C C, potiti ». - Rtce ogni giovail mattina. Fosamtzna itavllka 36 ttof..stara 50stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via V al dirivo 19/III; te« lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglas! po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 25. V GORICI, ČETRTEK 12. SEPTEMBRA 1929. LETO I. Tedenski koledar. Petek, 13. septembra: Frančišek K.; Mavrici j; Notburga, devica. — Sobo» ta, 14.: Povišanje sv. križa; Cipri jan, škof. — Nedelja, 15.:_17. pobinkoštna nedelja. M. D. 7 žalosti; Nikomed. — Ponedeljek, 16.: Kornelij, papež; Ljud* mila. — Torek, 17.: Lambert, škof; Hib degarda; Rane sv. Frančiška. — Sreda, 18.: Kvatre. Jožef Kupertin, spoznava* vec. — Četrtek, 19.: Januarij in tovarn ši; Konstancija, devica, mučenica. V četrtek, dne 19. septembra je ščip; vreme spremenljivo. Novice. Dar Mussoliniju. Za obnovitev in popravo starodav* ne bazilike sv. Justa v Trstu je darò* vala vlada dvakrat po 100 tisoč lir. V priznanje za te velikodušne podpore so izdelali po vzorcu sulice sv. Sergija v naravni velikosti srebrno sulico (tr* žaški grb!) ter majhno skrinjico za re* likvije z zlatimi palmovimi vejami. Delo je naredil tržaški juvelir Janežič. Darilo so te dni poklonili Mussoliniju. Napis v latinskem jeziku se glasi po naše: »Vodji Beni tu Mussgliniju, za starodavno tržaško baziliko izredno zaslužnemu, Gospodnjega leta 1929., liktorskega leta 7.« Za zdravo mladež. Po uradnih podatkih je bilo letos med počitnicami čez 228 tisoč šolskih otrok poslanih ven v prosto naravo, da se napijejo solnca in si ojačijo zdravje. Ob morju, v gorah in v raz* nih zdraviliščih so otroci prebili večji del počitnic in se pripravili za novo šolsko leto. Uradno poročilo s pono* som ugotavlja, da nobena druga vlada ne stori toliko za svojo mladež ko italijanska. Namesto dežja burja. Trst je znan kot glavno mesto bur* je. Vročina, ki je vladala med šmarni* mi mašami, bi se morala končati z dež* jem, toda v Trstu ne velja to pravilo; prišla je burja, dvignila prah, pometla ceste in zrak ohladila. Temperatura je zdaj znosna, toda suša se še zelo ob* čuti. Stanje prebivalstva. Kr. odlok od 2. avgusta 1929. je raz* glasil, da je dne !.. decembra 1921. (to je ob priliki zadnjega ljudskega štetja) dejansko bivalo v Italiji 38,724.798 lju* di, dočim jih je bilo zakonito pristoj* nih 39,958.147. Enotnp uniforma. Odslej bodo morale vse ženske, ki so uslužbene pri pošti, nositi posebno uniformo; isto velja tudi za moške uslužbence, toda le za one, ki so za ča* sa službe v stiku z občinstvom in slu* žijo pri glavnih poštah, kot n. pr. v Trstu. Med Radičeve!. Pri »Domu«, glasilu nekdanje Radi* čeve stranke, je prišlo do sprememb. Do sedaj je bil izdajatelj lista in nje* gov glavni urednik dr. Vladko Maček, zadnji načelnik Radičeve stranke, njen podnačelnik Josip Predavec je bil pa odgovorni 'urednik. Sedaj je Maček odložil glavno uredništvo, ka* terega je prevzel Predavec; Maček je ostal samo še izdajatelj »Doma«. Odlikovan Ljubljančan. Nobelovo nagrado za kemijo je do* bil Ljubljančan dr. Mirko Pregl. U* če n jak je profesor fiziologične kemije na graški univerzi. Svoje ime je pro* slavil v svetu, ko je iznašel mikroana* lizo. Učeni mož ima že 60 let, a še vedno živahno raziskuje. Triglavske žrtve. Očak naših gora Triglav je zopet zahteval dvoje mladih življenj. V tu* ristom znani severni triglavski steni sta se smrtno ponesrečila dva Ljub* ljančana poslovodja H. Brandt in aka* demik Ernest Bračič. Iskala sta novo stezo po severni triglavski steni v smeri, kjer je odkril svojo Solkanec dr. Jug, ki se je tudi tam ubil 1. 1924. Letos je Triglav zahteval že tri žrtve. Nove znamke. Za odplačevanje postavne pristoj* bine (tassa di scambio) bodo izdane v kratkem nove kolkovne znamke za 5 in 25 vinarjev. Eno leto. Dne L t. m. je minilo eno leto, od* kar je bila takratna albanska repub* lika proglašena za dedno kraljevino in njen dotedanji predsednik Zogu za njenega kralja. Mlada monarhija je svojo prvo obletnico slovesno ob* ha j ala. Načelnik ital. vlade je ob tej priliki poslal kralju Zogu*ju daljšo brzojavno častitko, v kateri je nagla* sil uspehe, katere je dosegla nova vladavina v prvem letu obstoja in je zagotovil prijateljstvo in sodelovanje združenega italijanskega naroda tudi v bodoče. Kralj Zogu se je za brzo* javko zahvalil in obljubil zvestobo Italiji, želeč ji veliko prihodnost. Državna trobojnica bo od sedaj naprej vsak dan od zore do mraka izobešena na vseh stražni* cah finančne straže ob vsej državni meji, tako je določil načelnik vlade. Odličen zbor. Na drugem mestu poročamo kratko o zborovanju Društva narodov, ki se vrši te dni v Ženevi v Švici. Zastopa* ne so z malimi izjemami vse države sveta. Med zbranimi odličnjaki je 24 zunanjih ministrov raznih držav in 5 ministrskih predsednikov, med njimi angleški Mac Donald in francoski Briand, ki vzbujata največje zani* manje. Ngv I 1 i S t 1929 070(450. C IM TO 50.36=1631 jj|^ ^ ^ fai nei Luščilnico riža grade na Šušaku pri Reki. Pri novem podjetju je udeležena tudi družba »Riseria Italiana« iz Milana. Tvor ni ca bo začela delati proti koncu tega leta. Riž je oblečeno žito in ni ravno tak, kot ga kupujemo v trgovini, temveč ga morajo v luščilnicah oluščiti in šči* stiti. Dnevni hotel v Trstu. Na Korzu je že dalje časa zaprta trgovina železnine, bivši Grajnic, ki se je preselila drugam. V palači na Korzu pa prirejajo prostore za velik dnevni hotel, kjer se bodo ustavljali tujci, ki se mude v mestu le čez dan. Tam bodo lahko počivali, se okopali, osnažili čevlje in obleko, se dali briti, pisali pisma itd. Praktična napraVa! Baje bo že v 2 mesecih odprta. Življenje in smrt v Gorici. V pereteklem mesecu se je vzelo v Gorici 18 parov, rodilo se je 84 otrok, 52 prebivalcev je pa umrlo. Torej Ima Gorica 32 ljudi več. Skrb za izpuščene kaznjence. Mnogokrat pridejo v zapore ljudje, ki so še nravno dobri, neskvarjeni. Lahkomiselnost, pijanost, prilika, vča* sih tudi nesreča so jih pahnile pod ključ in jim vtisnile pečat, ki postane za marsikoga usoden. Ko zapuste ti ljudje, večkrat po par dnevni kazni, ječo, so navadno vsi poparjeni in mno* gokrat brez sredstev. y tem neprijet* nem in mučnem duševnem razpolože* nju jim je treba priskočiti na pomoč in pomagati do urejenega življenja. Zato se v Gorici snuje društvo za oskrbo bivših kaznjencev. Že danes opozarjamo na to potrebno dobrodel* no društvo, o katerem bomo še po* ročali. Nov zločin. Komaj so pokopali žrtve v Nizzi, že javljajo, da so v mestu Namurju na Belgijskem nekateri Italijani do krvi pretepli fašista dr ja. Negali ja. Ita* lijanski konzul je odločno nastopil, da se zločinski napadalci polove. Pod ničlo v Budimpešti. Po nenavadni vročini prvih sep* temberskih dni, ki je tlačila tudi Bu* dimpešto, so zadnjo soboto začeli pi* hati mrzli vetrovi in v nedeljo zjutraj je stal toplomer v Budimpešti na ničli. Pač nekoliko prehitro ohlajenje. Poljski katoliški shod. V Poznanju se je te dni vršil deseti poljski katoliški shod. Otvoril in vo* dii ga je poljski kardinal Hlond ob navzočnosti mnogobrojnih zastopni* kov raznih katoliških organizacij in silne množice ljudstva. Sprejeta je bila med drugimi sklepi resolucija, ki izraža prepričanje, da nudi politika, ki temelji na katoliških načelih, jam* stvo za veličino domovine. Premeščeni občinski tajniki. S prefekturnim odlokom od 4. sept. so premeščeni naslednji obč. tajniki: A. Mocorini iz Rihenberka v Ajdov» ščino, P. Dorigo iz Kaprive pri Krmi» nu k Sv. Luciji pri Tolminu, Amar. Pezzicar iz Zagraja v Anhovo (Salona d’Isonzo), L. babuder iz Bovca v Opatjeselo. 127 ljudi utonilo. Na nekem finskem jezeru se je preteklo soboto potopil parnik »Ku» ru«. V sled viharja so se namreč vsi potniki zatekli na nasprotno stran krova in parnik se je jel potapljati. Utonilo je 127 ljudi; večinoma so šo» larji. Shod gluhonemih. V Bolonji so te dni otvorili 3. dr» žavno zborovanje gluhonemih. Na dnevnem redu je vprašanje šol in samskega davka ter obvezno zavaro» vanje gluhonemih delavcev. Tržaški izvoščeki imajo od 15. t. m. dalje novo tarifo: 2 L stane prvih 686 m vožnje ali prvih 14 minut čakanja, 25 stotink vsakih nadaljnih 110 m ali 3 minute. To velja za izvoščeke s konji. Predsednikov sin se ženi. Ameriška javnost bo zopet za eno senzacijo bolj sita. Sin bivšega pred» sednika Coolidgeja bo vzel v zakon hčerko njujorškega guvernerja. Po» roka bo prav sijajna. Brž po poroki pa bosta šla oba zopet na delo. Goo» lidgejev sin je železniški uradnik, ne» vesta pa pri neki tvrdki. Podružnica Ljub. kreditne banke v Trstu je v ponedeljek 9. t. m. prenehala po» slovati. Njene posle je prevzela »Banca Nazionale del Lavoro«, ki je pred prilično enim letom prevzela že posle goriške podružnice. S tem je prenehalo delovanje in poslovanje Ljubljanske kreditne banke v Italiji. ^ Prepovedano meso. Vsako jutro, in sicer že nekaj časa sem, tudi ob petkih, je prihajala v tržaško mesnico v via Giulia številka 1 neka 21 letna Antonija Ra» poteč in je jemala meso na račun svo» je gospodinje Kat. Levi, ki je bila klijentinja mesnice. Ker je pa kredit dosegel že precejšnjo višino, je sto» pila lastnica mesnice gospa Al. Galli» na h gospe Levi s prošnjo, da bi ji pia» čala dolžni znesek. V njeno nemalo začudenje je pa zvedela, da Rapotec že dalje časa ni več v službi pri Levi» jevih, da je torej jemala meso pod sleparsko pretvezo. Razjarjeni in osle» parjeni ženski sta zadevo javili obla» stvu, ki sedaj pridno išče prefrigano tičko Tončko, da bi ji dalo priliko v zaporu poravnati račun za prepove» dano meso. Srebro v Črnigori. Črnogorski bogataši, bratje Marič iz Kolašina čistijo že več časa pod vodstvom nekaterih inženirjev že opuščeni rudnik srebra v Brskovu. Iz» kazalo se je, da rudnik ni izčrpan, te nveč še zelo bogat. Manj orožnikov. Po najnovejšem odloku, ki ga bo zbornica šele sprejela, se bo število orožnikov zmanjšalo za 10.000. Prosvetno društvo so si ustanovili 15. junija 1.1. v Buenos Airesu tamošnji slovenski izseljenci. iJruštvo hoče zbrati vse Slovence, ki so raztreseni po južnoameriški pre» stolici in pokazati, da tudi nekaj zmorejo. 1. septembra so imeli svojo prvo prireditev v veliki dvorani sredi mesta, uruštvo si je uredilo tudi svo» jo Knjižnico in čitalnico, kožne j c bo društvo nudilo novodoslim prise.jen» cem tudi moralno in gospodarsko pomoč. Res, plemeniti cilji in Bog daj, da bi jih naši rojaki onkraj morja v pol» ni meri dosegli. Rotschild v Jugoslaviji. Na Bledu se mudi že več časa znani bankir Rotschild. Imel je več razgovo» rov s finančnim ministrom Šverljugo glede velikega državnega posojila. H» nančni mogotec je bil tudi pri kralju na kosilu in z njim na lovu. Sedemdesetletnica. Dne 4. sept. je poteklo 70 let, kar je bil sedež lavantinskih škofov prene» šen od Sv. Andraža v Lavantinski do» lini na Koroškem v Maribor. Kot prvi je bil ustoličen na mariborskem ško» fijskem sedežu vladika dr. Anton Slomšek, ki se je največ trudil, da je prišla škofijska stolica v Maribor. Grozen vihar je divjal pred dnevi na Filipinskih otokih, ki leže v Tihem oceanu. Ško» do, ki jo je napravil, cenijo nad deset milijonov dolarjev. Toda hujše so človeške žrtve, ki jih je zahteval: 164 je mrtvih, 210 oseb je pa zginilo. Koliko prebivalcev ima Beograd? Dne 15. aprila t. 1. je bilo štetje be» ograjskega prebivalstva. Po uradnih podatkih šteje jugoslovanska presto» lica 226.289 prebivalcev, 212 tisoč je domačinov, ostali so inozemci. Italija» nov je bilo naštetih 439. Državni prispevek za deželne nagrade pri žitni bitki. Država je dala za 1. 1929.»30. posa» meznim deželam različne zneske, ki naj se porabijo za razdelitev nagrad pri tekmovanju za največje uspehe pri žitni bitki. Naj višji zneski so nakaza» ni deželam v južnem delu države, de» želam v Julijski krajini pa sledeči: Pulj in Videm po 9.000 lir, Gorica in Trst po 5.000, Reka in Zader pa po 2.000 lir. Čuden kšeft. Po deželi okrog se širi nova mreža sleparije. Iz Amsterdama na Holand» skem vam pride pismo od nekega Ju» da, v pismu nekaki papirčki. Ako 4 papirčke predaste 4 raznim osebam, potem bo vsaka teh oseb zopet dobila iz Amsterdama ravno take papirje, in če bo vsa ta druga pošiljatev tudi raz» prodana, boste vi dobili Veliko denar» no nagrado, menda 2000 holandskih goldinarjev, najprej seveda le nekaj »na račun«, glavni del krasne svote »pozneje«. Tvrdka vam pošlje tudi sezname srečnih oseb, ki so že prejele nagrado. — Za dobrega računarja je jasno, da Jud slepari. Morda bo res dal nekaj nagrad, prodal na milijone listkov, spravil sijajen »inkaso«, po» em pa izginil. Kje naj bi jemal denar, da ga bo delil lahkovernim ljudem brez konca naprej? Zato, ljudje, po» zor! Ne verujte prehitro! Je že boljša stara loterija, če hočete kaj zastonj dobiti. Najbolje pa je delati in varče» vati: nese malo, pa gotovo. Zadružništvo v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je danes 17 Zadruž» nih zvez s 4308 zadrugami in 501.S55 člani. Najmočnejša je zadružna zve za v Ljubljani, katere č.anice imajo 127.000 udov; druga je Savez srpsk h zemljoradničkih zadruga v Beogradu s 82.922 člani. Schneider-jeva kupa. V zadnjem tednu je vladala med športnim svetom velika nervoznost v pričakovanju, kako bodo izpadle tekme za Schneiderjevo kupo. Kaj je Schneiderjeva kupa? L. 1913. je fran» coski izdelovalec topov Jacques Schneider dal na razpolago franco» skemu zrakoplovnemu klubu posebno kupo v vrednosti 25.000 zlatih fran» kov, katero naj dobi dotična drža» va, ki si tekom petih let trikrat pri» bori prvo mesto v hitrosti pomorskih letal (hidroplanov). Tekme se lahko udeležijo vse države. Prve tekme za to kupo so se vršile leta 1913. in 1914,, potem so bile prekinjene radi svetov» ne vojne, nakar so se zopet pričele 1. 1919. Od predlanskega leta naprej se vrše tekme vsako drugo leto. Tekme za Schneiderjevo kupo so predvsem zato zanimive, ker se pri njih dosežejo najvišje hitrosti. Kako se je hitrost razvijala, kaže najbolje pregled dosedanjih tekem, iz katere» ga tudi razvidimo, katere države so bile zmagovite v dosedanjih tekmah: Leto zmagovalec hitrost (km na uro) 1913. Francija 73 1914. Anglija 139 1919. razveljavljena 1920. Italija 172 1921. Italija 179 1922. Anglija 235 1923. Amerika 295 1924. se ni vršila 1925. Amerika 377 1926. Italija 395 1927. Anglija 453 1928. se ni vršila 1929. Anglija 529 Iz zgornjega pregleda razvidimo, da se je tekom 15 let brzina vodnih letal poosmerila, kar daje tudi jasno sliko o silnem in hitrem razvoju letalne tehnike. Letos sta tekmovali za Schneider» jevo kupo le dve državi, in sicer Ita» lija in Anglija, Francija in Amerika sta se umaknili pred tekmo. Zmagal je angleški letalec Waghorn, ki je preletel dolžino 350 km v manj kot 40 ^minutah. Dosegel je torej na uro srednjo brzino od skoraj 529 km.' Drugo mesto je bilo priznano Italija» nu Dal Molimi, ki je dosegel srednjo brzino 457 km na uro. Prihodnje tekme se bodo vršile 1. 1931., in če pri teh tekmah zopet zrna» ga Anglija, ostane kupa končnove» t javno njej. Pri prihodnjih tekmah bo skoraj gotovo do-ežena hitro t 600 km na uro, če ne še več. Kako je s politiko. Velik uspeh žitne bitke. V četrtek 5. septembra se je v pa» lači prefekture v Forli»ju vršila seja stalnega odbora za žito. Seji je pred» sedoval ministrski predsednik Musso» lini. Minister za narodno gospodar» stvo Martelli je odboru podal obširno poročilo o letošnji žitni letini v Italiji in o uspehih prizadevanja za povzdi» go žitnega pridelka. Poročilo ministra Martellija je zelo obširno Priobčili bomo važnejše ugotovitve. Martelli je izjavil, da se letošnji pridelek žita lahko ceni na več kot 70 milijonov, čeprav še niso znani na» tančni podatki iz vseh pokrajin. Ta številka se je dosegla kljub vremen» skim neprilikam v delu severne in srednje Italije. Letos je bilo vreme sploh zelo nasprotno. Huda zima in tej sledeča suša sta povzročili kme» tovalcem mnogo skrbi. Samo na po» mlad je bilo nekaj dobrodejnega de» žja, a še tega je bilo v južni Italiji in Sardiniji malo. Navzlic temu pa se je letos pridelalo toliko žita kot še nikdar prej. Največji pridelek pred vojno je bil 1. 1913. in sicer je znašal 58 milijonov stotov. Po vojni pa je bil največji pridelek 1. 1925. namreč 65 milijonov stotov. Pomisliti je tudi treba, da je bil prostor, posejan z ži» tom, nekoliko manjši kot lansko leto. Ta napredek je predvsem povzročilo velikansko zanimanje za pridelovanje žita. Sejejo se sama izbrana semena, povsod se vpeljujejo stroji in rabijo in priporočajo se umetna gnojila. Gre za to, da se pridelek na istem prosto» ru pomnoži. Nato je ministrski predsednik Mussolini predložil odboru dnevni red, s katerim se odobrava poročilo ministra Martelli»ja in se provincam, ki so pridelale nad en milijon stotov, izreka zahvala. Največji pridelek iz» kazuje provinca Foggia v južni Italiji s 3 milijoni stotov. Poleg Fogge je še trideset provinc, ki so pridelale nad en milijon stotov. Končno je odbor sklenil, naj se pridelovanju žita po» sveča še večja pažnja kot doslej. Naslednji dan se je vršila druga seja. Tudi tej je predsedoval načel» nik vlade Mussolini. To pot so poleg drugih važnih odredb sklenili tudi, da naj se pospešuje živinoreja. Da se bodo ti uspehi pravilno ce» nili, priobčujemo razpredelnico pri» delka pšenice v zadnjih osmih letih. Pridelek je bil: leta 1922. 44 mil. stotov, leta 1923. 62 mil. stotov, leta 1924. 46 mil. stotov, leta 1925. 65 mil. stotov, leta 1926. 60 mil. stotov, leta 1927. 53 mil. stotov, leta 1928. 62 mil. stotov, leta 1929. 70 mil. stotov. Ugodne posledice. Radi izredno visokega pridelka žita bo letos treba uvoziti kakih deset mi» lijonov stotov žita manj kot lansko leto. Ako se računa stot žita po 80 lir, tedaj se bo uvoz v Italijo zmanj» sai za približno 800 milijonov lir, kar je lepa svotica, ki bo ostala doma, mesto da bi jo plačali inozemstvu, la denar se bo lahko uporabil za zbolj» sanje zemlje m za avig aomačega go» spouarstva. Žitna bitka je torej zelo važna za vse gospodarstvo. Zato jo vlada krepko podpira. _ Notranji boji v Avstriji. Ko so se avgusta meseca v Sc. Lo» vrencu v Avstriji socialni demokratje spopadli z nacionalističnimi četami domovinske brambe (.neimwehr) in so na bojišču obležali mrtvi in ranje» ni, je evropska javnost pozorno obr» mia oči na Dunaj. Kaj se godi v Nem» ski Avstriji? Kako da sta v tej državi dve strannarski armadi: na eni strani republikanska garda (.Schutzbund), ki nastopa pod rdečim prapor jem, 114 drugi strani pa domovinska bramba, ki oznanja boj socializmu in se ogreva za »močno roko v državi«. Kam pelje to? Kaj če izbruhne v notrini Avstrije prava meščanska vojna. Kako se bo» do pri tem zadržale na Avstrijo me» ječe države? Vsa ta vprašanja vzbu» j a jo opravičeno pozornost sveta. Za» to si na kratko oglejmo, kako stoje stvari. Deset let avstrijske politike. Če hočemo doumeti sedanji zapie» tem položaj, moramo pogledati, kako se je avstrijska politika razvijala v zadnjih desetih letih. Ko je padla avstrijska monarhija, so združene nemške stranke alpskih dežel razglasile nemško » avstrijsko republiko. Pravi stvarniki avstrijske republike so bili socialni demokratje, ki so v takratnem revolucijonarnem navalu, ko so zapihali črez ves svet ruski vetrovi, zavladali nad novo dr» žavo. Prvi kancelar (.ministrski pred» sednik) avstrijske republike je bil socialni demokrat dr. Rentier, ki je tudi podpisal mirovno pogodbo, 8ta» re meščanske stranke so bile potla» čene in razpršene; socialni demokra» tje so imeli lahko delo, ko so meščan» skim strankam očitali, da so šuntale na vojno in da so sokrive vse nesre» če, ki je prišla nad Avstrijo, ludi prej mogočna krščansko » socialna stranka je močno skopnela; izgubila je predvsem delavstvo, ki se je v sklenjenih vrstah, deloma tudi pri» siljeno, postavilo za socialnimi de» mokrati; izgubila pa je tudi premoč na Dunaju, v dvamilijonskem mestu, kjer je preje nad 20 let neomejeno vladala. Državno krmilo so držali v rokah socialni demokrati, ki jih je vodil daroviti in daljnovidni mislec Otto Bauer. Ta ugodni položaj so so» cialni demokratje korenito izrabili, da utrdijo svoje strankarske posto» janke. V državno brambo, t. j. v stal» no vojsko, ki je Avstriji dovoljena po mirovnih pogodbah, so spravljali svoje pristaše. Dunajske občinske urade so napolnili s svojimi somišlje» niki. Posebno veliko in učinkovito potezo so napravm, ko so razglasili, ua mora mea aeiavci viauati enotna stroKovna tronta. 10 je pomenilo, aa je vsak aelavec moral bm včlanjen v socialno » demokratskem strokovnem zoruzenju, plačevati predpisane pri» spevne m naročevati predpisane h» ste. Delavec, ki se m noter orgauizi» rati v socialno » demokratskih stro» Kovnin društvih, je nar zgubil službo m moral na cesto, hociamo » oemo» Kratski sindikati so z mnogimi pod» jetniKi sklenili pogodbe, v katerin so se podjetniki oovezali, oa bono spre» jemati na ueio le tiste delavce, ki se izkažejo, oa so člani socialno » nemo» kratskin organizacij, bocialni uemo» kracje so s silo teptali organizacijsko svobono vseh tistih delavcev, ki so bili drugega političnega mišljenja. 8 to zatiravno politiko so socialni demokratje prve case dosegah krasne uspehe. Leta 1919. je Glavna strokov» na zveza (.socialno » demokratska) štela 789.UUU elanov, dve leti pozneje pa je narastla na l,u8o.uuu članov — meutem, ko je istega leta Zveza kr» ščanskih strokovnih društev stela samo JU.OOU članov. Z izvrstno po» drobno organizacijo in s stalnim pri» tisKom na industrijsko delavstvo je socialna demokracija stalno nara» sčala. la čas pa se je tudi krščansko so» cialna stranka prebudila, se z vso močjo vrgla na deželo in organizirala vzorne stanovsko » politične Kmečke zveze. Ko se je 1. 1921. pokazalo, da je Avstrija pred gospodarskim polo» mom, je njen vooja Seipei s krepko roko zgrabil za državno krmilo. Do» segel je zlato posojilo Zveze narodov, utrdil valuto, izčistil upravo in s tem postavil vse narodno gospodarstvo Avstrije na trdno podlago. V tem ozi» ru je Seipei res oče Nemške Av» strije. loda pri tem obnovitvenem delu se je Seipei obtežil s čudnimi zavez» niki. Proti socialni demokraciji, ki je sicer mnogokrat demagoško, a vendarle dosledno zastopala interese revnih ljudi, proletarijata, je krščan» sko » socialna stranka stopala združe» na z vsemi kapitalističnimi in svobo» dnomiselnimi silami v državi. Da se vzdrži na vladi, se je moral Seipei vdajati zahtevam svojih zaveznikov, tudi če mu niso bile všeč. Krščansko» socialna stranka se je vedno bolj za» pletala v mreže bankarskega sveta, dokler niso udarile na dan smrdljive korupcijske afere, ki so stranko spra» vile ob lep del ugleda. Vedno tesnej» ša zveza krščanskih sociaicev s kapi» talističnim meščanstvom je tudi za dolgo odbila velike delavske množice ne samo od stranke — marveč tudi od Cerkve. Stranke in Cerkev. Stališče avstrijskih strank do vere in Cerkve je jasno: Krščansko socialna stranka po» udarja, da hoče braniti katoliška na» čela v javnem življenju. Posebej bra» ni nerazdružnost zakona, verouk v šoli, svobodo Cerkve kot javnoprav» nega bitja itd. Socialno demokrat, stranka ozna* nja, da je vera zasebna zadeva, stvar vesti. Toda obenem se je odločno po* ganjala za uvedbo razporoke, za raz* rušitev krščanske družine, za pra* vico mater, da zatrejo plod, za brez* versko šolo. Obenem je socialno de» mokratsko časopisje z neznansko strupenostjo napadalo škofe in du* hovne ter sramotilo cerkev. Socialni demokratje so stalno naprtovali ka* toliški Cerkvi vse politične pogreške, ki so jih napravljali posamezni kršč. socialni politiki ali pa stranka. Vsa smer socialne demokracije je odloč* no protiverska. Velikonemška stranka, ki živi že leta v zavezništvu s krščanskimi so* cialci, je zastopnica bogatega me* ščanstva in ima brezverski program. Toda radi dobičkanosnega zavezništ* va ne nastopa bojno proti veri, četudi vedno poda socialnim demokratom roko, če gre za to, da se prepreči uvedba verske šole. Ker so v hudih političnih bojih mnogi cerkveni predstavniki odkrito nastopali za krščansko * socialno stranko in njih kapitalistične zavez* nike, so socialni demokratje započeli proti katoliški cerkvi oster boj. »Zve* za proletarskih svobodnomislecev« je organizirala množinske izstope iz Cer* kve. Številke govore resnico, ki je za Cerkev strašna: v letih 1919.—1927. je samo na Dunaju izstopilo iz katoliške Cerkve 113.906 ljudi. To da misliti! Ko so v junijskih nemirih 1927. na Dunaju počili streli in je vrsta de* lavcev obležala mrtva na cesti, se je jeza socialističnih množic zagnala proti katoliški cerkvi. Tisto leto je izstopilo 28.836 avstrijskih katoliča* nov iz Cerkve! Nič ni zaleglo dokazo* vati, da je bila na vladi kršč. socialna stranka, ne pa Cerkev: v duši delav* skih množic sta se stranka in Cerkev zlili v eno podobo. Zato ni čuda, če mladi katoliški rod v Avstriji zahteva, naj se dušno pa* stirstvo loči od politike, naj duhovni* ki postanejo pastirji vseh, tudi ko* munistov in socialistov, in teh še po* sebej. Obenem pa zahtevajo, naj kršč. socialna stranka krene na na* čelna pota in naj se spet zavzame za koristi revnih stanov ter za bistve* na katoliška vprašanja, posebno za versko šolo. Središče teh stremljenj je mladinsko gibanje »Neuland«, ki ima med mlado duhovščino obilo pri* stašev. Pa tudi med socialnimi demokrati so nastopile skupine ljudi, ki jim divji protiverski boj socialne demokracije ni všeč, ker smatrajo, da je zmoten in škodljiv. Te še maloštevilne, a po ve* ljavi svojih članov pomembne sku* pine so se združile v »Zvezo verskih socialistov«. Seveda je v njih nazo* rih dokaj zmede in nejasnosti; toda že samo to, da verski socialisti nasto* pajo v socialnodemokratski stranki proti materijalizmu in za spoštovanje verskih dobrin, kaže, da so važen in koristen činitelj. Tako se duhovna vsebina obeh av* strijskih strank polagoma presnavlja. Razvoj je šele v prvih početkih, a je značilen za politično presnavljanje v mnogih evropskih deželah. Domovinska hramba. Ko se je ob junijskih nemirih leta 1927. pokazalo, da radikalne sociali» stične skupine, ki so oborožene in na žrtve pripravljene, zamorejo resno ogražati javni red v državi, so se po deželi začela krepiti udruženja »do» movinska hramba« (Heimwehr). Va* nja so stopili bivši vojaki in mlajši možje vseh protisocialističnih strank. Za te brambovce se zelo zanimajo ve* liki industrijalci. In voditelj bram» bovcev dr. Steidle je na javnem shodu priznal, da je prejel od industrijalnih družb velike podpore za brambovsko gibanje; pristavil pa je, da je pač bolje prejemati denar od bogatašev kot od revnih delavcev. Toda naravno je, da je brambovska organizacija s tem nekako obvezana braniti koristi in* dustrije. Domovinska hramba prireja že črez leto dni velike shode po vsej Avstriji. Njeni pristaši nastopajo v vojaškem redu in deloma oboroženi. Posrečilo se jim je zlomiti socialno» demokratski teror nad delavci v tvor* nicah. Število delavcev, ki so organi» zirani v socialno*demokratskih stro* kovnih zvezah, je padlo 1. 1928. na 766.168! Široki deli delavstva so se odkrhnili in vstopili v domovinsko hrambo, katere moč je vprav zadnji teden silno narastla, ko je k njej pri» stopila še Kmečka zveza za nižje* avstrijsko deželo, ki šteje nad 100.000 članov. S to potezo so si krščanski France Bevk: Krivda. Povest Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Tiskala, izdala in založila tiskarna »Edinost«. Str. 135. Dejanje pričujoče povesti se takole vrši: Stre« harjev Florijan, močan in čvrst fant, se poroči z Ano iz sosedne vasi. Zakon je na splošno sre« čen, dokler se Florijan ne pobije in tako po» kvari, da ne more hoditi, temveč mora ležati v postelji. K Streharju pride za hlapca Ivan, s ka» terim je bila Florijanova žena, kakor se zdi, pred poroko dobro znana. Ivan zagospodari v hiši, povzroči posredno, da Florijan umre, pre» tepa domače otroke ter se hoče poročiti z go« spodinjo Ano. Domači sin Jože, ki je medtem že dorasel, ga nekega večera v razburjenju ubije. Bevk te knjige ni napisal radi dejanja same» ga, temveč ker ga je zanimal problem krivde. Kdo je pravi krivec, kdo je tisti, ki je žaloigro povzročil? To vprašanje se pri Bevku večkrat povrača. V tej povesti ni odgovoril nanj, sa» mo slutiti nam je dal, da niso krive osebe, ki v povesti živijo, ljubijo, se sovražijo in ubijajo, da so te osebe marveč le orodje v rokah usode, ki določuje tajne, neznane in neumljive zako» ne življenja. Bevk je fatalist. Ta njegov nazor se odraža tudi v njegovi pripovedni tehniki. Bevk iztrže iz tistega brezkončnega toka, ki ga imenujemo življenje človeške družbe, časovno in krajevno omejen enoten kos. Nazaj ne sega, čeprav včasih bolj zadaj ležijo mogočni ali pa celo glavni vzroki dejanja, ki ga opisuje. Zato je samo namignil na razmerje med poznejšim hlapcem Ivanom in Ano, predno se je Ana po» socialci hoteli zagotoviti premoč v tej bojni organizaciji. Kaj hoče domovin» ska hramba? Zlomiti moč socializma, okrepiti državo, očistiti upravo, po* staviti močno vlado. V ta namen za* hteva, naj se državna ustava avstrij* ske republike spremeni. Za spremembo ustave. Pretekli teden je avstrijska agrar» na stranka, ki ima v zbornici 12 po* slancev, sklenila, da zahteva od via» de, naj izdela zakon o spremembi ustave. Vlada naj ta zakon da ljud* stvu na glasovanje. Predsednik repu» blike naj zadobi večjo oblast, usta» -novità naj se gospodarska in politična zbornica. Tudi krščansko » socialna stranka in velenemška stranka za* htevata spremembo ustave po ljud» skem glasovanju. Tistemu delu domovinske hrambe, ki koprni po nasilnem državnem uda* ru in govori o pohodu na Dunaj, to -ni posebno po godu. Zakaj zadnja dva tedna sta pokazala, da velikanska večina prebivalstva ne želi prevrata in diktature, ampak hoče živeti v urejeni svobodi in demokraciji. Tudi med socialno » demokratično stranko so začeli prevladovati zmernejši mo» žje. Kakor kaže, se bo sedanja držav» na kriza rešila v doglednem času s tem, da bo ljudstvo odglasovalo novo ustavo, ki bo okrepila državo in dala državnim oblastem moč, da spravijo delovanje socialističnih republikan* skih gard in pa domovinskih bramb v prave meje mirnega sožitja. točila s Florijanom. Odtod tudi Florijanov pa* dec s strehe, ki je stvarni in neposredni zače* tek žaloigre, a je v dejanje privlečen za lase kot Deus ex machina. Ali je to pravilno, je se» veda drugo vprašanje. — Dejanje povesti je razdeljeno na dva rodova, kar gotovo ni pred» nost. Vpliv Dostojevskega, se mi zdi, se še po» zna. Prizor v sodni dvorani človeku nehote po» kliče v spomin podoben prizor v »Bratih Ka» ramazovih«. Eno dobro stran pa ima Bevk vedno, namreč, da nikdar ne ustvari nobene osebe, ki bi ne bi» la resnična, iz katere bi ne odsevalo življenje. Umetnih ljudi ne pozna. Zato se njegove knjige kljub tehničnim pomanjkljivostim lahko bere* jo. Tisto pa je, da še ni napisal nobene knjige, ki bi v človeku vzbudila vtis, da je življenje lepo. Bevk veselja ne pozna, iz vsake strani zi» ja v človeka temen, brezkončen prepad strasti, grdobije, negotovosti. To pa sčasoma utrudi. a. k. Ivan Cankar: Il re di Betainova. Dramma in tre atti. Traduzione integrale dallo sloveno e studio critico di Bartolomeo Calvi. Torino, 1929. Società editrice internazio* naie. Str. 119. Calvi je prevedel Italijanom Cankarjevo dra» mo »Kralj na Betajnovi«. Napisal je tudi 47 strani dolg uvod. Naslanja se v glavnem na iz» dajo Cankarjevih zbranih spisov. Pri podrobni in nekam razblinjeni analizi navaja štri vire, iz katerih je po njegovem mnenju Cankar čr» pai, ko je snoval svojo dramo. Ti viri so: Sha» kespeare*jev Hamlet, M. Gorkega Potepuhi, Nietzschejeva dela in Ibsenovi Strahovi. Ven» Književni pomenki. dar pa na koncu čisto pravilno ugotavlja, da je Cankar kljub vsemu popolnoma izviren limet* nik. O nekaterih stvareh ima Calvi svoje mne* nje. O Kantorju pravi dobro, da ni nietzsche* jansko enotna osebnost (str. 46); estetično naj* bolj posrečen se mu zdi župnik (str. 32), kate* rcmu pa radi nepoznanja slovenske socialne in politične zgodovine prisoja preveč resničnosti. Ugotoviti je treba, da Cankarjev župnik v »Kralju na Betajnovi« ni tipičen primer sloven* skega duhovnika v nobeni dobi, da je marveč karikatura. Rekel bi, da bo nasproti nekaterim Calvijevim trditvam ostala v veljavi sodba Izidorja Cankarja, namreč, da »Kralj na Betajno* vi« ni »poveličevanje nietzschejanskega nad* človeka, marveč pesnikova odpoved temu nek* danjemu idealu«. (Zbrani spisi, V. str. XII). Prevod je vobče dober. V uvodu se vidi, da preroditelj ni doma v slovenski politični zgo* dovini. Kratico SN (gl. Zbrani spisi, V. 301), ki vedno pomeni »Slovenski narod«, tolmači kot »Slovenec« (str. 6). Radi tega je po n j ego* vem Franc Govekar pisal v »Slovencu«, čeprav je bil urednik »Slovenskega naroda«. Cankar* j evo Hano je spremenil v Anno, Krneča in Lu< žarico je prilagodil italijanskemu glasoslovju (Chernez, Lusciarizza), iz adjunkta je naredil pisarja (cancelliere). Tu in tam ni dobro razu* mel in podal slovenskih jezikovnih potankosti. Calvi obljublja, da bo v kratkem prevedel še »Moje življenje« in »Podobe iz sanj«. Njegovo delo za spoznavanje slovenske kulture med Italijani je zelo hvalevredno in ga je treba le pozdraviti. Slepa domišljija. Čudno in žalostno, a vendar resnic* no dejstvo je, da se je med naše Ijud* stvo tako trdno vcepila navada zapu* stiti rodni kraj in oditi v daljne kraje. Nastane vprašanje: zakaj se pa ven* dar naši ljudje tako radi izseljuje* jo? Glavni vzrok vsega izseljeva* nja so slabe letine, ki so morile naše ljudstvo in je silile, da zapusti rodno hišo. Vsakokrat pa tudi ni le to vzrok. Poznal sem fanta, ki ni čisto nič mi* slil na izselitev in je imel pri nekem podjetniku boljšo službo. Ko je pa zvedel, da se je odpravilo par drugih fantov v Ameriko, ni nič odlašal in v enem letu se je preselil čez lužo tudi on. Bila ni nikaka potreba, da se izse* li, marveč ga je vodila samo slepa do* misiji j a, češ, ako se drugim splača iti v tujino, se mora tudi meni. In ta ne* varna bolezen se je tako strahovito oprijela našega ljudstva, da kar v pro* cesijah odhaja iz domovine. Ali se res ne more živeti v naši deželi? Ali se res morajo vsi revni izseliti? Zakaj se pa naši predniki niso izseljevali, oni ven* dar niso poznali drugih zemlja razen onih malih zemljišč, s krvavimi žulji obdelanih, v katere so zakopali vso svojo žilavost, vse svoje trude ter vso svojo ljubezen? Pojdite po Krasu in opazili boste cele gore kamenja v ku* pe spravljenega, sami nepozabni spo* meniki našega kmeta iz onih časov, ko ni bilo na Krasu drugega ko gozd in kamen. In vendar se ljudstvo takrat ni izseljevalo! S potom in krvavimi sra* gami je pripravljalo boljšo zemljo svojim vnukom. In mi smo to zemljo zanemarili in jo hočemo celo zapusti* ti? Nikar dragi fantje, krepki možje! Če nas je redila do sedaj, nas bo še vnaprej in to hočemo na vsak način. Tiste lirce pa, ki jih poleti zapravimo po zakajenih gostilnah in po brjarjih, bomo spravili in lepo shranili, da bo* mo mogli živeti tudi po zimi. Naše lju* be zemlje pa, ki so jo naši pradedeje s toliko ljubeznijo obdelovali, ne bo* mo zapustili, marveč jo okopavali z žilavimi rokami in ona nam bo sto* tero povrnila! Okno v svet. O zborovanju Zveze narodov. V ponedeljek 1. septembra se je v Ženevi začelo običajno vsakoletno zborovanje Zveze narodov. Na zbo* rovanje je prišlo izredno veliko šte* vilo zastopnikov raznih držav. Na* vzoči so skoro vsi važnejši evropski državniki, ki so tudi govorili. Posebno zanimiv j,e bil Briand=ov govor o ev* ropskih združenih. državah. O tej Briand*ovi misli smo že pisali. Sedaj je pa predložil načrt, ki ga je razpo* slal tudi posameznim vladam v prou* čevanje. Briand ima mnogo upanja, da bo njegov načrt, čigar podrobnosti niso še znane, sprejet. V Ženevi so tudi mnogo govorili o razoroževanju. Tu pa je imel važno besedo načelnik angleške vlade Macdonald. Danski mi* nistrski predsednik Stauning pa je iz* javil, da namerava njegova vlada na Danskem izpeljati skoraj popolno razorožitev. Danska armada in bro* dovje bosta skrčena na najmanjše število, ki bo varovalo meje in danska morja. Zborovanje Zveze narodov se še nadaljuje. Poljski, Romuniji in republiki Cile je poteklo triletno odborniško mesto v svetu Društva narodov. Na njih mesto so bile izvoljene za triletno do* bo Poljska ponovno, Jugoslavija in Peru pa na novo. Bombni atentat v Nemčiji. Pretekli petek se je pred vladno palačo v Liineburgu v Nemčiji raz* počila bomba, ki je povzročila veliko škodo. Zločincev niso še dobili. Ker so ti atentati naperjeni samo proti vladnim poslopjem (malo prej so hoteli pognati v zrak poslopje dr* žavne zbornice v Berlinu), sodijo, da gre za politične zločine. Nemški na* cionalci, to je skrajna desničarska stranka, ki so se v svoje politične na* mene večkrat posluževali tudi aten* tatov, ostro obsojajo sedanje napa* de in zahtevajo najstrožjo kazen za krivce. Bombe na Poljskem. Tudi na Poljskem dokazujejo ne* kateri svojo pravico z bombami. V Lvovu so oni dan o tvorili vzorčni velesejm. Neki ukrajinski dijak je vrgel na navzočega trgovinskega mi* nistra bombo. Minister je ostal nepo* škodovan. Druga bomba se je raz* počila v uradih velesejma ter ranila dva navzoča uradnika. Istega dne je na glavnem lvovskem kolodvoru iz* bruhnil požar, ki ga tudi pripisujejo razpoku gorilne bombe. Oblasti so mnenja, da vse te izgrede povzroča kaka tajna ukrajinska organizacija. Fr. Heller: ODISEJ SE VRAČA. »Naravno. Ali poznate tudi posest* nika Aspebrinka z Brinkestada?« Vratarjevo smehljanje se je za spoznanje poglobilo. »Da, malo,« je rekel z nepomenlji* vim padcem glasu. »Rad prireja večje veselice?« »Čisto lepe. Danes zvečer je zopet njegova prireditev.« Filip je malce znižal glas in trepal* niče. »In njegov gospodarski položaj? Razumete,... čisto med nama ...?« Vratar je strmel v desetak, ki se je nekoliko počasneje vrtel v Filipovih rokah, kot da jih hoče zapustiti. Po* gledal je hlastno proti vratom. »Toliko govorijo,« je mrmral. »Da, gotovo. In kaj pravijo? Samo opravljanje, to vemo že v naprej.« »Pravijo, da stoji menda tako, ta* ko ... toda saj vemo, kaj ljudje ...« »Gotovo. Hvala. Izvolite sprejeti to majhno darilce. In ali hočete poskr* beti, da bova moj prijatelj in jaz takoj dobila večerjo« »Hvala, gospod profesor. Takoj bom poskrbel, gospod profesor.« Vratar je med pokloni šel ven in Lavertisse je skočil iz svojega našlo* njača. »Kaj je, profesor? O čem ste tega potepuha zasliševali?« »Zasliševal sem ga o nečem, kar me trenutno v največji meri zanima. Ali vas smem nekaj vprašati, Lavertisse? Ali obsega vaše pestro in obširno zna* nje tudi kaj rudarstva?« »Rudarstva? Niti najmanj!« »Hm. Škoda. Toda saj pojde tudi ta* ko. V Londonu se za denar vse dobi. In tam morate vse potrebno preskrbeti.« t »Kaj pojde tudi tako?« I Filip je Lavertisse*a eno minuto : gledal, pretino je odgovoril: i »Maščevanje zanjo — za Penelopo.« j Lavertisse je zijal vanj in ni mogel j izreči, kar so njegove oči govorile: Ali ! se vam meša, profesor? I »Čujte, ljubi prijatelj, povedati vam j hočem majhno zgodbo, da boste bolje i mislili o meni. Bila je nekdaj v nekem ! majhnem mestu v neki mrzli temni deželi mlada ženska in bila je lepa ter je imela mnogo snubcev. Radi po* manjkanja presojevalne zmožnosti, kar je pri ženskah zelo pogosto, si je izbrala najslabšega. Da, bila je lepa. Njen obraz je bil resen, toda kadar se je smehljala — tako se ni smehljala nobena druga — je bilo, kot da je solnčni sij prodrl oblake na kak me* glen pomladni dan. Vse njeno bitje je bilo kot pomladni dan, ki koleba med solncem in senco. Kadar je postala 1 nežna ali navdušena, je njena punčica Vera In aavljenje. Skrivnostna celica človeštva. Nemara še ni bilo v povestnici člo» veškega rodu časa, ki bi tako glodal na temeljih človeštva kot današnji. Na nas ne vplivajo toliko zunanji vzroki, marveč bolj duševne struje, ki zastrupljajo ' krščansko poj mova# nje človekovega poslanstva. V ropotanju strojev, sredi kričeče reklame, v dobi prvenstev, v tiraniji denarja in telesnih počutkov kaj radi zabimo, da smo pol telesa in pol du» še (nova teologija zove »duho-telo«). Zato se tudi ne zmenimo za strup, ki se širi po žilah dovodnicah krščan# skega občestva in ki truje najhuje na osrednji celici človeštva, na družini. Zadnje dneve v avgustu so se nem# ški katoličani, med njimi krasno šte# vilo vodilnih mož sedanje Nemčije, zbrali na svoje 68. zborovanje v Frei# burgu. Osrednja misel razgovorov je bila, kako obnoviti zdrave temelje kr# ščanske družine in po njej osvežiti občestvo naroda in države. Povzemimo vodilne misli ter jih povejmo našemu krščanskemu ljud# stvu v premislek in ravnanje! Svetost zakona. Razgrni liste! Na kaj naletiš dan za dnem? Ni dneva brez tiskanih zgodb o zakonolomstvu, zakonski nezvesto# bi, o zatiranju klijočega življenja v materinem telesu, o spolnih zločinih, o vsem, kar razkraja svetost občest# va med možem in ženo. Kako to, da se je pojmovanje o za# konu tudi med našimi kmečkimi ljud# mi, v jedru naroda, sprevrglo? Pojdi po deželi in z grozo opaziš, da je za# kon marsikdaj le nekakšna gospodar# ska pogodba med dvema človekoma, ki to pogodbo poljubno razdirata. Vse to za to, ker se je pojmovanje o svetosti zakona razblinilo: ker je materialistično naziranje ubilo pri (— r. b. —) fantu in dekletu, med možem in ženo krščanskega duha. Ni jim več mari, da je krščanska družina skrivnostna nadnaravna ce# lica. Zakon je zakrament. Kot vse nadnaravno ima ta zakramentalnost stik z zakonom že v naravi. To se najbolj vzvišeno vidi pri otrokovem spočetju. Gospodar Rog dopolni spo» četje, ker da otroku dušo. V tem se skriva tajnost zakonske zveze, ki svo# jo telesno # počutno stran dopolni z nravno # duhovno. Prvi starši so nad# naravni pečat zakona zapravili. Odre# šenik je pa zopet vzpostavil prvotno lepoto in čast zakona, ki je podlaga družini, narodu, državi in kulturi. Naj se človeške postave in pojmi o nravnosti še tako spreminjajo, temelji krščanskega zakona se ne dajo dru# gače vzidati. Kristus ni zakonu vrnil le njegove prvotne enotnosti in nerazrušljivosti, marveč ga je postavil v sredino žive# ga toka krščanstva. Kako se to lepo pokaže pri spočetju otroka, kar je glavni namen zakona. Nista le mož in žena, ki rodita telo bodočega uda mističnega telesa Kristusovega; sam Kristus pomaga ustvarjati za se »ne# dolžno hostijo«, »hostia immaculata«. Zakon je edini zakrament, kjer duhovnik aktivno ne sodeluje. Zakra# ment zakona se dopolnjuje z zakra# mentom duhovništva tako, da to sled# nje pripravlja in hrani razvijajoče se bitje, del mističnega telesa Kristuso# vega, v njegovi nadnaravno # duhov# ni polovici, starši pa po njegovi naravno # telesni plati. Ni odvisno toliko od Cerkve in du# hovnikov, kakor od dediščine star# šev, od njih pouka in vzgoje, ali bo milost božja razsvetljevala otrokovo dušo, ki je po naravi na slabšo stran nagnjena, sama vase zaprta. In prav tukaj leži težka odgovor# postala modrosvetla kot lesketajoče se jeklo. In ako je potem koga pogle» dala, je tisti mislil, da je vse, kar ni bil. Njen najljubši snubec se je vča# sih presenetil nri sanjarenju, da je po# šten človek ali da vsaj lahko zopet postane. Rile so kratke, neplodne sa# nje in moral jih je pustiti ter iti za bolj praktičnimi stremljenji v inozem# stvo. Ali veste, da ljudi nič bolj ne razburja, kot če nimajo nobenega vid# nega daritvenega kozla pri roki? Lju# d je v mestu, kjer je stanovala, so na# ložili pokoro njej za tisto, kar je on zakrivil. Mogoče so to naredili kore# niteje, kot bi bili naredili drugi, pač zato, ker so stanovali v tako majhnem mestu. Da bi dobila varstva, se je po# ročila z nekim možem in ta jo je za njeno neumno prijaznost nasproti ne# vrednemu težje kaznoval kot vsi drugi. Lansko leto se ji je posrečilo doseči ločitev od njega po štiriletnem zakon# skem peklu. In letos, kakor sem tukaj, bo uničen. Kje je ona, ne ve nihče. Iz# ginila je v inozemstvo.« Lavertisse je trenutek molčal. »Dobri Rog, profesor,« je rekel pol obotavljaje se, »ali hočete igrati grofa Monte Christo? Ali ste me radi tega vprašali po mojem rudarskem zna# nju?« »Tako je. Jutri se igra začne. Preloži# li jo bomo na posestvo Pr^nkestad tik pred tem mestom. Najkasneje v dveh dneh boste prejeli brzojavko, ki nas bo prisilila takoj odpotovati. Ako do takrat še ne bom kupil Rrinkestada, ga bom kupil v enem tednu. Cena je postranska stvar, saj je ne bom plačal jaz ... toda sedaj nama nesejo veče« rjo. Potem bova pa naprej govorila. 3. Filip je lahko pregledal še drugo poglavje svojih mladostnih spominov, ko je drugi dan obiskal Rrinkestad, star švedski gospodarski dvorec, ki je nost krščanskih staršev. Noben du# hovnik ne bo našel onih tisočev po# tov, ki vodijo do otrokove duše, le mati in oče jih najdeta. Tako ogrom# na je milost zakonske svetosti, da so starši tisti, ki ustvarjajo polnost kr» ščanškega življenja, ki daje moč Cer# kvi v njenem vidnem bistvu in ki ustvarja krščansko kulturo. Kakršen je rod, ki prihaja, takšno bo kulturno lice poznejših vekov. Rod, ki priha# ja, pa ustvarjajo starši, ki pojmujejo ali pa so slepi za svetost in nedotak# ljivost velikega misterija, krščanske» ga zakona. Nevarni strupi. Razdiravci krščanske družbe so že od nekdaj vedeli, da je treba onesna» žiti ideal krščanske družine. Le pota se morda menjajo. Najbolj razkrajajo svetost zakona v zadnjem letu načela, ki so prišla iz Amerike pod imenom »tovariški za# kon« (Kameradschaftsehe). Fant in dekle živita skupaj na »poskušnjo«. Obnašata se kot mož in žena; se po» godita, da se iz njune zveze ne smejo roditi otroci in da če se ne bosta ra» zumela, se razideta, ko da se nista nik» dar poznala. On si izbere drugo, ona vzame drugega in dejanje se razvija dalje, dokler ne konča zopet z ločitvi# jo »radi neskladnosti značajev« kot se običajno bere v sodnih zapiskih. Ti »tovariški zakoni«, ki so že za» strupih ameriško mladež in odprli na stežaj vrata spolni razbrzdanosti, imajo pristašev tudi drugod. Ameri» ški mladinski sodnik Lindsey je prvi prišel na to misel hoteč odpomoči spolni težnji moderne mladine. S tem hoče uzakoniti na bolj mil način neke vrste »proste ljubezni«, ki je že toli# krat ponižala človeštvo na stopnjo živali. Namesto odpomoči spolni sli, je pa Lindsey dosegel obratno, dru» žinske zveze je razdrl, rojstva je omejil, odporno silo ameriške mladi» videl boljše čase. Relo poslopje z veli» kimi stopnicami in velikimi starinski» mi trebušnatimi okni, veliki, rdeče po» barvani hlevi in skednji in pred vsem park, stari zanemarjeni park s svo» jimi lipami, svojim sadovnjakom, svo# j imi gredami za jagode, in robidovjem in ribezom, ki je radi zanemarjanja postalo preobjestno ... in povrhu še posestnik gospod Aspebrink. Filip se je že ob prihodu v domovino kolikor je mogel in znal, držal po an» gleško, za obisk pri posestniku Aspe# brinku je pa to držanje iz nekih do» ločenih vzrokov še ostreje poudaril. Lavertisse ga je šele naslednjp noč) zopet videl. Dobri Lavertisse je že za» čel postajati nemiren. Profesor je mo», goče vendar le preveč tvegal! Kon» čno je ob pol eni po polnoči prišel Fi» lip z obrazom, ki je bil še bolj an» gleški in še polnejši energije kot kdaj prej. (Dalje.) ne je zmanjšal in naredil za sužnje mesa mlade ljudi, ki bi sicer ustano? vili zdrave družine. Krščanski nauk uči, da je glavni namen združitve med možem in ženo spočetje otrok, novih udov mističnega telesa Kristusovega; zato leži na starših teže polna odgo? vornost. Po opisanih novih pojmih pa vlada v odnosu obeh spolov le spolna izraba človeka po človeku, ki noče prevzeti posledic. In to pomeni pogin družin in naroda! Podoben strup prihaja od ruskih brezbožnikov. Država je razbila dru? žino, ker je otroka podržavila, ga vzela družini in ga vzgojila v slugo strankarske ideje. »Družine ni več treba,« uče brezbožniki. »Otroci se lahko rode brez nje.« Odtod pa tudi popolna duševna otopelost ruske dece, »ptičkov brez gnezda«, ki so vzrastli brez vzgoje, brez ljubeče ma? terine roke, le v slepi strasti za umet? no vcepljene ideje. Na zborovanju komunističnih žen 16. novembra leta 1924. v Parizu je bil sprejet sledeči sklep: »Če hočemo ženo osvoboditi, jo moramo potegniti od domačega ognjišča preč. V njej moramo žadu« šiti čut tako zvane materinske lju» bežni. Če žena ljubi svoje otroke, ni drugega kot psica, žival.« Ti stavki ne potrebujejo razlage. Dobro, da se rusko ljudstvo ne drži teh naukov, ki bi verni in za bodočnost odločeni ru? ski narod strli. Huda nevarnost, morda še hujša, ker jo razmere povsod ustvarjajo, so pa socialni in gospodarski vzroki. Tu bi trebalo zopet daljšega razmotriva? nja, ki bi pokazalo, kako nizke plače, slaba stanovanja, brezposelnost, ne* gotovost v službi vplivajo na družin? sko življenje. Otroci v takih razme? rah nko več »blagoslov božji«, marveč breme, ki dosti stane. Mlad človek se danes boji stopiti v zakon, ker se boji ali bo mogel družino vzdrževati. Po? išče si izven zakona tešila v zlo sebi in bližnjemu. Ali ni odpomoči? Je! A zopet pridemo v sklenjeni krog: družine mora io dati zdrav, krščan? skega duha prežet rod, ki bo socialne razmere tako uravnal, da bo zakonska zveza dozorelemu mlademu človeku omogočena. Drugič: treba je oči mia? dega človeka vpreti tudi v duhovne vrednote, ne ga pa navajati, da zahte? va od življenja le udobja, žrtev pa ne. Javno mnenje se danes roga dekle? tu, ki sanja o tihi družinski sreči, da? nes, ko izbiramo le kraljice lepote, ko slavimo le športne zmožnosti ženske, ko stopa žena zgolj v javnost in po? zabija na ženskost. Treba je zopet vere, ki preraja živ? ljenje v krščanskih družinah, da tako zastrupljajoče javno mnenje ne otru? je temeljev naših družin. Visoko poslanstvo. Najvišja milost, zadnja poteza na božjem stvarstvu so besede: »Ni do? bro človeku samemu biti«. Tedaj je Bog ustvaril prvo človeško zajednico: dva človeka, različna po naravi, ustvarjena vsak za svoje poslanstvo, a enaka v enem, v močni ljubezni. Ta? ko ju je Bog oborožil za trdo življenj? sko borbo. Da, za borbo, ker človek se rodi za večno srečo, ki je pa ne do? seže razen v očiščujočem boju živ? ljenja. V prepolni svoji dobrosti pa je Stvarnik tudi ta kratki čas očiščevanja olajšal. Človeški par ima različni naravi, da zadosti naravnim zahte? vam. Neenakosti različnih narav se pa premeste z božjim darilom medse? bojne ljubezni. Ta tudi izpopolnjuje duševne podvige obeh združenih v svetosti zakona. Kjer sta srci združe? ni, se tudi razum vjema. Življenjsko skupnost zakoncev je Stvarnik kronal s tem, da jim je do? volil soudeležbo pri ustvarjanju otro? ka. Kako globok pomen ima življenje, če pomislimo, da ves naš trud ne meri le v našo popolnost, marveč, da je de? lo za bogato dediščino otrokom. Visoko poslanstvo krščanskega za? kona je v spočetju in vzgoji zdravega in vernega rodu. Res, da je to težek zahtevek, a nik? dar niso otroci le v zabavo staršem, kot menijo oni, ki se odločujejo za število otrok. Oče in mati, ki z vso po? žrtvovalnostjo izklešeta iz svojih otrok može in žene trdnih značajev, mirno zatisneta oči; izpolnila sta svo? je božje poslanstvo: dobro sta pojmo? vala svetost zakonske zveze, skriv? nostne pracelice človeštva. Takih očetov in mater, takih kr? ščanskih družin, ki dajo narodu može »ko v gori hrast«, žene »da tri hišne ogle podpirajo«, naj da Bog našemu ljudstvu, to bodi srčna želja in strem? ljenje nas vseh! Književnost o zedinjenju. Pred vsemi pač moramo omeniti iz? vrstni slovenski mesečnik »Kraljestvo božje«, ki izhaja že delj časa kot gla? silo Anostol=tva sv. Cirila in Metoda »Kraljestvo božje« prinaša res jedrne poučne članke o Vzhodu, seznanja z verskim življenjem pravoslavnih Slovanov. List prinaša odlomke iz li? turgičnih molitev katoliške vzhodne Cerkve ter iz vzhodnih cerkvenih očetov.. Kako topel in domač, našemu srcu blizu je ta slovanski slog kato? l’ške vere! »Kraljestvo božje« nam ljubeznivo približuje vzhodni svet, da ga vzljubimo in razumemo; obenem pa kaže ob roki katoliške cerkve pot za zedinjenje. Posebno zanimiva so točna poročila o verskem in social? nem življenju v boljševiški Rusiji. »Kraljestvo božje» prav prisrčno pri? poročam. (Mesečnik, letno 7 lir). — Razumništvu bo odprla globlje po? glede v ta vprašanja revija »West? òstlicher Weg«, ki jo izdaja B. Schmitt. Mesečnik, letno 25 lir. — Knjiga »Sv. Ciril in Metod«, ki jo je slovenski spisal prelat Grivec, je iz? šla v nemškem prevodu v založbi Mathias Griinewald. Slovenski izvod stane 10 lir. — V isti založbi je letos izšla Vladimirja Solovjeva »Monar? chia S. Petri«, zbirka iz glavnih del ve? likega ruskega misleca. Zbirko je prevedel in uredil L. Kobilinski ? Ellis, uvod ji je napisal prof. Grivec. (Str. XXXII + 632). — Navedene revije in knjige lahko naročite pri Katoliški knjigarni v Gorici. — j. k. — Šole. I. Sprejemni in ponavljalni izpiti za I. razred goriških srednjih šol se bodo vršili v sledečem redu: a) na pripravljalni šoli za praktične poklice: 18. septembra: diktat in pro? sta naloga; 19. septembra: ustni izpiti iz italijanščine, zgodovine in zemljepisa ter računstva; b) na gimnaziji: 16. septembra: ra? čunska naloga; 17. septembra: diktat in risanje; 18. in 19. septembra: ust? ni izpiti; 21. septembra: prosta na? loga. c) na učiteljišču: 16. septembra za? četek izpitov. d) na trgovski šoli: 22. septembra začetek jesenskih izpitov. II. Rok za vpisovanje na posa? meznih srednjih šolah: a) na priprav? Ijalni šoli za praktične poklice (Scuo? la di avviamento al lavoro, prej kom? plementarna šola): do 25. septembra; b) na gimnaziji: do 28. septembra; c) na učiteljišču: do 30. septembra; d) na trgovski šoli: do 5. oktobra. Dijaki, ki vstopijo v I. razred ime? novanih šol, morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 2 L; proš? njo mora sopodpisati oče oz. njegov postavni namestnik. Dijaki pa, ki so že obiskovali kak razred omenjenih šol, naj predložijo prošnjo na nekol? kovanem papirju. Ljudske šole v Trstu. Tržaški občinski otroški vrtci se odprejo v ponedeljek 16. sept. Vpiso? vanje v prvi razred občinskih ljudskih šol se bo vršilo od 16. do 21. septem? bra. Tisti, ki so že lani obiskovali ob? činske ljudske šole, se bodo vpisali uradno. To velja tudi za repetente prvega razreda. Šolska obveznost ve? Ija od 6. do 14. leta. Ako se kak otrok radi preselitve staršev vpiše na kako drugo mestno šolo, si mora od vod? st va prejšnje šole preskrbeti odpust» nico. — S tem šolskim letom bo trža? ška občina otvorila prvi razred pri? pravljalne šole za praktične poklice (scuola di avviamento al lavoro). V to šolo lahko vstopijo vsi tisti, ki so do? vršili deseto leto in peti razred ljud? ske šole ter bodo v dnevih od 23. do 26. setpembra naredili sprejemni iz? pit. Redni pouk na tej šoli se bo začel 1. oktobra. Pričetek ljudskih šol v območju goriškega županstva je določen na dan 16. septembra ob os? mih zjutraj. Kdor hoče poučevati otroke doma (scuola paterna), mora to javiti do 21. t. m. pristojnemu di» daktičnemu ravnateljstvu. Bodi Janez ali Tone, vsak prav rad jé makarone. To sevé le »PEKATETE«, ki zavite so v pakete. Kaj nam z dežele pišejo? Iz Reške doline. II. Bistrica. — (Za olepšanje trga.) — Letina nam mnogo obeta. Sadno drevje se kar klanja, tako je preobloženo. Posebno češplje dajejo obilo upa kmetom; če ne že za »kuha# nje« pa za prodaj. Polja so tudi vsa polna lepih upov. Krompir je prav lep in debel. Pa tudi v ostalem se nimamo kaj pritoževati v naši dolinici. Veliko se zida letos pri nas, kot še nobeno leto prej. Prav lepo delo bo veliko po* slopje, ki ga je dala zidati država za vse urade, ki so sedaj sem ter tja raz« metani. Tudi drugi, domačini tekmu« jejo, kdo se bo lepše izkazal s svojo stavbo. Mnogi so »vzdignili« in raz* širili prostore, kar jim bo nosilo pre« cejšnje dohodke v prihodnjem pole« tju, ko pridejo letoviščarji. Priporoč« ljivo bi bilo, da bi naša občina po« skrbela za olepšavo Bistrice s kakim drevoredom. Pred vojno smo imeli nekaj drevoredu podobnega ob cesti proti postaji, kjer je bilo nekaj klopi. Z majhnimi stroški bi se lahko ta prostor očistil in popravil. Prav lep sprehod z lepim razgledom se nudi vsakomur po novi cesti nad Bistrico, le par klopic bi bilo treba na gotovih mestih. Dokler je bilo več vojaštva pri nas, so nam nekoliko namakali po cestah, da ni človeka takoj na vse zgodaj davilo v grlu. Sedaj smo spet na suhem. Potem ni čuda, da se javlja pri nas vedno več slučajev jetike. Upati je, da bo naša občina tudi v tem slučaju kaj ukrenila. S Krasa. Tomaj. — (Prvenstvo.) — Tu« jec bi sodil, da smo Tomajci znoreli. Pomislite: že trije javni plesi so bili v vasi, v duhovniji pa kar šest in to od novega leta sem. Kaj bomo zamerili fantom in dekle« tom; bolj vsem tistim, ki imajo nad njimi in pri takih prireditvah vpliv. Naj vsaj ti pridejo do spoznanja, da ples kvari mladino, telesno in duševno, škoduje gospodarstvu in upropašča ljudstvo. Zato naj se zdramijo star« ši in krajevna oblastva! Pliskovica. — Terana imamo pri nas še nekaj na prodaj. Resni kupci naj se obrnejo na Kmečko posojilnico v Pliskovici, ki ima še nekaj hekto« litrov prav izborne kapljice. Nabrežina. — (Apnenica v n i« čena od požar ja.) — Dne 28. p. m. proti večeru je izbruhnil iz doslej neznanih vzrokov velik požar v apne« niči, ki je last tvrdke Malabotich in drug. Kakor hitro so švignili preko strehe prvi plameni, so hiteli delavci, ki so tam zaposleni, na bližnjo želez« niško postajo po prvo pomoč. Medtem pa je ogenj, pospeševan od vetra, do« bil že tako razsežnost, da so morali te« lefonično pozvati tržaške ognjegasce, ki so v teku 20 minut pridrveli z enim vozom pod poveljstvom ing. Sapun« zacchija. Delo požarne hrambe je bi« lo silno otežkočeno, bodisi radi ognja, ki se je že razširil na celo apnenico, bodisi radi pomanjkanja vode. Ognje« gasci so bili namreč primorani se po« služiti 500 m oddaljenega železniške« ga rezervoarja. Šele po dolgem in na« pornem delu, pri katerem so hvale« vredno pomagali tudi nekateri doma« čini, so požar omejili in ga potem po« gasili. Škoda, ki je krita z zavarovalni« no, se ceni na približno 60.000 lir. Šempolaj. — V ponedeljek se je vršilo pri nas po šestih letih zopet bir« movanje. Običanja slavnost, kot ob takih prilikah, skratka velik domač praznik. Kot zanimivost omenjamo, da je bilo veliko število birmancev, znamenje, da ne uhajajo v mesto. Trnovca. — (Gadov pik.) — Pred nekaj dnevi je pičil gad v sredi« nec desne roke našega bivšega župa« na, gostilničarja Josipa Škerka, ko je hotel dvigniti neki kamen na njivi. V prvem hipu je mislil, da se je zbodel na kak trn. Toda ko prst natančno ogleda, opazi tenko zarezo treh gado« vih zob. Takoj mu je bilo jasno, da ga je pičil gad, ki je bil skrit pod kam« nom. Hitro si je dal prst na pičenem kraju razrezati, prevezati na več kra« jih roko in se je takoj obrnil na zdrav« nika. Ker je bila hitra pomoč pri ro« kah, je g. Škerk izven vsake nevar« nosti. — Zelo pametno bi bilo, če bi županstvo zopet uvedlo nagrado za vsako glavo ubitega gada, kot je bilo to enkrat v navadi. S tem bi zelo orne« jili to grdo zalego, ki je postala v zad« njih letih zelo številna in nevarna. Samatorca. -— (K a m n o 1 o m.) — Malokdaj se kaj sliši iz naše vasi. Ni« mamo ravno posebnosti, toda vendar se hočemo oglasiti s par vrsticami v »Novem listu«, ki ga kaj radi čitamo in komaj čakamo sobote, da nam ga poštar prinese. — Kamnolom rjavega marmorja, ki je last g. Legiše iz Šem« polaja, lepo napreduje in zaposluje še precej domačinov. Izgleda, da bo dela še za precej let. Marmor gre največ v Južno Ameriko in Nemčijo. Salež. —- (Ž a 1 o i g r a.) — Pred dvema tednoma se je odigrala v naši vasi grozna žaloigra. Pozorišče ji je bila edina gostilna v naši vasi. Med gostom Pircem Ivanom iz vasi in go« stilničarjem se je vnel nekega večera okrog pol enajste hud prepir, ki je pri« šel do vrhunca, ko je razjarjeni go« stilničar posegel po samokresu grozeč Pircu. Gostilničarjeva žena, ki je predvidevala nekaj strašnega, je za« čela miriti svojega moža. Toda to ga je očividno še bolj razkačilo, kajti za« čel je streljati kakor brez uma. Z več streli je zadel v trebuh svojo ženo in Pirca v prša. Po groznem dejanju se je gostilničar očividno skesal svojega dejanja, ker je pričel jokati na ves glas, tako da ga je bilo slišati po celi vasi. Sam je dal poklicati orožnike in rešilno pomoč. Oba ranjenca so kma» lu po strašnem dejanju odpeljali v tr« žaško glavno bolnišnico, kjer je gostil« ničarka podlegla operaciji. Zapušča štiri nedorasle otroke, ki so postali čez noč tako nesrečni. Pokojnica je bila pri vseh vaščanih zelo priljubljena in je bila vzor matere. Pirc pa se nahaja še vedno v bolnišnici in je baje izven nevarnosti. Grozno dejanje je vzbudi« lo v naši vasi naj mučne j ši vtis. Na ta način je naša vas prišla tudi ob edino svojo gostilno in tobakarno. Povir. — Kakor v več krajih, tako je tudi pri nas izseljevanje močno razširjeno. Največ jih gre v Ameriko in Jugoslavijo. Zdaj gre ena žena z dvema otrokoma za možem in eno dekle v tujino. Želimo jim srečno pot! — Pridelali smo nekoliko krompirja in fižola za svojo potrebo, drugo nam je pobrala suša, ki tudi sedaj močno pritiska. Ker je pri nas tatvina grozd« ja močno razširjena, prosimo poljske« ga čuvaja, da se nekoliko več pobriga in pazi. Bili smo več časa brez kova« ča, pedaj bo to obrt opravljal spet do« mačin. Pri nas letos še nismo imeli večjega plesa; pa ne mislite, da imajo fantje mačka v žepu. Služijo skoro vsi, kdor kje more; pač pa so postali bolj zmerni. Iz goriske okolice. Solkan. — (Letina in vodo« vod.) — Letina je letos nekaj boljša od lanske, hvala Bogu! Krompirja je zelo veliko. Koruza je pa bolj občuti« la sušo. Činkvantin, ajda in drugo je tudi v dobrem stanu, če nam Bog po« šlje potrebnega dežja o pravem času. Bendima kaže dobro. — Naša vas ni trpela nikoli pomanjkanja vode; še lansko leto, ko je bila taka suša, nam ni zmanjkala. Naši predniki so žrtvo« vali z robotami, da smo imeli dovolj vode; sedaj pa, če hočeš skuhati malo črne-kave, bi kmalu moral iti v Sočo po vodo. To je res škandal! Možje, ki ste zato, zdramite se! Iz Vipavske doline. Rihcnóerk. — (Smrtna nesre« č a.) — V sredo dne 28. avgusta se je pri nakladanju hlodov smrtno pone« srečil 25«letni mladenič Ličen Justin iz vasi Miklovi. Sunilo ga je namreč ne« ko drvo tako nesrečno v trebuh, da je takoj obležal v nezavesti. Par dni je še prebil doma v strašnih mukah, na kar so ga prepeljali v Gorico v bolnišnico, kjer je še isti dan na operaciji izdih« nil. Pokojni je služil tri leta pri kr. orožnikih. Sedaj si je ravno pri« pravi jal pravice za v južno Ameriko, toda smrt mu je prekrižala načrte. Po« koj njegovi duši! Družini, ki ji je pred kratkim kruta smrt ugrabila tudi ma« ter, naše iskeno sožalje! (Mladi u z m o v i č i.) — Ker se jima je preveč dopatila »mortadella« in sta vedela, da vlada že nekaj časa kriza v vinski kupčiji, sta se nekega lepega dne vtihotapila v klet »Ljud« ske posojilnice«, kjer sta si z obojim dobro postregla in se hotela preskrbe ti tudi za slabše čase. Ker se pa orož« niki niso s tem strinjali, so oba tička, ki sta stara po 16 let in se imenujeta Vidmar Rado in Luin Vincenc, spra« vili na varno, kjer sta prišla do spo« znanja, da reševanje vinske krize na ta način ni dovoljeno. (Prenovljenje cerkvenih orgel.) — V kratkem bomo dobili popolnoma prenovljene orgle v našo cerkev. Prej nismo mogli na to misli* ti. Sedaj je pa priskočila na pomoč Ljudska posojilnica z velikodušnim darom 5000 lir. Čast in hvala ji! Slap pri Vipavi. — (Požar. — Elektrika.) — Dne 26. avgusta opoldne je iz neznanega vzroka iz* bruhnil požar pri Vincencu Volku. V dveh urah mu je vpepelil celo hišo. Zahvala, da so obvarovali sosednjo hi* šo, gre požrtvovalnim domačinom, ki so se potrudili — kljub pomanjkanju vode — da so rešili, kar se je dalp. Škoda bo deloma krita z zavarovalni* no. Čudno naklučje, da je ista hiša po* gorela že pred petnajstimi leti, a dru* gemu lastniku. To je že drugi požar v teku dveh mesecev v naši vasi. Zato se po pravici vprašujemo, ali je umest* no, da bomo plačevali vodovod v bli* žini, ki ni potreben — takorekoč na* p el j ava vode v morje — mi pa mora* mo rabiti v slučaju ognja, zlasti sedaj v suši, gnojnico in podobno brozgo, ker so suhi naši vodnjaki. — Koncem julija je dobila tudi naša cerkev elek* trično razsvetljavo. Napeljavo je iz* vršilo podjetje Grabrijan iz Vipave. Napeljava ni popolna, a je še dovolj okusna, manjkajo še lestenci. — Suša nas neusmiljeno pritiska; turšica, kar je ni vničene, dozoreva, ravno tako grozdje. Če v kratkem ne namoči, se nam obeta še slabše kot je. Sv. Mihael. — (Preveč snuba* cev.) — Pri nas se v neki hiši shaja več mladih snubačev. Neke nedelje si jih je zopet več delalo napotje. Zato so poskušali, kdo ima tršo butico. Eden je odnesel krvavo glavo; zato je pa dobil 150 lir odškodnine. To so sadovi take vzgoje, kjer sme 16 letna mladež pohajkovati dolgo v noč, da še sosedje spati ne moremo. Sosedje. Brje. — Pred kratkim se je podala na izlet v Trst in Koper neka mešana družba iz naših vasic. Vprašamo ne* kateri Brejci, ki smo včasih skupaj z njimi delali, ali bi ne bil oni denar iz nekdanje skupne blagajne bolj prav prišel n. pr. pri zidanju naše nove cerkve? Gaberje na Vipavskem. — (V slo* v o. — Dobro, fantje!) — Minuli mesec smo izgubili iz naše srede gosp. Mirka Vodopivca. Služboval je nad 9 let med nami. Ločitev nam je bila težka, ker je bil močno priljubljen. Kako pa tudi ne! Prejšnje čase, do* kler še niso skrčili občine, je z vso vnemo in požrtvovalnostjo oprav* 1 j al tajniške posle; neumorno se je trudil za povzdigo cerkvenega petja. Bodi mu na tem mestu izrečena še enkrat prisrčna zahvala. Še nekaj. Dne 1. t. m. smo imeli kot vsako leto na angelsko nedeljo pri nas običajno sagro. To cerkveno slovesnost pa bi bil kmalu preprečil ples, da ni g. župnik prosil in rotil fantov, naj odjenjajo od svojega na* mena. In res so ga ubogali. Bržkone so bili tudi prisiljeni, ker so se zbali stro* škov. Tako se je vršila naša sloves* nost v naj lepšem redu. Gorenja Branica. — Odkar ne hodi več Pepo iz Koludrovice k nam, ni nič slišati iz našega kota. Seve, on hodi tja, kjer ni kaj v redu. Pri nas pa ni tako. Saj imamo mlekarno opremljeno z najmodernejšimi stroji in posnemal* niki. Ceste imamo tudi dobre. Dru* god teče v dežju voda po levi in desni, pri nas tudi po sredi. Pokopališče ima* mo tudi lepo obzidano; kjer manjka kak kos zidu, je pa srobot na mestu. Naš pevski zbor tudi napreduje. Vča* sih smo imeli 16 pevcev, zdaj se je število »zvišalo« na 4. Kmalu bo po* skočilo na 0. Lepo je torej pri nas. Goče. — (Srn rt.) — 7. septembra je umrl za sušico 32*letni inženir g. Ja* roslav Lasič, sin pok. tolminskega okr. šol. nadzornika Andreja Lasiča. Kal dolgotrajne bolezni je prinesel iz voj* ne. Preostalim sožalje. — N. v m. p ! S Pivke. Postojna in okolica. — (Požar. — Podrobnosti o javnih na* prava h.) — Preteklo nedeljo zvečer okrog 11. ure se je vnel ogenj v Hra* ščah. Priskočila je na pomoč postojn* ska požarna hramba in vojaki. Pogo* relo je šest hiš. Kdaj bo konec poža* rov na tej nesrečni Pivki? — Iz »Pic* cola« doznavamo, da bo novi vodovod stal 2 milijona 100 tisoč lir. Denar se je vzel na posodo pri nekem denarnem zavodu za dobo 30 let proti šestodstot* nim obrestim, katerih dte tretjini pre* vzame vlada. Vodo so zajeli iz treh nanoških studencev nad vasjo Strane v višini 760 metrov nad morjem. Zato bo tekla kar sama proti Postojni, ki leži 200 metrov nižje. Najprej se bo zbirala v neki kotlini, ki so jo prav zato napravili in ki drži 410 kubičnih metrov. Dnevna količina vode, ki jo zmorejo oni trije studenci tudi v suši, presega tisoč kubičnih metrov, to je 10 tisoč hektolitrov. Toliko vode bo več kot zadosti za naše mesto in za vasi, ki stoje ob novem vodovodu, katere bodo tudi deležne te dobrote. Napeljava bo dolga 15 km. Cevi so jeklene, imajo 16 cm premera in sta* nejo 810 tisoč lir. Vodovod bo otvor* jen 28. oktobra. — Isti dan se bo otvo* ril dom za »balillo«. Pol milijona lir je nakazanih za to poslopje, in sicer 300 tisoč od občine, 210 tisoč pa od drža* ve, oziroma od Opera Nazionale Ba* lilla. — Tretja zgradba je ljudska šola v Kačji vasi, za katero se bo porabilo okrog 200 ti$oč lir. Načrte za vse tri zgradbe je napravil inženir Silvio Cur* to, delo pa je prevzela pri vodovodu tvrdka De Giacomi, pri ostalih dveh tvrdka Odorico. Zagorje na Pivki. — (Naša ne* del j ska »zabav a«.) Že precej časa je minulo, odkar ni bilo glasu iz naše vasi. Zato bo g. urednik gotovo tako dober, da bo dovolil malo pro* štora. Pri nas je bilo skoraj poldrugi mesec zelo živahno; sedaj je nastalo v vasi zopet mirno življenje. Le ob nedeljah postane malo bolj živo, po* sebno po gostilnah, kjer se rado zbira staro in mlado. Nekateri fantje imajo to slabo navado, da se ga radi »natre* skajo«. Ker pa vino menda pospešuje bojevitost, sta se dva fanta ono nede* ljo zvečer malo spoprijela in zato sta prespala noč v »kehi«. Pamet, fantje! Vse do svoje mere, pa bo prav. — Letina bo pri nas še dosti dobra, po* sebno krompir. Sena pa je bilo malo. Naši vozniki služijo letos bolje kot lani, tako da jim ni treba sekati svo* j ega lesa. Eni vozijo les, drugi oglje in tako se za silo rijemo tja naprej. Iz Gor. Tolmin. — (Vrnitev otr ok. — Obletnica smrti.) — Pretekli ponedeljek so se vrnili iz Gradeža na* ši mali, katere so bili kot vsako leto poslali tja, da si svoje šibko zdravje malo okrepijo. Bili so tam nad mesec dni in so se vrnili domov zdravi, vsi rjavi od vročega solnca. — 2. septem* bra je bila obletnica smrti č. g. mons. Ivana Rojca. Vršila se je slovesna sv. maša. Mnogi so se ob tej priliki spom* nili blagega pokojnika in prihiteli k sv. maši v velikem številu. Krn. — Naša planinska cerkvica je dobila prelep kras: nov aitar, ki ga je izdelal domačin, sohi sv. Miklavža in sv. Krna, ki ju je popravil g. Peternel iz Cerkna in pa prelep, nov križev pot. Na praznik sv. Roka smo imeli sloves* nost, da smo prenesli križev pot v cer* kev: nosilo ga je 14 mladeničev, spremljale pa so ga Marijine hčere v belih oblačilih s šopki v rokah ter ne* brojna množica domačinov in romar* jev. Blagoslovil nam je sv. križev pot preč. pater Sofronij s Sv. gore in pri* digal zunaj cerkve, ker je cerkvica premajhna za toliko vernikov. Bila je prava pridiga na. Gori. Ta dan je črez 150 domačinov in romarjev pristopilo k sv. obhajilu. Sedaj bomo zopet do* ma lahko molili sv. križev pot, če ne bomo mogli k sv. maši ali če nam bo ob nedeljah popoldne dolg čas. Bovec. — Pretečeni teden sta bila premeščena iz Bovca v južno Italijo gosp. Franc Uršič in soproga. — Oba sta službovala na tuk. ljudski šoli že več let, gosp. Uršič že izpred vojne. Priznana sta bila kot izborni učni moči ter sta bila med našim ljudstvom ze* lo čislana in splošno priljubljena. Že* limo jima v novem kraju obilo sreče! Libušnje. — (Lep dan za far o). — Lepo slovesnost smo praznovali dne 25. avgusta. Tukajšnja Marijina dekliška družba je praznovala svojo 30 letnico. Marijin aitar je bil ves v ze* lenju in cvetju. Zjutraj skupno sv. obhajilo; ob 10. uri prekrasna proce* sija s kipom Marijinim po vasi; — po* tem peta sv. maša; pred aitar jem so bili štirje gospodje duhovniki z gosp. dekanom na čelu. Popoldne slovesen družbeni shod, pri katerem je bilo sprejetih veliko deklet v družbo, še več pa v družbin vrtec; po shodu pa je bil sestanek Marijinih družb v dru* žbeni sobi. Pripravila se je družba za to slovesnost s tridnevnimi duhovni* mi vajami, katere je vodil preč. gosp. profesor Filip Terčelj. — Vsem preč. gospodom in vsem družbenicam iz okolice, prisrčna hvala, da so s svojo prisotnostjo povzdignili slovesnost. — Meseca julija pa smo imeli drugo, še lepšo slovesnost: imeli smo prev* zvišenega našega nadpastirja tri dni v duhovniji, da je potrdil naše malčke v veri in nam zopet posvetil glavni aitar. Bog daj, da bi še večkrat zdrav prišel med nas! Robič. — (Električna r a ^ ; s v e 11 j a v a. — Ples.) — Tudi naša vas ima električno razsvetljavo. 7 dru; žin si je pustilo napeljati luč po hišah. Dokler nismo plačali, nam ni luči no? ben večer manjkalo, a sedaj nam za; sveti šele okrog 8. ali 9. ure. Dva ve; čera se pa naše mamce poslužujejo zopet pretrolejk in mnog gospodar se jezi radi tega. Če pojde tako naprej, se naveličamo in se povrnemo k stare; mu. — V nedeljo 25. p. m. smo imeli pri nas šagro. Plesala je naša nado; budna mladina, a se je zelo slabo ob; našala. Konec temu je napravil g. bri; gadir. Mladini se res marsikaj oprosti, a to ni več rajanje, nego brezmiselno norenje. Šentviška gora. — (Denar v d i m< niku.) — Neki srečni posestnik sta; rih kron je mislil, da bodo krone v dimniku najbolj varne. Pa se je motil. Prišel je dimnikar, ometel dimnik, pobral krone in šel. Drugo jutro so ga ujeli karabinijeri, pobrali mu krone in ga zaprli. O cesti od Slapa do Šentviške gore bi tudi pisali, pa se ne splača, ker ta razdrta grapa ne zasluži več poštene; ga imena — cesta. — O priliki se po; vrnemo še k tej cesti — grapi, ako se je ne bo nihče usmilil! V Ročah so praznovali nekateri Pečani farnega patrona v znamenju noža! Lokovec pri Kanalu. — (S 1 o v o. — Redek obisk. — Birma.) Od nas odhaja g. učitelj Andrej Vendra; min v notranjost države. Zelo ga bo; mo pogrešali, posebno pa še otroci, ker je bil njih pravi očka. Zato pa mu na novem mestu želimo vse naj; boljše. Pred tednom dni je obiskal svoje sorodnike g. župnik Adolf Hvala, ki službuje v Kastvu. Č. g. župnik ni bil še nikoli v Lokovcu. Njegov pokojni oče je šel od doma še kot študent v Dalmacijo in tam doli si je postavil svoj dom in družino. Eine 3. oktobra nas bo obickal nre; vzvišeni nadškof, a bati se je dežev; nega dne. Kapelica je majhna, cerkev je pa zaprta in čaka na popravo. Za; deva pa zelo počasi napreduje, če; ravno se g. kurat Širaj na vse pretege trudi. Iz Istre. Jelšane. — (Huda nesreča.) — V četrtek 5. t. m. je pri nas še pre; cej namočilo, a vode imamo vseeno malo. Hvala Bogu, jesen nam je zado; sti dobra. Mati zemlja nam je vsake; ga malo dala. Sadja je tudi dovolj; po; sebno so obrodile češplje. Ne vemo pa, kam ž njimi, ker žganjekuha pre; več stane. Začeli smo jih voziti na Reko, a ne splača se nam, ker so po; ceni, od 40 do 70 stot. kg na drobno. — V torek 3. t. m. pod večer se je pri; petila velika nesreča blizu Šapjan, kjer že nekaj mesecev širijo železnico. Za; posleni so večinoma domačini. Oni dan pa so nastavili pri delu pri mi; nah mlade fante Ivana Samso iz Smrij, Franca Tomšiča iz Dolenj in Josipa Uljančiča iz Topolca. Nesreča je ho; tela, da se je prah pri nalaganju naen; krat vžgal in mina se je razpočila. Omenjeni fantje so se zgrudili vsi kr; vavi na tla, eden smrtno ranjen, dru; ga dva težko. Hitro so jih naložili na avtomobil in jih peljali v bolnišnico na Reko. Josip Uljančič je že med potjo umrl, ona dva pa upamo, da bosta kmalu okrevala. Sv. Anton pri Kopru. — Na Mali šmaren popoldne smo spremili k več; nemu počitku 24;letnega mladeniča Koterle Karla. Bil je marljiv in dober fant. Pri pogrebu so deklice, ki so prav tisti dan bile pri obhajilu, nosile ven; ce. Dva pevska zbora sta pela žalo; stinke. Bog mu daj večni mir! Iz Brdo Vedrijan. — Poredkem se čuje kaj iz naše vasi. Zato se mi zdi primerno, da se tudi mi kaj oglasimo. Letina se do sedaj prav lepa obeta. Krompirja in pšenice je bilo še precej. Bali smo se že, da nam bo suša naredila občutno škodo, kakor lani. Ker se čuje iz ne< katerih vasi, da tekmujejo s plesi, po; vemo, da tudi mi nismo naj zadnji. Letos ni bilo za god sv. Ane običajnega plesa. Pač pa se je vseeno plesalo kar tri nedelje zaporedoma, da je bilo kaj ... Iz idrijskega kotla in okolice. Pomembno priznanje. — Poročali ste v zadnji številki kako sta vtonila dva vojaka ; sanitejca in kako junaško se je vrgel v globoke vrtince naš vrli 23 letni Anton Čuk in prine; sel ven enega nesrečneža — žal že mrtvega. Izredno junaštvo tega mia; deniča se kaže posebno v tem. da je se^aj že tretjič tvegal svoje življenje, da bi rešil potapljajočega. In to v zadnjih dveh slučajih celo na mestu, kjer bi opravičeno stala tablica z mrt; vaško glavo. Ta junaški čin je g. predstojnik našega rudnika proslavil z laskavim pismom in z nagrado v znesku 100 lir. Želeti pa bi bilo, da bi junaški Tone Čuk, ki je tudi eden najboljših goJ; cev, bil sprejet v stalno delo pri rud; niku. To bi bila zanj pač najboljša nagrada. Visok obisk. — V torek 3. t. m. je nenapovedano posetil Idrijo Nj. E. Sergej Dompieri, prefekt goriške pokrajine. Obiskal je razne tuk. urade. Osebna vest. — Preč. g. kate; het Franc Osvald je s 1. septembrom t. 1. vpokojen kot veroučitelj. Dolgih 34 let je z znano spretnostjo pouče; val na naši ljudski šoli, vedno močno priljubljen pri svojih učencih. Ves današnji mlajši rod je iz njegove šole in tudi za sedanje otroke je njegova vpokojitev v verskem oziru težka iz; guba. Vsi bivši in sedanji učenci in učenke so mu za njegove lepe nauke toplo hvaležni. Nabor. — Dne 16., 17. in 18. t. m. se bo vršil v Idriji nabor za vo; jaške obvezance letnika 1910, bivajo; če v občinah, ki so združene z Idrijo. Poroke. — Poročili so se: Ivan Erjavec, rudar, z Ivano Jerebovo, Mi; roslav Hrovat, rudar, z Ivano Svelti; čičevo in Josip Poženel z Natalijo Grudnovo. Vsém obilo sreče! Godovič. — V soboto smo pokopali okrog 70 letnega posestnika Cigaleta iz Loga. — Češpelj in hrušk imamo letos polno, pa kam bomo z blagom. Z žganjekuho ni nič, prodati pa ni kam, dasi bi bili denarja zelo potreb; ni. Pred nekaj leti so prišli goriški kupci po češplje in tudi letos bi jih tu mnogo dobili, če bi prišli. Na vsak način so pa kmetje z visoko davščino na žganjekuho hudo prizadeti. Kme; tje, treba bo, da si zopet napravimo sušilne naprave! — Ostala letina je v splošnem še precej dobra. Sp. Idrija. — V zadnji številki smo čitali, da je umrla naša bivša učitelji; ca gospa Mara Mikuž. Vse, ki smo imeli priliko opazovati njeno neumor; no in ljubeznivo delovanje na naši šo; li, je ta vest globoko vžalostila, zlasri njene bivše učence in učenke, ki so se je vedno hvaležno spominjali. Ohranili jo bomo v hvaležnem spo; minu. Gosp. soprogu — našemu biv; šemu priljubljenemu nadučitelju — iskreno sožalje! Objave. Nadškofijsko romanje na Sv. goro. Čč. gg. duhovniki, ki se mislijo s svojimi župljani udeležiti 7. oktobra romanja na Sv. goro in pridejo k duhovnim vajam v malo se; menišče 16. t. m., so naprošeni, da bi prišli v malo semenišče nekaj preje, okoli štirih popol; dne, da bi se nekoliko pomenili glede reda in sporeda. Vodstvo zavoda de Notre Dame v Trnovem (Torrenova di Bisterza, Villa del Nevoso) jav; lja vsem cenjenim roditeljem, ki žele poslati svoje hčerke bodisi v ljudsko ali strokovno šo; lo (scuola d’ avviamento tecnico), naj pripelje; jo svoje otroke 20. septembra v zavod, ker 21. prične redni pouk. Dan vstopa za gospodinjski tečaj pa je 15. oktober. Marijino Celje. Prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. se bo 'vršil pri nas vsakoletni cerkveni shod, ki navadno privabi mnogo tujcev na naš prijazni vrh k po» nosnemu svetišču božje Matere. Romarji in okoličani, pridite! Dornberški sejm. Dornberško obč. načelstvo nas naproša, naj objavimo: Ker je letos 15. septembra nedelja, bo običajni letni sejm v ponedeljek 16. sept. Tečaj za vezenje. V torek dne 17. t. m. se bo pričel v Dorn» bergu v prostorih dornberške posojilnice tri» tedenski Singer»jev tečaj za umetno vezenje, slikanje na iglo itd. Tečaj je brezplačen. Vse one gospe in gospodične, katere se mislijo ude» ležiti tečaja, se lahko zglasč za vpis pri zastop» niku družbe Singer gospodu Rafaelu Hareju v Dornbergu. Praktična poljedelska šola v Pazinu. Do 31. oktobra je čas predložiti prošnje za sprejem v to šolo, ki daje popolno kmetijsko izobrazbo. Kdor želi podrobnih pojasnil, naj piše na »Ravnateljstvo praktične poljedelske škole, Pisino, Istria«, Kvatrnica na Gradu pri Mirnu se bo- obhajala, kakor vsako leto, v nedeljo po kvatrnem tednu, 22. septembra. Sv. maše se bodo začele ob 5. uri zjutraj, ob 10. uri slavnostna pridiga, nato slovesna sv. maša. Popoldne ob 3. uri pete litanije z blagoslovom. Spovedovanje romarjev se začne že v soboto popoldne. Vodstvo gradenskega svetišča. Izpiti za občinske tajnike. Pismeni izpiti za diplomo občinskega tajnika se bodo vršili v smislu ministrskega pdloka od 29. avgusta 1929. v tržaški in goriški prefekturi dne 19., 20. in 21. decembra 1929. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: P. n. gg. Franc Klanjšček 60 L; N. F. 10 L; Ljudska posojilni» ca v Mirnu 50 L; S. A. 50 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: Ljudska posojilnica v Mir» nu 50 L. -— Iskrena hvala! Kaj se sliši po Med krotilci. Že več časa sta živela v lepi zakon» ski zvestobi on, krotilec levov in ona, krotilka druge zverjadi. Pred malo časa se je pa zgledni par sprl zastran neke prismojene juhe. Sosedje so se kar za glave prijeli, ko s£> čuli strel, kmalu za tem še enega. Vdero v sta» novanje prepira in vidijo oba zakon» ca, vsakega s svojim samokresom v roki, vsa krvava, a zdrava, da se ni» sta neljubih obiskovalcev kar nič u» strašila, marveč jih lepo s samokre som v rokah prepodila. Komaj, odneso sosedie pete, zope' padeta dva strela. »Ta se bosta pač do smrti postrelila«, si mislijo in hite po policijo. Policisti so se še b vili z vlamljanjem vrat kar zopet dvakrat zapored poči. Ko stopijo na krvavo bojišče, opazijo moža in ženo v prav živahnem prepiru. Šele ko ju zvežejo se umirita, in sicer tako, da s poljubi planeta drug drugemu v naročje. Za» stonjsko občinstvo se kar ne more na» čuditi, zlasti ko opazijo, da obema curklja kri iz tistega dela telesa, ki ga je mati narava ustvarila za sedenje. Pa je krotilec pojasnil strmečim vso zadevo, češ, da sta že iz cirkusa vaje» na razjarjene zveri krotiti na ta način, da jim pošljeta do par strelov v zad» nji konec. Škode, razen par curkov krvi, jim ne prizadeneta, pokrotijo se pa. No, in tako sta ukrotila zdaj drug drugega. — Imenitno zdravilo. Najbolj razširjena knjiga na celem svetu je sv. pismo, ki je pre» vedeno skoro v vse jezike, ki so da» nes poznani. Za razširjanje sv. pisma je bila 1. 1804. ustanovljena v Londo» nu posebna Britanska sv. pisemska družba, ki je sama razpečala do kon» ca lanskega leta 385,838.255 izvodov svetega pisma, prestavljenega v 630 jezikov. Blago po zraku. Zračne proge so se začele uveljav» ljati. Že sedaj se prevozi po zraku dosti pošte in blaga. Po zraku pridejo v Anglijo, ker se tako bolj splača, svi» la in čipke; Holandija pošilja v Švico po aeroplanih sveže cvetlice in sadje. Iz Češke odvažajo po zraku igrače. Imaš doma zaprašen »Naš čolnič«? Poglej, potem pa čitaj to»le: Eno liro plačujemo za vsako nasled» njih številk »Našega čolniča«: Leto 1923.: številke 1—4, 6; » 1924.: » 1—7, 9: » 1925.: » 2; » 1927.: » 5; » 1928.: » 4. Po 50 stotink prodajamo naslednje številke: Leto 1924.: številke 11—12; » 1925.: » 1, 3—12; » 1926.: » 1—4, 8—12; » 1927.: » 1—2, 6—12; » 1928.: » 1—3, 5—12. Kdor želi prodati, oziroma kupiti katero izmed navedenih številk, naj se zglasi pri upravi »Družine«, Gorica, via Mameli 5. svetu. Tudi živali že prevažajo po zračnih progah. Za enkrat le perutnino, ki se ne boji motičnih višav. Samostan pod zemljo. Boljševiška vlada je našla grozo. Nič manj kot pravoslaven samostan skrit globoko doli v nekem rudniku v samarskem okrožju (ob reki Volgi). Tam so se zbirali verniki iz cele dne» ve oddaljenih vasi k službi božji. Vlada je redovnike pregnala in rove zasula. Verska nevarnost v samar» skem okrožju je zginila. Dragocen zavoj. Že 2. marca je neki zlatar poslal iz Londona v Pariz majhen zavoj, v ka» ferega je zavil par biserov v vrednosti 600.000 lir. Pariški zlatar je dolgo ča» sa čakal na dragoceno pošiljko, ko je pa ni hotelo biti, so jo začeli iskati. Ugotovili so, da sta jo ukradla dva poštna uradnika in prodala dijamante za 6000 lir. Obleke po 2 dolarja. V Ameriki so zopet nekaj novega iznašli. Začeli so izdelovati moške obleke, po dva dolarja. So iz papirja in neki zelo prikladne za vroče dneve. Papir izgleda kot blago. Tako obleko nosijo po 14 dni. Greš h krojaču in v dveh urah jo že imaš. Orjaške orgle. V katedrali sv. Pavla v Londonu so te dni postavili nove orgle. Imajo 4500 piščalk. Največja je 9 metrov visoka. Orgle imajo pet manualov (pet vrst tipk, ena nad drugo). Še večje orgle so pa v cerkvi sv. Mihaela v Hambur» Vsakdanja spremljevalka. Človekova dobrost (nagnjenje k do» bremu) je naša vsakodnevna spremi Ijevavka, naša čednost, naša pot do svetosti. Kajti vsi ljudje so poklicani h gledanju Boga, vsi so pozvani, naj si nebesa pribore. Ne more sleherni kaj izrednega do» prinesti, toda vsakdo lahko na mestu, kamor ga je Bog postavil, doprinese vse. Dober biti je pot k temu. Saj prav vsakdanje življenje razbije več ljudi kot pa v&liki pretresljaji. Ravno dobrost da ljubezen in pot gu. Te imajo 12.173 piščalk. Največja piščalka (cev) je 11 metrov visoka. Imajo pet manualov in 31 pedalov. Orgle imajo električen pogon. Junaška žena. Iz mesta Colorado v Severni Ame» riki poročajo o junaškem činu žene, ki je rešila 20 dijakom življenje, pri tem pa sama našla smrt. Skupina 20 dija» kov se je odpravila ven na deželo, v naravo. Pridružila se jim je tudi neka gospa s svojim možem. Vsa družba je taborila v šotorih pod jezom neke ve» like električne naprave. V neki noči pred par dnevi je zaslišala gospa, ki je spala s svojim možem sama v last» nem šotoru, neko čudno lomljenje in šumenje. Zaslutila je, da pri jezu ne bo vse v redu, da grozi nevarnost. Le» tela je nemudoma po vseh šotorih, zbudila mirno speče dijake in jih opo» zorila, da je skrajni čas, da se rešijo z begom. Ko je tako spravila že dvaj» setega na varno, jo je zajelo hitro se bližajoče vodovje, kateremu se ni mo» gla več iztrgati. Tudi možu in nekate» rim dijakom, ki so jo hoteli potegniti iz deročih valov, se rešitev ni posreči» la, ker so jih valovi treščili ob skale in jih ranili. Nesrečna žena je svojo po» žrtvovalno ljubezen poplačala z živ» ljenjem, pred očmi moža in rešenih mladih prijateljev so jo pogoltnili hladni valovi. Novo kurivo. Na otoku Islandu, ki leži na meji med Ledenim morjem in Atlantskim oceanom, je dosti vročih vrelcev. Po» sebno znani so takozvani gejzirji, ki v rednih presledkih bruhajo vrelo voJo. Podjetni inženirji so prišli na mi ei ali bi se ne dalo celo glavno me~to Reykiavva opremiti s central» no kurjavo, ki bo dobivala paro iz teh vročih vrelcev. Sicer pa ni to na Handu nič novega. Šolo v mestecu Husavihu so že na tak način greli. Vročo vodo 56° C so napeljali po ceveh v sobe. Ker je na otoku kakih 700 takih vročih vrelcev, so predlo» žili parlamentu v odobritev načrt, da bi se po celem otoku to naravno ku< rivo smotreno izrabljalo. Jetnik na strehi. Iz neke ameriške kaznilnice ubeži jetnik. Skozi okna zleze na streho, toda, oj smole, ravno pred ravnate» Ijevim oknom ne more naprej, ker je streha zelo strma. Jetniški ravnatelj, ki je proti temu, da bi ubežnika do» bili s silo dol, mu lepo skozi okno trpežljivost in naredi oko jasno, da vse težko v dnevu vidi v solnčni luči. Dobrost vse odpušča in prenaša. Je zadovoljna s tem kar ima; saj najbolj neznatna cvetka slavi prav s svojo ponižnostjo božje stvarstvo in njega vse urejajoče sile. Dobrost naredi iz tebe silo; ki je hujša od mečeve ostrit ne. V tej sili je Bog sam. Še enkrat: iz dobrosti cvete ljubo zen in zadovolje. Nočeš tudi Ti te vsakodnevne spremljevavke? Le priklicati jo mot raš, saj rada pride ,., prigovarja: »Če pridete dol sami, se vam ne Im nič zgodilo. Če bomo pa morali po vas, potem pa ...« Pa kaj vraga se je oni na strehi zmenil za ravnateljevo dobrodušnost. Med tem se je zbralo na cesti že par sto ljudi, ki so opazovali sprehajalca po strehi. Vse je zijalo gor in najbolj bi prišli ob svoj užitek, če bi mož meni nič tebi nič telebnil na cestni tlak. Toda prišlo je slavno občinstvo na svoj račun. Jetnik tam gori se je ojunačil ter začel krepko zabavljaš ti čez kaznilnice, paragrafe, čez slabo hrano v ječah; kar vrelo je iž njega. Promet na cesti se je ustavil, iz ura« dov, iz tramvaja, od povsod so se vsi* pali radovedni poslušalci. Njih nav* dušenje je pa prikipelo do vrhunca, ko je govornik končal in pokazal zbranemu občinstvu svoj dolgi jezik. Vse je čakalo, kdaj bo govornik z j m naško kretnjo skočil v smrt. Pa nič; lepo se obrne, zleze skozi okno v rav» nateljevo pisarno in se mu javi. Men; da je ta to pričakoval, ker brž na to so stražniki jeli množico razganjati, češ, da je zdaj predstave konec. Nenavadna imena. O tem predmetu razpravlja znani publicist Wettreich v zanimivem članku. V daljši dobi si je bil nabral prepolno zanimivega gradiva. Ne moremo si kaj, da bi ne zajeli iz nje* govega bogatega vrelca tede podat* ke, o katerih smo prepričani, da bo* do dobro došli tudi našim bravcem. Splošno se domneva, da je Kitajska dežela najkrajših rodbinskih imen, saj so priimki kakor Li, Fo, Vu in Si splošno znani. Toda Francija ima še krajša imena, obstoječa iz ene same črke. V nekem pariškem predmestju živi stara ženica s kratkim priimkom »O». V Normandiji prebiva v stari graščini rod mejnih grofov »U« in v pariškem kažipotu je navedenih se» dem družin, ki se podpisujejo z eno samo črko. Temu nasproti sta pa nastali v zadnjem času dve novi imeni in sicer so skovali na Angleškem tode bese« do: antidisestablishmentarianism, ki šteje nič manj ko osem in dvajset črk in ki naj bi označila nauke proti ločitvi cerkve od države. Neki mona» kovski profesor je odkril v tobaku nov alkoloid in ga je krstil s prelepim imenom: piridilpiperidin. Mnogi starši si prizadevajo, dati svojim otrokom posebno lepa imena. V tem gredo večkrat predaleč. Tako je dobilo v Franciji vse polno deklic ime Joffrine po generalu Joffre»ju, na Angleškem so pa dobili dečki, rojeni v času svetovne vojne, imena kakor Kitchener ali French. Na Nemškem je že več deklet z imenom Zeppelina. Na Ruskem so postali priimki vseh voditeljev že imena, toda v Švici so oblasti pred kratkim prepovedale ne» kemu delavcu, da bi dal svojemu otroku ime Lenin in so utemeljile to prepoved s tem, da nimajo starši pra» vice izražati na tak način svoje po» litično prepričanje. Neki angleški upravni uradnik v Bombavu (Indiji) se ni veliko po» mišljal, imenoval je svoje sinove po vrsti: »One« in »Trvo« (Eden in Dva) in svojo hčer »Firste« (Prva). Neki Američan je bil še večji čudak. Ko je dobil otroka, ga je imenoval Finis, ker ni hotel, da bi se mu še kak otrok rodil. Toda v tem se je zmotil, vkljub prejšnjemu sklepu se je pojavil črez čas nov otrok, ki ga je imenoval krat« ko malo »Supplement«, kar bi značilo »Dodatek««. In ta Supplement Wort» hington je danes odličen odvetnik v Manili, glavnem mestu na Filipinskih otokih. Amerika tvori v tem oziru pogla» v je zase. V južnem delu Zedinjenih držav se uporabljajo imena nosamez« nih držav kot dekliška imena in za to se tam imenuje vse polno deklet Maryland, Alabama in Virginia. Arne» riški zamorci dajejo prednost zgodo» vinskim osebnostim, tako da sreču« jemo v zamorskih okrajih - i vsakem koraku kakega Abrahama, Adama, Jupitra, Cicerona, Nerona. Cezarja in Kolumba. Posebno priljubljeni pa so priimki predsednikov in v vsakem razredu dobiš na ducate Lincolnov, Wilsonov in George Washingtonov. Ko je pa hotela dati zamorska rivo» jica v Kaliforniji svojemu sinu ime Aldebarantiphesccofernia, se je pro« tivil mestni pisar vknjižiti to ime in od tedaj so prepovedani taki izgredi. Smejo se dati le navadna, običajna imena. V državi Indiani (Zedinjene drža« ve) prirejajo ženske z imenom Marija ! vsako leto v mestu Crawfordsville«ju | shod, ki se ga udeleže vedno vse Ma« i rije iz dotične države. Na tem shodu | razpravljajo o raznih vprašanjih in j po shodu prirejajo vsakovrstne tek» j me in se obdarujejo s krasnimi da» j rili največja in najmanjša, najdebe« ; lejša in najvitkejša, najtežja in naj« ; lažja, najstarejša in najmlajša, naj» j lepša in najgrša Marija. Naj na tem ! mestu tudi omenimo, da se je ustano* | vilo lansko leto na Češkem društvo I Novakov, ki je menda največje društ» vo. saj je štelo takoj po ustanovitvi nad osemdeset tisoč članov. Za umnega gospodarja. Trg hmečhlh pridelhou. Grozdje: V inozemstvo gredo iz naših krajev le posamezne košare grozdja, zato pa je cena precej nizka, toliko v Gorici, kot v Trstu. Palestin« ka gre po 2 liri, moškat po 2.30 do 2.50, rebula po 1.30 do 1.40, slabejše grozdje po 80 stot. do L 1.20. Breskve imajo ceno po lepoti in do« broti, in sicer od 1.80 do 4.50 lir za kg. Zadnje so v resnici lepe, samo žal, da jih je zelo malo. Hrušk ni skoraj nobenih na trgu. V splošnem je bilo letos malo hrušk in še te večinoma piškave.. Jabolke prihajajo v Trst in v Go« rico le iz Reške doline in Brkinov. Cena jim je 1 do 1.20 lir. Češplje: Dobro so obrodile v Brki« nih (Harije), od koder jih pošilja io vsaki dan po nekaj vagonov v ino» zemstvo, največ v Avstrijo (Dunaj). Cena jim je tam 30 do 35 lir za kvin» tal, v Gorici pa 50 do 70, v Trstu 40 do 70. Brici jih precej kupujejo za lupljenje. Smokev ni mnogo na trgu, ker jih doma lupijo, sušijo in žveplajo. Ce« na svežim smokvam je 70 do 80 stot. za kg. V inozemstvo jih gre precej. Krompir ima ceno 35 do 45 lir za kvintah Zelenjadni trg: Fižol v stročju 1.60 do 1.80, enako rdeči za luščenje. Paradižniki so po 25 do 30, koče po 1.20 do 1.50, Česnik na debelo pa 2 liri, špinača po 1 do 1.50, radič (prva rez) po 2.50. Pšenica in umetna gnojila. Kakor se zdi, bodo letos n^ši kme« tovalci sejali pšenico v veliko večji meri ko druga leta. K temu jih sili predvsem nauk iz zadnjih dveh let, ko je pšenica utekla suši in precej dobro obrodila, dočim so drugi pri» delki več ali manj trpeli, nekateri pa niso sploh ničesar dali. Izkušnja nas uči, da domači hlevski gnoj ni najpriporočljivejše gnojilo za pšenico in sploh ne za žita, ki po gnojenju s hlevskim gnojem navadno poležejo. Pšenica najbolje uspeva, če sledi koruzi, kateri smo dobro po« gnojili s hlevskim gnojem in če po» tem gnojimo še z umetnimi gnojili. Od umetnih gnojil pridejo v poštev za pšenico dušična, fosforava in ka» lijeva umetna gnojila. Dušična vpli» vajo predvsem na rast pšenice, na dolgost stebla, listov in klasa, fosfo« rova in kalijeva pa na zdravje stebla ter na debelost in klenost zrnja. Kot dušična umetna gnojila rabimo pri pšenici žveplenokisli amonijak = amonijev sulfat (ital. solfato ammoni» co) z 20—21% dušika, ali apneni du« šik (nitrato di calcio) z 13% ali čilski soliter (nitrato soda) z 15% dušika. Z žveplenokislim amonijakom gno» j imo pred setvijo pšenice, z ostalimi dvemi gnojili pa šele takrat, ko je pše» niča že pognala in ko že raste. Na vsa« kih. 100 m2 (na 10 m dolgo in enako ši* roko površino) vzamemo 1 do 2 kg imenovanih gnojil. Od fosforovih umetnih gnojil pri* haja v poštev za pšenico predvsem superfosfat. Pri nas se prodaja naj« več superfosfata z 14—16% fosforove kisline, v resnici je fosforove kisline v tem superfosfatu 14.5%. Na vsakih 100 m2 površine vzamemo 5 do 6 kg superfosfata, katerega posejemo pred setvijo. Na vseh zemljah, razen na ilovici, moramo gnojiti pšenici tudi s kali« jem. Najbolj pripravni kalijevi umet« ni gnojili sta 40% kalijeva sol in žve« plenokisli kalij, ki vsebuje 42% ka» lija. Na vsakih 100 m2 površine vza« memo poldrugi do 2 kg kalijeve soli. Trositi jo moramo pred setvijo. V praksi bomo gnojili tako«le: Na vsakih 100 m2 površine, na ka« tero hočemo vsejati pšenico, bomo vzeli 6 kg superfosfata, 2 kg kalijeve soli in poldrugi kg žveplenokislega amonijaka. Vsa ta tri umetna gnojila doma enakomerno premešamo in po« tem raztrosimo po preorani, a še ne prehranam njivi, nakar njivo prebra« namo in vsejemo pšenico. Najboljše bi bilo, če bi imenovana mešanica pri« šla že teden pred setvijo v zemljo. Če smo tako gnojili, kot ravnokar opisano, potem ni treba gnojiti z no« beno stvarjo več. Lahko pa si prihra« nimo pri gnojenju pred setvijo zve« plenokisli amonijak, potem pa mora« mo pozneje gnojiti ali z apnenim du« šikom ali s čilskim solitrom. V tem slučaju raztrosimo pred set« vijo na 100 m2 samo mešanico iz 6 kg superfosfata in 2 kg kalijeve soli; ko pa pšenica požene in napravi drugi list, gnojimo s čil. solitrom ali z apne» nim dušikom. Na vsakih 100 m2 raz« trosimo po pol kg čilskega solitra ali apnenega dušika kar je ena tretjina odmerjene količine za celotno gnoje« nje. Od ostalih dveh tretjin čilskega solitra ali apnenega dušika, raztrosi« mo drugo tretjino spomladi, ko na« rava oživi, tretjo tretjino pa takrat, ko požene žito prva stebelca. Ker je težko enakomerno raztrositi samo pol kg gnojila na 100 m2, je naj« bolje primešati vsakemu obroku čil« skega solitra ali apnenega dušika ne« koliko zemlje. Pri trošenju teh gnojil moramo paziti, da so dovolj zdrob« ljena in ne v prevelikih zrnih. Zato kaže vsa umetna gnojila prej doma zdrobiti, za kar rabimo desko (kak« šna stara vrata) in eno poleno Kdor hoče pridelati sorazmerno velik pridelek pšeničnega zrnja, naj ne pozabi gnojiti z umetnimi gnojili, hlevski gnoj pa naj prihrani za ko» ruzo. Sejanje pšenice na Goriškem. Po podatkih Kmetijskega urada v Gorici je bilo letos pridelane na Go« riškem 62.670 kvintalov pšenice na približno 4.000 hektarjih, torej je bil dosežen srednji pridelek 16.55 kvin« talov na ha, kar pomeni znatno po* višanje v primeri z lanskim, ki je zna« šal 14.88 kvintalov ali pa s predlan« skim, ki je bil celo komaj 9.65 kvin« lalov pšeničnega zrnja na ha. Ker znaša'srednji pridelek v celi Italiji le« tos 14.4 kvintalov na ha, je srednji pridelek na Goriškem za 2 kvintala višji kot po celi Italiji. V splošnem je na Goriškem komaj 10% vseh njiv, oziroma komaj 3% vse kmetijsko izrabljene zemlje posejane s pšenico. V zadnjih letih se opaža znatno zboljšanje pridelovanja, če« mur je dokaz povišana uporaba izbra« nih semen in umetnih gnojil. V treh letih je tudi poskočilo število vla« čilcev (traktorjev) od 4 na 12, sejalk pa je bilo v deželi 1. 1926 komaj 6, da« nes jih je 16. Živinoreja v balkanskih državah. Na vsakih 1000 prebivalcev pride v Bolgariji 87 konj, v Jugoslaviji 88, v Romuniji 111 in na Grškem 45. Na isto število ljudi pride krav, volov in telet, v Bolgariji 331, v Jugoslaviji 292, v Romuniji 260, na Grškem 150. Pre« šičev pride v Bolgariji na 1000 ljudi 187, v Jugoslaviji 223, v Romuniji 175, na Grškem 82. Ovc pride na 1000 ljudi v Bolgariji 1593, v Jugoslaviji òli, v Romuniji 739, na Grškem 112i, koz pa v Bolgariji 230, v Jugoslaviji 140, v Romuniji 24 in na Grškem 735. Kako pripravimo novo posodo? Najhitrejše in najboljše pripravi« mo novo posodo za vino, če jo napol» nimo z navadno mrzlo vodo, v kateri smo raztopili na vsakih 100 litrov vode po 1 kg sode. Tekočino pustimo v posodi skozi deset dni. Nato opere» mo posodo z vročo vodo, v kateri smo raztopili na vsakih 100 litrov po 2.5 kg sode. Potem operemo posodo z na» vadno vročo vodo, nakar zopet na» polnimo posodo z mrzlo vodo, v ka« tero denemo na vsakih 100 litrov po poldrugi liter žveplene kisline. To te« kočino pustimo v posodi skozi 5 dni. Končno operemo posodo še z vročo vodo, jo oplaknemo z mrzlo in posoda je pripravljena za sprejem mošta. Sodi od črnega vina za belo. Če denemo belo vino v sode, kjer je bilo prej črno, se bi radi alkohola in kisline raztopilo precej rdeče barve in belo vino.bi postalo rjavkasto. Zato moramo sod od črnega vina najprej pripraviti, potem ga šele nalijemo z belim vinom. Predvsem moramo kolikor mogoče odstraniti na suh način( s strganjem) vinski kamen z dog. Nato nalijemo v sod vroče vode, v kateri smo raz« topili 5% sode( na 100 litrov vode 5 kg sode), pogreznemo v sod verigo in valjamo. Potem operemo sod z mr« zlo vodo in sod je čist ter ga lahko nalijemo z belim vinom. Kdor je priznal nezakonskega otroka za svojega, ga je dolžan vzdr« ževati. Nezakonski otrok ima naspro» ti onemu, ki ga je priznal, tudi pravico do dediščine. Kdaj ni dovoljeno priznati nezakonskih otrok? a) Ni mogoče priznati nezakonskega otroka, čigar starši sta osebi, od ka» terih je bila ena v trenutku spočetja poročena, druga pa ne. b) če sta oče in mati osebi, ki bi se ne mogle poročiti zaradi sorodstva ali svaštva. V teh slučajih ne more nezakonski otrok zahtevati, da bi se sodnijsko ugotovilo, kdo je njegov oče ali njegova mati. Ti nezakonski otroci nimajo pra« vice do zakonitega dedovanja po svo» jih starših, potom oporoke pa lahko dobijo samo toliko, kolikor jim je po« trebno za vzdrževanje. Ugotovitev očetovstva in materinstva. Znano je našim čitateljem, da je mogel po avstrijskem zakonu neza« konski otrok v vsakem slučaju zahte» vati, da sodnija ugotovi kdo je nje» gov oče. Po novem italijanskem za« konu pa je to načelno zabranjeno. Po italijanskem zakonu sme neza« konski otrok zahtevati samo v dveh slučajih, da sodnija ugotovi, kdo je njegov oče, in sicer: 1) če je moški žensko odvedel (ugrabil); Zahvala Podpisana se tem potom zahvaljujeta sl. zavarovalni družbi „LA FONDIARIA" in njenemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovelj za hitro in točno izplačano požarno odškodnino. Ker je zavarovalnica vestna in zelo ku-lantna, jo priporočava vsem posestnikom. Ladič Anton Gingovaz Matej Račiče 15 Gradina 54-94 Pošten mladenič, gospodar in državni uslužbenec, želi takojšnje« ga znanja v svrho ženitve s pridnim kmečkim dekletom ali vdovo brez otrok do 28 let staro, najraje iz zgornje Istre. Ponudbe s sliko po» šljite upravi. Zobni zdravnik dr. Robert Hlavaty sprejema od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23-11. Ob sredah ln sobotah ordinila v POSTOJNI Tolmin. Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt Izvežban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), v Oorlcl druge dneve v tednu (via Dante 10). Nove postave. NEZAKONSKI OTROCI. (Figli naturali.) Večkrat smo že omenili v člankih, v katerih smo razlagali posamezne odlomke italijanskega civilnega za« kona, nezakonske otroke. Potrebno je, da razložimo natančno določbe italijanskega civilnega zakona o neza« konskih otrocih, ker se močno raz» ločuje od bivšega avstrijskega. Nezakonski otroci so oni, ki so se rodili izven zakona. Priznanje nezakonskega otroka. Nezakonskega otroka prizna za svojega lahko mati, lahko oče, lahko oba skupno. Nezakonskega otroka je mogoče priznati na občinskem uradu, ko se sestavlja spis o rojstvu, ali pred notarjem. Pred notarjem se izvrši priznanje lahko pred rojstvom ali po rojstvu otrokovem. Nezakonski otrok prevzame priimek tistega, ki ga je priznal; če sta ga priznala oče in mati, prevzame priimek očetov. 2) v slučaju posilne oskrunitve. Ce je namreč moški žensko odve« del ali če jo je posilno oskrunil, stoji zakon na stališču, da je on oče otro« ka, ki se je za tem porodil. V teh slu« čajih se mora seveda otrok roditi v času, ki odgovarja spočetju ob priliki posilne oskrunitve in trenutku, ko je Pila ženska odvedena. Nezakonski otrok pa sme po itali« janskem zakonu v vsakem smčaju zahtevati, da sodnija ugotovi, kdo je njegova mati. Če se nezakonski oče. ali nezakon ska mati branita priznati nezakonske« ga otroka za svojega, lahko sodnik razsodi in ugotovi, da je ta moški ne« zakon ki oče in da je ta ženska neza« konska mati otrokova. Glede matere stori to sodnik lahko v vsakem slu« čaju, glede očeta pa samo v dveh zgoraj navedenih slučajih. Kako je mogoče nezakonske otroke pozakoniti? Nezakonskega otroka je mogoče pozakoniti na dva načina in sicer: 1) s poroko; v tem slučaju morata zakonska druga priznati otroka za svojega ob priliki poroke, pred poro« ko ali po poroki; 2) nezakonski otrok zamore postati zakonski tudi s kraljevim odlokom. Ne morejo pa biti pozakonjeni ne s poznejšo poroko ne s kraljevim odio« kom otroci, katerih ni mogoče za svo« je priznati. (Glej zgoraj navedena slučaja!) Mogoče je pozakoniti tudi umrlega nezakonskega otroka v korist njego« vih potomcev. Pozakonjeni nezakonski otroci do« bijo z dnevom priznanja vse pravice zakonskih otrok. Pod kakšnimi pogoji se dovoli poza« konjenje s kraljevim odlokom? Pozakonjenje je mogoče pod temi pogoji: 1) za pozakonjenje morata prositi oče in mati, ali pa eden izmed njiju; 2) roditelj, ki prosi za pozakonje« nje, ne sme imeti zakonskih,, ne s poroko pozakonjenih otrok, niti potom« cev teh otrok; 3) ako ne more prizadeti roditelj pozakoniti otroka s poznejšo poroko, ker je n. pr. eden izmed roditeljev že umrl; 4) če se je nezakonski oče poročil in hoče pozakoniti otroka, ki ga je imel pred poroko z drugo žensko, mora na pozakonjenje pristati tudi njegova žena. Če želi poročena nezakonska mati pozakoniti svojega nezakonske« ga otroka, mora to dovoliti tudi njen mož. Kam je treba vložiti prošnjo za to pozakonjenje? Prošnjo je treba vložiti pri priziv« nem sodišču v Trstu. Prošnji je treba priložiti vse potrebne dokumente. Prizivno sodišče preišče, če obstoje zakoniti pogoji za pozakonjenje in odda prošnjo ministrstvu pravde. Na ta način pozakonjeni otroci za« dobijo z dnevom, ko jim je bil vročen kr. odlok iste pravice, ki jih imajo zakonski otroci. Darovi za birmo izredno nizke cene, velika izbera. samo v ZLATARNI F. BO A TRST - Corso Garibaldi 35 Gostilna „Alle Corriere* » Trstu vis Romagna H. 4 (tih Caffè Fabrisj ■•ornava kuhinja. Izborno vipavsko m istr= ,ko vino ter kr&.ški teran. Postajališče potn avtomobilov in shajališče ljudi z dežele 1 fljudno se priporočata «VP ♦NK’A P Sr, Ptrorr- Zobozdravnlški ambulatorij TRST - - Via delle Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9,—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12. POZORI V uia S Lazzaro št. 9 TRIESTE pri S. LEVI je nova velika množina frštanjev po najugodnejših cenah: frštanj, rožast....po L. 1.80 „ Lantenis, v vseh barvah . „ „ 2.40 „ črtan............„ „ 2.80 „ naifinejši za srajce . ■ . „ „ 4.20 „ Piqué......od L. 2 80 naprej ! T ZDRAVNICA dr. VILMA DOMINGO, bivša asistentinja kr. kiinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci sprejema od IO. - 12. in 15. - IG. ure GORICA, Corso Vitt. Em- lil. štev. 59. Se likvidira po izrednih cenah madapolan po L. 1.80. Platno madapolan prvovrstno . . po L. 2.80 „ ..famiglia11 visoko 150cm. „ „ 4.90 „ čisto laneno visoko 89 cm „ „ 5.50 Blago za hlače...................à „ 6.— Blago za hlače................... „ 12.— Podvlake za hlače................ „ 2.50 Prti..................... kos po L. 1.20 Prti na meter................... „ „ 4.50 Velika izbera nogavic, maj, brisač, svilenih podvlek za površnike. Na prodaj je veliko dobičkanosno posestvo v lepem kraju Bosne, tik železniške postaje Travnik-Sarajevo. Meri 110 oralov, od teh 80 oralov njiv, ostalo vrt, gozdovi in livade, mlin v obratu in ribnjak. Nova gospodarska in stanovanjska poslopja, najnovejši gospodarski stroji kakor slamoreznice, vsejalnice, traktorji, brane itd. in vozovi. Živina spadajoča k posestvu: konji, svinje, nad 20 krav, katerih mleko donaša letno okrog 6000.— dinarjev. Celo posestvo se proda iz družinskih razlogov. — Natančnejša pojasnila daje: ANTON SFERZA, Barkovlje-Riviera 108 Lekarna Castellanovich - Trst Via C. Belli, ogel via deli’ Istrla 7 ======== (nova hiša) PRODAJAs Pazite na spremembo naslova! S M I L A ) O D G L Y K O L zdravilo za čiščenje krvi; steklenica j stane 10 lir. FI 1 splošno zdravilo proti oslabljenju živcev; stane L. 7 50. ACQUA deli’ALABARDA PRSNI SIRUP voda proti izpadanju las; stane 6 lir. za otroke 5 lir. Za odrasle L. 7 50. Vprašanja in odgouoii Vprašanje št. 174: Nekdo, ki je sedaj umrl, mi je pred letom podpisal menico s samo svo« jim podpisom. Menica je kolkovana s 3.70 lira« mi za tisoč. Domenila sva se, da plača dolg po treh letih. Ali je menica še dobra, ko je on umrl in ali velja menica samo z enim pod« pi som? Odgovor: Menica je veljavna tudi če nosi samo en podpis, samo če ima podpisani res kaj pod palcem. Če je podpisani revež, potem je pač treba tudi poroka. Vaša menica je pravilno kolkovana in je veljavna tudi 3 leta, ker je kol« kovana po kolkovni lestvici »za menice črez 6 mesecev ali in bianco«. Ker je pa podpisnik Vaše menice umrl, morate dediče takoj opo« žoriti, da imate to menico. Če ne bodo hoteli dediči priznati, Vam ostane tožbena pot. Vprašanje št. 175: Kaj je z obnovo goriške deželne umobolnice in kdaj je upanje, da bodo umobolni premeščeni iz Benetk v domačo umo« bolnico? Odgovor: Umobolnico so pričeli obnavljati in upanje je, da bodo dela končana tekom dveh let. Vprašanje št. 176: Vsako leto v noletnem ča« su mi pridejo v slanino in gnjati nerci črvički, ki zrastejo do 1 cm dolgosti in razjedajo tol« ščo, rdečega mesa ne jedo. So pa tudi neki ma« li črni žužki (liki fižolarju), ki lazijo po slanini. Odgovor: Črvički v slanini in v gnjati so za« rod mesne muhe, ki je nekoliko večja kot do« mača, hišna muha. Odrastla muha zleže v sla« nino in v gnjat na stotine jajček, iz katerih se že črez par ur razvijejo- bele ličinke (črvički), ki začnejo takoj žreti. Če se hočete obvarovati teh nepridipravov, hranite slanino in gnjati na prostoru, kamor nimajo muhe dohoda. Če pa ste prisiljen hraniti mesnino v kleti pri drugem blagu, potem si napravite posebno omaro, ki bo imela za stene tanko in gosto mrežo iz žice ali pajčolana. Gnjati hranijo nekateri tudi v p e« pelu. Žužki pa so naši znani slaninarji, katerim gre slanina zelo v slast. Ubraniti se jih morate tudi na isti način kot črvičkov. Vprašanje št. 177: Ali sc nahaja kak urednik ob nedeljah dopoldne v uredništvu? Odgovor: Ob nedeljah je uredništvo zaprto. Odgovor na vprašanje št. 178: J. M. v B. Prošnji, ki jo vložite na finančno intendanco, priložite tudi pokojninski odlok v prepisu, ki naj Vam ga potrdi županstvo. Vprašanje št. 179: Moj brat je bil potrjen k vojakom in vpoklican eno leto pozneje kakor drugi, ki so bili potrjeni z njim. Sedaj je dobil neko listino, ki se glasi »ferma riducibile«. Ko« liko časa bo moral tedaj služiti, ker je poročen in letnik 1908.? Odgovor: Če je Vaš brat dovršil predvo« jaške vaje z dobrim uspehom, bo služil 9 me« secev, drugače pa 12 mesecev. Vprašanje št. 180: Imam sina edinca poleg 6 hčera, od katerih 4 izpod 14 let. Jaz sem si zlomil nogo in sem nesposoben za težko delo. Sedaj pa gre sin na nabor. Ali je mogoče in kako bi sina oprostil vojaške službe? Odgovor: Sina ne boste mogli popolnoma oprostiti vojaške službe, pač pa lahko doseže« te, da bo Vaš sin služil samo tri mesece, če Vas komisija prizna za nesposobnega za delo. Čc pa Vas komisija ne prizna za nesposobnega za delo, lahko dosežete, da bo sin služil šest ali devet mesecev namesto osemnajstih. Če ni obiskoval sin predvojaških vaj z dobrim uspe« hom, bo moral služiti tri mesece več, ko nje« govi tovariši, ki so obiskovali pred vojaške va« j ie Prošnjo morate vložiti ob naboru potom ! županstva. ZDRAVNIK Dr. L. SIMONITI Radio bivši asistent soriške bolnišnice sprejema vsak dan od 10. — 12. in od 3.— 5. O O BI CA Piazza Vittoria 22 II (Travnik) Sprejemni aparati Freed Eisemann so priznano najboljši in najcenejši na celem svetu. Vprašajte še danes za prospekte in proračune, katere dobite brezplačno od zastopnika Borisa Simandla, Gorica - Corso G. Verdi 1. Za poskus Vam vpeljem r dio na Vašem stanovanju brez vsake Vaše obveznosti. MODNI SALON VeLka izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah. Preoblikovanje in po< pravila po naročilu. Borica, via Mazzini 6 (ex sia Municipio) Petra Mozetičeva. Semenska pšenica • - • j-' — v fi izbrana Thomasova žlindra po najugodnejših cenah pri G. Cariotto Gorica, piazza Cavour 3 Doti. GIUS. [OMEL specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) f7>',77C?7?7777 7777777 7777777’"' Zdravnik co •j dr. GRESIC EMILIO 1:1 O CO IO co to co H o e e sprejema v Gorici na Travniku Piazza della Vittoria št. 5 (na isti strani, kot je cerkev). 4 L? ♦s *4 ♦V *V «►. ♦s ♦N *4 ♦vVs ♦. ♦v ♦, ♦ to Prodam NOVE ORGLE, pnevmatične, 7 regi-sttrov cena L. 9.500.— STARE, dobro ohranjene, 16 registrov L. 13.000,— NOVE mehanične, 12 reg. L. 18.000.— GLASOVIR dunajski, cena L. 1.800.— PIANINO dobro ohranjen L. 1.500.— Več NOVIH PIANINOV od 3.500 naprej. TUDI NA OBROKE. TOVARNA ORGEL IV. KACIN GORICA, NA PLACDTI 29 Prodaja hiš, posestev, trgovin itd. po različnih cenah pri K, Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. s issasse i8iaeeì^ì^iss^ìBS k-.- W Bencin ..Lampo* lelefon «t 415. ««T.olavke: KERSFV4N1. OOBI71A. Ciri I r- viari HIN* Valuta — tuji denar. Dne 11. sept. si dal ali dobil za: ì 1 dolar 19.08 lir 1 angl. funt 92.69 lir 1 100 dinarjev 33.62 lir 100 šilingov (avstr.) 269.30 lir 100 čeških kron 56.62 lir 100 nemških mark 455.35 lir 100 švic. frankov 368.40 lir 100 franc, frankov 74.83 lir 100 belg. frankov 266— lir Beneške obveznice 72.-—•; obveznice »Consolidato« 79.45. Loterijske številke od sobote 7. septembra Bari 38 36 46 26 80 Florenca 66 88 55 54 49 Milan 40 51 32 82 38 Neapelj 71 15 25 19 36 Palermo 30 85 53 62 18 Rim 48 4 84 69 50 Turin 60 32 39 40 51 Benetke 50 ((4 41 88 82 Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 15. sept: Čezsoča, Buzet. Ponedeljek, 16. sept.: Dornberg, Motovun, Barbana, Slivje pri Kozini. Torek, 17. sept.: Nabrežina, Za« gorje. Četrtek, 19. sept: Buzet. Petek, 20. sept.: Bazovica, Vipava. Sobota, 21. sept.: Tolmin, Koper, Žminj. BRIVEC Andrej Rojic v Gorici, se je preselil v via Arcivescovado vogel via Stretta. Se priporoča. £jr>x*x*xot>x»X‘X*xoc‘X»x»X‘Xčj £ ZDRAVNIK g Dr. Gresic Adalberto sin (mladi) sprejema vedno v svojem ambulaloriju v v GORICI, M na Traunlhu (Piazze Vittoria) št. 4/1. v ju nad lekarno Cristofolettl. u Več vinskih sodov različne velikosti, eden od hi 23.60 na novo predelanih prodam po nizki ceni radi opustitvi vinske trgovine, Ivan Dol jak, Solkan pri Gorici. KABINET ROENTGEN primarija dr. DE FIORI AUGUSTO je odprt vsaki dan v Gorici Corso Vittorio Emanuele lil čt. 14 od 9. — 12. in od 2. — 4. V iuliju in avgustu ob nedeljah zaprt. Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzetta štev. 18. ...........in.. ' ’imuumasgraia««™ j Mail oglasi. Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo. Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« lenjadnemu trgu). Na prodaj je.krasen 5=letni lovski pes. Naslov pri upravi. Oddam v najem boljšo restavracijo s pre« nočiščem na deželi. Informacije daje uprava. Teran prvovrsten imam na prodaj. Sera« žin, Tomaj. Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Doro» bergu. __________ Domača vina, namizna in sortirana, od» daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji. Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34. Grozdne mline, Stiskalnice, slamorezni« ce m vse druge kmetijske stroje svetovno zna« ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, via Carducci 25. Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«. Kupujem prage, bukove, hrastove in do» bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava. Priporoča se gostilna Mirka Kobala v Idriji (via Trieste). Toči izvrstna vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi, podružnica v Idriji, in sicer: namizno, pinela, rizling, zelen in črni refošk. Sprejmem v Gorici na stanovanje in hra« no 2 dijaka ali 2 dijakinji. Cena solidna. Na« slov pove uprava. Posestvo z zemljiščem, na Poljancih, odda» ljeno 20 minut od Sv. Lucije (Tolminsko) je na prodaj. Zemljišče je prvovrstno in vse v enem kosu zraven hiše. Cena ugodna. Naslov: Mihael Fortunat, Kozaršče 27. Ženitna ponudba. Mlad državni uradnik, z lastno hišo, se želi seznaniti z izobraženo in dobrosrčno gospodično lepe zunanjosti, ki ima 19—25 let. Ponudbo s sliko naj interesirana gospodična pošlje podupravi »Novega lista« v Trstu pod »Častna tajnost«. Prednost imajo pridne gospodične z dežele. Pošten slikarski pomočnik, vešč dekora« cijskega in pleskarskega dela, išče službe. Na« slov pri upravi. Dve dijakinji, dijaka, sprejmem v Gorici na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava Tapetarska delavnica in zaloga pohištva se je preselila s Solkanske ceste v Gorico, via Stretta 12. Sprejema vsako tapetarsko delo tu» di na dom. Leopold Brumat. Boljša družina v Gorici sprejme 3 dija« kinje ali dijake na hrano in stanovanje. Kje, pove uprava. Na prodaj Je v Dol- Vrtojbi lepa hiša z zemljiščem; pri hiši je vodnjak. Naslov pove uprava. Proda SC hiša enonadstropna v Nabreži« ni št. 198,nad kolodvorom, obsegajoča: 4 sobe, 2 kuhinji, hlev, 2 vodnjaka, dvorišče in vrt. Več se izve v Praprotu št. 6. Kuharica, dobra gospodinja, srednjih let, išče službe, najraje pri kakem duhovniku. Aloj« zija Flajs, Bovec 171. Večje Število novih, močnih hrastovih sodov prve vrste, pokončne oblike, po 100, 200 in 300 litrov kupi z navedbo cene Kmetijsko društvo v Vipavi. Sprejmem dijaka na hrano. Soba je svet« la. V. C. Favetti 6»I., Gorica. Prodam koleselj, zaprt, v dobrem stanju. Dobi se v Solkanu št. 48. Dijakinjo ali dijaka sprejmem v Goriei na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pri upravi. Redka prilika! Hiša z gostilno, trgovino in trafiko se radi družinskih razmer proda. Na« slov pove uprava. Iščem izvežbano osebo za nakladanje suhih češpelj, podobnih bosenskim. Pojasnila daje Costa, Trst, Piazza S. Caterina 2. Suh orehov hlod, dolg 2 m 60 cm, debel 35 do 40 cm kupim takoj. Potrebujem ga za kip Kristusa za šentpetersko cerkev. Goršč France, kipar, Gorica, via Cipressi 4/L Tvornica sodavice na prodaj z vsem in« ventar jem. Tvornica se tudi lahko preseli. Po» drobna pojasnila pri Rudolfu Babiču, Matulje 83 (Mattuglie, Carnaro). Kuharica, stara od 20 do 30 let, zmožna samostojno voditi dobroidočo gostilno v več» jem prometnem trgu se sprejme takoj. Naslov pri upravi. Orehove tropine dobite vedno pri Fran. cu Bergincu, Idersko 75. Kinematograf Na piatnu: od torka 10. do četrtka 12. t. in. „Pusti, naj dežuje" (Lascia che piova) izredno šaljivi prizori Skrbno spremljanje z godbo. ^EPEN^ v Oprici Vsak nov program - nov uspehi od petka 13. do nedelje 15. t. m. „Vzhodni plameni" (Fiamme d’Oriente) sentimentalne dogodivščine z RICHARDOM DIXOM. Ugoden abonnement I