lo se ga je približno sto bolni-
kov z različnih oddelkov in ne-
kateri zdravstveni delavci.
Bolnišnični kurat se je v božič-
nem voščilu zahvalil tudi vod-
stvu bolnišnice za dovoljenje
in razumevanje.
K. G.
Menjati števec,
računalnik ali
uslužbenca?
Ker se počutim'zelo oškodo-
vano, se vam oglašam z upa-
njem, da bom dobila izčrpen
odgovor na papirju, tako kot
sem dobivala položnice. Vpra-
šanje namenjam tozdu Elek-
trodistribucija Krško.
Gospodinja sem že 25 let.
Sedanji števec električne ener-
gije mi je vgradil vaš delavec
pred 15 leti. Po desetih letih
ste ga prekontrolirali. Do se-
daj nisem imela pritožb na va-
še delavce, imam pa zelo slabo
mnenje o uslužbencih Elektra
Krško. Kje se je zataknilo, bo-
ste bolje razumeli, če vam
predstavim vplačila. Trdim,
da dodatnih vklopitev na ta
števec ni bilo.
Plačila leta 1990 so minila
brez zatikanj. 1. novembra
smo se odločili, da bi povečali
zmogljivost in menjali varo-
valko iz 25 na 35 amperov.
Plačala sem prispevek in to ste
naredili. Glede na položnice,
ki sem jih kasneje dobila, pa
ste očitno mislili, da se je s tem
moje gospodinjstvo spremeni-
lo v podjetje.
Februarja je bil obrok za
plačilo električne energije
1862 din, aprila 2253 din. Po-
tem ni bilo nove položnice,
prišel pa je gospod Geršak in
popisal števec. Nekaj je bilo
narobe. Očitno za nas, ne za
vas. 27. junija sem dobila po-
ložnico, ki bi jo bilo treba pla-
čati do 25. junija. Znesek na
njej 71.332,60 dinarjev. Takrat
je bilo to 6000 DEM ali toliko,
kolikor dobim pokojnine v šti-
rih letih in pol. Od kod? 7. juli-
ja sem popisala številke s štev-
ca, pobrala račune za dve leti
nazaj in šla na Elektro Krško
z upanjem, da mi bodo pove-
dali, da je vse skupaj pomota.
Gospa v sprejemni pisarni,
Augustinčičeva, mi je zatrje-
vala, da si ona številke ni izmi-
slila na pamet in da je pač tre-
ba plačati, kolikor piše. Zne-
sek je bil zame nedosegljiv in
take porabe v našem gospo-
dinjstvoi sploh ni mogoče dose-
či, zato sem vztrajala, naj me
sprejme še kdo drug. Z upa-
njem, da mu vendarle dopo-
vem, da takšen račun ni mo-
goč. Poslala me je nadstropje
višje k gospodu Viliju Zorku.
Ta mi je na kos papirja pisal in
risal, koliko kakšna stvar po-
rabi elektrike. Dejal mi je, naj
vse preverim in da je mogoče
kriv števec, ki da ga naj dam
preveriti. Če bo kazal prav, je
plačilo moje, če bo kazal več
kot 3 odstotke preveč, bo plač-
nik Elektro. Plačati pa moram.
V solzah sem mu pojasnjevala,
da to ni mogoče in da ne mo-
rem dokazati za nazaj, da ni-
smo toliko porabili. Z grožnjo.
da mi bodo odklopili elektri-
ko, če ne plačam, pa je ta go-
spod vendarle popustil in mi
dovolil, da račun plačam v ve-
čih obrokih, vendar v enem
mesecu.
Kako, od kod naj plačam?
Mesec je bil takoj naokoli. 16.
avgusta sem plačala v Kozjem
26.770 dinarjev. Dne 10. sep-
tembra je zopet prišel izterje-
valec gospod Čižmek in zagro-
zil z odklopom. Obljubila sem,
da bom plačala. Zanimivo - na
njegovi kartici je bilo za 5 ti-
soč dinarjev več kot pri meni.
Kako to? Potem sem v Kozju
plačala najprej 11. septembra
20 tisoč din, 30. septembra pa
10 tisoč din. Istega dne me je
zopet obiskala za odklop poo-
blaščena oseba. Dogovorili
smo se, da dokončno porav-
nam račun v petih dneh. To
sem tudi naredila. V Lesičnem
sem vplačala 15 tisoč din. Od-
valil se mi je kamen od srca.
Kaj takega ne bom več dožive-
la, sem si ponavljala in vsak
dan ali največ vsak drugi dan
popisovala števec. Še sem upa-
la, da ne kaže prav, a ni in ni
pokazal preveč.
Potem sem spet dobila po-
ložnico. 4. novembra je bil na
njej znesek 33.770 dinarjev
s pojasnilom, da gre za zaosta-
nek in redni obrok. Od kod?
Zavrela mi je kri in pogledala
sem številke za štiri mesece
nazaj. Porabili smo samo za
3200 dinarjev (brez davka). Od
kod torej spet tako visoka šte-
vilka? Števec so nam popisali
4. oktobra. Potem ni bilo niko-
gar, prišel pa je račun, očitno
narejen na pamet. Če je lahko
račun izmišljen sedaj, je lahko
bil tudi pred štirimi meseci,
kajne? Razlika je samo v tem,
da za sedaj imam dokaze, prej
pa jih nisem imela. Torej sem
šla spet na Elektro v Krško.
Gospa v sprejemni je tokrat
ugotovila, da je velika pomota
in da imam v dobrem 7 tisoč
dinarjev. Takole mi je rekla:
»Račun bomo stomirali,'vi pa
letos, kurite do Novega leta
z že vplačanim denarjem.« Te-
ga je bilo 33.770 plus 7 tisoč,
torej 39.770 dinarjev.
Povejte mi, kdo je dolžan ta-
ko veliko plačevati vnaprej?
Kako vam naj verjamem, da si
niste tudi pred časom zmislili
velikega dolga, ki da sem ga
imela? Kje je mojih 6 tisoč
DEM? Prosim za javen odgo-
vor. Sama pa mislim, da očitno
ni treba zamenjati števca, am-
pak računalnik oziroma usluž-
benca, ki dela z njim v DES
Krško.
OŠKODOVANA
DRUŽINA VODEB
Demokratična
stranka
upokojencev na
Celjskem
Stranka je bila ustanovljena
15. februarja 1991 v Narod-
nem domu v Celju s 664 vpisa-
nimi člani. Ob ustanovitvi smo
sprejeli statut in delovni pro-
gram. Med upokojenci je bilo
za demokratično stranko veli-
ko zanimanje. Danes, po
osmih mesecih, je v njo vklju-
čenih že krepko čez 3000
članov.
Odgovornim je uspelo orga-
nizirati dobro razvejano mre-
žo stranke od odborov v KS do
območnih odborov v občinah
naše regije in do regijskega
odbora, ki ima svoj sedež v Ce-
lju. V vseh občinah so bili zelo
uspešni zadnje tedne najbolj
•v občini Šmarje pri Jelšah,
Žalcu, Laškem in velenjski ob-
čini pa malo manj. Naša stran-
ka ima cilj, da se ob prihodnjih
volitvah med volilci pojavi kot
samostojna stranka in izvoli
svoje poslance v republiški
parlament ter zbore občinskih
skupščin. Tako nam bo omo-
gočeno zastopati interese upo-
kojencev v političnih telesih
naše samostojne države Slove-
nije.
Dosedanje sodelovanje z ob-
činami in slovensko vlado je
bilo vsestransko in uspešno.
Povsod so upoštevali in sogla-
šali v veliki meri z našimi ute-
meljenimi stališči za izboljša-
nje položaja naših upokojen-
cev. Naše zahteve so posredo-
vali poslanci in klubi strank.
Stranka ima svojo temeljno
bazo v številnih društvih upo-
kojencev po vsej Sloveniji. Ra-
zen tega sodelujemo z organi-
zacijami ZB in RK po krajev-
nih skupnostih. To sodelova-
nje je zelo konstruktivno in tu-
di uspešno. Organizirali smo
razgovore za okroglo mizo in
oblikovali svoja stališča do
raznih novitet v zakonodaji,
tolmačenju novih zakonov;
stanovanjski, upokojenski in
zdravstveno socialni zakon.
Vsi ti novi dokumenti bodo
marsikoga v upokojenskih vr-
stah zelo prizadeli. Zakonoda-
jalec je marsikatero našo po-
budo sprejel. Razgovore smo
opravili v osmih občinskih
centrih in nekaterih KS.
30. maja 1991 je na ustanov-
nem zboru naša stranka posta-
la republiška, ki vključuje že
čez 30.000 rednih članov. To
predstavlja veliko število vo-
lilcev, ki jih bomo do prihod-
njih volitev zanesljivo še po-
trojili. Za velik uspeh stranke
štejemo dobro pripravljen
shod stranke pri »Mlinarjevem
Janezu« na Teharjih. Udele-
žencev je bilo okrog 2000.
Spregovorila sta strankin
predsednik Ivo Sisinger in dr-
. Matjaž Kmecl - član republi-
škega predsedstva. Shod
stranke je bil v javnosti zelo
odziven, med upokojenci pa
vzpodbudil k delu za čimbolj-
šo organiziranost stranke.
Bodoče naloge: stranko or-
ganizacijsko dopolnjevati,
imenovati stalne aktivne ko-
misije pri območnih in pri re-
gijskem odboru. Isto velja za
republiško merilo. Članstvo
moramo pripraviti za dobro
izvedbo volitev v prihodnjem
letu, za javno nastopanje,
vključiti čim več sposobnih
strokovnih kadrov iz vrst upo-
kojencev v republiki Sloveniji.
Največ smo razpravljali
o delovanju SPIZ, o njegovi
organiziranosti znotraj in
navzven; o sredstvih, ki se tam
zbirajo za pokojnine, o načinu
porabe teh sredstev in vplivu
DU v Sloveniji na delitev teh
sredstev. V stranki se zavze-
mamo, da ustanovimo pokoj-
ninski sklad za zagotavljanje
naših pokojnin. V strankinem
vodstvu smo namreč prepriča-
ni, da bomo upokojenci in na-
ša stranka imeli večji in bolj
odločilen vpliv na delitev
sredstev iz pokojninskega
sklada.
Pred nami je veliko nalog, ki
jih bomo z združenimi močmi
v zadovoljstvo članstva priza-
devno izpolnjevali,
za stranko
DeSUS
JAKA MAJCEN
Kam so Izginili
dokumenti?
Dobro leto že raziskujem,
kam in zakaj so iz velenjske
občine izginili dokumenti
o tem, da se lahko nadaljuje
z nadomestno gradnjo Marice
Jusupovič na Partizanski cesti
46 v zaselku Straža v krajevni
skupnosti Staro Velenje.
Arzenškova vlada, ki je for-
malno sprožila postopek na
Komiteju za planiranje, go-
spodarstvo in varstvo okolja,
odsek za urejanje prostora in
varstvo okolja (takrat pred-
sednik Jože Mraz) in komite,
ki je zahteval odstranitev že
delno zgrajene nadomestne
gradnje (odločba 351-401/
48-3 z dne 7. 4. 1986), so na-
menoma zamolčali že poti-jeno
lokacijsko dokumentacijo št.
3475/A z dne 12. 10. 1983. Ta-
kratni komite za planiranje,
gospodarstvo in varstvo okolja
je izdal odločbo (351-374/
83-3), po kateri dovoljuje, da
se lahko na sporni parceli šte-
vilka 2904 gradi nadomestna
gradnja kot to določa Uradni
vestnik občine Velenje. To je
potrdil tudi pismeno takratni
predsednik Jože Mraz (na mo-
jo prošnjo dne 13. 5. 1991).
Menjale so se že tri vlade.
Prejšnji sta pričeli reševati
problem, sedanja pod vod-
stvom Franja Bartolca pa je
dala že do kletne glihe zgrajen
aobjekt porušiti, ne da bi razi-
skala nove podrobnosti, ki so
se v letih nabrale. Med drugim
so se menjali lastniki. Marica
Jusupovič ima vknjiženo last-
ninsko pravico od 4. maja 1988
(zemljiškoknjižni izpisek šte-
vilka 512). Mož se je ob ločitvi
odpovedal že delno zgrajeni
nadomestni hiši.
Sklep o rušenju je izdal ob-
činski urbanistični inšpektor
Petrovič, ki se je očitno hotel
prikupiti novi vladi, 14. janu-
arja 1991 (odločba 351/
A-27%o84). Odločba se je gla-
sila na bivšega lastnika Šefki-
ja Jusupoviča. Ni ga zanimala
sprememba lastništva niti do-
govor Jožeta Mraza z Marijo
Josupovič, da naj pristopi
k pridobitvi ustreznih soglasij
in se obveže, da bo staro leseno
hišo odstranila (pri gradnji so
jo delno že). Marica je že pri-
dobila vsa potrebna geološka
soglasja, soglasje za priključek
mestnega toplovoda, pridobila
mnenje sodnega izvedenca za
gradbeništvo, da je že zgrajeni
kletni del v skladu z gradbeni-
mi normativi...
Da je vse skupaj res čudno,
priča podatek, da sklep o ruše-
nju ni bil vročen novim lastni-
kom, niti ni bil nanje naslov-
ljen. Ti se seveda niso mogli na
sklep pritožiti. So pa na občini
iz predala potegnili Uradni
list bivše Jugoslavije (št. 47,
15. avgust 1986), kjer piše, da
lahko občina pridobi začasne-
ga zastopnika, če lastnik ni
poznan.
Dokazal sem, da mati samo-
hranilka dveh otrok obstaja,
da živi v Nemčiji, kjer služi
kruh zase in za otroka. Po kri-
vici so ji porušili že zgrajeno
nadomestno gradnjo in za to ni
opravičila. V izjavi, ki jo je dal
predsednik Franjo Bartolac
novinarju Večera, zanika vsa-
kršen stik z Marico Jusupovič
in trdi da ni sprejel nikakršne
njene prošnje. To je laž, saj je
bila njena prošnja naslovljena
na Izvršni svet občine Velenje
- za gospoda Bartolaca - in je
tudi zabeležena pod številko
01 351-401/80 približno 22.
decembra 1990.
Sedanje člane velenjske vla-
de in posebej Franja Bartolaca
ter sekretarja za gospodarstvo
Viktorja Robnika, urbanistič-
nega inšpektorja Ivana Petro-
viča, direktorja uprave za var-
stvo okolja in urejanje prosto-
. ra Marjana Kaca sprašujem,
kam so izginili sporni dopisi,
sklepi, odločbe? Morda bi se
lahko o tem pozanimali tudi
malo bolj razgledani delegati
skupščine občine Velenje.
" Mislim pa, da je krivična ru-
šitev lahko tudi stvar temelj-
nega javnega tožilstva... Ra-
zen, če so vmešane prevelike
občinske ribe. Saj vemo, da
plavajo čisto blizu občinskega
korita in je tam, v kalnem, ne-
prijetno loviti.
LOJZE OJSTERŠEK,
Velenje
Na obisku pri
Ireni Žele
8. novembra smo učiteljice
prvih razredov laške občine,
organizirane v občinskem ak-
tivu, skupaj s šolsko pedagogi-
njo g. Jelko Binder, ravnatelji
osnovnih šol, s ped. svetoval-
cem g. Smrketom obiskali
dvojezično ljudsko šolo v bli-
žini Pliberka, na kateri pouču-
Nadaljevanje na 18. strani
CELJE
ZDRAVO MESTO
Št. 1 - 9. januar 1992
mm
Leta izgubljenih iluzij
Slovenska oficirska družina Je v Uomovlnl brez stanovanja, žena pa brez Uela
že prvi dan, ko je agresor-
ska armada napadla Slove-
nijo, se je 36-letni pilot Jelko
Možina odločil in prišel
v Slovenijo. Bil je eden iz-
med najbolj sposobnih v ar-
madi, ki je dolgo let hinav-
sko trdila, da so največji iz-
dajalci tisti, ki bi si upali
dvigniti roko nad lasten
narod.
Jelko je bil nazadnje v Za-
grebu poveljnik helikopter-
ske eskadrile. Ko je prišel
v Slovenijo in se javil naši
teritorialni obrambi, je v Za-
grebu še ostala žena s hčerko
in Jelka je najbolj skrbelo,
kako bo poskrbel za to, da bo
lahko prišla za njim. Niti
najmanj lahko ni bilo, ker so
na ženo in hčerko na eni
strani budno pazili pripad-
niki jugoslovanske armade,
na drugi pa Hrvati, ki so
imeli nalogo, da je treba
strogo nadzorovati družine
oficirjev J A.
To je zgodba družine,
o kateri smo v Novem tedni-
ku pisali že v času agresije,
zaradi varnosti Možinovih
pa imen in priimkov nismo
objavili. Obljubili smo, da
bomo to družino predstavili
kdaj kasneje, Ico bodo za to
pravi časi. Obljubo držimo,
žal pa obljub ne držijo mno-
gi, ki so pilotu Jelku zago-
tavljali, da ne bo težav s sta-
novanjem in s službo za že-
no. Razen tega, da je Jelko
kot sposoben in izobražen
pilot sedaj zaposlen v repu-
bliškem štabu za teritorialno
obrambo, ni družini nihče
pomagal. Družina zavednih
Slovencev, Savinjčanov, je
sedaj v bistvu razbita, tako
kot je bila vrsto let, ko se je
morala seliti iz Zadra v Mo-
star, iz Mostarja v Zagreb...
Enajstletni sin hodi v šolo
v Šempeter, hčerka obiskuje
srednjo šolo v Ljubljani. Jel-
ko stanuje v hotelski sobici
v Ljubljani, Magda pa je ta-
ko rekoč brez strehe nad gla-
vo in brez službe. Pri tašči
ima skromno sobico, v kateri
se družina stiska nekaj red-
kih dni v mesecu, kadar pri-
dejo vsi skupaj oziroma ta-
krat, ko dobi mož kakšen
prost dan. Zaradi nenehnih
selitev in Jelkovega izobra-
ževanja po različnih krajih
v Jugoslaviji, še posebej dol-
go v Beogradu, je bila druži-
na skoraj osem let brez oče-
ta. Sedaj se vse ponavlja.
Stiske in težave bivših
častnikov jugoslovanske ar-
made so velike. To velja tudi
za njihove družinske člane.
Večinoma smo doslej govori-
li o težavah tistih, ki so zara-
di takšnih in drugačnih ra-
zlogov zapustili Slovenijo,
njihovi otroci pa so ostali pri
nas, ker so se pač vživeli
v naše okolje ali pa so bili tu
rojeni. Toliko manj razum-
ljivo je torej, da so v velikih
težavah tudi tisti pošteni
Slovenci, ki so se vrnili in so
na spisku dezerterjev agre-
sorske aramde. Kaj to pome-
ni, ni treba posebej poudar-
jati.
Možinov Jelko v odločilnih
trenutkih ni pomišljal niti za
hip. Zanj ni bilo generala na
svetu, ki bi imel pravico od
kogar koli zahtevati, naj
strelja na lastni narod.
Kot petnajstletni fant, do-
ma z Gomilskega, se je odlo-
) čil, da gre v vojaško šolo. Za-
pustil je dom in-odšel na šo-
lanje v Mostar. Morda mu je
kdo od mladostnih prijate-
ljev celo zavidel, da so ga
sprejeli v šolo za pilote. Za
fante tistih let je poklic pilo-
ta pač nekaj enkratnega in
zanimivega. Kdo ve, kaj vse
je doživljal v tistih občutlji-
vih letih, toda še danes po-
udarja, da ni bilo hudo. Učili
so jih, da je treba braniti do-
movino pred tujimi sovraž-
niki, o bratstvu in enotnosti
ter enakosti... Vsa ta zlaga-
na ideologija se je čez noč
sesula kot škatlica iz kart.
Ko je videl, kaj zahtevajo od
pilotov, se je zgrozil. Po
prihodu v Slovenijo se je Jel-
ko nekaj časa skrival, ker je
vedel, kaj bi ga čakalo, če bi
ga ujeli, že kar prvi dan pa se
je javil naši teritorialni
obrambi. Nekaj noči ni spal,
ker so se v njegovi duši rušili
številni ideali o poslanstvu
armade in ker ni dojel, kako
lahko njegovi prijatelji in so-
šolci iz zraka napadajo civil-
no prebivalstvo, civilne in
druge objekte. Z njimi je do-
življal mladost in se še pred
dnevi pogovarjal o čisto
vsakdanjih stvareh. Nekaj
pa se jihje vendarle uprlo,
ker niso hoteli počenjati zlo-
činov. Tisti, ki so še pravo-
časno prišli v Slovenijo, so
imeli srečo, nekaj pa so jih
zaprli.
HrvaŠki pritiski na
Slovence
Da se nekaj kuha in plete,
je Jelko sumil že konec lan-
skega leta. Pripravljali so
spiske družin višjih oficirjev
in načrte, kako bi jih spravili
na varno v tujini. Na drugi
strani so imeli svoje spiske
Hrvati, ki so vsepovprek ob-
ljubljali maščevanje druži-
nam armadnih oficirjev.
Zadnjih nekaj let so Možino-
vi živeli v Zagrebu in še letos
so v šoli od otrok zahtevali,
naj se opredelijo za Hrvate.
Možinova dva sta javno po-
vedala, da sta Slovenca, in
kmalu sta občutila posledi-
ce. V ničemer nista bila po-
godu učiteljem in ocene so
postajale vse slabše. Ni bilo
prav, ker sta bila otroka ofi-
cirja, in ni bilo prav, ker sta
bila Slovenca. Več sreče je
imela žena Magda, ki je bila
zaposlena v Veletekstilu.
V najtežjih dnevih, ko je bil
Jelko že v Sloveniji, so ji po-
magali. Mnogo sumljivih te-
lefonskih klicev je bilo tudi
v službo, spraševali so po
Magdi, vsem pa so sodelavci
odgovarjali, da je nekje na
dopustu. Zaradi lastne var-
nosti sta s hčerko nekaj ve-
čerov preživeli v kleteh, ko
pa ji je Jelko preko zaneslji-
vih prijateljev sporočil, naj
se vrneta v Slovenijo, je bila
srečna kot že dolgo ne. Po
šestnajstih letih zakona bo-
do lahko končno živeli sku-
paj v Sloveniji. Jelku so tudi
na žalski občini obljubili, da
bodo storili vse, da bo žena
dobila službo, družina pa
kakšno stanovanje.
Magda pravi, da še sedaj
ne more prav povedati, kak-
šen strah sta doživljali
s hčerko, ko sta šli proti že-
lezniški postaji v Zagrebu in
ugotovili, da jima sledijo.
Tem bolj, ker sta imeli s sabo
tudi nekaj Jelkovih službe-
nih predmetov. Oddahnili
sta si šele v Zidanem mostu,
kjer so ju čakali dobri prija-
telji in sin, ki je v Slovenijo
prišel že z očetom. Še nekaj
mesecev je v Magdi tlel nela-
goden občutek, da jo zasle-
dujejo, in pravi, da je ob vsa-
kem sprehodu gledala bolj
nazaj kot naprej.
Strati Jih je za
prijatelje v Mostarju
Sedem let so Možinovi ži-
veli v Mostarju. Morda so bi-
la to njihova najlepša leta.
Dosti prijateljev so imeli
tam. Nihče se ni spraševal,
kakšne narodnosti je kdo.
Vsepovsod so dobri ljudje.
Magda in Jelko pravita, da
ju je v tem trenutku strah,
kaj se bo zgodilo v Bosni in
Hercegovini. V Mostarju je
položaj iz dneva v dan bolj
kritičen in vse mesto postaja
velika tempirana bomba.
Sploh si ne moreta predstav-
ljati, da bi lahko kakšen bol-
nik izdal povelje, naj poruši-
jo stari del mesta z znameni-
tim mostom. Toda, če so se
bolniki, zaposleni v armadi,
in psihopati spravili celo na
dubrovniški Stradun, potem
nikjer ne piše, da norosti in
zločinov ne bi počenjali tudi
v lepem mestu ob zeleni Ne-
retvi. V mestu, kjer sta otro-
ška leta preživela dva Moži-
nova otroka, kjer sta mla-
dost doživljala Savinjčan
z Gomilskega in njegova že-
na Magda iz Kaplje vasi pri
Preboldu, včasih ena naj-
boljših slovenskih plavalk in
celo rekorderka.
Leta izgubljenili
iluzij
Danes se spominjata let iz-
gubljenih izluzij, seštevata
dobre in slabe strani v nju-
nem življenju. Ob inventuri
se ne moreta pohvaliti z ni-
čemer drugim kot s tem, da
takšno življenje ne bi bilo
mogoče brez medsebojnega
spoštovanja, ljubezni in ra-
zumevanja ter zaupanja. To
je sicer zelo veliko, toda če
pri teh letih težkega življe-
nja, mnogih selitev in loče-
nih let, nimata ničesar dru-
gega kot skromno sobico pri
Jelkovi mami in nekaj zabo-
jev ter različnih škatel, v ka-
terih je nekaj tistega, kar sta
pripeljala iz stanovanja
v Zagrebu, potem je vpraša-
nje, če je to dovolj. Eni red-
kih, ki so Jelkovi družini po-
magali, so bili žalski terito-
rialci na čelu z Adijem Vid-
majerjem. Vsi drugi so na
obljube pozabili. Jelko je si-
cer po svoje zadovoljen, da
so ga lepo sprejeli na repu-
bliškem štabu za teritorialno
obrambo, vem pa, da je naj-
bolj razočarana Magda, ki bi
si končno zaslužila urejeno
družinsko življenje.
Ko je že mislila, da se ji
bodo želje končno uresničile
v njeni domovini, pa je upa-
nje spolzelo kot voda med
prsti. Čas bi že bil, da bi se
kdo spomnil obljub, ki jih je
v prvih dnevih vojne dal spo-
sobnemu, poštenemu in
uspešnemu pilotu.
JANEZ VEDENIK
Jelko Možina je eden izmed najbolj sposobnih pilotov helikopterjev. Vedel je, kje je njegovo
mesto.
Magda Možina: »Morda sem
preveč verjela obljubam.«
Spomin na zagrebške čase. Bodo Možinovi končno tudi v Sloveniji dobili skromen dom?
Mirjca (levo) s sestrico Mojco posl
buma).
Bajke
poveš
Trutamora Slovenica In
Mirica
Kot otrok je, danes znan-
stvenica, etnomuzikologinja iz
Ljubljane, Mira Omerzel-Ter-
lep, najraje prihajala na počit-
nice k babici v Celje. Otroci
v vili Čira-Čara na robu mesta
so vselej težko čakali na Miri-
co, ki je postala del njihove
bratovščine na Lavi.
Ko je morala oditi, so se še
dolgo pomenkovali o čudovitih
pustolovščinah okoli vile Čira-
Cara, z velikim balkonom na
pročelju, kjer si je Mirica po-
zgledu Pike Nogavičke, in iz še
neslutene želje, da bi bilo kdaj
res tako, zamislila še družbo
mačk, psa in drugih živali.
Včasih se je Mirica umaknila
kam v svoj svet, pa so se doma-
či otroci zbali zanjo, klicali so
jo in iskali po zaraščenem vrtu
tja pozno v večer. Nekoč so jo
tako odkrili, kako pod visoki-
mi tramovi podstrešja vile luš-
či koruzo. Zrno za zrnom. Za
putke? Ne, za konja!
Ob dolgih večerih, ko so si
otroci umili noge v lesenem če-
bru in sedli k večerji, je babica
v vili Čira-Čara pripovedovala
zgodbe iz svoje mladosti.
Zelo rada je imela konje. Na
majhni   kmetiji   na   prisojni :
strani Golovca v Celju so imeli
konja, na katerega so bili otro-
ci zelo navezani. Bilo je to ped
prvo sveto\Tio vojno, ko so ne- ;
nadoma dobili ukaz o obvezni ]
predaji konja za vojsko. Vsi so
jokali in pospremili so ga na
železniško postajo, kjer se je
tudi konj žalostno oziral za ;
njimi. Kot prvemu v koloni mu i
je nekdo potisnil zeleni venec
okoli vratu. Potem ga niso vi- j
deli nikoli več... i
- 1
Pisatelj   Marijan   Tomšič   je j
o zgodbah o konjih izpod peresa
Mire Omerzel-Terlep, po domače '
Tavševe Mire, zapisal: »...očara
nas iskrenost ljubezni in način pripovedovanja;  neopazno  nas
avtorica potegne v živalski svet :
in dogajanja ne opazujemo več ^
od zunaj, temveč ga doživljamo i
od znotraj, torej iz sveta živali I
samih. Spontano doumemo, da '^
so tudi konji osebnosti, da ima
vsak konj svoj značaj in da je
treba  z  vsakim drugače rav-
nati...«
Takšne zgodbe o živalih ali
pa pripovedi o starih šegah in
navadah je Mirica kar požira-
la. Podnevi pa je z otroki ubi-
Št.1 - 9. januar 1992
16,17
Ijice iz babičine skrinje (iz domačega al-
Mira - Trutamora. Le redki znajo danes še zaigrati na cimbale.
Foto: Lado Jakša
1 konjih in
o Tavševi Miri
wst slovenskih pokrajin ali pravljice življenja, časa In srca
)je pravljične poti. Naj-
enitno je bilo, kadar je
!ijo prišel cirkus. Če so
z bližnje okolice pridno
li za živali vodo iz bliž-
otoka, so se smeli pope-
rtlJakom ali pa poštrig-
nja. Ej, to je bilo nekaj!
a je odrasla v Miro in
irugi iz tedaj pravljične
50 jo sami krstili v Čiro-
vsaj v spominih, rada
a, kjer je njena umetni-'
znanstvena pot morda
likla.
la je etnomuzikologi-
irala si je študij, za ka-
šo tedaj na Filozofski
ti dejali, da v takšni
aciji ni mogoč in je
še danes tako in da se
suje na lastno odgovor-
endar pa pri tem niso
i na odločnost in trmo
love Mire. Dokazala je,
ti dve področji še kako
skupaj, in ju spojila
D raziskovalno delo in
inje zgodovinskega raz-
)venskLh ljudskih glas-
irhivske rekonstrukcije
ega izročila. K svojemu
Mira kasneje pritegnila
i Matijo, sicer strojnega
ja, in pevko. To je zdaj
Žagar, ki se je Miri in
)ridružila v desetem le-
ertiranja.
liro in Matijem pa je
že več kot dve desetletji
nega, pedagoškega in
ijskega delovanja
Jtavitvami slovenskega
občinstvu doma, po
oddaljenih kotičkih
je, bivše Jugoslavije in
lem svetu, vse tja čez
kjer so ju toplo sprejeli
aki.
osnete plošče in zadnja
šča, ter kaseta z naslo-
/očnost slovenskih po-
so le drobec iz bogate
lice slovenskega Ijud-
izročila. CD ploščo
lo knjižico v njej in ko-
jem v slovenskem in an-
1 jeziku je ansambel
ora Slovenica izdal
stitev Svetovnega slo-
;a kongresa, ki bi moral
ija v Celju. A takrat je
ria, začela se je s prele-
aških letal nad republi-
^pščino in Cankarjevim
v Ljubljani prav v času
promocije nove CD plošče in
kasete, na kateri sodeluje že
Mirin in Matijev sin Tine ali
Svit, kakor raje sliši. Projekt,
ki naj bi ga podprl Svetovni
kongres, je tako obležal na ple-
čih svobodne umetnice Mire
Omerzel-Terlep in kdo ve, če
bo Zvočnost slovenskih pokra-
jin zdaj, natanko šest mesecev
po promociji, le našla pot med
ljudi dpma in po svetu. Mar ni
namenjena prav njim, da bi se
v komaj rojeni in potrjeni dr-
žavi lažje zavedli korenin?
Zvezde pa, tudi Mirine, očit-
no hočejo svojo pot, kljub Tru-
tamori, ki je naš star simbolni
obrambni znak v obliki penta-
grama. Slovenci so ga slikali
na čelni strani zibk, da bi ob-
varovali novega člana občestva
pred moro(truto). In analogno
simboliki skuša istoimenski
ansambel  položiti  slovensko
ljudsko glasbo že v zibel naj-
manjši generaciji, da bi se lah-
ko s poznavanjem lastnega
izročila ubranila muk kaotič-
nega iskanja lastne identitete.
Svoje poslanstvo na tem po-
dročju je Mira izpolnila v to-
likšni meri, s toliko strokovni-
mi deli, nastopi, koncerti in
popotovanji z ogromnim kovč-
kom z ljudskimi glasbili, da se
zdaj lahko mimo posveti razi-
skovalno-pravljičnemu delu
o konjih na njeni Soriški pla-
nini.
Tavševa IVlira
Ob majceni, tipično soriški
hišici pod obronki Groharjevih
macesnov, v galopu jezdi konja
Pepija Mirin desetletni sin.
Kot da se je skozenj uresničila
Mirina želja iz pravljice o ko-
nju z balkona vile Čira-Čara.
Zdaj Mira v poletnih mese-
cih odhaja na Sorico, kjer so jo
ljudje, v krajih, kjer so bili ne-
koč doma konji, zdaj pa sta
Mirina Pepi in Tine edina,
sprejeli za svojo. Še posebej
potem, ko jo smejo klicati po
domače, kot se je pri tej hiši
reklo že nekoč: Tavševa Mira.
Miri je to kar pogodu in za
staro krušno pečjo, nad katero
se sušijo zdravilna zelišča, po
stenah hiše pa visijo stare slike
in spomini na njene korenine,
se po večerih pletejo zgodbe in
pravljice kot nekoč, v njenem
otroštvu, samo da jih zdaj z ve-
likimi ušesi prestreza Svit.
K Miri prihajajo domačini,
pripovedovalci zgodb in življe-
nja o konjih, ali pa ona s Pepi-
jem odjezdi k njim po vaseh, da
bi to živo pripoved ponoči, ko
se hrzanje v hlevu umiri in ko
zaspi tudi Svit, zapisala v eni
izmed pravljic o konjih.
Tako je nastalo za celo knji-
go pripovedk izpod Soriške
planine in Ratitovca in naše
slovensko izročilo, vezano na
konjerejo, bi se utegnilo prav
po zaslugi Tavševe Mire ohra-
niti. Seveda, če bi se našel za-
ložnik, ki bi imel prav toliko
posluha, da bi zapisane zgodbe
lahko s knjigo vrnil med ljudi.
Mira je dala knjigi delovni na-
slov: Konji naše pravljice. Ra-
da bi jo opremila še s terenski-
mi fotografijami in umetniški-
mi ilustracijami, če ji bo po
nekaj poskusih uspelo najti tu-
di slikarja.
»Z jezdecem konj dobi po-
gum, jezdec pa veljavo,« pravi
Tavševa Mira v eni od zadnjih
izmed več kot tridesetih zgodb
o konjih. Proti koncu pa ugo-
tavlja: »Ne, na cestah človek ni
mogel v istem času obdržati
obeh konjičev - pravega in
plehnatega, saj pripadata ra-
zličnim pravljicam življenja,
časa in srca.«
Knjigo, če ji bo le Trutamora
naklonjena, je Tavševa Mira,
ki ste jo tako bralci prvič spoz-
nali tudi kot pisateljico in ro-
jakinjo, namenila zlasti mla-
dim bralcem, z željo, da bi
ohranila bogato tradicijo ve-
denj, znanj, poimenovanj in
resničnih dogodkov ljudi in
njihovih konj izpod Soriške
planine. Le-ta je Tavševo Miro
očarala ravno tako, kot je ne-
koč Mirico tista skrivnostna
vila na robu mesta.
MATEJA PODJED
Tavševa Mira - na konju Pepi ju. Bodo pravljice o konjih kdaj ugle-
dale luč sveta? poto Terleo,
Brez dela bi
kar umrla
Marija Peganc se boji upokojitve
Vsak mesec nas obisku-
je, zdaj že polnih enain-
trideset let, z veliko ak-
tovko v roki in s prijaz-
nim, vedno nasmejanim
obrazom. V vseh teh letih
se skorajda ni spremeni-
la, bolj so se spremenili
tisti, ki jo vsak mesec pri-
čakujejo.
Voda in plin sta bili ne-
koč sila poceni dobrini in
splošna draginja nas
spreminja v čemerne, ne-
jevoljne ljudi. Zato mora
na marsikateri hišni zvo-
nec pozvoniti večkrat, tu-
di po petkrat v mesecu.
»Pridite spet, ko dobimo
plačo,« ji ljudje naročajo,
ona pa se obrne, nič ne
godrnja in čez čas spet
pride. Marija Peganc, in-
kasantka za vodarino in
mestni plin pri celjski
Komunali, opravi več kot
tisoč obiskov mesečno.
Že pred peto uro zju-
traj jo peš mahne iz
Zvodnega, z vrha hriba
v dolino, skozi gozd in po
dolgi cesti do Celja. V trdi
temi gre od doma in po
temi se vrača domov. »Pa
kako me je zdaj pozimi
strah! Poleti je luštno, ko
je dan dolg in ko ni
mraz,« pripoveduje o svo-
ji poti na delo.
Potem ves dan hiti.
Vedno ji zmanjkuje ^asa,
ko teka zdaj z enega zdaj
na drugi konec Celja. Ve-
likokrat zvoni in trka za-
man. »Vem, da so doma,
a mi ne odprejo. Nimajo
denarja. So tudi takšni,
ki še niti vrat dobro ne
odprejo, pa me že krega-
jo. Pravijo, da so računi
previsoki. No, najprej me
nahrulijo, potem pa se mi
opravičijo. Saj vedo, da
nisem jaz kriva. Ljudje so
danes nervozni, veliko
skrbi imajo, saj jih razu-
mem. Na srečo je veliko
več prijaznih, prijetnih
ljudi. Me na cesti ustav-
ljajo in me sprašujejo,
kdaj bom prišla spet ka-
sirat. Včasih me kakšna
stranka povabi v hišo in
mi ponudi topel čaj, kavi-
co, pa kakšen štamperl-
ček se mi tudi prileze, če
je hud mraz.«
Marija Peganc je ena
tistih srečnih ljudi, ki
svoje delo opravljajo
z veseljem in z ljubeznijo.
Ženska, ki ji v otroštvu in
mladosti ni bilo z ničemer
prizanešeno, saj je rasla
v pomanjkanju in hladu
družine s sedmero otroki,
je še danes polna energije
in življenjskega optimiz-
ma. V lepem spominu so
ji ostali celo tisti časi, ko
je s krampom in lopato
kopala globoke jarke za
celjski vodovod.
Danes ima le eno veliko
skrb. Z novim letom ji
grozi upokojitev! »Jaz pa
si tako želim, da bi lahko
še naprej delala. Delo,
stik z ljudmi, mi pomeni
zdravje. Če bi morala ne-
hati, bi menda kar umrla.
Pa saj mi je čisto vseeno,
če mi kaj plačujejo ali
nič, le da mi pustijo to
moje veselje. Ne bi rada
kar naenkrat nehala.
Sicer pa, kdo bi si ne
želel delavke, ki gara od
jutra do večera, ki ne
pozna ne sobot in ne ne-
delj. Kdo bi ne imel rad
delavke, ki svoje delo
opravlja z veseljem, skrb-
no in pošteno. In ki se za
nameček nad plačo nikoli
ne pritožuje. Celjani bi jo
pogrešali, če bi se prihod-
nji mesec ne pojavila
pred našimi vrati s tistim
svojim toplim nasmehom
in živahnimi očmi.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Št. 1 -9. januar 1992
mm
118
Nadaljevanje s 15. strani
je in ravnateljuje g. Irena Žele,
avtorica tudi v Sloveniji znane
knjige Slišim, vidim, berem.
Stik z omenjeno šolo nam je
omogočil gospod Lasbaher
ped. svetovalec OE Zavoda za
šolstvo v Slovenj Gradcu, ki je
obenem poskrbel, da so nam
šolske oblasti dežele Koroške
omogočili prisostvovati pri
pouku. Za sodelovanje se
g. Lasbaherju lepo zahvalju-
jemo.
Obisk, ki je bil zamišljen le
kot seznanjanje z realnostjo
dvojezične šole in prakso, ki jo
teoretično razlaga g. Želetova
v svoji knjigi, se je preobliko-
val v obisk, ki ima lahko širše
in dolgoročne posledice.
Z našim obiskom je bil na-
mreč seznanjen tudi Pedago-
ški inštitut v Celovcu, katere-
ga program je sestavni del šir-
šega razvoja šolstva v območju
delovne skupnosti Alpe-Ja-
dran. Predstojnica tega inšti-
tuta g. Schmeizerjeva, ki je bi-
la žal službeno zadržana, nam
je namreč ponudila, da se lah-
ko v bodoče udeležujemo vseh
seminarjev, ki sodijo v njihov
program razvoja šolstva.
Naš obisk v šoli se je začel
s prijaznim sprejemom v avli
šole, ki so nam ga pripravile
učiteljice šole ob materialni
podpori Slovenske zadruge.
Sprejema sta se udeležila tudi
g. Franz Wiegele, deželni šol-
ski nadzornik, in g.Thomas
Miklan, okrajni šolski nadzor-
nik iz Velikovca.
Delovni del obiska je bil se-
stavljen iz dveh delov: priso-
stvovanje pouku in razgovor
z g. Želetovo o njenih dogna-
njih na področju opismenjeva-
nja in problematika dvojezič-
nega šolstva in šolstva na-
sploh.
V razredu je 10 učencev, ve-
čina le-teh v šolo ne prinese
predznanja zbornega slov. je-'
zika: doma govore nemško ali
domače narečje. Kljub temu
učenci te šole dosegajo zelo
dobro znanje obeh jezikov, kar
je najboljši odgovor tistim, ki
ne zaupajo dvojezičnemu šol-
stvu.
Pouk je potekal dvojezično,
kar je bilo zlasti zaradi opi-
smenjevanje učencev, zelo za-
nimivo. Učenci ne le, da so
spoznavali glasove, spoznavali
so tudi, da se v različnih je^^-i-
kih glasovi različno zapisuje-
jo. Od tod je verjetno izhajala
metoda, ki jo v poudarjeni
obliki prakticira g. Želetova,
da je za opismenjevanje po-
trebno poslušati, gledati in še-
le nato brati in pisati. Vse delo
izhaja iz interesa otroka: le-te
izbere besede, tvori stavke, jih
likovno oblikuje. Učiteljica
v prijazni obliki vključuje nji-
hove izdelke v proces, ki vodi
k cilju opismeniti otroka. Sa-
mo pravi, da s to metodo, ki jo
uporablja dve leti, dosega
boljše uspehe kot prej. Učenci
so entenzi\Tio delali 45 minut,
a so vendarle zdrževali. Na
koncu ure jim je še ostalo moči
za petje.
Po uri smo se z g. Želetovo
pogovarjali v vsem, kar je za-
nimalo nas, a tudi njo. Spo-
znali smo, da nam pred tujimi
izkušnjami ni treba zardevati,
a jih tudi ne smemo zavračati.
Že dosedanja praksa kaže, da
smo se drug od drugega že bolj
naučili. Povabilo Pedagoškega
inštituta iz Celovca pa kaže,
da smo bili na pravi poti in da
je prav, da po tej poti nadalju-
jemo.
Na kosilu, s katerim nas je
pogostil Pedagoški inštitut
v Celovcu kot prvimi obisko-
valci v olcviioi programa Alpe-
-Jadran, smo g.Želetovo in
njene sodelavce povabili na
obisk v laško občino oziroma
na naše šole.
KARLA. PAL,
OŠ Marjana Nemca,
Radeče
Nič posebnega
Zgodilo se je na lokalnem
avtobusu. Pravzaprav nič po-
sebnega. Saj ni bilo nobenega
pretepa, nobenega zmerjanja
(kot je vse bolj v navadi), niti
kakšne glasne besede. Vendar
je v vsem skupaj le bilo »ne-
kaj«. Tisto nekaj, kar smo opa-
zili morda samo nekateri. Že
na začetni postaji so bili v av--
tobusu zasedeni vsi sedeži. Se-
del sem v prednjem delu avto-
busa. Na sedežu pred menoj je
sedela starejša ženska, poleg
nje mlado dekle. Morda tam
okrog dvajset ali tako nekako.
Pri prvem postanku je spet
vstopilo nekaj potnikov. Veči-
na je bila mladih in napotili so
se v zadnji del vozila. Kot zad-
nja je vstopila tudi precej za-
jetna gospa, tam nekje pri pet-
desetih, morda tudi nekoliko
več. Ustavila se je pri sedežu
pred menoj kjer je sedelo de-
kle. Nekako zviška in zahtev-
no jo je pogledala. Dekle, kot
dobro vzgojen otrok, se je
dvignilo, se prijazno nasmeh-
nilo ter pokazalo z roko na se-
dež: »Prosim, sedite.«
Zajetna potnica, pardon, go-
spa, se je obnašala kot da de-
kleta sploh ni. Zgnetla se je
mimo nje in se spustila na po-
nujeni sedež. Dekletu ni pri-
¦ voščila niti prijaznega pogle-
da, kaj šele, da bi se ji zahvali-
la. Dvignila je glavo visoko,
kot da ji sedež, po vseh božjih
pravicah, tako ali tako pripa-
da. Pogledal sem dekle. V nje-
nih očeh kot da se je zrcalilo
začudenje. Morda je že dosti-
krat premišljevala o medse-
bojnih odnosih, o razumeva-
nju med ljudmi in o vljudnosti.
Nenadoma pa naletiš na člove-
ka, ki ne zna vrniti prijaznosti
za prijaznost. Naletiš na člo-
veka, ki se ne zna nasmehniti
in izgovoriti tiste kratke, lepe
besedice: »Hvala«.
Kot sem že v začetku zapi-
sal. Ni se zgodilo nič posebno
atraktivnega in vznemirljive-
ga. Pa vendarle je bilo v vsem
skupaj »nekaj«.
IVAN STRMOLE
ZAHVALE,
POHVALE
še so pošteni
lludje
Bil je deževen sobotni dan.
Kot vsako soboto sem se odlo-
čila, da grem s hčerkico v Celje
na tržnico, kupiti zelenjavo in
sadje. Sobote imam rezervira-
ne za sprehode in nakupe po
tržnici. V velik užitek mi je
hoditi med branj avkami, si
ogledovati njihove pridelke,
kar pa ob moji dveletni hčer-
kici ni prav lahko. Nje pač ne
zanima tisto kar mene, temveč
se udobno namesti ob pult
z grozdjem (z astronomsko ce-
no) in ga veselo zoba ali pa
najde kaj zanimivejšega. Po-
navadi gre z nama očka, da
pazi na to nadobudnico toda
tokrat je bil odsoten) jaz pa
v miru opravim nakupe. Tako
sem pri mlademu svetlolasemu
dekletu kupila šopek mešane
zelenjave za nedeljsko juho, za
katerega sem odštela 15 tolar-
jev. Na hitro sem plačala, (ne
da bi pogledala denar) in odhi-
tela za svojo navihanko. Ni-
sem prišla daleč, ko me je
ustavil glas mladega dekleta,
pri katerem sem kupila zele-
njavni šopek. V rokah je drža-
la 1000 tolarjev, toliko sem ji
jaz namreč plačala za šopek.
Ker se mi je mudilo za hčerko,
nisem bila pazljiva in sem na-
mesto 10 tolarjev dala 1000
- sta pač iste barve!
Zato bi se rada temu dekletu
zahvalila za poštenost. Žal ne
vem nič o njej, le da je bila po
moji oceni stara od 18. do 21.
let, belih kratkih las.
Ganila me je poštenost tega
dekleta, zato še enkrat hvala!
ALENKA TURNŠEK
Petrovče
Vzoren izlet
Navadno se na straneh Pi-
sma bralcev kakšne kritike,
izrazi nezadovoljstva, jeze in
slično. Tokrat naj izrazim na-
sprotno: priznanje in pohvalo
organizatorju in vodstvu
Kompasovega izleta v soboto
14. 12. na predbožični Dunaj,
poln tisočerih lepot in neštetih
zanimivosti. Verjetno delim
mnenje vseh udeležencev, vsaj
avtobusa št. 2, da sta največ
pripomogla k pestrosti in za-
nimivosti izleta prijazna, po-
žrtvovalna in široko razgleda-
na vodička te skupine g. Mile-
na Siter in vesten šofer g. Ivan
Divjak. Prva je vse pd Sloveni-
je do Dunaja in zlasti še po
»cesarskem Dunaju« obširno
in natančno, zlasti pa strokov-
no razlagala vse, kar nas je
zanimalo. Čudili smo se njeni
vztrajnosti in neutrudnosti.
Morda bi kdo dejal: »Saj je
plačana za to«. Bil sem že na
mnogih podobnih in drugač-
nih izletih z različnimi skupi-
nami in poslušal veliko vodi-
čev. Mnogi od njih so le tu in
tam nekaj povedali, omenili,
pokazali, kaj več pa že skoraj
ne, in vendar so bili tudi oni
»plačani za to«. Naša sprem-
ljevalka pa nam je do potan-
kosti prikazala in razložila
znamenitosti tako z zgodovin-
skega kot z geografskega zor-
nega kota. Že zato smo bili
z izletom zelo zadovoljni.
Po glavnem ogledu Dunaja
je bila v cerkvi sv. Petra še slo-
venska sv. maša, ki jo je daro-
val duhovni vodja našega izle-
ta celjski kaplan gospod Fran-
ci Trstenjak z lepo predbožič-
no homilijo. Po maši smo v tej
cerkvi prisluhnili koncertu
znanega celjskega kvarteta
New Swing, ki nam je občute-
no zapel nekaj črnskih duhov-
nih in božičnih pesmi. V spod-
njem delu te cerkve smo si za
tem ogledali obširno razstavo
najrazličnejših jaslic.
Po individualnih obhodih po
Dunaju smo si zvečer z avto-
busa ogledali nočni, romantič-
ni, predbožični Dunaj, ki nam
ga je zopet zelo zanimivo
predstavila g. Milena.
V poznih večernih urah smo
se brez kakršnihkoli nevšeč-
nosti polni dobre volje vrnili
domov.
Vsem trem našim spremlje-
valcem, pevcem in prijetnim
sopotnikom vesel božič in
srečno novo leto!
SLAVKO JAZBEC
Velika Pirešica
Hvala šoferju
Francu Uršiču
v torek, dne 3. 12. 1991 sem
imela v denarnici 2.000,00
SLT. Istega dne sem bila samo
na pošti, kjer sem plačala
z enim menjanim bankovcem
minimalni znesek, nato pa sem
iz službe šla z avtobusom do-
mov (avtobus relacija Rog.
Slatina-Gabernik-Šmarje
- delavski na lokalni progi).
Naslednjega dne sem ugotovi-
la, da mi manjka bankovec za
1000 SLT.
Seveda nisem mogla ugoto-
viti, kje bi ga bila lahko izgu-
bila ali bi mi bil morda ukra-
den. Ko sem do podrobnosti
analizirala vsako možnost, je
bila najverjetnejša tista, da
sem za avtobusno vozovnico
izdala 3 x 10 SLT in namesto
enega 10 SLT izdala 1000
SLT.
Ker v tistem tednu nisem
mogla več z istim avtobusom,
sem šla komaj naslednji teden.
G. Uršiča sem vkljudno
vprašala, če je morda imel
prejšnji teden pri obračunu
kaj viška, ker sem mu verjetno
namesto 10 tolarjev dala 1000.
Na moje veliko presenečenje
in tudi presenečenje sopotni-
kov je vzel iz torbe 1000 SLT
in mi jih ponudil z besedami:
»To je isti, kot ste mi ga dali.«
Hvaležna potnica
JOŽICA KOREZ
Zazvonil je
telefon
Dne 13. XI. 1991 je tudi pri
nas zazvonil telefon.
Upamo, da ta datum za nas
ne bo nesrečen, ker je ravno
trinajsti.
Čutim, da moram ob tej pri-
liki izreči pohvalo naši krajev-
ni skupnosti Teharje.
Res je, da nas je napeljava
do hiše in v hišo precej stala,
vendar je dejstvo, da smo iz
mesta Celja oddaljeni dobre
tri kilometre, pa poprej telefo-
nov v mešanem zaselku Vrhe
ni bilo.
Vsaka hiša si tega ni mogla
privoščiti ob sedanji draginji,
pa smo pripravljeni pomagati
tudi sosedom v nujnih pri-
merih.
Krajani te krajevne skupno-
sti smo že marsikaj naredili.
Imamo vodovod, asfaltirane so
ceste na tem področju, sedaj
imamo še telefon, ki ga je PTT
podjetje res do roka, celo malo
nad rokom priključila.
Pravijo, da je to zasluga na-
šega tov. Hedžeta, predsedni-
ka Krajevne skupnosti. Tudi
tajnica naše krajevne skupno-
sti se je potrudila, da smo vsi
koristniki telefona dobili in-
terni telefonski imenik za našo
krajevno skupnost. Obenem
smo pripravljeni še naprej so-
delovati v podobnih akcijah in
zbirati denar za to. Na našem
območju je sedaj skoraj vse
postorjeno, razen ureditve ka-
nalizacije, ki pa je verjetno
širšega pomena. Bomo pač po-
čakali na nadaljni razvoj v na-
šem kraju.
Pri  vsem  pa  velja  geslo
- v slogi je moč!
MATILDA
RENČELJ-ŽOHAR
Vrhe-Teharje
Nemirno leto 1939 - ženitev in
prvi vpoklic na orožne vaje
Leto 1939 se je že začelo nemirno, proti jeseni pa je
politična napetost vse bolj naraščala. Čutiti je bilo, da se
nekaj pripravlja. Vpoklici na orožne vaje so to napetost le
še stopnjevali.
Z očetom sva že od leta 1917, ko je - stara komaj dvain-
trideset let - umrla moja blaga mama, živela sama. Zdaj mu
je bilo triinsedemdeset let in vedno bolj sem spoznaval, da
ga ne morem pustiti samega, če bi tudi mene vpoklicali.
Razmišljal sem, kaj naj storim, in sklenil, da bo najbolje, če
se poročim. Dekle sem imel že zbrano in kar na hitro sva
pripravila vse potrebno, čeprav sprva nisva mislila, da bo
potrebna takšna naglica.
Potem pa se je zgodilo. Že tretji dan po napadu na
Poljsko, bila je ravno nedelja, 3. septembra, so sklicali vse
vojne obveznike. Opozorili so nas, da moramo biti ves čas
pripravljeni na takojšen vpoklic, do splošne mobilizacije pa
nas bodo izmenično klicali na 14-dnevne orožne vaje.
Ravno zaradi tega sem moral pohiteti in čez dva dni, 5.
septembra, sem bil že poročen.
A leta 1939 so me še pustiti pri miru, prvi poziv sem dobil
julija 1940. Devetinštirideset dni so trajale te moje prve
orožne vaje. Bil sem v 4. četi 39. polka, bivali pa smo
v vojašnici v Gaberju. Dnevni red je bil vsak dan enak:
vstajanje ob 6. uri, nato pospravljanje sobe in umivanje,
zbor na dvorišču in skupna molitev, zajtrk, potem pa vaje
do kosila in popoldne do večerje. Dobivali smo v glavnem
bolj redko hrano, še dobro, da je bilo vedno dovolj kruha in
smo si jo lahko zgostili z njim.
Žena me je prišla večkrat obiskat, a pogovarjala sva se
večinoma le ob ograji. Iz vojašnice sem smel oditi le
s posebnim dovoljenjem.
Nekega dne je komandir straže vojaškega skladišča
v Pečovniku vprašal, če ima kdo kolo. Seveda sem se takoj
javil. Poslal meje ponj in že to, da sem lahko šel domov, mi
je bilo v uteho. Potem pa mi je ukazal: vsak dan mi boš ob
sedmih prinesel zajtrk, ob dvanajstih kosilo in zvečer ob
sedmih večerjo, nato pa lahko greš spat domov, če hočeš.
Tega mi ni bilo treba dvakrat reči, takoj sem privolil in tako
so orožne vaje postale znosnejše. Sicer pa smo zadnji del
v glavnem preživeli na strelišču v Zagradu, kjer smo vodili
streljanje. Potem so nas končno spustih domov.
Počitek na Tolstem vrhu.
Sjpomin na poročni dan.
ŠL1 - 9. januar 1992

• s starimi kvartopir-
skimi mački se ni za hecat.
Ko jih je natakar v bifeju
na Trubarjevi v ponede-
ljek, 30. decembra popol-
dne opozoril, da je zbiranje
hudičevih podobic v tem
lokalu prepovedano, bi ga
skorajda premlatili. Da se
to ne bi zares zgodilo, je
natakar zaprosil za poHcij-
sko posredovanje, vodja
kvartopirske bratovščine,
Nikolaj S. iz Celja pa bo
moral k sodniku za pre-
krške.
• V torek, zadnjega lan-
skega dne, je bil Milenko O.
tako fino zadet, da je šel
v frontalni napad na svoje
sosede v Iršičevi ulici. Po-
tem so intervenirali možje
v modrem, ki pa jih je ži-
vahni Milenko s svojim ob-
našanjem tako zelo razoča-
ral, da so ga vzeli s seboj in
poslali na streznitev. So pa
bili z njim toliko milostni,
da so ga po nekaj urah spu-
stili in mu omogočili silve-
strovanje na prostosti.
• Sinko Branko je prav
grdo začel novo leto. Prve-
ga januarja je namreč tepel
svojo mamo Dragico J., ki
je šla naslednji dan na poli-
cijo in svojega sinka prija-
vila. Pri sebi je imela do-
kaz, zdravniško potrdilo
o poškodbah. Grdi Branko
bo moral na sodišče.
• V četrtek, 2. januarja
zvečer sta se zmei-jala in
nato stepla Milan P. in
Branko P. Da bi bil spopad
karseda učinkovit, je Milan
udaril Branka s plinsko pi-
štolo, Branko pa je urno
potegnil nož in Milana
malce popisal z rezilom po
koži. Policisti so dvoboje-
valcema odvzeli hladno in
vroče orožje, čakata pa ju
še dve poti: k sodniku za
prekrške in na sodišče.
• Spet so poklicali iz
celjske bolnišnice. Tam so
se srečali s starim znan-
cem, Tončkom C, ki se rad
hodi v tamkajšnjo kopalni-
co umivat, tokrat pa si je
sam postregel z malico.
V kuhinji je izmaknil sla-
sten zrezek in jo še pred
prihodom policistov odku-
ril. Ker imajo v bolnišnici
in na policiji Tončka že
poln kufer, bo moral zdaj
na sodišče zaradi nasilni-
škega obnašanja.
• Zoran S. je imel minu-
lo soboto zvečer v gostilni
Branibor polne roke dela.
Z nekaj karate udarci je
razbil dva igralna aparata,
mimogrede pa je raztreščil
še nekaj pepelnikov in po-
dobne priročne steklovine.
Zoran jo je pred prihodom
policistov popihal, pot na
sodišče pa ga zagotovo ča-
ka. In kazen, jasno.
M. A.
So nove kazni pravičnejše?
Uoyl senat Izrekel nižje kazni za umor 
Triindvajsetega junija 1990 je bil
v svojem vikendu na Pohorju umorjen
51-letni  iz Laškega. Na
prvem sojenju koncem novembra je
sodni senat Temeljnega sodišča v Celju
obsodil storilce: 
na osem let in šest mesecev zapora,
 na sedem let,  na sedemletno zaporno kazen in
 na osem let za-
pora.
Na sodbo so se pritožili zagovorniki
obdolžencev in obdolženci, ki so, med
drugim, senatu očitali bistvene kršitve
določb kazenskega postopka, zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja ter predlagali razveljavitev sod-
be oziroma novo sojenje. Višje sodišče
v Celju je pritožbam ugodilo, sodbo
sodišča prve stopnje razveljavilo in
odločilo, da se zadeva vrne v novo so-
jenje pred popolnoma spremenjenim
senatom.
Novo sojenje:)ia Temeljnem sodišču
v Celju je bilo Končano koncem de-
cembra lani. Po tej sodbi je bil ©bsojen na šest let za-
pora za kaznivo dejanje umora,  in  za kaznivo
dejanje hude telesne poškodbe na po
eno leto zapora, 
pa je bila oproščena obtožbe, češ da je
pomagala pri umoru.
Izrečene kazni na ponovnem sojenju
so bistveno nižje od prvotnih. Edini, ki
je bil na novem sojenju obsojen za kaz-
nivo dejanje umora, je , ki je  ustrelil,
ga nato večkrat udaril s pištolo in ga
nekajkrat zabodel z nožem.  in  senat ni
mogel soditi za sostorilstvo pri umoru,
oprostilno sodbo za  pa je sodni senat izrekel na osnovi
presoje, da za kaznivo dejanje pomoči
pri umoru nima dovolj dokazov.
M. AGREŽ
Celjski tatici prijeti
Na Postaji milice v Celju so
v drugi polovici decembra za-
beležili vrsto vlomov oziroma
tatvin na območju celjske kra-
jevne skupnosti Center. Nez-
nanci so vlamljali v trgovine,
gostinske lokale, šolo, obrtno
dela\Tiico, v avtomobile itd.
PoUcisti so pričakovali, da
bodo storilci s temi dejanji na-
daljevali zlasti v predpraznič-
nih in poprazničnih dneh. Pri
iskanju storilcev je bil zlasti
uspešen policist Ivan Dernač,
pomočnik komandirja PM
Drago Brečko pa je presodil,
da je najprimernejši trenutek
za prijetje osumljenih storil-
cev petek, 3. januarja, ko je
bilo informacij o storilcih do-
volj.
Pri tej uspešni akciji prijetja
je najbolj zaskrbljujoče dej-
stvo, da so bili vlomilci in ta-
tovi sami mladi ljudje, večino-
ma stari od trinajst do sedem-
najst let in dobro usposobljeni
za tovrstne akcije ter odlično
opremljeni z vlomilskim oro-
djem. Pri izbiri ukradene robe
pa niso bili prav nič izbirčni,
saj so kradli od žarnic za no-
voletno jelko do glasbenih
stolpov, računalnikov, telefo-
nov,     avtoradiokasetofonov.
avtomobilskih gum s platišči
in zračnih pušk.
Na fotografiji so zaseženi
ukradeni predmeti, ki jih za-
enkrat hranijo na Postaji mili-
ce v Celju.
M, A
a^mifeni moiilec prijet
V nedeljo, 20. decembra, so v gozdičku v bližini
Vrenja »ašii mrtvega Valterja Zadravca (32) iz Ljuto-
mera ^ začasno stanujočega v Velenju in zaposlenoga
v t3mkajšti)em rudniku. PoJ<ojnJ ic hU pogrešan že
nekaj dtu+ preiskovalci pa hi- ugrslovih da ic umri
nasilne smrti.
Kriminalisti-celjskeUNZpaso v -..-but,;'. i jumj.,a.,.'
pnvedli k preiskovalnem sodniku Temeljnega sodišču
Celje osumljenega M.E. iz Velenja, M naj bi trmonl
Zadravca. Preiskovalnj ^ocinjk ]c zoper osumljenega
odredil pripor
PROMETNE NfZGODE
Trčenje pri
preiiitevanju
v torek, 31. decembra popold-
ne, se je pripetila nezgoda na re-
gionalni cesti, izven naselja
Lastnic. Ena oseba je bila hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša okoli 120 tisoč
tolarjev.
Drago Kramer (26) iz Lastnica
je vozil kmetijski traktor z eno-
osno prikolico iz smeri Bistrice
ob Sotli proti Lastnica. Pri sta-
novanjski hiši Lastnic 2 je zavi-
jal v levo, v tem trenutku pa je za
njim pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 25-letni Boris Ceraj
iz Sel, ki je nameraval traktor
prehiteti. Voznik Ceraj je močno
zaviral, vendar trčenja ni mogel
preprečiti. Pri tem se je hudo po-
škodovala sopotnica v osebnem
avtomobilu, 44-letna Julijana
Ceraj, ki se zdravi v celjski bol-
nišnici.
Avto v mopeilista
Na Mariborski cesti v Celju se
je v torek, 31. decembra zvečer
pripetila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda pa znaša
približno 60 tisoč tolarjev.
Miroslav Založnik (35) iz Voj-
nika je vozil kolo z motorjem iz
smeri Vojnika proti Celju. Pri
stanovanjski hiši Mariborska
212 je zapeljal na levo stran ce-
stišča v trenutku, ko je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 38-letni
Daniel Demovšek iz Celja. Vozi-
li sta trčili, v nezgodi pa se je
hudo poškodoval voznik kolesa
z motorjem.
Vozilo se je
prevračalo
v četrtek, 2. januarja popold-
ne se je pripetila nezgoda na ma-
gistralni cesti Celje-Rogatec,
v kraju Kamna gorca. V nezgodi
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda pa
znaša okoU 60 tisoč tolarjev.
Jurij Pevec (25) iz Sotenskega
je vozil osebni avto iz smeri Pod-
plata proti Rogaški Slatini. Ko je
v Kamni gorci pripeljal do previ-
sa na blagem klancu, ga je začelo
zanašati. Zapeljal je v levo, izven
vozišča, kjer se je vozilo prevra-
čalo. Med prevračanjem je iz vo-
zila vrglo voznika in sopotnika,
4-letnega Z. Č. in 10-letno N. Č.
V nezgodi je bil hudo telesno po-
škodovan voznik, lažje pa sopot-
nik Z. Č.
mini KRIMICI
Maksi vlom
v času od 31. decembra do 1.
januarja je neznanec vlomil
v stanovanjsko hišo v Spodnjih
Prelogah na Konjiškem. Ukradel
je veliko vsoto deviz in tolarjev
ter odpeljal osebni avto znamke
mercedes. Za storilcem še poiz-
vedujejo.
Odnesel tehniko
v noči na 2. januar je neznanec
vlomil v stanovanjsko hišo
v kraju Klane v Celju. Ukradel je
televizijski sprejemnik, videore-
korder, glasbeni stolp in nekaj
drugih uporabnih predmetov.
Lastnika je oškodoval za okoli
100 tisoč tolarjev.
Od avta do avta
v noči na 3. januar je neznanec
»haral« po parkirišču na RogU.
Iz enega avtomobila je ukradel
avtoradiokasetofon, iz drugega
avtoradio,'iz tretjega pa smuči
z vezmi vred.
Ukradel smuči
v soboto 4. januarja popoldne
je neznanec presenetil smučarja
Miho K. iz Konjic, ki se je moral
odpovedati prijetni smučariji na
Rogli, kier mu je neznanec ukra-
del smuči z vezmi in smučarske
čevlje.
Za meso mu je šlo
v času od 3. do 5. januarja je
neznani storilec vlomil v kiosk-
čevapčičamico v Aškerčevi ulici
v Celju. Pobral je denar, v svoj
hladilnik pa spravil čeden kos
ukradenega mesa.
M.A.
Tihotapila
Iračana
Policijska patrulja na želez-
niškem mejnem prehodu Ro-
gatec je 30. decembra, pri red-
ni kontroli prehodov čez dr-
žavno mejo, izven cestnega
mejnega prehoda pri kraju Le-
skov grm, ustavila voznika
dveh osebnih avtomobilov
ljubljanske registracije.
Pri kontroli so policisti ugo-
tovili, da gre za Mladena R. in
Milana B., oba iz Ljubljane, ki
sta »tihotapila« državljane
Iraka iz Hrvaške v Slovenijo.
V vozilu Mladena R. so bili
štirje Iračani, v vozilu Milana
B. pa kar šest. Oba voznika so
privedli na Temeljno sodišče
v Celje, kjer sta bila po zasli-
šanju izpuščena. Zasegli so ji-
ma devize in hrvaški denar,
zaslužen na nezakonit način.
Za vsakega »pretihotapljene-
ga« Iračana naj bi Ljubljanča-
na prejela po 300 ameriških
dolarjev. Preiskovalni posto-
pek se nadaljuje.
S ceste na travnik
Na lokalni cesti, izven naselja
Kapla vas, se je v torek, 31. de-
cembra ob 22.30 uri pripetila
prometna nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno po-
škodovana.
Aleš Polak (19) iz Podvina, je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Kaple vasi proti Šentrupertu.
Nenadoma ga je začelo zanašati
po vozišču, tako da je zapeljal,
s ceste na travnik, kjer je padel
in se pri tem hudo poškodoval.
Padel z motorja
Na lokalni cesti, izven naselja
Ravne pri Šoštanju, se je v sredo,
1. decembra ob 02.15 uri pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana.
Voznik motornega kolesa, 20-
letni Janez Stergar iz Velenja, je
s sopotnikom S. T. (15) vozil iz
smeri Gaberk proti Ravnam.
Med vožnjo po klancu navzdol je
pospešil hitrost, pri tem pa je
sopotnik padel z vozila in se hu-
do telesno poškodoval.
Pešec pred avto
Na magistralni cesti v Šempe-
tru se je v petek, 3. januarja do-
poldne, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana.
38-letni Franc Kralj iz Hra-
stovca pri Ptuju je vozil osebni
avto iz smeri Žalca proti Gomil-
skem. Ko je pripeljal v bližino
Pošte v naselju Šempeter, mu je
z desne strani nenadoma prečkal
vozišče pešec Miha Peganc (79)
iz Dobrteše vasi. Voznik &alj se
je sicer umikal, vendar je kljub
temu zadel v pešca.
Trčil v kolesarja
v soboto, 4. januarja popoldne
se je pripetila nezgoda na magi-
stralni cesti v kraju Spodnje
Preloge. Pri tem je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana.
Kolesar S. V. (14) je vozil iz
smeri Zeč proti Slovenskim Ko-
njicam. Ko je pripeljal v bližino
stanovanjske hiše Spodnje Pre-
loge 26 je za njim pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 57-let-
• ni Vladimir Rebemak iz Sloven-
skih Konjic, ki je s sprednjim
delom vozila trčU v zadnji del
kolesa. Kolesar je bil v nezgodi
hudo telesno poškodovan.
M. A.
Požar na Babnem
Prvega januarja je, nekaj po 20. uri, izbruhnil požar na stano-|
vanjski hiši v Babnem pri Celju. Zgorelo je ostrešje hiše, požari
pa so uspeli lokalizirati gasilci iz Celja, Babnega in Ostrožnega, j
tako da je škoda razmeroma majhna, okoli 200 tisoč tolarjev.
Preiskovalci so ugotovili, da je zagorelo na podstrešju objekta,
kjer se je vnel lesen tram, ki se je dotikal neometanega,
z navadno opeko grajenega dinmika.
Zgorela tudi živina
V soboto, 4. januarja popoldne je izbruhnil požar na večjem
gospodarskem poslopju Franca J. na Savinjski cesti v Žalcu. ^
Poslopje je skoraj v celoti pogorelo, skupaj z večjo količino sena,*
dvema elektromotorjema ter dvema glavama govedi. Škode je
za več kot 500 tisoč tolarjev. Pri gašenju je sodelovalo 61
gasilcev s 15 vozili za gašenje, promet pa je bil na magistralni
cesti oviran od 18. do 20. ure. Strokovnjaki so ugotoviU, da je
požar nastal zaradi nestrokovno napeljane in dotrajane elek-
trične inštalacije.
PM Celje -
zmagovalci
Tudi lani so v okviru UNZ Celje vse leto
tekmovali za najboljšo športno ekipo. So-
delovalo je dvanajst moštev v smučanju,
samoobrambi, judu, streljanju z vojaškim
orožjem, v nogometu, plavanju, atletskem
peteroboju, streljanju z zračnim orožjem,
tenisu, odbojki, košarki in v pohodu, ime-
novanem »pohod jeklenih«. Najboljša
športna ekipa UNZ Celje je bila v letu
1991 ekipa Postaje milice Celje, drugo
mesto je osvojila ekipa velenjske Postaje
milice, tretja pa je bila ekipa PM Laško.
Na fotografiji so, kajpak, zmagovalci.
Št. 1 - 9. januar 1992
20
Pozdravljeni
prijatelji!
Gotovo ste opazili, da je stran, ki jo imate
danes pred seboj, malo drugačna. V Vrtiljaku
so doslej prišli na svoj račun le mlajši bralci,
od sedaj pa je ta stran namenjena predvsem
najstnikom. Pisali bomo o stvareh, ki vas zani-
majo, o glasbi, filmu, o vsem, samo o šoli ne.
Kaj vas zanima?Pišite, predlagajte, upoštevali
bomo vaše predloge in želje. Stran bo razde-
ljena na več manjših rubričic. V vsaki številki
bomo imeli gosta - glasbenika, igralca ali pa
športnika. Vaša naloga je, da izpolnite kupon,
ga pošljete in pomagate izbirati.
Pa še to! K sodelovanju vabim vse mlade
fotografe, gotovo imate kaj zanimivega mate-
riala, primernega za objavo v časopisu! Torej!
pišite, rišite, predlagajte, do prihodnjega
tedna pa lep pozdrav! ^ .
George Michael
Ime: Georgios Kyriacon Pa-
nayioton - George Michael
Rojen: 25. junij 1963 v sever-
nem Londonu, Velika Brita-
nija
Velikost: 183 cm
Barva las: rjava
Barva oči: rjava
Starši:  Oče Jack (njegovo
pravo ime je Kyriokos) Pa-
nayioton, mama Lesile. Oče
je kot mlad fant emigriral iz
Cipra v Anglijo. Mati je An-
gležinja.
Sestre: Yioda (rojena 1958),
je učiteljica nemščine in
francoščine, Melanie (rojena
1960), je bila Georgova fri-
zerka in spremljevalka na
koncertih v časih, ko je Ge-
orge še prepeval v duetu
Wham.
Kdo je George?
Kot otrok je bil precej de-
bel, nosil je očala z debelimi
stekli. Danes nosi kontaktne
leče in rad skriva svoje oči za
temnimi sončnimi očali.
George nikdar ni mogel
najti službe, ki bi mu bila
všeč. Delal je v nočnih klu-
bih kot natakar, prodajal je
vstopnice v kinodvoranah.
Vsi so se le norčevali iz nje-
ga. Toda... Danes je George
lastnik zajetnega bančnega
računa, lastnik sedemsedež-
nega letala in hiš v Londonu,
v Sydneju, na Portugalskem
in drugje. Pika na i pa je
gotovo hiša na plaži v Los
Angelesu.
Skrivnost uspeha?
Nobene skrivnosti, le delo.
Jeseni 1981 je pregovoril pri-
jatelja Andyja, naj vloži de-
nar v Demo-bend. S hitom
Club Tropicana sta doživela
izid prve plošče in duo
Wliam je bil rojen. Sodelova-
la sta vse do leta 1986, potem
pa sta se (kot je bilo to v mo-
di) sprla in George je začel
samostojno glasbeno pot
- postal je komponist in pe-
vec. Številni ljudje so mu ho-
teli škodovati. O Georgu so
začele krožiti govorice, da je
homoseksualec, to je enkrat
priznal, drugič je spet zani-
kal, pripisovali so mu tudi
najrazličnejše zveze in zvezi-
ce z bolj ali manj znanimi
ženskami, med drugim tudi
z Madonno. Kaj je res in kaj
ne? Res je, da je bil na Ma-
donninem koncertu. Po kon-
čanem spektaklu je šel v nje-
no garderobo, odkoder se ni
vrnil precej časa... Vendar,
drage oboževalke, nikar ne
obupajte, še vedno je nepo-
ročen.
Plošče, kasete:
1984 Careless Whisper
1986 Wrap her up (v duetu
z Eltonom Johnom)
A different Comer
1987 I knew you were wait-
ing (for me) (v duetu z Aret-
ho Franklin), I want your
Sex, Faith
1988 Father Figure, One
more try, Monkey, Kissing
a Fool
1990 Praying for Time, Fre-
edom 90
Naslov:
GEORGE MICHAEL
c/o CBS
17-19 Soho Square
London Wl
England
NAŠ GOST
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Kako je že bilo ime tistemu sila-
ku, ki ga je Martin Krpan na
Dunaju premagal?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 6300 Celje, do ponedeljka, 23. decembra.
S premetanko črk si dobil odgovor na Atkino vprašanje
v prejšnji številki in sicer: novinarka.
Nagrado prejme: Mateja Bezamovski, Kozje 6, 63260
Kozje.
RADIO CEUE
Mozart le govoril
več jezikov
Ob dvestoletnici Mozartove
smrti so na mnogih osnovnih
šolah naše regije pripravili
razstave o velikem, malem
možu. Še posebej so se izkazali
osnovnošolci iz Vranskega, ki
so marca lani pripravili in iz-
vedli projekt »Mozart, kdo je
to«, katerega del je bila tudi
razstava z istim naslovom, ki
so jo postavili člani knjižni-
čarskega krožka. Novembra
pa so s svojo razstavo gostova-
li v Pionirski knjižnici v Ljub-
ljani, kjer so poželi izjemen
uspeh.
Razstavo so učenci razdelili
na več sklopov in vsak je* imel
svoje ime: Mozart, kdo je to,
kje neha govorica in se začenja
glasba, glasba je edini univer-
zalni jezik. Ob 200-letnici Mo-
zartove smrti, Mozart je govo-
ril več jezikov.
Gradivo za razstavo so
učenci dobili v šolski knjižni-
ci, ker pa ga je bilo premalo, so
si pomagali tudi s fotokopija-
mi, nekaj stvari, predvsem
obleke iz tistega časa pa so iz-
delali sami.
MK
Srečno,
Casablanca!
če ste bili letos za Novo leto
doma in ste si želeli iti nekam,
a niste šli, vam je lahko žal, da
niste prišli v Casablanco.
DJ Sandi Križanič, znanec
iz radijskih valov, je tokrat
imel res srečno roko, saj je iz-
bral glasbo, ki je v preteklem
letu kraljevala na vrhovih
glasbenih lestvic po vsem sve-
tu in še kje. Pilo in plesalo se je
do jutra... Tudi dunajski val-
ček je prišel na vrsto ob polno-
či, tako kot se tudi spodobi.
Škoda, da vas ni bilo zraven.
Samo nekaj je vsakomur že ob
vstopu padlo v oči. Dan pred
silvestrovanjem je bila cena na
osebo 250 SLT, na dan S pa so
pripisali še 50 SLT; za konzu-
macijo so rekli in napisali.
Prav nasprotno pa je bilo
v Interclubu. Deset minut čez
enajsto, tik preden smo trčili
s kozarci in nazdravili novemu
letu, je v diskoteki sedelo zelo,
zelo malo ljudi (saj številke ni-
so pomembne), pa še vstopa ni
imel vsakdo.
Je konkurenca premočna?
MK
I TEST       I
Tukaj boš spoznala, kako pomembno je zate...
... kako dobro poznaš svojega prijatelja
Na koliko vprašanj poznaš odgovore?
Kako dobro poznaš svojega prijatelja?
Veš, kako se imenuje njegov najljubši
film, katera je njegova najljubša bar-
va? Nujno potrebno je, da veš o njem
nekaj najpomembnejših stvari...
1. Kdaj je rojen?
2. Ob kateri uri je rojen?
3. Katera je bila prva beseda, ki jo je spre-
govoril?
4. Kje je preživljal otroštvo?
5. Katere (domače) živali ima in kako jim
je ime?
6. Poznaš njegove vzdevke?
7. Kateri predmet v šoli je njegov naj-
ljubši?
8. Koliko let imajo njegovi bratje, sestre?
9. Veš ime njegove prve ljubezni?
10. Kako izgleda njegova sanjska žena, oz.
dekle?
11. Njegova najljubša barva, roža in žival?
12. Kakšna je njegova številka čevljev?
13. Koliko meri v višino, koliko tehta?
14. Poznaš barvo njegovih oči?
15. Njegov najljubši film je...
16. Katera je bila prva knjiga, ki jo je pre-
bral?
17. Simpatizer katere politične stranke je?
18. Ima materina znamenja? Kje?
19. Kaj si želi v prihodnosti?
20. Ti je povedal kaj, česar ne ve nihče
drug?
Preste j, na koliko vprašanj s
pravilni odgovor dobiš eno točk
1 do 5 točk:
Tvoj prijatelj je zate velika
neznanka. Kako dolgo sta že
skupaj? Mogoče te je le za kra-
tek čas popeljal v sedma nebe-
sa, te zapustil, ti pa ga še ved-
no ljubiš? Pozabi nanj! Če pa
ga poznaš že dlje časa, je zad-
nji čas, da ga spoznaš bolje.
Vprašaj ga, gotovo ti bo odgo-
voril. A ne sprašuj preveč na-
enkrat !
Ga ljubiš le zato, ker drugi
pravijo, da je dober? Morda le
zato, ker ima denar in avto?
Poleg tega, da gresta zvečer
ven, na zabavo, ostanita rajši
kdaj doma, in se pogovarjajta.
Kaj praviš: za vsako skrivnost,
ki ti jo bo povedal o sebi, mu ti
poveš eno o sebi.
i pravilno odgovorila. Za vsak
o.
6 do 12 točk:
Ni slabo, a lahko bi bilo bo-
lje. Seveda ne moreš vedeti
vsake podrobnosti o njem - te-
ga nima vsak rad. Kljub temu
mu lahko pokažeš, da imaš do-
volj zanimanja zanj, bodi po-
zorna na njegove probleme,
sočustvuj z njim. Vendar k do-
bremu prijateljstvu spada tudi
to, da ima človek odprta ušesa
tudi za malenkosti.
13 do 20 točk:
Čestitke! Svojega prijatelja
poznaš bolje, kot on pozna
sam sebe. Ali pa si mogoče go-
ljufala? Če si, reši test še en-
krat. Če ga pripraviš na to, da
ti vse pove, bodi v prihodnje
bolj previdna. Lahko se ti
namreč zgodi, da mu bo šla
tvoja radovednost na živce.
Potem pa...
Št.1 -9. januar 1992
21
Koncert v porodnišnici
Studenček in Viki Ašič sta s HeUdonom skieniia petletno pogodbo - Vsako leto
ena nova kaseta, letos verjetno kar dve - Promocija po zdraviliških krajih
Verjetno bi težko našli sku-
pino ali posameznika, ki bi
svoj glasbeni projekt v obliki
kasete z domačimi vižami
predstavil v porodnišnici. Za
to je poskrbel oktet Studenček
skupaj s triom Vikija Ašiča st.,
ko je izrabil letošnji sicer vsa-
koletni novoletni obisk v celj-
ski porodnišnici in je v prilož-
nostnem programu predstavil
novo kaseto Razveseli se
z nami.
Kaseta naj bi bila na tržišču
že pred božičnimi prazniki, pa
je ponagajala tehnika, kajti
narobe so stiskali ovitke.
Kljub temu se je vse skupaj
uspešno končalo in zdaj zani-
mivo kaseto z desetimi sklad-
bami že lahko poiščete v pro-
dajalnah.
Izbor pesmi so pripravili sa-
mi, nekaj nasvetov je dodal
glasbeni urednik Vilko Ovse-
nik. Pevci in glasbeniki so
imeli sorazmerno malo skup-
nih vaj, saj sta obe skupini
preizkušeni in poznata svoj
posel. Tudi snemanje je bilo
hitro opravljeno, in sicer v ro-
ku meseca in pol.
Ivo Knez, vodja Studenčka:
»Kaseto Razveseli se z nami
smo izdali pri Glasbenem za-
ložništvu Helidon, s katerim
smo podpisali petletno pogod-
bo. Vsako leto bomo po tem
programu izdali po eno ka-
seto.«
»Imate dovolj gradiva?«
Knez: »Dovolj! Predvsem pa
želimorda bi bile na vsaki ka-
^Sii..Y§5L^Y§JB?§.9ii*. ki...stg..že _
skoraj pozabljeni. Želimo jih
ohraniti! Na kaseti, ki smo jo
izdali, je takšna pesem Sno-
češna noč, ki so jo peli na Koz-
jaku. Dobil sem jo od pevk
s Kozjaka na srečanju v Vojni-
ku, jo priredil in posnel.«
Ašič: »Posebnost so tudi
skladbe Franca Delčnjaka, od-
ličnega glasbenika, harmoni-
karja, ki je žal prehitro umrl.
Zapustil mi je nekaj pesmi, ki
sem jih priredil, in tako je na
kaseti zdaj spomin nanj. To sta
pesmi Na martinovanju in Noč
pod Lokami.«
Knez: »Pripravljeno imamo
že gradivo za drugo kaseto, ki
jo bomo posneli spomladi, ni-
smo pa pozabili na projekt
Ipavčevih pesmi. Osem smo jih
že pred časom posneli v Mari-
boru, potem pa smo zaradi
smrti v oktetu prekinili delo.
To moramo obnoviti.«
Ašič: »Skupaj pripravljamo
tudi vižo za 20. izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje, ki naj bi
izšla na priložnostni kaseti.«
»Obe skupini že dolgo
uspešno sodelujeta...«
Knez: »Začeli smo leta 1971,
ko smo skupaj nastopili na
ptujskem festivalu. Lepo so
nas sprejeli.«
Ašič: »Vračajo se časi lepega
ljudskega petja in ,tihe'
spremljave. To imajo ljudje ra-
di, mi pa jim lahko ponu-
dimo.«
»Lani je bilo čudno leto za-
radi vojne. Kako sta z njim
zadovoljni skupini Studenček
in Vikija Ašiča?«
Knez: »Bilo je nekaj manj
nastopov, najbolj pa nam je
ostal v spominu tisti 26. junija,
ko so pred celjskim Narodnim
domom zasadili lipo.«
Ašič: »Na tisti zgodovinski
dan sem igral pred Madruga-
do. Ljudje so bili veseli, žal pa
je to prekinila vojna. Vse se je
dobro končalo in še bo čas za
lepo pesem in veselje.«
»Kaseto je treba predstaviti.
Kako bodo to storili Studen-
ček in Ašič?«
Knez: »Konec januarja in
v februarju bomo imeli pro-
mocijske koncerte na Dobrni,
v Rogaški, Atomskih Topli-
cah ... Verjetno bomo zapeli
tudi v Celju. Koncert bo imel
dva dela - predstavitev kasete
in nato še našega ostalega re-
pertoarja.«
Ašič: »Ti koncerti bodo po-
slastica za vse, ki imajo radi
lepo domačo pesem, kjer har-
monika, kitara in klarinet do-
polnjujeta osem čudovitih mo-
ških glasov. To je treba sli-
šati ...«
TONE VRABL
Deset pesmi od ljudskih do
za to priložnost napisanih so
izvedli člani okteta Studenček
Ivan Knez, Vojko C viki (1. te-
nor), Anton Kovač, Milan
Knez (2. tenor), Jože Repar,
Andrej Bremec (1. bas) in Mir-
ko Kodcia ter Andrej Hudo-
malj (2. bas) ob izvTstni
spremljavi članov ansambla
Vikija Ašiča st. (harmonika),
Vlada Čuvana (bas kitara), Jo-
žeta Rusa (klarinet) in Tonija
Moharja (kitara).
Razveseli se z nami je naslov kasete, ki so jo pripravili in izdali oktet Studenček in trio Vikija
Ašiča st. Foto: EDI MASNEC
Tiho, medvedi spijo!
Pisalo se je še staro leto, ko
nihče ni več listal po koledarju
in je tendenca k treznosti pre-
ganjala spomin na prednovo-
letno mrzlico v bivšem sociali-
stičnem sistemu. Gostilne so
bile bolj ali manj prazne, kot
čez vse leto in tudi iz sindikal-
nih dvoranic ni bilo slišati
nekdaj značilnega cviljenja in
dretja razkokodajsanih in
fajhtnih administrativnih de-
lavk. Tudi šolska mladina je
stoično in še kar resnobno pre-
našala vakuum, ki je nastal po
zaslugi božičnih, zato pa je
vsaka petarda govorila zase.
Blišč sakralnega bogastva, ki
so ga TV reichpostaje dano-
nočno razkazovale pritajeno
obupanemu gledalstvu, je lah-
ko samo eden od razlogov, da
so bombaši tako vneto petar-
dirali polnočnice. Tudi v Klju-
bu, nekdanjem zavetišču
rock'n'rolla, je bila ena petar-
da dovolj za teatralno zapira-
nje. Spisek žrtev nevarno gro-
bih vratarjev v tem godljastem
tankališču se redno podaljšuje
in vzdušje med razočaranimi
borci kliče po alternativi. Prav
zato sem svoj prednovoletni
ples -s kaskaderskim zaključ-
kom izvedel že en dan prej na
drugem mestu. Hvala za bud-
nost reševalcem in za aplavz
gledalcem.
Nekaj zanosnega je bilo
v zraku, ko smo se predzadnji
večer navidezno organizirali,
a je bilo jutro pametnejše od
večera. Silvestersko potovanje
se je začelo tako v Krškem, do
koder sem se mimo priguncal
s potniškim vlakom. Vse je že
bilo pripravljeno na vzlet in
z vedro posadko smo po prija-
teljskem obisku, z izkušenim
Lovcem za krmilom, odgolfali
proti obali. Ljubljana je ne-
slišno smrknila mimo nas in
Klas nas je pričakal v rdečem,
potem pa smo se za soncem
spustili k morju.
Koper. »Novo leto poleti!« je
izumil Uroš. Društvo prijate-
ljev zmernega napredka, ki je
leto zaključilo z gotovo naj-
daljšim spiskom koncertov
v lastni organizaciji pri nas, je
tudi tokrat vzorno poskrbelo
za razvoj dogodkov. Mirno in
brez stresov smo zapluli v var-
ni pristan, kjer je že taborila
dolenjska brigada, ki je cele-
mu večeru dodala pomemben
pečat. Urejen in negovan pro-
stor ni bil okičen z bleščicami,
saj je sam po sebi praznično
okrašen po zaslugi upravite-
ljev. Polska malca zaradi Jo-
škotovega dežurstva žal ni
mogla nastopiti in tudi težko
pričakovanega Winetouja ni
bilo iz okupirane Pule, zato
smo program tempirali po 12.
uri. Drvarski preformance
»Žiga žaga, pečka nam poma-
ga«, ki se nas ga je udeležilo
kar precej korenjakov v parih
in posamično, ni minil brez
Brankotove krvi. Pripravniški
izpit z ozvočenjem se je malo
razvlekel, vendar je baletni
trio vztrajal, dokler se ni po-
svetilo. Veselo se je zarajalo do
jutranjih ur, da smo prostor
zapuščali v belem dnevu, črnih
ustnic in zob pa smo hodili na-
okrog še dva dni, ko smo se
s težkim srcem izognili tretje-
mu slovesu, saj so v MkC-ju po
naših dvodnevnih orožnih va-
jah napovedali koncert pulj-
skih zabavljačev Trijo porko-
dijo. Čuvajte zdravje!
Piše Aleš Jošt
Po ocenah poslušalcev
Radia Celje je pet naju-
spešnejših ansamblov do-
mače glasbe na naši lestvi-
ci: Franci Zeme iz Vojnika
s skladbo Vrni se (82 točk),
Alfi Nipič in njegovi muzi-
kantje - Mladi kot smo no-
coj (80), Robi Zupan - Ma-
mi za praznik (79), Slak
- Zvezda, ki se utrne (74) in
Simon Legner - Slovenska
pesem (70 točk).
* * *
Lani so izdali kasete na-
slednji glasbeniki in skupi-
ne na celjskem območju:
Irena Vrčkovnik, Oto Pest-
ner, Karli Gradišnik, Viki
Ašič mL, ansambel Robija
Zupana, trio V. Ašiča st. in
oktet Studenček,- Celjski
instrumentalni kvinet, an-
sambel Vlada Sredenška,
v skupini z drugimi Šaleški
fantje in ansambel Mira
Klinca iz Liboj.
* * *
Ansambel Stopar je v po-
nedeljek začel snemati če-
trto samostojno kaseto. To-
krat snemajo pod vod-
stvom prvega mentorja
Franca Kompareta, ki je
prej vodil Marelo. Pomaga-
jo tudi znani glasbeniki
Marjan Ogrin, Franci Li-
pičnik in tekstopisec Ivan
Sivec.
Smučarji, pozor!
Celodnevna smučarska karta, ki jo boste kupili na
Rogli do 24. 1. 1992, velja tudi kot vstopnica za
kopanje v TERMAH ZREČE.
CD GLASBA IZ FILMA RAIN MAN
CD GLASBA IZ FILMA PREHV VVOMAN
CD ROMANTIC COLLECTION - HARP
CD LOVE S0NGS-V0L1
CD ROMANTIC COLLECTION - GUITAR
CD INTO THE FIRE - BRYAN ADAMS
CD THE GOLDEN PAN FLUTE - PETER VVEEKERS
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. DONT CRY-GUNS'N'ROSES (5)
2. SHOW MUST GO ON - OUEEN (6)
3. NO SON OF MINE - GENESIS (4)
4. BLACK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON (3)
5. WHEN A MAN LOVES A VVOMAN - MICHAEL BOLTON       (5)
6. LOVE TO HATE YOU - ERASURE (7)
7. SLAVE TO THE GRIND - SKID ROVV (9)
8. MORE THAN VVORDS - EKTREME (10)
9. MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA (1)
10. THE FLY- U2 (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. KO BOŠ NEKOČ POZABILA ME - DON JUAN (5)
2. MANJA-ZMAJI (8)
3. PRIZNAJ - BOŽIDAR VOLFAND-VVOLF (7)
4. PASJI DNEVI - ADI SMOLAR (7)
5. URA STRASTI - BAZAR (4)
6. VEDNO KO GREŠ - ANDREJA MAKOTER (3)
7. LJUBI ME - ŠANK ROČK (10)
8. TI - DUO REGINA (2)
9. VEM, DA DANES BO SREČEN DAN - TOMAŽ DOMICELJ (1)
10. NOCOJ - HELENA BLAGNE (1)
Narodnozabavne melodije:
1. MOJ ABRAHAM - FANTJE TREH DOLIN (6)
2. OČE, VOŠČIMO TI - ALFI NIPIČ (7)
3. LJUBEZNI v SLOVO - PUGELJ (5)
4. KUHAR - OBZORJE (4)
5. SREČNO OČE - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET      (9)
6. SANJE NOVEGA LETA - MARELA (2)
7. ODKAR SPOZNAL SEM TEBE - SPOMIN (7)
8. VSE ŽIVLJENJE SAME ŽELJE - AVSENIK (2)
9. VABIJO PLANINCI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (1)
10. SLOVO OD DOMA - KMETEC (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
EMOTIONS - MARIAH CAREV
REAL LOVE - LISA STANSFIELD
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
VESNA - SNOOPV
PELJ! ME STRAN - CONTINENT
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
v SENCI SEM POSEDAL - KLINC
FRANCELJ, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ st.
Nagrajenca: Jože Hostnik, Podkraj 3, Velenje
Zinka Potočnik, Šmartno v Rožni dolini
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelodijS
v Canl<arjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij--
izvajalec___:-----
lestvica domačih zabavnih melodij______
izvajalec______
lestvica narodnozabavnih melodij____
izvajalec_____
ime in priimek:_____
naslov:__,_._
Št.1 -9. januar 1992
22
Britanska družina 1991
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
V minulih dvajsetih letih se
je število britanskih družin
z enim samim roditeljem pod-
vojilo. Kot kažejo rezultati
najnovejše raziskave, se vsak
peti otrok rodi izven zakonske
zveze, število najstniških ma-
ter skokovito narašča, po dru-
gi strani pa se ogreva za mate-
rinstvo vedno več štirideset-
letnic.
Tragični iconec
družine v Iciasičnem
smisiu
Po nedavnih nemirih na
manj razvitem severu Anglije
so v vladi začeli namigovati.
da za nezadovoljstvo mladine
nista krivi revščina in brezpo-
selnost (to bi bilo prehudo bre-
me na ramenih vladajoče Kon-
servativne stranke pred sko-
rajšnjimi splošnimi voUtvami)
temveč dom in družina - aU
kot so se ljubko izrazili v vlad-
nem poročilu - pomanjkanje
»starševske discipline«. Leta
1989 je bilo v Britaniji vsega
skupaj 1,15 milijona družin
z eni samim roditeljem (leta
1971 jih je bUo samo 570 ti-
soč). Leta 1989 je imela že vsa-
ka šesta družina samo enega
izmed staršev, večinoma
mater.
Glavni razlog za to je visoka
stopnja ločitev; tako kot je bil
osebni avto svoje čase nakup,
ki je velja za vse življenje, zdaj
pa ni nič narobe, če ga menjate
vsaki dve leti, je postal zakon
nekaj nestalnega, sprenaenlji-
vega (čeprav so Britanci ob ne-
davni osmi poroki filmske
zvezde Elizabeth Taylor ven-
darle nekoliko zmajevali z gla-
vami, ker kar je preveč, je pa
preveč). Poleg množičnih loči-
tev, ki v tej deželi niso ravno
poceni, so k porastu družin
z enim samim roditeljem moč-
no pripomogle neporočene
matere: zdaj jih je štirikrat več
kot pred dvajsetimi leti in med
njimi je izredno veliko najst-
nic - kar 120 tisoč na leto.
Tretjina se odloči za imietno
prekinitev nosečnosti, preo-
stalih 80 tisoč jih večinoma
postane »družina z enim rodi-
teljem«, kar kaže tudi na spre-
menjen (prijaznejši) odnos
družbe do nezakonskih otrok.
Sicer pa je sprememba v poj-
movanju drugačnega družin-
skega življenja več kot potreb-
na, saj je že vsak tretji britan-
ski otrok rojen izven zakonske
zveze.
Najstniici
Spolnost pred šestnajstim
letom je v Britaniji z zakonom
prepovedana, kljub temu pa je
lani zanosilo skoraj devet tisoč
deklet, mlajših od »zahtevane«
starosti. Strokovnjaki si ob
tem belijo glave, kajti odnos
do seksa se je v minulih tride-
setih letih tudi pri razmeroma
zapetih Britancih spremenil,
kontracepcijska sredstva so
lahko dosegljiva in če jih pred-
piše zdravnik, so tudi zastonj,
kljub temu pa število nežele-
nih nosečnosti ne upada. Pred
nekaj leti so pričakovali, da se
bodo najstniki prestrašili vsaj
AIDSa in se začeli obnašati
odgovorneje, toda strokovnja-
ki so čakali zaman. Metoda za-
straševanja je pri spolni vzgoji
prav tako spodletela kot pri
kampanji proti kajenju. Kot
menijo v tukajšnjem tedniku
OBSERVER, je razlog za to ze-
lo preprost; če si star trinajst,
štirinast ali tudi devetnajst let,
te ni strah bolezni ali smrti,
bojiš pa se, da te vrstniki iz
takšnega ali drugačnega ra-
zloga ne bi sprejeli medse in
zato počneš, kar počnejo prija-
telji, pa naj ti starši, učitelji in
vsi drugi še tako vneto polnijo
ušesa o bavbavih kot so AJDS,
najstniška nosečnost ali pljuč-
ni rak.
Nizozemsici vzornil(i
Britanci bi se lahko precej
naučili od Nizozemcev, ki so
očitno bistveno bolj sproščeni,
ko je treba mladini razložiti
»naravne zakonitosti življe-
nja«. Rezultati raziskave Zve-
ze za načrtovanje družine ka-
žejo, da med tisoč Nizozemka-
mi zanosijo le štiri najstnice,
medtem ko jih je med tisoč no-
sečimi Britankami kar 67
mlajših od dvajset let. Ta de-
kleta pogosto niso uspešna
v šoli ali službi in jim zgodnje
materinstvo nudi beg pred
drugimi obveznostmi.
Britanci pa v primerjavi
z drugimi državami Evropske
skupnosti nimajo samo naj-
večjega odstotka družin
z enim roditeljem, ampak tudi
največ zaposlenih žensk, pri
tem pa je razlika med zasluž-
kom moških in žensk v Brita-
niji večja kot v katerikoli dru-
gi državi evropske Dvanajste-
rice.
Ženske predstavljajo 43%
britanske delovTie sile, zaslu-
žijo pa v povprečju samo 77%
tistega, kar ob koncu tedna ali
meseca prinesejo domov nji-
hovi moški kolegi. Ta razlika
je za več kot 10% večja kot
v Franciji, Nemčiji ah na Ni-
zozemskem.
Britanka lahko najbolj ško-
duje svoji karieri, če se odloči
za družino. Najprej se zatakne
pri pravici do porodniškega
dopusta, ki ga lahko dobijo sa-
mo ženske, ki delajo po 16 ali
več ur tedensko in so že več
kot dve leti zaposleni pri istem
delodajalcu. Teh pogojev ne
izpolnjuje kar 50% zaposlenih
nosečnic in te po porodu izgu-
bijo službo. Druga težava je
otroško varstvo. Vzgojitejice,
ki pridejo na dom, so drage in
mnogim nedostopne, zelo red-
ko posejani vrtci pa običajno
sprejemajo samo otroke, sta-
rejše od treh let. Tako je veči-
na mater prisiljena ostati do-
ma, dokler otroci ne gredo
v šolo. Ko se vrnejo na delo,
pogosto pristanejo na manj
odgovornih in slabše plačanih
mestih kot prej. Mačehovski
odnos britanske družbe do
mladih mater je verjetno tudi
eden glavnih razlogov za moč-
no opazno spremembo v sta-
rostni strukturi žensk, ki šele
začenjajo družine. Vedno več
se jih za ta korak odloči v poz-
nih dvajsetih, tridesetih in ce-
lo štiridesetih letih, ko že do-
sežejo določeno stopnjo v kari-
eri in si zagotovijo tudi za-
dostno materialno osnovo za
vzdrževanje novih družinskih
članov.
Delavski svet podjetja
KOVINTRADE,
zunanja trgovina p.o.
CELJE, Mariborska 7
razpisuje
delovno mesto s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
direktor komercialnega sektorja
(sektor C - oprema)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje:
- visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali
druge ustrezne smeri
- 5'let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
- aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika
- usposobljeni morajo biti za vodenje, organiziranje in
razvijanje delovnega procesa
- predložiti morajo program dela za mandatno obdobje.-
Delovno mesto razpisujemo za dobo 4 let.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, naj pošljejo
ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po
objavi na naslov:
KOVINTRADE, zunanja trgovina p.o. CELJE, Mari-
borska 7 - za razpisno komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po
preteku razpisa.
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
5. nadaljevanje
Lesoto je lepa dežela in ško-
da, ki jo napravlja sicer do-
brohotna evropska pomoč, je
večja od koristi, ki jo bo de-
žela zavoljo nje imela.
Pomen družabnosti
Da je bilo to najbolj pestro
leto mojega življenja doslej,
pa ne trdim zgolj zato, ker
sem spoznal Afriko z njenih
različnih vidikov. V Maseru
sem naletel tudi na precej
veliko in raznoliko driižbo
ljudi, ki jih s skupnim ime-
nom lahko kvečjemu imenu-
jem zdomci. Spoznal sem
ljudi različnih narodnosti:
Britance, Irce, Francoze,
Nemce, Američane, Kanad-
čane, Skandinavce, pa tudi
ljudi iz azijskih držav in
Afričane iz ekvatorialnega
dela kontinenta. V mestu jih
je skupaj okrog tri tisoč. Sem
pridejo iz različnih vzgibov:
mnogo je poslancev različnih
držav, ki delajo v diplomaci-
ji, šolstvoi, svetovalnih usta-
novah in agencijah, v večjih
gospodarskih projektih, ki
jih financira bodisi vlada
bodisi zasebna podjetja iz
tujih držav. Še več je tistih,
ki v Lesoto zaidejo zaradi
dobička - z malo iznajdljivo-
sti je lahko pričeti s samo-
stojnim podjetjem - ali pa
zato, ker si želijo pestrejšega
in nevezanega življenja. Tu
so še razUčni volunterji,
mladi ljudje, ki se iz huma-
nitarnih vzgibov navežejo na
kakšno izmed organizacij
volunterjev (npr. Ameriške
mirovne čete), in preživijo
krajši čas ob prostovoljni
vzgoji vaških otrok in po-
dobnih manj zahtevnih pro-
jektih.
Najbolje sem spoznal prvo
skupino. Najbrž zato, ker
sem delal na šoli, na kateri
so delali mnogo uveljavljeni
»družabni ljudje«, sem pa so
zahajali tudi otroci večine
zdomcev. Že zelo zgodaj sem
se priključil delovanju ama-
terske igralske skupine »The
Maseru Players«. Angleži so
znani po tem, da ljubijo
amatersko igro; tako je tudi
v Maseru, kjer družabno živ-
ljenj vodijo predvsem Bri-
tanci. Sicer pa je tako v vseh
bivših kolonijah Velike Bri-
tanije.
»The Maseru Players« let-
no uprizorijo štiri predstave.
Večidel so komedije, tiste
prave, zabeljene z dobro me-
ro angleškega humorja; pri-
lagajajo se pa okusu publike,
od katere živijo. Jaz sem so-
deloval pri dveh predstavah
in obe sta bili lepo sprejeti.
Vendar pa ne nameravam
razpravljati o igrah, ki smo
jih uprizorili, niti ne name-
ravam razpredati o mnogih
večerih, ko smo se v klub-
skem baru (ja, tudi Maseru
ima klub iz kolonialnih ča-
sov, z visokimi stropi, veli-
kim lestencem, športnimi
igrišči in squash dvorano, pa
še z ducatom pijanih Evro-
pejcev vsak večer v baru!) še
kako uro po končani vaji
krohotali domislicam, ki se
porodijo iz prijetnega skup-
nega ustvarjanja. Želim le
poudariti pomembnost takš-
nega družabnega udejstvo-
vanja vseh, ki so iz takih ali
drugačnih razlogov zapustili
domovino, ter se napotili
v svet. Res je, da smo ljudje
različni, in da eni lažje, dru-
gi pa težje prenašajo razda-
ljo od doma. Vsi potrebujejo
nekaj, kar jih bo zaposlilo
v času, ko bi sicer doma po-
spravljali po hiši (to v Mase-
ru opravijo hišne pomočni-
ce), brkljali po vrtu (zdomci
si večinoma lahko privoščijo
vrtnarje), obiskovali sorod-
nike ali popravljali dotraja-
ne reči po hiši. Treba se je
tudi vljučiti v družbo, kar
najhitreje spoznati ljudi, ki
imajo podobne interese, ki
razmišljajo na podoben na-
čin, ki si želijo spoznati nove
reči in deliti svoje izkušnje.
Prav zato tudi trdim, da je to
bilo najbolj intenzivno leto
mojega življenja doslej. Živ-
ljenje zdomca te primora,
naučiti se, kako se ravna
z ljudmi in kako se z njimi
zgradi čisto poseben, nov od-
nos, ki ti z veliko vložene ob-
zirnosti in potrpljenja, pri-
jaznosti in širokosrčnosti na
koncu da tisto, kar potrebu-
ješ: občutek, da so te spre-
jeli.
Družabno življenje zdom-
ske družbe v Maseru pa se ne
konča pri igralcih in njiho-
vih prijateljih. Družbe »bri-
tanskih plemen«, ki se ime-
nujejo po svetnikih-narod-
nih patronih, organizirajo
družabne večere z večerjo,
uradnim programom, kate-
rega gost je ponavadi viden
diplomat, in plesom. V klubu
deluje še nogometni klub
»The Casuals« ali »Vsakda-
nježi«, ki igrajo v narodni li-
gi Lesota. Soproge premož-
nejših sodelujejo v dobrodel-
nih ustanovah, a ne dovolijo,
da bi to zmotilo njihovo si-
ceršnje udejstvovanje v tur-
nirjih bridgea ali treningih
aerobike in tenisa. Tu so še
filmski in pesniški večeri, pa
čajanke in seveda brezštevil-
ne domače zabave, na kate-
rih se okrog Božiča, sredi
najtoplješega poletja, zbira
tudi po petdeset, sto ljudi.
Vse, kar sem nakazal
v zgornjih odstavkih, sem
sam izkusil. Seveda nisem
obredel vseh zabav; vabili so
me predvsem »playersi«.
Večkrat pa sem večer in noč
preživel v družbi mladih, ti-
stih, ki šele končujejo sred-
njo šolo, pa tistih, ki v Mase-
ru prihajajo le na počitnice,
pa še v družbi tistih, ki tu
opravljajo diplomatske po-
sle, a so še mladi in željni
dogodivščin. Ja, velikokrat
sem se prebudil z veliko in
težko glavo... včasih tudi
zaradi zanimivih ponočnih
pogovorov o svetovjih, ki jih
dotistihmal nisem poznal.
Afrikanerji
Čeprav je Maseru kapitali-
stično mesto in tistim, ki
stremijo zgolj za dobičkom,
ne da mnogo prostega časa,
je praznikov veliko. Mnogi
bi bili nam nerazumljivi. Ta-
ko poleg dneva neodvisnosti
praznujejo še Dan Moshoes-
hoeja, t.j. rojstni dan ustano-
vitelja naroda, pa kraljev
rojstni dan, ki so ga z zame-
no kialja novembra 1990
morali na hitro spremeniti,
pa še dan sajenja dreves, ka-
terega prvoten smoter je bil
celodnevna vsenacionalna
akcija sajenja dreves (velik
problem države je erozija tal
zaradi kroničnega pomanj-
kanja gozdov), a se je izjalo-
vil v še en dan, ko si lahko
ljudje privoščijo daljšo noč
v gostini.
Nadaljevanje prihodnjič
Ena izmed upravnih zgradb v Bloemfontainu, Južna Afrika: vpliv starejše evropske arhitekture
je očiten.
Št.1 - 9. januar 1992
23

Kdor je v teh dneh tik pred
toliko opevanim Silvestrom
(pa ne Drevenškom, lepo
prosim!, o njem Muze zaradi
spremenjenih vremenskih
razmer zadnje čase molčijo),
kdor je torej moral (ali pa se
silil) po opravkih v mesto, se
bo gotovo strinjal, da tile
prazniki v Celju sploh niso
bili samo prazniki, ampak
pomalem že kar blazniki.
S tem seveda nikakor no-
čem reči, da je bila topogled-
na odštekanost v drugih slo-
venskih mestih kaj manj
blazna in ful, kot se temu
lepo po moderno reče. Kje
pa! Tudi drugod so se ljud-
ske množice zonegale v razi-
grano gužvo s tipičnimi fol-
klornimi lastnostmi, kot so
pitje in petje, dretje in žretje,
razbijanje in kozlanje. In še
čim.
Je pač tako: naš narod je
zagrizen in vztrajen. To lepo
značajsko potezo so vrli lju-
bitelji petard in sovražniki
alkohola pridno dokazovali
vse te predolge dopustniške
dni - na praznike, predpraž-
nike in popraznike. Nekateri
so se pitja, petja, žretja in
dretja tako naveličali, da jim,
po vseh silnih službenih,
polslužbenih, prijateljskih in
naključnih slovesih in poslo-
vilnih na Silvestrovo ni bilo
do ničesar več. Razen do ko-
zlanja.
Ampak narod je ljudstvo
in ljudstvo je folk. Kadar pa
folk praznuje, nori, to se ve.
Kar se mene tiče, naj. Jaz
nikomur nič ne zamerim, ker
pa nisem spovednik, tudi ni-
komur ne bom dajal odveze.
Že vsak sam ve, če pa ne, mu
bodo pa dežurni črpalci že-
lodcev povedali. Pravzaprav
so mu že.
Dobro, saj dejansko sploh
nisem mislil pisati o tem. Le-
po po slovensko bi rad nekaj
malega napisal o tistem, kar
me kot zvestega lokalpatri-
ota v tem našem belem in
čistem mestu jezi skozi vse
leto, v teh dneh pa me je jezi-
lo še bolj - o prometu.
Da je s prometom v Ce-
lju malo čudno, se ve. Čisto
odtrgano je vse skup: tu pri
nas se lahko vsak kline vozi
in parkira, kot se mu zljubi.
Vse je zaparkirano (razen
uradnih parkirišč!), vse je
zvoženo; ludnica, vam po-
vem. Pajek je nenehno v ok-
vari, to se ve. Ve se tudi, da
so občinski stražniki zares
redkolepi, pravzaprav bolj
redki kot lepi. To se vse ve.
Ampak...
Nič se ne spremeni. Stalno
je vse po starem. Kline pa
taka nova leta, ko so samo
leta nova, mi smo pa še kar
stari in se imamo in vozimo
po starem - mestnem jedru.
Občinske prometnilie, ki
že celo večnost in pol razmi-
šljajo o nujnosti sprememb
in dopolnil k spremembam
in dopolnilom sprememb in
dopolnil prometnega režima
v Celju s posebnim ozirom
na možne, pa težko izvedlji-
ve kadrovske zamenjave
v lokalih Zidanškove ulice,
bi človek \j>rašal, če je kaka
rešilna bilka vendarle mogo-
če slučajno kje na vidiku. Ali
pa bo treba čakat do nasled-
nje poplave, pardon, volitev?
Je namreč za popent tale vaš
celjski prometni režim, ki
mimogrede sploh ni noben
režim. Kak režim le, če se mu
pa vsi samo režijo, pa se pe-
ljejo naprej mimo tistih tabl,
ki opozarjajo - glejte ga,
vrabca! - na spremenjen
prometni režim!
Pa se znajdeš naenkrat
(jaz sem bil k sreči peš) v tisti
blazni gužvi: takole v pone-
deljek, 30. 12. 1991, ob 11.
uri, in to - da je komedija še
bolj tragična - ravno pred
občino. Celo Celje ti navali,
z dojenčki in penzionerji
vred, z avti direkt v center.
Pred občino ti pa stoji, rev-
ček ti tak, en sam, ampak res
neskončno potrpežljiv poli-
caj, ki s herojskimi napori
rešuje nepopisno avtozmedo.
Eni rinejo gor, eni dol. Jas-
no: nova država, nove ambi-
cije. Vsi hočejo naprej, nihče
noče nazaj, vsi izrabljajo de-
mokratično pravico do pro-
testa: hupajo, robantijo, češ,
kifeljc butasti. Kifeljc pa se
matra, jeklenih živcev in otr-
plega nasmeška. Ko odmaši
ta čep, se pospešeno prestavi
v naslednje križišče, na
Ljubljanski, zraven Vrtnice.
Semafor seveda ne dela, guž-
va je neznosna. Gledam ga,
kako vdano požira izpušne
pline in pripombe tečnežev.
Permejduš, da ni lahko bit
policaj! Je pa še vedno lažje
s prižnice usmerjat zgublje-
ne ovčice.
Pa pustimo, saj to ni oda
policiji, pač pa pamflet na
račun celjskih prometnih
usmerjevalcev, ki so zadre-
mali ko kralj Matjaž: brada
se jim je že devetkrat ovila
okrog vseh mogočih aktov,
leta tečejo, promet pa tudi.
Leta prav, promet narobe.
Tovariši in gospodje, jaz
sem obupal.
Namesto običajnega
»Srečno novo l^to« vam zato
namenjam bolj praktično in
za celjske škrge bolj dobro-
došlo voščilo: »Pametnejši
prometni režim (in milostno
Cinkarno) v gosposkem lotu
1992!«
prof. Pešec
[kozerija i
št. 1 - 9. januar 1992
24
Pripravljanje icalčliov za svežo uporabo
Zima je čas, ko primanjkuje
zelenjave vseh vrst. Sedaj si
lahko vsak meščan z malo tru-
da naredi svežo solato kar na
okenski polici. Naredi si lahko
kalčke.
Za kalčke so primerna vsa
semena stročnic, pa tudi pše-
nica in gorčica. Debelo zrnate
stročnice: sojo, fižol, grah in
leča kalimo na določen način,
drobna semena spet drugače.
Vsekakor nas stane nekaj tru-
da, pa se splača pridelovati
kalčke iz semen, ker so to vir
zdrave hrane.
Za pripravo kalčkov ra-
bimo:
- seme
- posodo
- vodo
- topel prostor
Seme debelozrnatih stročnic
(soja, fižol, gi-ah in leča) nama-
kamo dva dni, da nabrekne.
Vzamemo plitev krožnik in
nanj položimo več plasti pa-
pirnatih brisač ali servet. Na
servete razgrnemo nabrekla
semena, zalijemo in pokrijemo
s papirjem, da bodo semena
kalila v temi. Čez papir položi-
mo polivinilasto folijo, da pre-
prečimo hlapenje. Pridno mo-
ramo zalivati, da so semena
zmeraj na vlažni podlagi.
Kalčki zrastejo v tedenu dni
ali kak dan kasneje. Ko so dol-
gi približno 4 cm so primerni
za porabo. Kalčki, ki jih kali-
mo v temnem prostoru, pod
temno folijo ali v temnem kotu
sobe, so bolj beli in okusni.
Tisti, ki jih kalimo na okenski
polici, so bolj zeleni in grenki,
kot na primer radič. Kalčki ra-
bijo torej okrog deset dni, da iz
semena nastane užiten poga-
njek. Zato je pametno, da na-
kaljujemo debelozrnate stroč-
nice, torej tako, da vsak drugi
dan napolnimo krožnik ali ka-
ko drugo posodo s semenom.
Za   nakaljevanje   semena
drobnozmatih stročnic ra-
bimo:
- kozarec od marmelade ali
kislih kumaric, ki meri pri-
bližno tri četrt litra
- gazo ali drugo tanko tka-
nino za pokrivanje kozarca,
- gumico za pritrjevanje
tkanine na kozarec
- seme raznovrstnih detelj
ali lucerne
- vodo za siranje
- topel prostor
Drobnega zrna detelj ali lu-
cerne odtehtamo dva dekagra-
ma. Damo ga v čist kozarec,
nalijemo nanj vodo in ga pu-
stimo, da se namaka čez noč.
Pokrijemo ga s primemo veli-
kim koncem gaze ali tkanine
od stare zavese, ki ga pritrdi-
mo z okroglo gumico. Zjutraj
vodo odlijemo, nalijemo svežo
in seme dobro splaknemo. Vo-
do spet odlijemo. Seme ne sme
biti v vodi, biti pa mora ves čas
vlažno. Opoldne seme spet
speremo in vodo odlijemo sko-
zi gazo na vrhu. Še enkrat ga
speremo zvečer in tako delamo
ves čas, dokler seme ne začne
kaliti. Spiramo ga tudi po tem,
ko so kali že dolge.
Kozarec postavimo na svetel
prostor, vendar ne na sonce.
Ce ga postavimo na sončno po-
lico, bodo kalčki grenki.
V enem tednu so kalčki dovolj
godni za porabo. Porabiti jih
je treba hitro, v enem do dveh
dneh.
Kalčki imajo veliko vitami-
na C in ugodno delujejo na
presnovo. So zelo primerna
hrana za ljudi, ki jih muči za-
prtje. Jedo se sveži na kruhu
ali s skuto, s kislo smetano ali
majonezo.
Ljudje, ki jih muči prehitra
prebava, naj bodo pri uživanju
kalčkov previdni. Prav je, da
jih jedo po malem, kako žličko
na dan in ne več.
IDA TEPEJ
ZŽV Celje
KMETIJSKI NASVET     |
IVIODNi KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
z letom 1992 uvajamo v na-
šem Modnem klepetu novost
v sodelovanju z vami, drage
bralke in bralci. Naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik vam bo vsak teden zastavi-
la ne pretežko modno vpraša-
nje, ob koncu meseca pa bomo
v Modnem klepetu na valovih
Radia Celje izžrebali nagra-
jenca meseca med prejetimi
(seveda pravilno odgovorjeni-
mi) nagradnimi kuponi.
Vprašanja (v povprečju bo
Vlasta Cah-Žerovnik vsak me-
sec postavila štiri različna) bo-
do takšna, da bo nanje lahko
odgovoril vsak, seveda pa
z njimi ne ukinjamo odgovo-
rov naše modne svetovalke na
vse, kar vas zanima v zvezi
z modo. Želimo si seveda kar
največ pošte - nagrade za so-
delovanje pa ostajajo enake
lanskim. Ob koncu vsakega
meseca bomo tudi letos izžre-
bali dobitnika unikatnega,
ročno pletenega puloverja ali
jopice, ohranili pa bomo tudi
radijsko nagradno vprašanje.
Za pravilen odgovor bo Vlasta
Cah-Žerovnik ročno poslikala
svilen šal.
Pri teden novega leta je za
nami in če smo konec lanskega
leta imeli polne roke s prenav-
ljanjem silvestrskih oblačil in
izdelavo modnih dodatkov, je
zdaj spet čas za vsakodnevno,
čisto običajno modo. No, pov-
sem običajne mode seveda ni
- ta, alternativna, ki jo danes
predstavlja Vlasta Cah-ŽeTov-
nik, pa je vseeno še za kanček
bolj atraktivna in drugačna.
Ce vam je všeč, nikar ne pomi-
šljajte zaradi njenega imena.
Pa lep pozdrav do prihodnjič.
Uredništvo
ZDRAVILNE RASTLINE
Boris Jagodic
Revmatizem in
zdravilne rastline
Revmatizem je obolenje da-
našnjega časa. Je zelo draga
bolezen, saj so četrtina vseh
predčasno upokojenih revma-
tični bolniki. Zdravljenje spa-
da v zdravnikove roke. Po-
trebna so zdravila, pogosto
injekcije in le redko se bo bol-
nik izmazal brez bolnišnice.
To velja predvsem za akutno
obUko revmatizma. Ce pa je
bolezen kronična, jo mora
prav tako zdraviti zdravnik,
pomagati pa mu mora s svojim
sodelovanjem bolnik sam.
Mnogo načinov zdravljenja
lahko opravimo kar doma, saj
so ovitki in kopeli večkrat bolj
učinkovite kot injekcije, zdra-
vila in zdravljenje z zelo za-
pletenimi napravami. Z uspe-
hom lahko uporabimo tudi
zdravilne rastline.
Že od prastarih časov upo-
rabljajo za zdravljenje revma-
tizma toploto v najrazličnejših
oblikah, naj bo to kopel, ovi-
tek, para ali vroč zrak. Na ti-
stih delih telesa, ki jih s toplo-
to zdravimo, povzročimo bolj-
šo prekrvavitev, kar pomirja
bolečine in poleg tega bolj te-
meljito odstranjuje škodljive
snovi, ki nastajajo pri presno-
vi. Pri tem toplota še ni tako
pomembna, kot je njen posre-
den učinek. To je povečana
prekrvavitev. Kopel za revma-
tične si lahko pripravimo tudi
doma. Pri tem pa se moramo
zavedati, da je vsaka kopel tu-
di obremenitev srca in krvne-
ga obtoka. Čimbolj je kopel
vroča tem bolj krepko mora
delovati tudi srce. Zato zdrav-
nik določi kakšne kopeli lahko
uporabimo. Večkrat so dovolj
tudi delne kopeli, tako da za-
došča, če si privoščimo dobro
kopel nog.
Kopel mora bolniku vzbudi-
ti občutek prijetnega. Bolniku
ne sme biti hladno, pa tudi kot
rak rdeče kože ne sme dobiti
takoj na začetku kopeli. Na
začetku naj ima kopel tempe-
raturo 35 °C in če to bolniku
prija, počasi dodajamo nekaj
vroče vode, tako da dvignemo
do 40 °C. Zelo dobro je, če do-
damo kopeli razne izvlečke iz
zdravilnih rastlin. Tako vza-
memo senen drobir - pol kg in
vsipamo v 101 vrele vode. To
kuhamo pol ure in dodamo
precejeno vodi v banji in se
kopamo vsaj 20 minut. Vzame-
mo lahko tudi pest resja, kore-
nine repinca, kamilic, regrato-
vih korenin in brinovih jagod.
Vse skupaj skvihamo v vreH
vodi in pustimo da se nekoliko
ohladi, precedimo in vlijemo
v vročo kopel. Kot dodatek ko-
peli je zelo dober izvleček iz
kolmeževih korenin, kar se do-
bro obnese pri kroničnem rev-
matizmu.
Od rastlin, ki jih uživamo,
pa bi omenil najprej brin.
Jeseni dozorijo brinove ja-
gode. Brin ne cvete in ne rodi
vsako leto. Pogosto preneha za
več let. Toda za tem je brinov
grm čez in čez pokrit s trdimi,
modro črnimi jagodami. Prav-
zaprav to niso jagode, temveč
le pa jagode, kjer mesnato plo-
dišče obdaja plod. Brin sodi
med iglavce, katerih plodovi
so večinoma storži - kot pri
borih in jelkah. Tudi brinov
plod je tak majhen storž, ki ga
pa popolnoma prekriva mes-
nato oplodje. Brinove jagode,
v lekarni poznane tudi kot
fructus Juniperi, so staro in že
od nekdaj cenjeno zdravilo.
Vsebuje eterično olje, brinovo
olje, ki učinkuje podobno kot
terpentinovo olje, a precej
manj draži kožo. Brinove jago-
de sicer po stari razdelitvi spa-
dajo med tiste zdravilne rastli-
ne, ki ženejo na vodo. S po-
drobno analizo so ugotovili, da
deluje diuretično snov junen,
ki je iz različnih monoterpe-
nov. Ker pa je te snovi v brino-
vih jagodah le nekaj, tudi di-
uretični učinek brinovih jagod
ni močan. Zato uporabljamo te
jagode tam, kjer ni nujno po-
spešeno izločanje vode, npr.
pri shujševalnih kurah pri ote-
kanju nog zaradi krčnih žil
ipd. Vendar moram opozoriti,
da smemo uživati brinove ja-
gode največ mesec dni. Ce
z uživanjem brinovih jagod
pretiravamo, lahko pride do
vnetja ledvic. Zato morajo biti
previdni predvsem ledvični
bolniki, ki ga smejo uživati ze-
lo malo ali sploh nič.
Novejše raziskave so prine-
sle nove rezultate. Odkrili so,
da diuretični učinek pomeni le
del celotnega delovanja brina.
Bolj pomemben je vpliv brina
na presnovo. To pa se uporab-
lja za lajšanje tegob pri kro-
ničnih oblikah revmatizma, in
to pri takih, ki jih označujemo
kot bolezni obrabljenih skle-
pov. Pri teh oblikah revmatiz-
ma gre za motnje v presnovi na
sklepih in njihovi okolici,
predvsem v sklepni ovojnici in
v vezivnem tkivu med mišica-
mi in kitami. Tu deluje brin.
Izboljšuje presnovo in prehra-
no okoli sklepa, naredi sklep
prožnejši, da se bolje giblje,
zmanjša tudi bolečine. Do
izraza pride staro zeliščarsko
pravilo, da se kronične bolezni
tudi kronično zdravijo. Zato
jemljemo brinove jagode po
rastočem in padajočem števi-
lu.
Ker smemo brinove jagode
uživati le določen čas, jih lah-
ko nadomestimo s kakšno dru-
go zdravilno rastlino. Tu pride
v poštev čisto navadna rastli-
na, ki jo vsi poznamo. To je
regrat. Uporabljamo pred-
vsem le debele korenine sku-
paj s posušenimi zelenimi deli.
V regratu je precej grenčine,
imenovan tarksacin, poleg te-
ga pa še cela vrsta drugih sno-
vi, kot so karotinoidi inozit in
encimske snovi. Regrat spod-
buja predvsem delovanje led-
vic in jeter. Vpliva, da se izlo-
čajo večje količine žolča in se-
ča. Zdravljenje z regratovim
čajem priporoča npr. Seb.
Kneipp pri vseh obolenjih, ki
so povezana z jetri in žolčem.
Zlasti pri žolčnih kamnih pre-
prečuje večanje kamnov ali
nastajanje novih. Enako velja
tudi za ledvične kamne. Tudi
tukaj regrat pospešuje od-
pravljanje kamnov. Pomemb-
no je zgodnje odpravljanje
najmanjših kamnastih tvorb,
ki jim pravimo še ledvični pe-
sek. Tako preprečujemo nasta-
janje ledvičnih kanmov. Piti
moramo precejšnje koUčine
regratovega čaja. Caj pripra-
vimo tako, da damo 2 do 3 čaj-
ne žličke posušenih korenin
v pol litra vrele vode, pomeša-
mo in pustimo stati pol ure,
pijemo pa zjutraj pred jedjo.
Pitje velikih količin deluje kot
nekak vodni sunek in zelo čisti
ledvice. To delamo vsak dan,
da splavimo kamen v sečni ce-
vi. Enkrat na teden pa pijemo
ta čaj, da preprečimo nastaja-
. nje novih kamnov.
V zadnjem času so ugotovili,
da deluje čaj iz regratovih ko-
renin tudi na presnovo, po-
dobno kot brinove jagode. Tu
pa pijemo skodelico čaja zju-
traj in opoldne oziroma stisne-
mo iz svežih korenin sok in ga
uživamo skupaj z medom zju-
traj in opoldne. Taka regrato-
va kura traja do šest tednov.
S podobnim učinkom je še
cel niz zdravilnih rastlin, ki
delujejo podobno kot brinove
jagode. To so predvsem brezo-
vi popki, koruzni laski in ko-
priva. Pri koprivi pridejo v po-
štev žgalni laski, polni strupa,
ki žge, če pride v stik s kožo.
To uporabljamo kot zdravilo
pri rahli revmi in sicer priza-
deto mesto na telesu tolčemo
s svežimi koprivnimi stebli ta-
ko dolgo, da postaVae koža te-
meljito rdeča. Tudi čaj iz ko-
privovih listov in korenin
učinkuje diuretično in tak čaj
naj pijejo revmatični bolniki
in tisti, ki jih muči protin. V li-
ter vrele vode dajte pest drob-
no zrezanih korenin in na dan
spijte liter ohlajenega čaja.
Čaj žene na vodo, čisti kri in
daje moč.
Alter - moda
No, pa smo spravili pod
streho še eno leto, v omaro pa
silvestersko obleko, ki bo po-
čakala na kakšne druge slo-
vesne urice. Preden pa se zno-
va posvetimo tisti vsakdanji,
po zadržanoslovenskem okusu
ukrojeni modi, naj za hipec
skočim še na nekoliko zapo-
stavljeno alternativno sceno.
Res ni to stil oblačenja, ki bi
osvojil kar polovico planeta, je
pa vselej tu, nekje na obrobju
mode - hard core moda bi ji
lahko pogojno rekli. To je mo-
da za drugačno, vihravo, sa-
mosvojo, vendar nadvse zani-
mivo mlado psiho. Tudi pri
nas ima ta modna alter scena
kar precej občudovalcev in go-
tovo jih bo zanimalo, kaj jim
predlaga letošnji modni Pariz.
Kovinsko žvenketanje je se-
veda še vedno zaščitni znak te
mode in še vedno je najbolj
priljubljen zven zadrge. Se pa
tele zadrge prav rade družijo
tudi z raznimi zakovicami,
obročki, kovinskimi sponkami
in gumbi.
Alter moda že vse od svojega
rojstva prav fanatično obožuje
črno barvo, no letos pa se je
zaljubila še v srebrne barvne
efekte ter belo prešite obrobe.
Pozabiti pa ne smemo tudi «a
atraktivno, udobno in večno
usnje, ki spada med glavne
značilnosti hard core mode!
VLASTA
Pa še nagradno vprašanje tedna:
NAŠTEJTE VSAJ TRI VRSTE USNJA, KI SE UPORABLJAJO
ZA IZDELAVO MODNIH DODATKOV!
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................................
Točen naslov: .................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.
Najljubše barve: .............................................
Ime in priimek:
Točen naslov:.
RECEPT TEDNA
špageti z blitvo
Za dve osebi potrebujemo: 200 g špagetov, sol, zvrhano žlico
nastrganega parmezana. Za zabelo pa: 200 g blitve, pol glavice
čebule, en korenček, list zelene, 3 žlice olja, nekoliko soli in
popra ter malo cimeta v prahu.
Blitvo razrežemo na drobne rezance. Na olju dušimo sesek-
ljano korenje, čebulo in zeleno. Ko se zmehčajo, jim dodamo
blitvo, posolimo in popopramo, premešamo in pokrijemo ter
dušimo na majhnem ognju še pol ure. Nato odkrijemo, da se
omaka zgosti. Ce vam je všeč, lahko dodamo še malo cimeta
v prahu. Posebej skuhamo špagete v dveh litrih vrele slane vode.
Ko so skuhani, jih odcedimo, dodamo dušeno zelenjavo in pre-
mešamo, da bi se špageti prepojili z omako. Postrežemo jih zelo
tople, s parmezanom ali brez njega. Tako pripravljene špagete
lahko pripravimo prejšnji dan in so odlični tudi pogreti.
Št.1 -9. januar 1992
25
Poceni nakup je lahko slab
Ni naključje, da smo v tem
intervjuju za temo izbrali
prav avtomobilsko industri-
jo in trg. Vzrokov je več. Ta
panoga je v veliki večini pri-
merov vlečni konj nacional-
nih gospodarstev, na sloven-
skem trgu nastaja zanimiv
cenovni položaj, poleg tega
pa pripravljamo tudi borzo
avtomobilov. Naš sogovor-
nik je bil Damjan Ružič,
znan kot velik strokovnjak
za avtomobilizem, hkrati pa
direktor podjetja za uvoz av-
tomobilov STIGMA 93.
Za začetek morda vaše
mnenje o trenutnem stanju
na avtomobilskem trgu
danes.
Stanje je takšno, kot ga je
bilo možno pričakovati.
V ZDA napreduje japonska
industrija predvsem na ško-
do ameriških in nekaterih
evropskih firm. Japonci tam
dosegajo zelo visoke prodaj-
ne kvote predvsem s ceneno
prodajo, dobro reklamo in
oskrbo. V Evropi je situacija
malo drugačna in spominja
'na dirko med želvo in zaj-
cem. Japonska industrija je
v prejšnjih letih izrivala
evropske proizvajalce, ame-
riški pa skorajda niso mogli
prodreti na ta trg. Zdaj je
v porastu prodaja avtomobi-
lov evropskih znamk, ki so se
dokazale kot boljše v kasnej-
ših letih lastništva avtomo-
bila, ljudje pa so tudi tradi-
cionalno navezani na evrop-
ske proizvajalce. V Nemčiji
je bil dolga leta zdaleč naj-
bolj prodajani avtomobil
golf, kljub temu, da so se na
nemškem trgu vrstili japon-
ski modeli, ki so imeli precej
boljše tehnične karakteristi-
ke, toda ljudje so veliko bolj
zaupali evropskemu avtu.
V Nemčiji ni človeka, ki bi
bolj verjel v Toyoto lexus kot
recimo v Mercedesa 600
SEL. Poudariti moramo, da
japonske avtomobile predv-
sem kupujejo ljudje, ki jih ne
nameravajo imeti dolgo in ne
skrbijo toliko za trajnost av-
tomobila. To so povečini
mlajši, nagnjeni k hitri vož-
nji, tisti v resnejših letih pa
se rajši odločajo za nakup
avtomobilov, ki jih namera-
vajo imeti še dolga leta. To
pa je poglavitna prednost
evropskih znamk.
Kam se po vaši oceni nagi-
bajo trendi v evropski avto-
mobilski industriji?
Na vsak način k višji kva-
liteti. Sem spada predvsem
razvoj motorjev, ki so okolju
bolj prijazni, imajo nižjo po-
rabo in večjo moč na kuba-
turo ter so delani z računal-
niki. Uvaja se večvenfilna
tehnika, direktno vbrizgava-
nje goriva in podobno. Lah-
ko rečemo, da so avtomobili
čedalje večji, kvalitetnejši,
udobnejši in imajo dalj.šo
življenjsko dobo.
Kateri so vodilni proizva-
jalci v svetu in Evropi?
Najmočnejši koncem za
proizvodnjo je General Mo-
tors. Nasploh pa večino pro-
izvodnje držijo v rokah dolo-
čeni koncemi, ki jih ljudje
niti ne poznajo pod njihovi-
mi imeni, temveč poznajo
njihove podfirme. Malokdo
ve, da je recimo Opel zelo
majhna firma v okviru Ge-
neral Motorsa, da ima Fiat
v rokah Alfa Romeo, Ferarri
in druge. Ne gre vedno za to,
da se na svoj avto nalepi
lastna blagovna znamka,
ampak se politika velike fir-
me kroji skozi manjše firme,
ki se uporabljajo kot rekla-
ma, ugled, ali vlečni konj
proizvodnje in zaslužka.
Skupni trend oziroma vo-
dilo vseh proizvajalcev je se-
veda zaslužek, ve pa se, da je
za to potrebno nekomu tudi
nekaj ponuditi in vsi se tru-
dijo priti do konkurenčnih
rešitev. Sem spada razumna
tržna politik^ pravi razvoj,
dirke, reklama, dobra pro-
dajna in servisna mreža, vsi
ti dejavniki pa se v velikih
koncernih prekrivajo med
seboj.
Kakšen pa je pri tem polo-
žaj na slovenskem trgu, na-
mreč beležimo znaten padec
cen rabljenih avtomobilov?
To je logična posledica
sprostitve uvoza novih in
rabljenih avtomobilov iz-
pred dveh let. Kupovali smo
vse, ne glede na logistiko in
servisno mrežo. Zdaj imamo
kup novih, bleščečih jekle-
nih konjičkov, tisti starejši
pa so na voljo po nižjih Qe-
nah, saj si le redki lahko pri-
voščijo več avtomobilov. Do-
ločene posledice bodo še pri-
šle. Težko bo prodajati in za
kupca se bo potrebno doma-
la tepsti, predvsem pa malo
več ponuditi. Pozitivni učin-
ki tega bodo v znižanju pov-
prečne starosti avtomobilov,
glede na to lahko pričakuje-
mo manj prometnih nesreč,
ker bodo avti tehnično brez-
hibnejši.
Bralce bo gotovo zanimalo
za kakšen avtomobil naj se
odločijo ob nakupu?
Ne glede na starost, mora
biti vedno dober. Po starem
pregovoru ni nihče tako bo-
gat, da bi si smel privoščiti
poceni nakupe. Če ima kdo
30 ali 40 tisoč mark, potem
naj si izbere avto, ki spada
k njegovemu rangu. Če pa
kupujemo rabljenega, se ga
splača dobro ogledati in po-
leg ostalega ugotoviti, da je
zanj na razpolago še dovolj
rezervnih delov, servisov in
da nima estetskih predelav,
ki onemogočajo popravila ob
nesrečah. Dobro je vedeti, za
kaj ga bomo rabili in prila-
goditi nakup svojim pravim
potrebam. Preden pa se do-
končno odločimo za določen
avto, ga peljemo na tehnični
pregled, četudi na svoje
stroške.
Na našem trgu je še vedno
dovolj avtomobilov iz tovar-
ne Crvena zastava. Lastniki
le-teh se nekako bojijo, kako
bo poslej, ali bo dovolj re-
zervnih delov, servisov
ipd...?
Mislim, da imamo v Slove-
niji zdravo trgovsko logiko
in če je nekdo te avtomobile
prodajal in servisiral 10, 20
ali več let, potem ima gotovo
interes, da si na ta način slu-
ži denar še naprej.
Ne glede na odnose med
Slovenijo in Srbijo bo pre-
skrba z deli na našem trgu
tekla nemoteno, torej če ne
direktno s Srbijo, potem pre-
ko BiH ali kako drugače. Po-
leg tega je tu še veliko starih
avtomobilov, ki so, potem ko
svoje odslužijo, cenen vir re-
zervnih delov. V prihodnje
lahko kvečjemu pričakujemo
porast cen teh artiklov.
In še za konec: avtomobil le-
ta 1991 v Evropi?
Zame je to Renault 19,
predvsem se navdušujem
nad varijanto s 1720 kubič-
nih motorjem. Pri nas so se
odločili za Renault Clio, kar
je tudi rezultat široke re-
klamne akcije. Verjetno se
z mojim mnenjem marsikdo
ne bo strinjal, toda ob upo-
števanju vseh parametrov, ki
veljajo za sodoben avto, sem
se odločil za ta model.
PRIMOŽ ŠKERL
^VTOKOTICEK
Volvo iz Novega mesta
Novomeški Revoz, mešana
slovensko-francoska družba,
bo 24. januarja tudi formalno
podpisal pogodbo o prevzemu
zastopniške pogodbe švedske
avtomobilske tovarne Volvo za
slovenski avtomobilski trg.
Dosedanji zastopnik za Slove-
nijo in Jugoslavijo - beograj-
ski Univerzal - vse doslej ni
bil med pretirano prizadevni-
mi in uspešnimi konsignatarji
pri nas in zato odločitev Volva
ni izjemno presenečenje. Pre-
senečenje ni tudi zaradi tega,
ker Renault in Volvo že dobro
leto in pol uspešno sodelujeta
(tovarni sta si izmenjali delni-
ce), Revoz pa je tako ali tako
sestavni del Renaulta. Med
drugim bodo Novomeščani po-
nujali tudi volvo 960/940, ki je
lani zamenjal precej ostareli
model serije 700, Volvo 960 (na
sliki) je naj prestižne j še vozilo
švedske avtomobilske tovarne
in med drugim naprodaj tudi
s povsem novim šestvaljnim
bencinskim motorjem, ki zmo-
re pri prostornini 2922-kubič-
nih centimetrov 204 KM/
150 kW. Volvo 960 je naprodaj
kot limuzina in kot uveljavlje-
ni karavan (dolžina 4870 ozi-
roma 4810 milimetrov), pri če-
mer so v tovarni še posebej po-
nosni tudi na to, da je na zad-
njem sedežu (v sredini) tri toč-
kovni varnostni pas. Varnost
- aktivna in pasivna - pa je
tako ali tako pomemben del
avtomobilov tovarne Volvo.
Ustavili izdeiavo porsciieja 928
Nemški Porsche, ugledni iz-
delovalec še bolj uglednih
športnih avtomobilov, se
v zadnjem času srečuje s pre-
cejšnjimi težavami pri prodaji
svojih vozil tako na evropskem
kot tudi na izjemno pomemb-
nem ameriškem trgu. Lanska
predstavitev »najlepšega med
porscheji«, avtomobila z ozna-
ko 968, še ni prinesla pričako-
vanih rezultatov. Tudi zaradi
tega so v tovarni ustavili izde-
lavo porscheja 928, saj so
v zadnjih mesecih naredili le
eno ali morda dve vozili na
dan. Porsche 928 je na avto-
mobilskem svetu že od leta
1977, najbolje pa je šel v pro-
dajo leta 1985, ko so v tovarni
vsak dan naredili po 24 vozil.
Po sedanjih domnevah se je
prodaja porschejev in tudi mo-
dela 928 na ameriškem trgu
zmanjšala zaradi uspešnosti
ter ostre konkurence mercede-
sa SL in BMW 850 i, kajti
predlani je bila prodaja vseh
različic mercedesa SL zaokro-
žena pri številki 8791, medtem
ko se je za BMW 850 i odločilo
1563 ameriških kupcev. V tem
času so na istem trgu prodali
le 365 porshejev 928. Na sliki:
porsche 928 GT.
Zbor združenega deia da, drugi še čaicajo
Tik pred koncem minulega leta je zbor
združenega dela republiške skupščine
sprejel zakon o prometnem davku, medtem
ko bosta druga dva zbora predlog zakona
obravnavala 13. januarja. Ce bosta tudi ta
dva sprejela tisto, kar je bilo po volji po-
slancem v zboru združenega dela, potem
bodo lahko kupci avtomobilov malo boljše
volje. Odločili so se namreč, da bo pri avto-
mobilih - domačih ali tujih - odslej le en
davčni razred s splošno davčno stopnjo 20
odstotkov. Sklenili so tudi, da bo davčna
olajšava pri nakupu avtomobila s kataliza-
torjem 20-odstotna (se pravi od osnovne
davčne stopnje), strinjali pa so se še s pred-
logom, po katerem carina pri tujih avto-
mobilih ni več osnova za odmero splošne
davčne stopnje (doslej so carino prišteli
k neto tovarniški ceni in potem odmerili
davek). Če bo to nasploh sprejeta, potem
bo treba pri nakupu tujega avtomobila
plačati vsega 46 odstotkov dajatev (sedaj
68 odstotkov v razredu do 1,8 litra prostor-
nine motorja in skoraj 100 odstotkov pri
zmogljivejšem motorju). Ob tem pa še ni
dokončno znana usoda prodaje po sistemu
staro za novo (predlog zakona ta način
odpravlja), vse pa tudi kaže, da se bo da-
vek pri prodaji starih vozil s sedanjih treh
povečal na pet odstotkov.
Št.1 -9. januar 1992
26
Nagrajenci božično novoletne nagradne igre NT&RC
Prstani - zlati
Helena Andželič, Skapinova 3,
Celje. Petra Hacin, Trubarjeva
26, Celje. Franci Ivenčnik, Mil-
činskega 2, Celje. Marjeta Cvek,
Pod Lurdom 15, Rimske Toplice.
Ana Klakočer, Pohlinova 9, Ce-
lje. Darinka Božič, Runtole 8,
Škofja vas. Peter Križnik, Botrič-
nica 10, Šentjur. Suzana Grobel-
nik, Ul. Milke Kerinove 8, Celje.
Marta Jug, Pohorska 6, Celje.
Rajko Gubenšek, Ul. Nikole Te-
sla 10, Žalec. Darja Goiouh,
Efenkova 13, Celje. Marija Sre-
bot, Efenkova 44, Velenje. Kar-
men Magyar, Podjavorškova 13,
Celje. Helena Polona Blagotin-
šek, Orla vas 15, Brasiovče. Du-
ško Jevtič, Rpžnik 4, Laško. Sa-
mo Vehovar, na Otoku 11, Celje.
Silva Koklič, Klajnškova 4, Celje.
Milena Pevec, Ul. Kozjanskega
odreda 1, Rogaška Slatina. Vil-
ma Jug, Platinqvec 4, Grobelno.
Zvonka Ambrož, Vrunčeva 25 d,
%elje.
Maja Gabrič, Na zelenici 15, Ce-
lje. Gabi Pepelnjak, Globoko 11
e, Rimske Toplice. Marija Ožir,
Zalog 23. Šempeter. Jana Mak,
Čopova 6, Žalec. Sonja Sivka,
Pohorska 4, Celje. Sonja Simon-
čič, Trubarjeva 46, Celje. Fanika
Slemenšek-GrošI, Veljka Vlaho-
viča 51, Velenje. Rezka Mak,
Frankolovskih žrtev 32, Celje.
Tatjana Klenovšek, Vojkova 3,
Celje. Magda Čretnik, Sele 1,
Gorica pri Slivnici. Ksenja Košto-
maj, Ul. Frankolovskih žrtev 15,
Celje. Jože Zdolšek, Miličinske-
ga 2, Celje. Avrelija Habjan, Črni
vrh 25a, Tabor. Zdenka Badovi-
nac, Okrogarjeva 3, Ceije. Alojz
Zajelšnik, Okrogarjeva 7, Celje.
Kristjan Toman, Drapšinova 11,
Celje. Cehner Nežika, Miklošiče-
va 1, Ceije. Stopinšek Štefka,
Valvazorjev trg 3, Laško, šulgaj
Rebeka, Miličinskega 12, Celje.
Pekošak Jože, Strmec 22 a. Str-
mec. Kantužer Danica, Paridol
34, Gorica pri Slivnici. Franc Slo-
kan, Prebold 127, Prebold. Pod-
lipnik Robert, Kidričeva 5, Vele-
nje. Polenik Slavko, Tovarniška
2, Šoštanj. Krivec Miloš, Pristava
pri Mestinju 28. Golčman Urška,
Teharje 46, Teharje. Kovačič Cil-
ka, Podvin 224. Brinovec Štefa-
nija, Dobojska 39, Celje. GrošI
Jakob, V. Vlahoviča 51, Velenje.
Parženik Roza, Gorica 53, Celje.
Enodnevno potovanje
s Kompasom
Jožica Kranjc, Opekarniška 12 a,
Ceije.
2 avtoradia Fenner
Dolar Marta, Dobrteša vas 16 c,
Šempeter. Janko Jernejšek, Tru-
barjevo nabrežje 8, Laško.
2 X 20.000 toiarjev
Ivanka Gorišek, Opekarniška 12,
Celje. Danica Muršič, Srebrnik
12, Bistrica ob Sotli.
7-dnevni Kompasov
palcet na Kanarsicili
otolciti
Hela Strmčnik, Dobrna 5, Do-
brna.
300 Icartic
»Podarim-dobim«
Anderluh Sandi, Šentjur pri Ce-
lju; Antauer Breda, Celje; Arbe-
iter Klavdija, Gorica pri Slivnici;
Arzenšek Angela, Dramlje;
Baumgartner Suzana, Strmec pri
Vojniku; Belaj Ivan, Celje; Berk
Silva, Celje; Blaznik Lucija, Ce-
lje; Bobnič Jože, Celje; Bogataj
Milena, Celje; Bolčina Ela, La-
ško; Borko Zdravko, Vojnik; Bo-
žič Robert, Planina pri Sevnici;
Božičnik Vera, Celje; Božičnik
Vera, Celje; Brezovšek Marinka,
Laško; Brilej Drago, Celje; Brin
Andreja, Pristava pri Mestinju;
Bučar Slavka, Celje;
Centrih Zlatka, Celje; Cepuš
Ivanka, Laško; Cizej Martina,
Brasiovče;
Čoki Barbara, Pristava pri Mesti-
nju; Čoki Janez, Pristava pri Me-
stinju; Črešnar Jože, Zreče;
Čretnik Marjana, Celje;
Debelak Tone, Šentjur pri Celju;
Debelič Širne, Žalec; Dečman
Olga, Ponikva; Derča Branko,
Prebold; Dobovičnik Ivan, Celje;
Dolar Marta, Šempeter; Dolar
Marta, Šempeter; Dorn Jožica,
Celje; Drešček Marija, Celje;
Drozg Cveta, Celje; Drugovič
Norbert, Celje; Drugovič Norbert,
Celje;
Esih Marjetka, Celje;
Felicijan Igor, Celje; Ferleš Mari-
ja, Grobelno; Ferme Franc, La-
ško; Fišer Dana, Ljubljana; Fre-
ce Marija, Gorica pri Slivnici; Fu-
žir Aleksander, Celje;
Galič Petra, Celje; Glavač'Pri-
mož, Štore; Gobicelj Srečko,
Štore; Godec Anton, Teharje;
Golčar Mateja, Žalec; Gorišek-
Tomič Danjela, Celje; Gostečnik
Ivan, Brasiovče; Gostečnik Ivan,
Celje; Grabar Tanja, Celje; Grač-
nar Jernej, Šentjur pri Celju; Gra-
dič Kristina, Laško; Gradišek
Matjaž, Žalec; Gradišnik Nadja,
Gorica pri Slivnici; Grajžl Ivo,
Štore; Gril Sebastijan, Laško;
Grobelnik Mira, Griže; Grobov-
šek Marjan, Ponikva; Grum Mari-
ja, Petrovče; Gruma Marija, Pe-
trovče; Guček Alenka, Laško;
Guček Damjana, Laško;
Herle Tončka, Dramlje; Hiti Mili-
ca, Šentjur pri Celju; Hostnik Ma-
rija, Pristava pri Mestinju; Hus
Darinka, Prebold;
Inkret Vesna, Teharje; Ivanovič
Ana, Celje; Izlakar Franc, Celje;
Jančič Grega, Celje; Jančič Mar-
jana, Laško; Jančič Sanja, Celje;
Jevšinek Liljana, Celje; Jurgec
Jože, Vojnik; Jurgec Milena, Voj-
nik; Jurgec Mjlena, Vojnik;
Kač Vanja, Žalec; Kajsba Ma-
gda, Strmec pri Vojniku; Kalšek
Dejan, Zidani most; Kalšek De-
jan, Zidani most; Kalšek Frida,
Zidani most; Kamenik Slavo, Ce-
lje; Kantužer Valčka, Gorica pri
Slivnici; Karničnik Jernej, Vran-
sko; Keblič Stane, Celje; Kerner
Jožica, Strmec pri Vojniku; Kitak
Marija, Celje; Klakočer Majda,
Celje; Klinar Olga, Laško; Knapic
Jožica, Celje; Knez Marjan, Ra-
deče; Knez Marjan, Radeče;
Kocbek Slobodanka, Celje; Koch
Vika, Žalec; Kokalj Jože, Celje;
Koklič Martin, Šentjur pri Celju;
Kokot Tatjana, Rogaška Slatina;
Kolar Marko, Šmarje pri Jelšah;
Kolar Mojmir, Celje; Komerički
Mojca, Celje; Koprive Olga, Ža-
lec; Korošec Jožica, Stranice;
Kos Brane, Prebold; Kos Danica,
Celje; Kos Dora, Celje; Kos Jeri-
ca, Brasiovče; Kos Silva, Bra-
siovče; Koštomaj Ksenija, Celje;
Kotnik Bojan, Šmarje pri Jelšah;
Kotnik Zorko, Celje; Kovač An-
ton, Celje; Kovačič Anton, Šent-
jur pri Celju; Kovačič Franc, Ce-
lje; Kozmelj Mateja, Griže; Koz-
mus Rozika, Laško; Kračun Ivan,
Vojnik; Kramer Ani, Celje; Kra-
mer Ivan, Celje; Krampi Jelka,
Šentjur pri Celju; Kukovnik Mari-
ja, Prebold; Kuster Dragica,
Zreče;
Lah Nežika, Šmarje pri Jelšah;
Lampret Ljubo, Žalec; . Lavbič
Branka, Dramlje; Lednik Majda,
Strmec pri Vojniku, Lednik Maj-
da, Strmec; Lesjak Kari, Laško;
Lesjak Kari, Laško; Lesjak Sta-
ne, Celje; Leskovšek Maja, Ža-
lec; Leskovšek Maja, Žalec; Leš-
nik Stanka, Dobrna; Lipnik Želj-
ko, Pristava pri Mestinju; Lipov-
šek Stane, Celje; Lokošek Malči,
Laško; Lovrek Dorica, Celje; Lu-
bej Vili, Šentjur pri Celju; Lugarič
Janez, Škofja vas; Lupše Ivan,
Celje; Lužar Pavla, Petrovče;
Maček Tilka, Vojnik; Majcen Ja-
nez, Celje; Mak Jana, Žalec;
Marguč Mojca, Vojnik; Marko
Metka, Šempeter; Markovič Joži-
ca, Celje; Martinčič Simona, Ra-
deče; Martinčič Simona, Rade-
če; Matko Julčka, Celje; Mavrek
Ivan, Brasiovče; Medved Kseni-
ja, Petrovče; Medved Ksenija,
Petrovče; Meh Lea, Žalec; Meln-
šek Fani, Celje; Mlakar Slava,
Žalec; Mlakar Slava, Grobelno;
Močnik Milena, Ponikva; Mutec
Marjeta, Celje;
Novak Milica, Strmec pri Vojniku;
Oblak Anton, Rimske Toplice;
Odeb Franc, Celje; Ogrinc Mari-
ja, Podplat; Osolnik Jožica, Ce-
lje; Ožir Franc, Šentjur pri Celju;
Pačnik Drago, Frankolovo; Palir
Mario, Polzela; Pančur Jasmina,
Polzela; Pasar Cvetka, Vojnik;
Pavlovič Jože, Laško; Paulovič
Jože, Laško; Pejša Vida, Ceije;
Pejša Vida Celje; Pelko Hilda,
Šentjur pri Celju; Petek Jasmina,
Strmec pri Vojniku; Peteiinšek
Silva, Laško; Petrovič Ida, Celje;
Petrovič Peter, Ceije; Pihier
Franc, Dobrna; Pilinger Franc,
Dramlje; Pinozi Franc, Celje; Pi-
sariec Dušan, Šentjur pri Celju;
Pišek Ivan, Šentjur pri Celju;
Podlunšek Milan, Celje; Pogel-
šek Fanika, Celje; Ponikvar
Frančiškja, Ljubljana Polje; Po-
točnik Rok, Šmarje pri Jelšah;
Potočnik Rok, Šmarje pri Jelšah,
Povh Rafaela, Celje; Praznik An-
gela, Žalec; Punčoh Marija,
Vransko; Pušovnik Bernarda,
Laško;
Rajšp Viktor, Rogaška Slatina;
Rajtmajer Jožica, Celje; Rajtma-
jer Olga, Celje; Rak Jana, Celje;
Rak Jana, Celje; Reberšek Tat-
jana, Vransko; Recko Anton,
Prevorje; Regoršek Vili, Celje;
Rihter Jelka, Velenje; Robič Her-
mina, Gorrca pri Slivnici; Rohtek
Anica, Celje; Roje Zlata, Celje;
Romih Jožefa, Štore; Rožanc Di-
ana, Celje; Rupnik Gregor, Šo-
štanj;
Sajovic Romana, Teharje; Sa-
mec Ečo, Celje; Sebič Anton,
Šentjur pri Celju; Sedminek Joži-
ca, Šempeter; Selčan Aniea, Ce-
ije; Seieš Metka, Ceije; Selič Ire-
na, Štore; Selič Marija, Laško;
Senica Marica, Škofja vas; Skale
Jože, Gorica pri Slivnici; Sklebek
Nevenka, Celje; Slak Mateja,
Celje; Slapnik Marija, Gomilsko;
Slokan Mojca, Šmartno ob Paki;
Snedic Marjan, Celje; Srebot
Marija, Velenje; Stanič Ana, Ce-
lje; Stanko Mara, Prebold; Stan-
ko Nataša, Gomilsko; Stepanič
Olga, Dramlje; Stepinšek Joian-
da Celje; Strniša Dragica, Šent-
jur pri Celju; Strniša Marija, Šent- ^
jur pri Celju; Stušek Janez, Ce-
lje; Svetelšek Alenka, Vojnik;
Šale Anton, Teharje; Šanc Mar-
jetka, Laško; Šantej Dušan, La-
ško; šifter Tilka; Celje; Šimej Jel-
ka, Šentjur pri Celju; Šimler Klav-
dija, Celje; sipek Ferdo, Laško;
Škoberne ^ Polonca, Prevorje;
Škoberne Žiga, Laško; šmarčan
Ivan, Škofja vas; šmarčan Ivan.
škofja vas; Šramelj Marija, Po-
nikva; Štarkelj Jelka, Šempeter; 1
Štefančič Sergeja, Celje; Storek '
Aleksander, Celje; Štros Adela,
Celje; Šulgaj Rebeka, Celje; Šu-
mej Ana, Celje;
Tajnšek Bruno, Strmec pri Vojni-
ku; Tanšek Vera, Celje; Tomšič
Urša, Žalec; Tomšič Urška, Ža-
lec; Trnovšek Klavdija, Nazarje;
Trobiš Alojzija, Vojnik; Turnšek
Irena, Polzela; Turnšek Marjana,
Celje; Tušek Mirjan, Celje;
Ulčnik Andrej, Petrovče; Urajnik
Vika, Laško; Uranjek Elica,
Laško; i
Valant Elvira, Celje; Varlec Mari- j
ja, Šentjur pri Celju; Verdel Fran- .'
ci, Šmartno v Rož. dolini; Verdel
Miha, Celje; Vipotnik Stani, Pe-
trovče; Višnar Danica, Celje; Viz-
jak Franja, Šentjur pri Celju; Viz-
jak Sabina, Celje; Vizjak Sabina,
Celje; Vnučec Darko, Rogatec;,
Vozlič Marija, Prebold; Vrabec
Ines, Laško; Vračun Tilčka, Ce-
lje; Vrečko Vladi, Ponikva; Vuk-
Ana, Celje; Vukovič Alenka,
Ceije;
VVitmajer Maja, Celje;
Zemlič Pavla, Ajdovščina; Zidan- ,
šek Marija, Šentjur pri Celju; I
Zmrzlak Rajko, Prebold; Zore '
Ksenija, Štore; Zorko Aljoša, Ce-
lje; Zupane Dragica, Ceije; Zu-
pane Simona, Celje;
ZaberI Nada, Rogaška Slatina;
Žagar Bernarda, Petrovče; Žer- ^
jav Ivan, Dobrna; Žgank Mirica,
Šempeter; Žgank Štefka, Strmec
pri Vojniku; Zogan Janko, Gro-
belno; Žohar Ivan, Šempeter;
Žolger Sabina, Brasiovče; Zolger :
Sabina, Brasiovče; Žveplan An-
gela, Škofja vas; Žvikart Darko,
Celje.
radio ceue

v SLO Celje bo danes ob 15.30 predstava Shafferjeve
Črne komedije za abonma 1. šolski in za izven (režija
Vinko Moederndorfer). Jutri, ob 9.30, bo gostovanje ¦
v Žalcu - predpremiera Skrivnega dnevnika Jadrana Krta
avtorice Sue Townsend (režija Duša Škof). Prihodnji ;
ponedeljek bo v znamenju gostovanja v Žalcu, ko bodo ob
9.30 še enkrat nastopili s predpremiero Skrivnega dnev-
nika Jadrana Krta, nato pa ob 19.30 z Shafferjevo Črno
komedijo. V torek, ob 10. uri, bo predpremiera Skrivnega
dnevnika Jadrana Krta za abonma Gimnazija Center
Celje, ob 16. uri pa bo premiera tega dela za izven.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo
danes, ob 20. uri Koncert čelista Davida Grigorjana ter
pianistke Ljudmile Lisovaje. V nedeljo, ob 20. uri bo tam
Koncert udeležencev seminarja čelistov.
V Glasbeni šoli Velenje bo v soboto, ob 19.30, Koncert
njihovega Simfoničnega orkestra, z dirigentom Dušanom
Lipovcem.
*
V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled razstava
Antičnega stekla Argiruntuma, iz arheološkega muzeja
Zadar in to vsak dan od 9. do 12. ter ob sredah tudi od 14.
do 16. ure.
V Likovnem salonu in Muzeju novejše zgodovine Celje
si lahko ogledate mednarodni salon fotografij »Celje-Eko-
logija 91«.
V galeriji Kompas Celje razstavljajo dela slikarja Goce
Kalajdžiskega.
V galeriji Mozaik Celje si lahko ogledate razstavo likov-
nika Staneta Žerka o »Celju 91«.
V Muzeju grafičnih umetnosti Rogaška Slatina pred-
stavljajo flamske in holanske mojstre grafike, razstava pa
je na ogled ob torkih, četrtkih in sobotah (od 10. do 12. ter
od 16. do 18. ure).
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si
lahko ogledate likovno razstavo Vinka Hlebša ter
božično-novoletno predstavitev cvetličarjev šmarske ob-
čine.
V prodajalni Kos, v Žalcu, je razstava olj Dušana Na-
glica.
V galeriji velenjske knjižnice razstavlja akademski sli-
kar Kiar Meško.
V galeriji Dober dan, v Šempetru, si lahko ogledate
razstavo o Grafični delavnici Biljane Unkovske še do
konca tedna.
V Osrednji knjižnici Celje bo v torek ob 18. uri predsta-
vitev nove knjige Slovenci za danes. Knjigo intervjujev
z znanimi Slovenci doma in na tujem bodo predstaviU
avtorica prof. Zora Tavčar, dr. Janez Gril in dr. Drago
Klemenčič. V knjižnici pa vabijo tudi na razstavi Zadar-
skih razglednic, gradiva o vojni tragediji enega najlepših
in kulturno najbogatejših dalmatinskih mest, ter o Sta-
rih celjskih tiskih (odprli jo bodo danes).
Vse nagrade z izjemo kartic Podarim dobim, l<ijili bomo poslali po
pošti, dvignejo nagrajenci v uredništvu NT-RC.
Nagrajenci nagradne igre Radia
Šmarje »Vaš prijatelj - naš gost«
1. Turistična agencija Dober dan Šempeter: 7-dnevni najem
apartmaja za 5 oseb na Golteh, umetniška slika Josipa Gene-
raliča, 20 enodnevnih smučarskih kžirt - Marija ŠRAMELJ,
Boletina 2 a, Ponikva
2. JELŠA Šmarje pri Jelšah -'Vida FAJER, Gundoiičeva 6,
Maribor
3. LB splošna banka Celje (hranilna knjižica s 5.000 SLT)
- Terezija JAGER, Ob železnici 2, Celje
4. KOVINOTEHNA Celje (multipraktik) - Jože ŠKET. Za tremi
ribniki 4, Maribor
5. ATOMSKE TOPLICE Podčetrtek (vikend paket za 2 osebi)
- Mateja ŠPENDEL, Korčetova 12, Maribor
6. SLOVENIJALES Celje (nakup v vrednosti 4.000 SLT)
- Ivan STRMOLE, Goriška 4, Ceije
7. MEŠIČ (smučarski tekaški čevlji) - Janko JAMNIŠEK,
Zakovska e. 112 a, Mahbor
8. KEROS Rogaška Slatina (kuhalnik za kavo) - Štefka
ZAVRŠNIK, Gotovije 149
9. COMET (namizni brusilni strojček) - Nada FLIS, Pod gra-
dom 1, Slov. Konjice
10. BIO DOM Celje (blagovni popust za 5.000 SLT) - Martina
ŠTOR, Prešernova 12, Maribor
11. BLAGOVNICA ZREČE (paket presenečenja) - Milan
PANTOVIČ, Goriška 17 c, Maribor
12. Trgovina ŠTRAVS ŠMARJE (kolo play byke) - Cveto
JEZOVŠEK, Šmarje 196
13. AVTOTEHNIKA Celje (garnitura ključev) - Marjan
FAJGL, Prušnikova 6, Maribor
14. EMO HIŠNA ENERGETIKA Celje (električni radiator)
- Marija HOSTNIK, Strtenica 6, Pristava
15. ROGAŠKI VRELCI (6 zabojev Donata Mg) - Marija
PLOHL, Dobrteša vas 16 a, Šempeter
16. BLAGOVNI CENTER CEUE (paket presenečenj) - Tanja
PETEK, Rakuševa 15, Ormož
17. EMO POSODA Celje (BIO pekač) - Zdenka Piemenitaš,
Gozdna ulica 1, Rogaška Slatina
Št.1 -9. januar 1992
27
št. 1 -9. januar 1992
28
Št.1 - 9. januar 1992
29
št. 1 - 9. januar 1992
130
št. 1 -9. januar 1992
31
Št.1 - 9. januar 1992
32
TRAČ-nice
Vremenska politika
Celjski šef prenoviteljev Željko Cigler načrtuje v nasled-
njih tednih prenovo Hidrometeorološkega zavoda Slovenije.
To, da vremenarji napovedujejo do plus dvanajst stopinj,
v Celju pa sredi dneva namerijo le dve stopinji Celzija,
resnično ni ničemur več podobno. Do volitev, ki bi vsaj
nekoliko pogrele politike in občane, pa je še daleč.
Zeleni modrijani
Primerjava stranke Zelenih z zasebnim podjetjem ni po-
vsem umestna, ugotavljajo celjski podjetniki. Med njimi je
namreč le peščica takšnih, ki imajo svoja podjetja kar v last-
nem stanovanju, nekoliko več je takšnih, ki so v podjetja
zaposlili tudi svoje žene, vsekakor pa ni nikogar, ki bi si
lahko s proračunskim denarjem kupil tudi bogato avdio-
video opremo. Za Zelene Celja bo treba najti drugačno
primerjavo.
Še en poslanec Zelenih Anton Šepetavc, ki je v svojem
volilnem okrožju dobil celo več glasov kot zdajšnji župan
Anton Rojec, je za Zelene zastavil svoje dobro ime, zato od
stranke zahteva korektno politično delo. »Ce bo drugače,
bom izstopil in v skupščini deloval kot neodvisni poslanec,«
je zagrozil na delovni konferenci stranke. Predsednik Jarh
mu je odbrusil, da tako ali tako ne more izstopiti, ker nikoli
ni bil član Zelenih. Kako je bil lahko kljub svojemu nečlan-
stvu imenovan v nadzorni odbor stranke, pa ostaja evi-
denčna skrivnost Zelenih Celja.
Šus v giavo
Osiječan Silvijo Ivandija,
eden najboljših rokometašev
Celja Pivovarne Laško
v zadnjih treh sezonah, je
konec novembra okrepil eki-
po rimskega Lazia. Na vpra-
šanje, kaj mu gre sedaj bolje
z jezika, italijanščina ali slo-
venščina, je bliskovito odgo-
voril: »Još uvijek slovenski!«
Šmarski zidarji
šmarske peripetije z voli-
tvami novega župana se na-
daljujejo. In ker je vse strah,
da bo novi župan padel, še
preden se sestane skupščina,
držijo imena kandidatov
v strogi tajnosti. Toda vsaj
o enem od kandidatov se že
na vehko pogovarjajo
v šmarskih zidarskih krogih.
Celjski poslanec Zelenih Božidar Jurko je ogorčeno
protestiral, da bi bil kdajkoli podkupljiv in naiven
poslanec. Prvo mu verjamemo, za drugo, naivnost, pa
smo glede na to, da je protestiral pri svojem strankar-
skem prvaku Jožefu Jarhu, že nekoliko v dvomih.
Stran (ka)
šaljivcev
Ustanavljamo stranko šaljivcev. Pošljite
nam svojo najboljšo šalo in postali boste naš
član. Najzvestejši bodo imeli nekatere pri-
vilegije kot se za strankarske prvake spodo-
bi. O teh vas bomo obveščali v naslednjih
številkah Novega tednika. Vsekakor pa že
sedaj napovedujemo veliki poletni miting
- nepozabni izlet šaljivcev NT&RC.
Nekaj šal za pokušino smo si sposodili iz
knjige Smeh ni greh.
Želje
Trije norci gredo čez pašnik in zagledajo na
njem kravo.
»Joj, ko bi bila tole Helena Blagne!«
»Joj, ko bi bila Lepa Brena!«
»Joj, ko bi bila vsaj tema!«
Jezikava
Kupec potiska nogo v čevelj, a ne gre.
»Dajte mi čevelj, ki bo za številko večji.«
Prodajalka si ogleda položaj in pravi:
»Dajte jezik ven, pa bo šlo.«
Kupec pomoli jezik iz ust in zamomlja:
»... še vedno ga ne morem obuti!«
Vikendaš
Marko je kupil star železniški vagon in ga
zdaj uporablja za vikend. Nekega dne v do-
kaj slabem vremenu kadi pred svojim vi-
kendom. Mimo pride sosed in ga vpraša:
»Zakaj ne kadiš notri v vozu?«
»Ne morem, imam oddelek za nekadilce.«
»Potem pa glej, medtem ko kadiš, skozi
okno.«
»Na tablici piše, da je prepovedano nagibati
se skozi okno.«
»To va ni udobno.«
»Seveda ni! Najhujše je takrat, ko moram
na stranišče. Takrat morajo vsi sosedje po-
rivati voz, kajti WCje dovoljeno uporabljati
samo med vožnjo.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
NT&RC
Trg V. kongresa 3 a
63000 CELJE
zavarovalnica triglav
Ker življenje potrebuje varnost
G LOSA
Sindrom
omrtvelosti
kosi v Celju
Prednovoletno vzdušje
na ulicah tretjega največje-
ga mesta v državi Sloveniji
je bilo klavrno. Zadeve so
se pričele obračati na bolje,
ko je tik pred božičem celj-
ska Turistična zveza, v so-
delovanju s Poslovno skup-
nostjo za turizem, lansirala
vest, da bodo pripravili no-
voletno rajanje na Tomši-
čevem trgu.
Veliko nas je bilo, ki smo
se zahvalili ljubemu Go-
spodu, da bo tudi naše me-
sto vstalo od mrtvih. Toda
tik pred Silvestrovim so le-
voroki organizatorji obja-
vili vest, da prireditev od-
pade, ker niso dobili
ustrezne podpore pri go-
stincih in ker poredni nez-
nani ansambel ni hotel go-
sti celo noč na mrazu za
nekaj bornih tolarjev.
In ker so očitno naivni in
neresni organizatorji misli-
li, da bodo kar od danes na
jutri, za nekaj tolarjev, pri-
pravili največjo celjsko sil-
vestrsko veselico, so morali
priznati, da so fantasti. Se-
veda so tako za nos poteg-
nili regiment Celjanov, ki
je že pripravljal buteljke in
kaj krepkega za silvestro-
vanje na prostem in prija-
teljem napovedoval na ka-
terem eku se dobijo. Raja je
zato rajala doma, malo je
bentila, končno je vsega
dolgočasnega vajena
vzdihnila le: »Ko bi nam
leto 1992 prineslo vsaj
vstajenje Celja od mrtvih.«
Zakladi regije
Maks Bastl, minister za trg
in splošne gospodarske za-
deve: »Tako, škarje in platno
imam jaz v rokah, vaša nalo-
ga je le, da se smehljate in
ploskate, pa se bomo dobro
razumeli!«
Tolarji so vsak dan več vredni, vsaj v Konjicah je
tako. Pred nekaj meseci so na zasedanju konjiške
občinske skupščine v petih sekundah zmanjšali višino
kredita za telovadnico s petnajstih na deset milijonov.
Pred štirinajstimi dnevi pa je dal za enako vsoto župan
Jože Baraga predsedniku vlade Rudiju Petanu celih
pet minut. V tem času bi moral najti teh pet milijonov
tolarjev v proračunu, pa se mu ni posrečilo. Za
popravni izpit ima časa pet tednov.
3 0 novoletni TV
Novoletni TV program je bil na meji naravne katastrofe. Ampak to bi še
nekako preboleli - saj smo tudi poplave in potrese - če ne bi bil hkrati
tudi narodna kulturna katastrofa.
Novoletni TV program je ukinil tudi lanskoletno Emanuelo. Krščanski
demokrati pa že ne bodo gledali takih svinjarij na TV, dokler imajo
videe doma!
Novoletnega TV programa sem se pa le zelo razveselil: še enkrat sem si
dokazal, da imam čisto prav, ker ne plačujem TV naročnine.
TŠ.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Muzlkant mora 'met gobec
»Muzikant mora met
gobec«, pravi Jože Križ-
nik z Vranskega, ki se
sklicuje na star prego-
vor in dodaja: »in če te-
ga ne bi imel, bi sam že
zdavnaj propadel.«
Jože je vpisal v svoj
dnevnik 414 ohceti. Že
preko 20 let razveseljuje
ter z glasbo in besedo
prepričuje ženine neve-
ste in svate, naj vendarle
odstopijo od dejanja.
»Nekatere sem ženil celo
dvakrat, kar me še pose-
bej veseli, saj dokazuje,
da imamo muzikantje
prav.«
Ena iz
Križniliovega
roliava
Soseda zjutraj: »Živjo,
Franci. Kaj ste pa sinoči
imeli pri vas, ko je tako
ropotalo?«
»Oh, nič posebnega. Že-
na je hlače premeta-
vala.«
»Franci, če je samo hla-
če premetavala, se pa že
ne bi tako slišalo.«
»Že, že, ampak sem bil
jaz v njih!«
Št.1 - 9. januar 1992