50                      jm
Prvo sv. obhajilo                          ,^H
Bil je tih poleten večer 185«. leta, da sem bil k baronorki H. (niv Fran^ coskem) v goste povabljen. Zabava je bila kratkočasna, prijetna in zauimiva. Govorilo se je uže marsikaj, da neoadoma pride razgovor na strašno franeosko prekueijo 1793. leta, Baronovka nas Tpraša: rjeli veste, da je bila včeraj oblčtnica mojega prvega sv. olihajila? Nadejam se, da vas utegne zaaimivali, ako vam -o tem nekoliko Te6 porem. Knj ne ?" — In ko jej Tsi prikimamo in jo tucli prosimo, da nam pripoveduje, Tprašala nas je: ndragi gostje! kaj mislite, kje sem prejela pi-ro st, obhajilo?"
nMojBog!" reče neko-s sUri gtof, nmislim, da na kakem podstieSji ka^tr jaz, ali pa v kakej klžti."
rM6tite se, gospod grof!" odgovori mu baronOTka.
nZnabiti na kakem gumsu fu i^praša dahoTBik, ki je bil tudi f Teselej družbi, rali morda cel6 v kakem bl«vu Y"
,Tudi vi nijste zadeli, Sestiti gospod."
rMorda v sredi temnega gozda, ali v kakej votlini," pristavi tretjiV
rTudi ne," rekla je liaiouovka.  vVi6 vidim, da ne uganete.  HoSem t;1 t.oraj satna povedati, poalušajte! V jetnižnici, zamazauej in temuej luti prejela sem prvo sr. obhajilo.    Samo to vas prosim,  potrpite,  ako bi zai žalosti ia britkoati utegnila nekoliko preaehati."
nBUo je 1793. leta.  Takrat sem bila dvanajst let stara.   Zmbo vam i da so mojega ofeta vzeli v vojsko vojvode Condemene, a mojo mater so " izročili svojemu dohremu La zanesljivemu sluiabniku. Živeli suio zei6 na tih> in nadejali se smo.  da nas zaradi vellkii homatij, ki so se tataat godii Parizu, nc bodo zaslždili.   A varali 9mo se.   Nekega veCera pridejo poliri' uradniki po aiojo  matc-r  — izdal jo je hudobni sosed — ter jo odpdji-ji   . jeCo, v teiu dit sem jaz uze trdo spala.  Od meue se posloviti jej nij bilo Ao-voljeno.    0 tuin žalostnem dogoilku ZTcdela sem ie le. di-ugi dan; povcdal mi je vse znsti slnžabnik.  V katero je6o so mi odpeljali preljubo mater, to izvfin i5o ]e čez aekaj dnL Dosti, da sem vedela, kje so raati.  A kako zdaj fe njini pi'iii * K temu mi je pripomogel zvesti slnžabnik.   Seznauil se je bil naiureč z ž>*n^ jetniSkega ključarja, ki je imela hčerko moje starosti. Velikokrat me je k nj j peljal in kraaln se vnamc med nama srčno prijateljstvo.
Casoma se v baši jptničaija tako iidomačira, da dobodem pogum ter "'¦ i-avnost prosim jetni5arjevo žbeo, naj me za nekaj časa pusti k preljubej n:;1 tcri.  Težko se je dala žena pregovoriti, a naposkd jo vendar oiaeam •' V njami in obilnimi solzami.
Ne morem vam, dragi gostje,  razodeti Telicega veselja,  a tudi bridk'.' žalosti, ki sem jo obžutila, ko me je preljuba mati objcmala.   FritJskala nw je na svoje prsi, in nobeue beaede nij mogla izpregovoriti.  Jaz jo sem v tmi poljubovala in njena tica sJ solzami močila,   JrtDičarjeva žena to videč, Inl" je ganeua, in obljubila mi je, da nama še večkrat to veselje pripravi. Žen;i obljnbo izpolaila. Zamenila je mojo obleko z obleko svoje Merkc, ter nii rvl da jej naj pomagam pri postrežbi jetnikov, kai' eem rada in z najve(!jim ¦ seljein storila.   Vsclcj je pri  tera opravilu poklicala mojo mater v strau sobieo tikoma jetniSke b61nice, in tako seia ondu z materjo sama bila.
51
Po tem pota sem tri tedne Ijnbo mater obiskovak. Necega dne, ko sem k mim priSla. vzeli me so na krilo, ter mc tako le nagoTOrili: Pljaba Marfjca! tan&lu Se bode nama za zinirom loeiti. Uradnik je bil rCeraj pri meni in mi naznanil, fca bodeui morala pred sodnijo. 0 ljnbo dete! to drnzega nifi ne pomeni, nego lo, iia moram umreti." Jaz sem pri teh in&terinih. besed&h omedlela. In kiko 08 bi? Strah pred materino smrtjo me je pripravil popolnoma ob zavednost."
Tudi zdaj je začela baronovka močno iliteti.
nKo 9Te se nekoliko utolaiile," nadaljevala je baronovka, ,,rekli mi so mati z neko sfeto resnobnostjo: rLjnbo dete! največje veselje zame bi bilo, da te vidim piro sv. obhajilo prejeti. Za to preveliko niilost sem Taak dan ljubega Boga prosila, iu ko si še bila majhen ottok, izrofovala sem te vedno tlažen^j devici Mariji, da bi ti z njeno priprošnjo izprosila veliko iuilost, da mdno prejmeS prro st. obhajilo." Preljaba moja, aamo takrat, ako otrok Ttedno prejmo pvvo sv. obhajilo, nadejati se sme časne in tudi vežne sreSe. V&raj, Ijubo duto. sem se uekaj veselega spomnila; le pazljivo ine posluSaj: rpoznala seni starega kanouika, ki zaradi starosti in slabosti nij mogel po-Mgaiti ii iležele. StanoTal je pii misiloaskej cesti i bornoj hižici tiioma atobie CBrkve, ko so mcne t jei!o zaprli. Iinž mu je Karon. Veftoat sem ga poprej videla, ter se ž njim pogovarjaja, bil je namreč iz naSe rodbine. Visoka staiost iu samotno inljenje ga je brž ko ne rtSlo smrti. Kar6či Petru, na-Semu pridaemti služabDJku, naj ga kmalu pois<?e. In ako ga dobode, idi potlej tndi ti k njeniu, ter mu povčdi avoje imž in Tse. kako se meni godi. Ne pozabi ga uuii prositi, da te pvipravi za pryo sv. obhajilo, ker to bi bilo za mene o mojej pmrti aajvečje tolažilo."
GoToiili so še preljuba inati mnogo drnzega z menoj in me poduSevali, da bi me rredno pripraTili k prvemu sv. obhajilo. XTž6 poprej so me dobro podnfiiU v kerščanskej veri.
Petru je bila sre&i mila, ker je hitro našel blizn 80 let starega kanonika, in oa ve6cr sein bila tudi jaz užž pri niem. Vse mu sem razodela. kar so mi mati narofili. iu že zdaj viilim solzž v oččh Cestitljivcga starčka, ko mu sem pripoTedoviila žajostno osodo svoje matere. nDobro sem pozual tvojo mater, ljnbo dete," rekcl mi je, ^pobožiia iu krep6stiia gospa je bila. Njeno zadajo prožnjo jej hočciu izpolniti.   A kako naj storim V"  Zdaj se starček nekoliko
zamisli-----------a kmaln me zopet vpraša: nMarijca! ali si tudi dobro pri-
pnivljena za prvo sr. obhajilo ? Nadejani se — da si. Časi prrega krščanstva so se jiovraiii in zopet smo navezaoi na katakombe t. j. podzemeljske jame. Cisto se tedaj izpovej vseh svojih grehov, preljubo mcje detc, in jutri zjutraj pridi zopet k meni, da ti povem, kaj ti je dalje storiti."
Stari kanonik tcs čas straJne francoske prekucije nij Cital sv. maše, a imcl je vse za sv. daritov potrebne stvari oa nekem skriraem kraji shranene. Pozneje jo bll vse to sam poralal. Okoli polnoiSi uaredi v svojej hiši oltartek, obWe se v maSno obleko. ter opravi st. daritev s pomoijo svojega starega služabnika. ki nij nikoli zapiistil svojega gospoda.
Druzega jutra pridem a Petrom, svojim varuhom, vii na Tse zgodaj k ^astitljiveniu duhovniku. A komaj stopiva v hišo, nama povž, da jo za mojo ^ter nže opravil sveto daritev iu da ima dve posvečeai hostiji pripravljeni. ~ »Ljubo deteP reče mi  sivi startek, ,poslušaj me, ker ti hočem zaupati
•i*
52                                                         1
zel6 ražno in sveto opravi]o. Kakor 30 se 0 začetku katoliške certve duhovnilfl posluževali otrok, da so pošiljali sveto TcCerjo mučenikom v ječo. tako ^H tudi ti presveto hostijo materi v ječo za obhajilo. a dnigo pridrži zasc,^H moreš vpričo ljube matere prejeti prvo sveto obhajilo. Jaz ne morem s t^H ker sem slab in nadložen in se tudi bojim sovražnikov. Idi toraj sama,^H Bog naj hodi s teboj !"                                                                             ^H
To izgovoriTši, me čestiti gospod Se bl&goslovf, in potlej mi izroS ^H sveti zaklad.                                                                                            ^^M
Nemogoče nii je, dragi gostje, da bi vam razodela STOJe občatke, ki^H me obdajali, ko sem vzela sr. hostiji t svoji roki, in ji poloSUa na svoje si^H V&6 šestdeset let je preteklo od imegn fasa, a še zmiiom čntim v srojem l^H nepopisljivo veselje, kedar se spomnim 6nega presrečnega trenotka.           ^H
Med potjo sem vedno molila, Najmanjšega strahii nijsem čutila, in zd^H se mi je, da slišim angeljsko petje. Kmalu sem bila pri materi v ječL Do^H žena jetničarjcvii me jc pastila (llje časa z materjo, ker je zmila. da sve zaH zadnjikrat sknpaj.                                                                                      ^H
0 kako sem plakala, kc scm bila zopet 1 materjo sknpaj. in sem^H pripovedorala, kar so mi bili pre6. g. kaaonik naročili. Potlej sve pokleki^H Materin obraz je bil podoben angeljskemu, in njene besede so bile t&ko sladH in prijetne, da tera jednakih nijsem potlej nikdar več siišala.                       H
Presveto rešiije telo sve položile ua niizo, in je dolgo časa prav poboi^| molile. A ko sein jaz vse moIitTice, ki sem jih bila od nežne mladosti u^| liti Tajena, TpriJo niatere izmolila, vzeli so niati sv. hostiji, dali so meni z^| žiti jedno, a z dmgo so se Eami obhajali. 0 dragi uioji gostje! kdo bi niojH popisati ta trenotek!                                                                                 ]^|
Druzega jntra se podam v ječo, da hi se gogonrje.h s preijujo mrttai^B a nij mi bilo dopuSSeno.    Bečeno mi je bilo.  da naj pridem piihodnji tfd^H
Zvesti služabnik Pcter me je spremil do gosp. kanoriika. Stai'6ek me prime za roko. pelje me k oknu ter na neb6 kazajoč mi poviS vse, kar se ji1 zgodilo s preljnbo materjo. ^Ljubo dete," r^če mi. ntvoja mati so užč gori v nebesih, tamkaj se zopet vidita.  Puntarji so tvojo nedolžno mater nmorili!"
Ta giuljiva prigodba narcdi tudi pri seiianjih okollšsinali na vsacega čln-vega, globok vtisck. Pobožna mati, ki je toliko prosila. da lii njeu otrckpi\" sveto obhajilo prejel, gotovo nij opustila, Boga prositi za milost, da bi tmli ona pred smrtjo še jedenkrat prejtla sv. obliajilo. Kako čudua so tedaj ho«j:i pota! Ako Bog hoee poiuagati, ne maujka mu pripomočkov nikoli.
^^^^^^                                  A. Š.