silo delavcev z8oji, izobraževanju ^anosti Slovenije, Dijana, ^Vembra 1982 -- '7 - letnik X)b(Hi n to i Med drugim preberite • URESNIČEVANJE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, str. 2 • POTREBNE SO PAMETNE REŠITVE, str. 2 • PREDLOGI ZA BOLJŠO PREHRANO, str. 2 • K ŠOLI, ODPRTI ZA POBUDE MLADIH, str. 3 • ZAKAJ PO DVEH TIRIH?, str. 4 • OBJAVE PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV, str. 5 • KAKO BI ŽELEL PRAZNOVATI DAN REPUBLIKE, str. 11 ' vo n 'SV , 'i di tul rž* ;o* r*1 01 te] rut ki t;i Sl’ tl/ IV. (•» V m1 m ji' b >o iči ifil ib dl h :i< a lal 0 01 v re vi 3S O t ;V a p 'i so u it f -n< t. (O' n|£ lV< IP :Kt o( ite Začrtane smeri — obveznost in spodbuda za nadaljnje delo Uvodna beseda Majde Poljanškove na zasedanju Skupščine SR Slovenije Skupščina SR Slovenije četrtič v zadnjih dveh letih obravnava uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju. V prejšnjih poročilih smo obravnavali predvsem področje srednjega izobraževanja, današnje pa obravnava zlasti priprave za uveljavitev usmerjenega izobraževanja v visokem šolstvu, saj se bo v prihodnje težišče dejavnosti premaknilo na to področje. Poročilo je nastajalo v času, ko se je iztekalo prvo leto dela srednjih šol po novih vzgojno-izobraže-valnih programih, hkrati pa je potekala in še poteka široka družbena, strokovna in samoupravna dejavnost za usklajevanje in sprejem celotnih programskih zasnov, ki vključujejo število izobraževalnih programov v srednjem, višjem in visokem izobraževanju tako za pridobitev kot za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in- usposabljanje z delom. Za vse te dejavnosti je značilno, da potekajo v času zaostrenih zlične ocene o usmerjenem izobraževanju o tem, kako smo pripravljeni na novo šolo in o tem, kakšni bodo njeni rezultati. Na podlagi enoletnih izkušenj v srednjih šolah seveda še ni mogoče oblikovati celostne ocene usmerjenega izobraževanja. Takšno oceno bo mogoče pripraviti šele po nekajletnih izkušnjah. Ne glede na to pa ugotovitve, ki so se izoblikovale ob sprotnem spremljanju kažejo na nekatere pomembne dosežke, pa tudi posamezna še nerešena vprašanja in nedoslednosti v praktičnih izpeljavah. Prvi dosežki reforme Podatki o vpisu v srednje šole kažejo, da smo z novimi programi, spremenjeno šolsko mrežo in najširšo družbeno akcijo usmerjanja dosegli pomemben korak pri usklajevanju vpisa s predvidenimi kadrovsko-izobraževal-nimi potrebami združenega dela. Povečalo se je zanimanje mla- zmeraj bistveno manjšrod števila razpisanih mest. Menimo, da je potrebno učinkovitejše odpravljati vzroke, ki onemogočajo hitrejše uveljavljanje izobraževanja iz dela in ob delu v skladu s potrebami združenega dela. Kljub temu moramo kritično oceniti to, da združeno delo premalo spodbuja mladino in zaposlene delavce ža izobraže-vgnje v skkdu s potrebami dela in razvoja. Ob uvedbi novih programov smo bili zaskrbljeni, kako bodo vsi učenci zmogli uspešno obvladati zahtevnejše in mnogo širše splošnoizobraževalne vsebine v novih programih. Posebno so bili zaskrbljeni starši, ko so videli obsežen kup novih učbenikov. Pokazalo se je, da je prvi razred uspešno končalo 87%, kar je skoraj enako kot prejšnje leto, čeprav se zavedamo relativnosti tega kazalnika uspešnosti. Pri tem pa je posebej pomembno, da se je bolj kot doslej uveljavila skrb srednjih šol, da se vsakemu (Foto: Edi Masnec) gospodarskih razmer in bistveno povečanih družbenih prizadevanj za stabilizacijo, ki v mnogo-čem spreminja nekatere pričakovane možnosti za razvoj izobraževanja. Zato morajo v združenem delu ponovno oceniti tudi razvojne usmeritve in načrtovane potrebe po posameznih področjih . Razumljivo je, da je bila pozornost javnosti, še zlasti pa staršev in učencev, usmerjena v srednje šole, ki so v prejšnjem šolskem letu začele delati po novih programih. Ob teh izkušnjah se v javnosti pojavljajo ra- dine in odraslih za izobraževanje v usmeritvah, ki se štejejo za proizvodne. Tako se je za proizvodne usmeritve letos odločilo kar 66,8% mladih, kar je bistveno več kot pred začetkom reforme. Še pred petimi leti se jih je vključevalo le 55 %, pri odraslih pa je celo prevladovalo izobraževanje za neproizvodna dela. V tem šolskem letu se je v srednje šoje vpisalo sicer nekoliko manj učencev kot prejšnja leta, predvsem zaradi manjšega vpisa učencev z drugih območij Jugoslavije. Tudi-vpis odraslih se je letos povečal, čeprav je še učencu zagotovi usposobitev za strokovno delo v skladu z njegovimi sposobnostmi. Podobna zaskrbljenost je vladala tudi glede pripravljenosti organizacij združenega dela za proizvodno delo, vendar se je pokazalo, da so se organizacije združenega dela temeljito lotile te naloge in da smo v veliki meri dosegli zastavljene cilje pri povezovanju izobraževanja in dela. Med novostmi moramo omeniti tudi to, da smo v lanskem šolskem letu prvič uvedli dvojezični pouk tudi v srednji šoli v Lendavi, na vseh srednjih šolah na narodnostno mešanih območjih pa pouk madžarskega oziroma italijanskega jezika kot jezika okolja, s čime"r se ustvarjajo še boljše možnosti za sožitje italijanske oziroma madžarske narodnosti in slovenskega naroda. Nekaterih kritik ni mogoče sprejeti Prve izkušnje v srednjem šolstvu kažejo tudi na nekatere slabosti in nedoslednosti pri uresničevanju načel reforme. Take slabosti so predvsem: ,še vedno velika razdrobljenost mreže šol, usmerjenost nekaterih programov in smeri na ozka področja dela in zapostavljanje specifičnosti izobraževanja za potrebe razvoja drobnega gospodarstva, posamezne nepravilnosti pri usmerjanju in izvedbi vpisa ter težave pri pripravljanju učbenikov za 2. letnik. Kritike, ki opozarjajo na nedoslednosti, slabosti in odstopanja od dogovorjenih načel, moramo upoštevati z vso resnostjo ter vse slabosti in nedoslednosti z najširšo strokovno in družbeno aktivnostjo učinkovito odpravljati. V ospredju družbenih prizadevanj je zlasti racionalnejša mreža šol, pri čemer bo treba dosledno vztrajati pri zagotavljanju možnosti za kakovostno izobraževanje in premagovati lokalistične težnje. Prav tako bo potrebno še naprej odpravljati posamezna neskladja in slabosti tudi v programih srednjega izobraževanja, zlasti tako, da bodo programi zasnovani za širša področja dela oziroma za več poklicev. Nikakor pa ni mogoče sprejemati tistih kritik, ki posamezne slabosti in pomanjkljivosti iz nekaterih področij posplošujejo na celotno usmerjeno izobraževanje. Kritike, ki trdijo, da se z usmerjenim izobraževanjem znižuje splošna izobrazba množic ali da se izobraževanje mehanično prilagaja trenutnim potrebam in omejuje pravica do izobraževanja, posebej še nadarjenim učencem in podobno, izhajajo iz nepoznavanja ali neupoštevanja dejstev ali iz posploševanja posameznih slabosti ter v bistvu želijo znova začeti polemiko o temeljnih načelih in ciljih preobrazbe izobraževanja. Ze ves čas priprav na uvedbo usmerjenega izobraževanja smo med tistimi, ki so ugovarjali izpeljavam preobra-. zbe opažali zlasti z dva nasprotujoča si pogleda na reformo. Na eni strani so se nekateri zavzemali predvsem za elitistično funkcijo znanja, na drugi strani pa smo imeli opravka s pragmati-stičnim vrednotenjem znanja, ki bi zahtevalo absolutno podreditev izobraževanja trenutnim potrebam dela. Pristajanje na eno od teh dveh skrajnosti bi nas pripeljalo bodisi na nekdanjo gimnazijo, bodisi na poklicno šolo kot edini tip srednje šole. Z reformo pa nasprotje med tema dvema skrajnostima razrešujemo z uveljavljanjem načela, da mora vsak program omogočiti pridobiti znanje tako za vključitev v delo kot tudi za nadaljnje izobraževanje.'Zato tudi ni mogoče pristajati na trditve, da bo izobraževanje po novih programih zaradi njihove širše zasnovanosti premalo usposabljalo za konkretno delo v posameznih poklicih in da bi zato morali v programe vključevati večji delež posameznih strokovno teoretičnih in praktičnih znanj. Tudi takšne zahteve niso v skladu z reformnimi cilji, utegnejo pa se še okrepiti, če združeno delo ne bo pripravljeno na to, da bo treba nove diplomante v času pripravništva usposobiti za konkretno delo. Zaradi znanih gospodarskih gibanj se v SRS občutno zmanjšuje za porabo razpoložljiv delež družbenega proizvoda. Vzporedno s tem so manjša tudi sredstva za družbene dejavnosti. Kljub temu, da je bilo usmerjeno izobraževanje z družbenim planom SRS opredeljeno kot prednostna dejavnost in kljub pripravljenosti uporabnikov v združenem delu, tega ob uveljavljenih družbenih usmeritvah ni bilo mogoče realizirati. Tako se je delež družbenega proizvoda, ki ^e združuje v izobraževalnih skupnostih za usmerjeno izobraževanje od 1980 do 1982 znižal od 1,57 na 1,42% družbenega proizvoda v SRS. Sredstva, ki jih temeljne organizacije neposredno namenjajo za izobraževanje, So se sicer povečala, vendar ne toliko, da bi nadomestila učinke omejitev v skupni porabi, zaradi katerih se sredstva za usmerjeno izobraževanje znižujejo sorazmerno bolj, kot pa celotna skupna poraba. Zmanjšane materialne možnosti sicer še ne ogrožajo uresničevanja temeljnih ciljev reforme, terjajo pa največje napore za racionalno organizacijo izobraževanja. Izpolnitev nekaterih zahtev po prostorih in opremi bo tu in tam treba tudi odložiti na kasneje. Med prizadevanja za „ močnejše vključevanje usmerjenega izobraževanja v uresničevanje programa dolgoročne stabilizacije spada tudi ponovno preverjanje sprejetih programskih zasnov in mreže šol, posebej pa še priprava novih programov visokih šol. Pri tem ne gre le za vprašanje, ali materialno zmoremo nadaljnji ekstenzivni razvoj visokega šolstva, pač pa gre za njegovo kvaliteto in za dpsledno uveljavljanje načel in ciljev usmerjenega izobraževanja, ki naj se izraža v zasnovanosti novih programov, na znanosti in tehnologiji, v vpetosti v strateške cilje družbenoekonomskega razvoja, v opuščanju starih programov in na-(Nadaljevanje na 2. strani) Začrtane smeri — obveznost in spodbuda za nadaljnje delo (Nadaljevanje s 1. strani) domeščanju z novimi. Le tako bomo ustvarili pogoje, da bo tudi visoko šolstvo skupaj z znanstveno-raziskovalnim delom bolj kot doslej prispevalo k materialnemu in kulturnemu razvoju, k prestrukturiranju gospodarstva in njegovemu učinkovitejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela. valnih skupnosti in njihovim strokovnim svetom bodo ti predlogi lahko strokovna podlaga pri sprejemanju program- skih zasnov. Slabše gmotne možnosti Priprava programskih zasnov je strateško vprašanje razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Kljub temu da je sprejemanje programskih zasnov predvideno za konec oktobra, se usklajevanje zapleta in sprejemanje ponovno odlaga. Programske zasnove morajo biti sprejete še v teni letu, sicer ne bo mogoče pripraviti vseh potrebnih rešitev, da bi nove programe lahko začeli uvajati v prve letnike višjih in visokih šol v šolskem letu 1985-86, kot je to določeno z zakonom. Usklajevanje programskih zasnov in razprave o njih predolgo potekajo predvsem v strokovnih krogih zlasti v strokovnih svetih posebnih izobraževalnih skupnosti in med visokošolskimi organizacijami. Pri tem je mnogokrat preveč v ospredju zdajšnje stanje in interesi posameznih institucij, kar otežuje uveljavljanje enotnosti v razvoju visokega šolstva v Sloveniji, močnejše povezovanje razvoja visokega šolstva s potrebami posameznih področij združenega dela in vse družbe, pa tudi njegovo usklajevanje z gmotnimi možnostmi. Za usklajevanje programskih zasnov sta veliko prispevali obe univerzi z oblikovanjem skupnih predlogov na področju posameznih strok. To bo veliko pripomoglo k nadaljnjemu usklajevanju in ga pospešilo. Delegatom v svetih visokošolskih organizacij, v skupščinah izobraže- Prepočasno uveljavljanje novih družbeno-gospodarskih odnosov in ohranjanje proračunskega načina financiranja zavirata snovanje programov v visokem izobraževanju za širša področja dela in večje uveljavljanje programov za izpopolnjevanje po diplomi. Zato se namesto tega še uveljavljajo težnje po nadaljnji drobitvi programov in podvajanju izobraževanja za ista področja dela in težnje po zviševanju izobrazbene ravni ter po uvajanju visokega izobraževanja tudi na takih področjih, kjer doslej tega izobraževanja ni bilo in za to tudi ni stvarnih potreb. Take težnje so seveda povezane s težnjami po ohranjanju novih višjih in visokih šol, kateder in pedagoško znanstvenih enot ter preraščanje nekaterih višjih šol v visoke šole. Razprave o usklajevanju programskih zasnov bo zato potrebno prenesti v svete šol, zbore uporabnikov v posebnih izobraževalnih skupnostih in neposredno v organizacije združenega dela uporabnikov ter uskladiti število in vrsto programov z resničnimi potrebami ter z možnostmi združenega dela in družbe v celoti. To pa bo mogoče le z močnejšo' vlogo Izobraževalne skupnosti Slovenije pri usklajevanju programskih zasnov, v skladu z njeno nalogo, da usklajuje celoten razvoj vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga, da na današnjem zasedanju podprete stališča in usmeritve za nadaljnje uresničevanje usmerjenega izobraževanja, ki so predlagana v poročilu, da bi postala trdnejša obveznost vseh nosilcev preobrazbe in spodbuda za nadaljnje delo. Predlogi za boljšo prehrano Uresničevanje usmerjenega izobraževanja K L ko Skupščina SRS podprla dosedanja reformna prizadevanja Skupščina SR Slovenije je uvrstila na dnevni red seje vseh svojih zborov dne 26. 10. 1982 razpravo o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju, o dosedanjih prizadevanjih in prihodnjih nalogah pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Pripravljeno gradivo so dopolnile uvodne besede Majde Poljanšek, predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, dr. Viljema Merharja, predstavnika Izobraževalne skupnosti Slovenije in Slavka Bohanca, predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije. Razprava o poročilih je potekala na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora občin, druž-beno-političnega zbora in skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Podprla je temeljna stališča in zaključke navedenih poročil, s tem pa tudi dosedanjo usmeritev, prizadevanja in načrte pri reformi srednjega in visokega izobraževanja ter pri uresničevanju novih družbeno-gospodarskih odnosov v vzgoji in izobraževanju. V razpravi so delegati opozorili na nekatere pomanjkljivosti pri speljavi reforme, pa tudi na posamezna vprašanja, o katerih bi bilo treba izoblikovati enotna stališča. Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun nekaterih še vedno preveč razdrobljenih programov in njihove osnovne obsežnosti, pa tudi pa trebne strokovne delavce. Enotne podpore so bili deležni predlogi, naj sc čimprej izoblikujejo programske zasnove vseh ‘usmeritev in naj bodo programi višjih in visokih šol dosledno usklajeni s sedanjimi in prihodnjimi potrebami združenega dela, s predvidenim razvojem znanosti in tehnologije. Precejšen odmev so imele besede predstavnikov ljubljanske in mariborske univerze, ko so se zavzemali za enovitost vzgojno-izobraževalnega sistema v republiki, za medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje izobraževalnih središč r- proti zapiranju vase in v ozke regionalne meje. Univerza naj postane žarišče izobrazbe in ustvarjalne znanstvene misli. Reforma bo uspela namreč samo tedaj, če bo vodila k višji kakovosti in uspešnosti račun preveč razvejene šolske mreže. O ukinjanju dislociranih enot srednjih šol so bila mnenja različna. Manjša središča se bojijo, da bo ukinjanje dislociranih enot zmanjšalo možnosti mladine za izobraževanje, združenemu delu pa, da si pridobi po- »Še zmeraj velja stara resnica, da je pravilna prehrana — to pa pomeni kalorično in biološko primerno sestavljeno, higiensko neoporečno hrano v pravilnih časovnih razmikih — eden najpomembnejših temeljev za zdrav telesni in duševni razvoj.« Tako ugotavljajo služba za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine, služba za higieno prehrane in svetovalna služba za šolsko prehrano Zavoda SRS za šolstvo. To je med drugim poudarila tudi dr. Fina Dovečar na zadnji seji odbora za usmerjeno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, ko so razpravljali o prehrani srednješolcev. K temu so dodali še nekaj številk. Približno 20 odstotkov slovenskih srednješolcev živi med šolskim letom v domovih, in če prištejemo k tem še nekaj nad polovico drugih srednješolcev, ki se hranijo v srednjih šolah, lahko sklenemo, da je imelo v preteklem šolskem letu urejeno pre-jiranb.' nekaTb 7,0 .'odstotkov 'sredrijgšbiččVj^^fa3 sfevflljaTTč* sicer spodbudnejša pred leti, vprašanje pa je, kako kakovostna je ta prehrana in koliko srednješolcev zares izrabi" možnosti za tako prehranjevanje. Podatki Zavoda za zdravstveno varstvo namreč tudi kažejo, da so srednješolci, ki so bili še pfred nekaj leti med najbolj zdravimi, čedalje bolj zdravstveno ogroženi. To niti ni čudno, če vemo, da večina srednješolcev, pa tudi študentov, namesto tople malice vsak dan je hrenovke v štručki ali sendviče. Če dodamo k temu še podatek, da se kar 63 odstotkov srednješolcev vozi in ti so po 12 ali 14 ur le ob malici, potem po urejeni prehrani skorajda ne moremo govoriti. Prehrana v osnovnih šolah je že dalj časa opredeljana z zakonskimi določili, ki nalagajo šolam, da morajo organizirati tako prehrano, ki ustreza potrebam šolarjev. Pregledi osnovnih šol pa tudi podatki anket pričajo, da je za prehrano osnovnošolskih otrok pri nas dokaj dobro poskrbi jerid, na srednjih šoTahpa je drtržbeha^rVbfhna1 — kljun ža-' ^0iro%£SAife^jŽfi3iii"feOTra8la- nju, ki določa, da mora šola skrbeti za organizacijo prehrane učencev —- povsem neorganizirana. Prav zato so člani odbora za usmerjeno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije razmišljali o nekaterih predlogih za izboljšanje prehrane srednješolcev ki pa bi jih bilo seveda treba spopolniti. Omenimo le nekatere najbolj zanimive: dobršen del štipendije (nekako 42 odstotkov) naj bi nakazali — namesto štipendistom — organizacijam ali institucijam, ki skrbijo za prehrano srednješolcev. Občinske skupščine in njihovi izvršni sveti naj proučijo možnost davčnih olajšav za ustanove ali privatnike, ki organizirajo prehrano za srednješolce in študente. Najprej in najlažje uresničljiv je nedvomno predlog, naj sveti šol, ki v teh dneh razpravljajo o letnih delovnih načrtih, vanje uvrstijo tudi skrb za prehrano. Prav šolam namreč ne bi smelo biti vseeno, kako se nji-hovi učenci hranijo in seveda —-kako je z njihovim zdravjem. zlične izobrazbene stopnje, tudi kandidate za visokošolski študij. Precej kritike je bilo namenjene zastoju in nazadovanju izobraževanja ob delu in iz dela. Razpravljavci so zavrnili kot neutemeljene trditve nekaterih gospodarskih krogov, ki pravijo, da je vse to izobraževanje v preteklosti samo preusmerjalo delavce iz proizvodnih v neproizvodne poklice in da zato ni treba žalovati zaradi upadanja , izobraževanja ob delu. Na vseh področjih družbenega dela imamo namreč med najboljšimi strokovnimi delavci ljudi, ki so si ob delu pridobili ali dopolnili strokovno izobrazbo. Podcenjevanje izobraževanja zaposlenih, znanja in izobrazbe nasploh ni v skladu z našimi gospodarskimi potrebami in sprejetimi stališči. Nekaj pikrih besed je bilo povedanih na račun samoupravne organiziranosti usmerjenega izobraževanja. Tudi od napovedane reorganizacije posebnih izobraževalnih Skupnosti si nekateri ne obetajo veliko,češ da ostajamo le pri zunanjih Spremembah in ne seže mo v samo vsebino dela in v reševanje najbolj perečih vprašanj. Na temelju razprave je skupina delegatov pripravila sklepne ugotovitve in stališča k poročilom o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju. V njih je povzela opozorilo zborov, da je treba pohiti sprejemom programskih zas v” in drugimi pripravami za re V N« -> •SMS. ?stjoi Njenj voje o 0 te mo visokega šolstva, premi ioVem razdrobljenost v programi! j Sn bolj smotrno zasnovati šoj mrežo. Pri razvijanju d rut ^ ^ no-gospodarskih odnosov 1 lern ramo hitreje uveljaviti ‘ |ne j hodno menjavo dela, meril* rtlQ ^ vrednotenje storitev pa j So upoštevajo ne le obseg, mat tudi kakovost opravljen, . deta. C V prihodnjem obdobju 1^ ramo pospešiti razvoj izobh Juvanja ob delu in iz dela, pa1 ^ ■ načrtnega usposabljanja ja|cj delom in izpopolnjevanja. 'ičenc namen je treba prilago |e|aV( vzgojno-izobraževalne P yetnj grame in pripraviti progri ijjho, usposabljanja in izpolnjevalci,,^ hkrati pa okrepiti kadrovsk|j0vor -Izobraževalne službe v organ' cijah združenega dela. Zaos1 moramo odgovornost sarn1 a|et, pravnost, strokovnih in drit^.., dejavnikov, ki morajo uresn>;o predvidene naloge in odpri) |a®n ugotovljene pomanjkljiv0 lo^ Učiteljem pa moramo omog1 ti, da se uveljavijo kot usmerjenega izobraževanja,|ije n v sedanjem trenutku lahko tj več pripomorejo k uresniče njif reforme v neposredn | vzgojno-izobraževalnem J. V. Re 'Pren Potrebne so pametne rešitve )ravi lare ebn tv, tom< Družbena akcija, da bi se uveljavila načela reforme izobraževanja, se nadaljuje, hkrati pa se nadaljujejo prizadevanja, da bi našli kar najboljše in najbolj smotrne rešitve za prihodnost. Natančneje: vsi družbeni dejavniki iščejo pot, ki bi povezala šolo s potrebami življenja. nitvah dogovora o teme 'ta vi družbenega plana SRS za dobje 1981—85, je skupši ^ sprejela dopolnilo, kjer prej, da bi ostalo nespremenj1 ^ 1 število vpisanih na srednjih še ^ za področje kulture (30( ^ Predlagano število (2001) (^1, skladu z resničnim vpisom i )Utli Kateri razred bo zbral največ odpadnega papirja? (Foto: Franc Keber, fotoamaterski krožek, Osnovna šola Prevalje) vzgojno-izobraževalnega ter raziskovalnega dela. Več razpravljavcev se je znova vrnilo k proizvodnemu delu in delovni praksi učencev. Nekateri so se zavzemali za enotno nagrajevanje mentorjev, nasprotovali pa so vsakemu nagrajevanju učencev. Očitno še ni prodrlo v zavest spoznanje, da na proizvodnem delu in delovni praksi učenci ne smejo biti samo opazovalci, niti opravljati samo nekoristna dela in naloge, češ, saj se le učijo. Proizvodno delo mora ustvarjati novo vrednost, delovna praksa pa nekomu koristiti. Učenci sami potrebujejo to zavest, hkrati pa vsaj simbolično priznanje za vloženo delo. Merila za nagrajevanje učencev in mentorjev lahko usklajujemo, ne moremo pa vse te življenjske pestrosti vkalupiti, so poudarili drugi razpravljavci. ■ V razpravi so dali močnejši poudarek načrtovanju kadrov in usmerjanju mladine in zaposlenih v izobraževanje. Združeno delo mora prevzeti odgovornost za izobraževanje in zaposlovanje mladih. Večjih neskladij med izobraževanjem in potrebami združenega dela pravzaprav ne bi smelo biti — na to pa moramo misliti v vsaki organizaciji združenega dela, občinski in posebni izobraževalni skupnosti, pa tudi v vsaki vzgojno1izo-braževalni organizaciji, od osnovne šole dalje. Nekateri delegati so se pritoževali, da naravoslovno-mate-matični oddelki v posameznih središčih poberejo' najboljše učenec in s tem siromašijo duige " usmeričve., ki.jinqr;ijo'zagoto,\iii nostim strokovne delavce ra- V ta prizadevanja se vključuje tudi Posebna izobraževalna skupnost za kulturo. Ob obravnavi treh poročil, ki se nanašajo na uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju, so člani temeljito razpravljali še posebno o problemih, ki zadevajo to izobraževalno skupnost. Podprli so že znano stališče skupščine, da je treba vztrajati pri racionalizaciji šolske mreže in odpraviti dozdajšnjo razdrobljenost. Razpravljavci so menili, da bi bilo prav, če bi v prihodnje izobraževali po splošnem kulturnem programu (ples, oblikovanje, glasba) na skupnem mestu; to bi pomenilo ustrezno, smotrno rešitev. V razpravi ob poročilih je bilo večkrat poudarjeno, da je kultura — posebno področje in da jo je treba tako tudi obravnavati. V zvezi s tem so se udeleženci skupščine strinjali, da ni mogoče združevati PIS za kulturo tako, kot so menili delegati, predvsem zaradi njenih posebnosti, pa tudi zaradi jasno izraženih potreb, ki so narekovale ustanovitev te skupnosti pred dvema letoma. potrebami Posebne izobh ^ valne skupnosti za kulturo. e vedah so, da so v razliki (10 ^ »skriti« učenci, ki se izobri 1^ ^ jejo po več programih (uči ^ ^ V razpravi je skupščina zavrnila očitke, češ da predvsem na kulturnem področju odpirajo nove smeri izobraževanja (in tako »podirajo« temeljne cilje reforme) z obrazložitvijo, da se ravna po potrebah, ki jih zahteva življenje. Ob razpravi o štipendiranju so člani skupščine opozorili, da je manj kot 1 % štipendistov, ki se šolajo za področje kulture. Poudarili so, da so uporabniki tega področja kulturne organizacije združenega dela, ki komaj životarijo in ob svoji stiski ne rnorejo prevzemati,jše, {iimrtcirunja izo- V l*' eovora zavoda za glasbeno in bal* izobraževanje) in pomenijo Js(,( trebne kulturne delavce v I de|a hodnosti. Razpravljavci so naj jju Ije ugotavljali, da so šole upd ,-em vale dogovorjena vpisna mest ^ da se regionalna struktura vj* ^ nih izboljšuje; to pa ne velja p sem za Ljubljano, predvsem ^ vpisanih v splošno kulturni P |jetl| gram. P| Ko je skupščina ocenje'^^ podpisovanje samoupravi)' ija { sporazuma pri izvajanju vzj nj no-izobraževalnih programo' proizvodno delo in delovno pf jaVr so, je ugotovila, da poteka P si), počasi. Razlogi so različni,11 njjn večkrat pa je razlog za to i ena manjkanje denarja. Vehko ! ii(ei turnih organizacij združen* dela namreč nima denarja lastni program, zato so nekat* ^ (nekaj muzejev) zavrnile po /''V ic-. *- K šoli, odprti za pobude mladih '• kongres ZSM§ o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ^ Novem mestu je bi! 23. in 24. oktobra 1982 enajsti kongres Na njem so mladi z značilno mladostno zavzetostjo, kritič-^'jo in odločnostjo obravnavali domala vsa področja svojega dela in lvljenja in izoblikovali programsko usmeritev za prihodnje delovanje voje organizacije. jS 0 tein, kako ocenjujejo stanje •£ V2goji in izobraževanju, s čim ^ llso zadovoljni in kaj bi po nji-jf 0vem mnenju morali spremeni-0I l,smo pisali že pred kongresom, Uvodnem prispevku o kritič-i leui hotenju mladih, objavlje-sjm v 15. številki našega glasila ,12 nu 11. oktobra 1982. Tokrat Ito sledili besedam delegatov, so na eni izmed kongresnih .p l°misij obravnavali preobrazbo ^goje in izobraževanja. Skoraj , U prispevkov je bilo namenje-rJ '.'n temu področju, s katerim je (, "jljenjsko povezan velik del do-| ?ščajoče mladine. Med razprav-\Wlci smo srečali predvsem ,0 lcence in študente, pa tudi mlade ■ 'Slavce in med njimi nekaj pro-rJ vstnih delavcev. To, kar nas v ^'jihovih razpravah pritegne, je Iskrita neposrednost, s katero 1 |!ovorijo o sebi in pojavih okoli slSbe, kritični, vendar ne malo-p, Nni, vizionarski, vendar brez r(1 aletayosti, odločni, hkrati pa v p, vojih besedah obzirni, da ne bi Juga po krivici prizadeli. In nik-p 'šr ne iščejo krivde za napake in g, 'Uuianjkljivosti samo pri drugih, h »arveč tudi pri sebi. In tako je Udi tedaj, ko načrtujejo prihod-'j.je naloge. ^anašnja šola še ni to, j, 'ar želimo Reforma žal ne more čez noč Ptemeniti starega sistema vrne. Tudi v mladih delegatih je še vedno strah pred osebnim izpostavljanjem in morebitnimi ukrepi, ki bi izhajali iz nerazumevanja okolja (Jana Brgoč). Podobno so razmišljali tudi drugi delegati. V demokratizaciji in humanizaciji šole in medsebojnih odnosov v njej vidijo njeno prihodnost, njene najboljše razvojne možnosti. Druga, temnejša alternativa, bi bil učni proces, ki bi ga usmerjala tehnokratska miselnost. Šola, učitelj in šolske ocene ne smejo biti podrejeni tehnokratski miselnosti, ki ne vidi celega človeka in se ne zanima za resnične razvojne možnosti in nagnjenja mladih (Jolanda Vreg). Mladi naj sami Izbirajo mentorje Na kongresu se je misel mladih ustavila tudi pri uvajanju mladih v delovanju mladinske organizacije. Tu ima osnovna šola odgovorno nalogo. V osnovni šoli pridejo mladi prvič v neposreden stik z delom v mladinski organizaciji in se uvajajo v njeno delovanje. Koliko je sedanje delo pri tem uspešno in kako spremeniti današnje, ne povsem zadovoljivo stanje? Delegatka Anica Vehovar vidi rešitev v boljši izbiri in načrtnejšem usposabljanju mentorjev. Zdaj so med mentorji po- srednje šole. Mladi pa so tudi kritični in odkriti ocenjevalci reforme. Ne zapirajo oči pred njenimi pomanjkljivostmi, čeprav se hkrati zavedajo, da se šola ne more spremeniti čez noč. V reformo smo šli z upanjem, da bodo učenci manj obremenjeni in da bo šola -bolj upoštevala različne sposobnosti učencev. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Učni načrti posameznih predmetov so prezahtevni, učbeniki pa napisani za najbolj sposobne učence. Srednješolčev delovni dan traja deset do dvanajst ur, več kot delovni dan delavca v združenem delu. V šoli preživi po sedem ur dnevno, nato ga čaka učenje. Za vozače — njihovo število se je še povečalo — vine usmerjenega izobraževanja in vzgoje (Breda Habjan). V zadnjih letih smo zgradili tudi 7 novih študentskih domov s 1770 ležišči. V študentskih domovih prebiva zdaj že 28 odstotkov vseh študentov, večina pa jih živi še naprej v privatnih sobah in v skromnih razmerah, kljub visokim stanarinam. Še slabše pa je s prehrano učencev in študentov. Tu bi morali najti neke sistemske rešitve, zagotoviti mladim tople obroke in dotirati njihovo prehrano. Reforma visokega šolstva ne bi smela mimo socialnega in družbenogospodarskega položaja študentov, je končala svoje razmišljanje Simona Rihtaršič. jim manjkajo ure do 42-urnega tednika. Med njimi so tudi starejši ljudje, ki ne občutijo težav in hotenj današnje mladine in nimajo zato pravega posluha zanjo. Mladi učitelji, ki prihajajo s pedagoške akademije, pa niso dovolj usposobljeni za to delo. Na akademiji jih usposabljajo predvsem za poučevanje določenega predmeta, zelo malo pa za vodenje zunajšolskih dejavnosti. SlSSK » tar 1 Se8a,’ i-r ■ I ri'Zend" enostavno določi za to delo, ker I 'velo, ugotavljajo mladi. Po- * rebno bo še veliko truda učite-ty, učencev in študentov, pa Vi vse družbene skupnosti, da ''mo izoblikovali šolo, kakršno ' otrebuje socialistična samou-£ 'favna družba. Pri podajanju učne snovi so j ''nogi učitelji še preveč togi in ,(lezanimivi. Raje imajo pasivne ji 'nslušalce, kot bi spodbujali 0 'sence in študente k dejavnemu l( ''delovanju. Mladi bi morali ( "di sami več prispevati, da bi bil 1 'puk bolj pester, razgiban in za- 2 '"niv, vendar tega brez zunanjih | 'nbud ne zmorejo, je potožil de-j egat iz Ptuja. a Da je tako, pa niso krivi učite-j J1’ Upoštevati moramo, pravijo, , 'a se tudi prosvetni delavci ne |t|'orejo čez noč preusmeriti iz , ''taljenega k novemu načinu ("ala. V usmerjenem izobraževa-j 'Ju ovira tudi učitelje pri njiho-t delu marsikaj: preštevilni j 'ddelki, različno sposobni učen-V preobsežni učni načrti in pre-l"alo ustrezni učbeniki, slabo Stiotno stanje in slabo oprem-kne šole (Jolanda Vreg). Pri ocenjevanju sedanje šole kritična misel mladih ne ustav-la toliko pri učnem procesu in "legovi uspešnosti, pač pa bolj l’ri čisto človeških straneh te dednosti, pri medsebojnih odno-s'h med učitelji in učenci. Med 'jimi je še vse premalo razvit c|)akopraven dialog. Ponekod se Vnci še zmeraj bojijo morebit-''n povračilnih ukrepov, zato si Upajo odkrito povedati svojih jjisli, težav in želja (Janja “Ofiih). Kakšni so odnosi med 'Stelji in učenci to je danes od j do šole različno, vsaj kot ka-Zejo izjave delegatov: Samoupravljanje za zdaj pri še ni tisto, kar bi moralo biti, d učenci ne morejo odločati niti I Ictn, kje bodo pri pouku sedeli kdaj Ido športni dan (Mirko ^°šan). Pri nas že dolgo ni več neke ab-, jflutne oblasti učiteljskega b°ra nad množico učencev. Ze ekaj let učenci in učitelji skupaj (Pripravljamo oddelčne konfe-tence (Janja Milič). Potrebna je večja demokrati-'cija odnosov med učitelji in "enci. Učenci, ki so kritični do '°gajanj okoli sebe, samoinicia-'riri in pripravljeni spreminjati ^dsebojne odnose, ne dobijo erino podpore pri učiteljih, pa "rii njihovo okolje jih rado za- je obremenitev še večja (Janja Milič). Prepočasi uvajamo v šolo sodobnejše učne metode in sredstva, individualizacijo in diferenciacijo. Od manj sposobnih zahtevamo preveč, od nadpovprečno nadarjenih pa premalo. Spodbuda za učenje so še zmeraj predvsem ocene, ne pa želja po znanju. Učence usmerjamo in preusmerjamo še prepogosto po ocenah in učnem uspehu, namesto po njihovih poklicnih interesih in nagnjenjih. Mladi odkrito ocenjujejo spodrsljaje. Tako so rekli, da so strokovne službe v Ljubljani zelo Sicer pa so učitelji začetniki že tako preobremenjeni z delom. Za mentorjev uspeh je odločilno, da učenci mentorju zaupajo, ker razume njihove težave in jim je pripravljen svetovati in pomagati. Učenci najbolje vedo, kdo ima te odlike, zato naj si mladi sami izbirajo mentorje in svetovalce. Med učitelji, pa tudi med drugimi ljudmi v kraju. Zaupanje je prvi korak k sodelovanju, s tem pa tudi k samoupravnemu odločanju. Mentorska dejavnost je področje, kjer si učenci in študenti pedagoške usmeritve lahko pridobijo prve jtedagoške izkušnje. Tu so najboljše možnosti za pedagoško prakso (Dragica Vrbek). Več razpravljalcev se je zavzelo za načrtno usposabljanje mentorjev, o mentorstvu pa naj bi pripravili tudi republiško problemsko konferenco. Usmerjeno izobraževanje še ni izpolnilo vseh pričakovanj Mladi so na strani reforme. Sodelovali so pri oblikovanju reformnih zamisli in pri uvajanju usmerjenega izobraževanja v nestrokovno načrtovale mrežo šol in se s tem krepko poigrale s precejšnjim številom mladih. Ko so se v to vmešali še nekateri stare dobre šole željni občani, je bila zdraha popolna. Ostal pa je nauk: mladinska organizacija mora zavzeto sodelovati pri reševanju vseh življenjskih vprašanj mladih (Igor Lavš). Sodobne stavbe niso vse V zadnjih letih smo zgradili 23 domov za učence z več kot 8100 ležišči, veliko denarja pa je bilo vloženega tudi v prenovo starih domov. Tako ima zdaj večina učencev v domovih primerne razmere za življenje in delo. Vendar sodobne domske stavbe niso dovolj — dati moramo novo vsebino tudi življenju, ki v njih poteka. Enako-’ pravno sodelovanje učencev pri urejanju skupnih zadev mora postati vsakdanja stvarnost, ne pa le misel, zapisana v samoupravnih aktih teh domov. Za rešitev gmotnih zadreg, v katerih so se znašli letos nekateri domovi učencev, pa bi morali uskladiti z mrežo domov tudi mrežo srednjih šol in obravnavati domove učencev kot enakovredne sesta- Ni pametno varčevati pri naložbah za mladino Današnja mladina je dovolj razgledana in ve, da imajo v današnjem svetu naložbe v znanje in izobraževanje odločilen vpliv na gospodarski in splošni napredek posameznih dežel. Zato se ne more sprijazniti s kratkovidnostjo nekaterih, ki varčujejo na nepravem koncu. Ali je to stabilizacija, če vlagamo manj v kadre in izobraževanje in se število štipendij zmanjšuje, se je vprašal delegat iz Idrije. Če kje ni pametno varčevat-, je to pri štipendijah, ki omogočajo izobraževanje tistim, ki bodo ustvarjalci jutrišnjega dne, je dodal Bojan Veselinovič. Medtem ko je v šolskem letu 1981-82 prejemalo štipendije 54,5 % rednih študentov, se je ta odstotek letos zmanjšal. Organizacije združenega, dela štipendirajo samo za sedanje potrebe, ne mislijo pa na kadre, ki jih bodo rabile v prihodnosti. Štipendije tudi ne dohajajo rasti življenjskih stroškov, saj se je letošnja revalorizacija štipendij omejila na 15% (Simona Rihtaršič). Mlade močno prizadenejo ukrepi in pojavi, ki ogrožajo njihovo socialno varnost. Prišel je čas, pravijo, ko niti kadrovske štipendije ne zagotavljajo več mlademu človeku zaposlitve po končanem šolanju (Bojan Veselinovič). Ker se zmanjšuje skrb združenega dela za izobraževanje, štipendiranje in zaposlovanje mladih se sprašujemo, ali so res v sedanjih gospodarskih razmerah izčrpane vse možnosti za zaposlovanje mladih, ali mar nismo sposobni bolje organizirati delo — tako, da bomo več in bolje proizvajali ter vključili v delo ves za delo sposoben mladi rod, se je vprašal Stanko Šalamon. Ko je razčlenil stanje v svoji občini (Ormož), je tudi ugotovil, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi območji veča. To, da načrtujemo že vnaprej brezposelnost, ni sprejemljivo, je poudaril Gorazd Nastran. Edino sprejemljivo izhodišče je lahko le to, da morajo dobiti delo vsi za delo sposobni, še zlasti pa vsi, ki bodo končali usmerjeno izobraževanje. Za bolj človeške, samoupravne odnose V razpravah o reformirani šoli so se delegati vedno znova vračali k njeni temeljni značilnosti — samoupravni zasnovanosti. Prav v razvoju samoupravljanja je treba narediti v prihodnjem obdobju odločen korak naprej. Današnji učenec je še vse prepogosto samo objekt vzgoje. Da bi postal njen subjekt, mora biti dejaven pri pouku, v zunajšolskih dejavnostih in drugih oblikah, ki spodbujajo osebnostni razvoj. Sodelovati mora v celotnem življenju in delu svoje skupnosti, saj si bo le tako razvijal zavest odgovornosti za svoja ravnanja do sošolcev in širše skupnosti (Janja Romih). Učenec bo subjekt vzgoje in izobraževanja, ko bo samoupravljanje zaživelo v vsaki razredni skupnosti, pri vsaki učni uri. Tedaj, ko bodo prevladali demokratični in samokritični odnosi med učenci samimi ter med učenci in učitelji in ko tudi učitelj sam ne bo več le objekt v teh procesih (Jana Brgoč)/ Samoupravljanje pomeni rhladim mnogo več kot samo razširjen zbir pravic in pristojnosti. Samoupravljanje, to so drugačni odnosi in drugačno ozračje v celotnem življenju mladih, to je razvito delovanje vsake razredne skupnosti, odkrita razprava na oddelčnih konferencah —skupaj z učitelji in vodstvom šole — o vseh perečih vprašanjih, ki jih čutijo mladi. Samoupravljanje — to ,je odprta pot pobudam mladih, je poudaril delegat iz radovljiške občine. Za uveljavljanje takih samoupravnih odnosov med učenci in učitelji ter med dogodki novosti šole lahko veliko pripomorejo tudi mladi, je povedala Karin Bakračevič. Poglabljati samoupravljanje in zagotoviti njegovo uresničevanje povsod, kjer živijo, delujejo in sodelujejo mladi, je ena izmed temeljnih nalog, ki jih je tudi v sklepih opredelil 11. kongres ZSMS. Tudi ves proces vzgoje in izobraževanja mora biti samoupravno zasnovan, je poudaril Bogdan Cepič. Samo tako bo omogočil udeležencem ne le spoznavanje samoupravljanja s teoretičnega in zgodovinskega vidika, pač pa tudi samoupravno organiziranost celotnega življenja na šoli. Tako bodo mladi spoznali, da se samoupravljanje ne razvija in uresničuje samo po sebi, saj tudi učencu ni dan sam po sebi položaj subjekta v učnem procesu. Samoupravljanje je namreč tudi boj — nenehno prizadevanje za razvite samoupravne družbenogospodarske odnose in za nadaljnje osvobajanje človeka. To so povedali mladi, ko so na svojem kongresu razpravljali o vzgoji in izobraževanju, o današnji in prihodnji šoli ter življenju v njej. Ko tehtamo njihove misli, se nam poraja naraven sklep: ne samo družbeni položaj, temveč tudi zrelost mišljenja daje današ- (Vse foto s kongresa: Edi Masnec) učenci samimi bi morali storiti mnogo več, saj sta samoupravno ozračje v razredu ter vzgoja v duhu tovarištva in vzajemnosti mnogo pomembnejša kot letnica nekega davnega dogodka ali domača naloga. Z reformo bi morali zagotoviti večjo vzgojno vlogo šole in več človečnosti v njej. Učitelja bi morali osvoboditi tiste večne gonje za predelavo učne snovi in mu dati več možnosti za vzgajanje, za pogovor z učenci o etičnih, idejnih in drugih življenjskih vprašanjih. Pri oblikovanju take njemu mlademu rodu pravico, da enakopravno, skupaj s prosvetnimi delavci in delavci drugih področij razvija novo šolo in oblikuje novo podobo vzgoje in izobraževanja v naši družbi. V taki šoli bo vedno zaželena tudi odkrita beseda mladih; kljub obilici učne snovi bodo učitelji zmeraj našli čas za pogovor z mladimi o njihovih težavah, razmišljanjih in načrtih ter o vseh vprašanjih, ki so za mladega človeka in njegovo prihodnost življenjsko pomembna. JOŽE VALENTINČIČ Osnovna šola v Podpreski je ena izmed sedmih podružničnih šol osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju. Od centralne šole je oddaljena kar petdeset kilometrov in ima sedemindvajset učencev od prvega do osmega razreda, ki jih poučujeta učitelja Neda in Marjan Klun. Učenci iz Podpreske radi kolesarijo. Prav zato so se letošnjo jesen pripravili na kolesarske izpite, na katerih so pokazali veliko teoretičnega in žal nekoliko manj praktičnega znanja. Kljub temu je večina učencev uspešno opravila kolesanfci tapN hi prejeli knlesanhn izkaznico. (Foto in besedk: France Bras) usmerjeno izobraževanje DELAVSKE UNIVERZE PO PRVEM LETU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Na marsikatero vprašanje še ne znamo odgovoriti _ Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je posegel globoko v izobraževalni sistem, ni mogel mimo delavskih univerz, saj so te sestavni del našega vzgojno-izo-braževalnega sistema. Delavske univerze so v preteklosti opravile pomembne naloge v vzgoji in izobraževanju odraslih in veliko jih uresničujejo tudi zdaj. Brez delavskih univerz najbrž ne bi tako razvili posameznih področij izobraževanja, kot smo razvili na primer: izobraževanje za samoupravno in družbeno-poli-tično delo, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, zadovoljevanje potreb po splošnem in strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev in občanov. Zakon o usmerjenem izobraževanju je med drugimi nalogami opredelil naloge delavskih univerz kot »izvajalk programov izpopolnjevanja znanja za potrebe dela in v nekaterih primerih tudi programov za pridobitev strokovne izobrazbe«. Ko je bil zakon sprejet, so mnoge delavske univerze opustile več programov za pridobitev strokovne izobrazbe, razen v krajih, kjer ni ustreznih šol. Kljub temu da je bila temeljito razčlenjena mreža izobraževalnih organizacij, izvajalk srednjega usmerjenega izobraževanja, ugotavljamo, da združeno delo spodbuja delavske univerze naj organizirajo dislocirane oddelke, v katerih naj bi si delavci pridobili srednjo strokovno izobrazbo ob delu. Vključevanje večjega števila delavcev v izobraževanje ob delu in iz dela v usmeritve, za katere je v Sloveniji le nekaj izobraževalnih organizacij ali pa celo ena sama, ni mogoče ali pa pomeni za de-lovne organizacije izredno velik strošek in velike motnje v delovnem procesu. Izobraževanje ob delu, organizirano v kraju, kjer delavci delajo in živijo, je precej bolj smotrno, vzgojno-izobraže-valni proces pa zato ni niti okrnjen niti manj kakovosten. Pri organiziranju srednjega usmerjenega izobraževanja ob delu bomo morali tudi v prihodnje razmišljati — to potrjujejo pobude združenega dela — o smotrnih rešitvah in ob tem upoštevati delavske univerze. Delavcem več poglobljenega znanja Po usmeritvah na področju strokovnega izobraževanja so mrloge delavske univerze vključile v svoje programske usmeritve več izpopolnjevanja znanja in usposabljanja delavcev za delo. Predpostavljale so, da je permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje, ki smo ga opredelili kot izredno pomemben del sistema vzgoje in izobraževanja dovolj široko področje dela, na katerem lahko poleg vseh drugih izobraževalnih organizacij najdejo svoje mesto tudi delavske univerze. Posebno zato, ker je permanentno izobraževanje eden pogojev za večjo produktivnost, večjo kakovost in širšo novatorsko dejavnost. Toda doslej se permanentno izobraževanje še ni dovolj razvilo. Izobraževanju delavcev za delo trenutno še ne namenjamo dovolj pozornosti, čeprav ga potrebujemo še veliko. V zadnjih dveh letih je bila usmerjena pozornost predvsem v uveljavljan je usmer- jenega izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe in poklica. Uspešno in domiselno je zasnovano in uveljavljeno usmerjeno izobraževanje, v katero se vključuje naša mladina. Ob oblikovanju sistema, ki bo dajal učinke »jutri«, pa ne smemo zanemarjati zdajšnjega položaja. Bremena težkih gospodarskih razmer nosijo delavci, zaposleni v proizvodnji. Ti naj bi zagotovili z uspešnejšim delom izhod iz stisk, ki nastajajo, višjo produktivnost, boljše gospodarjenje itd. Za te naloge bi jih morali ustrezno oborožiti z znanjem in jim dati več bolj poglobljenega znanja. To spoznanje doslej še ni spodbudilo ustrezne družbene akcije. Tudi delavske univerze še ne delujejo tako, kot bi lahko. Pobude, ki so jih doslej dajale, so ostale brez ustreznega odziva. Kakšno izobraževanje potrebujemo? Nekatere izmed delavskih univerz iščejo novo zasnovo dela in poskušajo ustvariti možnosti za uspešnejše vključevanje v sistem izobraževanja in izpopolnjevanja znanja za delo. Delavska univerza v Mariboru se je lotila bolj poglobljenega ugotavljanja izobraževalnih potreb, ki v mnogih delovnih organizacijah niso dovolj izražene. Ugotavljanje izobraževalnih potreb terja načrtno in poglobljeno delo, ustrezne metode, čas in zlasti zavzeto delo. Videti pa je, da so sile precej razdrobljene. V izobraževalnih središčih v organizacijah združenega dela, ki glede na svojo dejavnost ugotavljajo potrebe po izobraževanju, imajo razen v nekaterih organizacijah združenega dela, premalo ljudi za dovolj poglobljeno in sistematično delo. Šole usmerjenega izobraževanja ponavadi nimajo delavcev, ki bi načrtno raziskovali izobraževalne potrebe v združenem delu. Delavske univerze pa se v to dejavnost ne vključujejo organizirano. V posebnih izobraževalnih skupnostih sicer zbirajo podatke o izo-braževalnihpotrebah in pripravljajo vse potrebno v zvezi z izobraževalnimi programi za izpopolnjevanje, vendar so to le dejavnosti, ki zadevajo predvsem programe za pridobitev dodatne strokovne izobrazbe in daljše izobraževalne programe. Ker so sile razdrobljene, ni mogoče doseči boljših uspehov. Z večjim sodelovanjem organizacij združenega dela, šol usmerjenega izobraževanja in delavskih univerz, predvsem v posebnih izobraževalnih skupnostih, je mogoče narediti precej. Delavske univerze lahko v sodelovanju z združenim delom in z izobraževalnimi središči pripomorejo k uspešnejšemu odkrivanju izobraževalnih potreb. V sodelovanju delavskih univerz in šol usmerjenega izobraževanja je mogoče pripraviti ustrezne izobraževalne programe in spopol-njevati znanje, prilagojeno potrebam in razmeram v organizacijah združenega dela. Delavci organizatorji in andragogi, zaposleni v delavskih univerzah bi sc morali bolj povezati z učitelji v šolah usmerjenega izobraževanja. S takim skupnim delom bi najbrž dosegli več, kot če bomo opravljali izobraževalne naloge vsak po svoje. MARINO BICMAN Zakaj po dveh tirih? K razpravi o programskih zasnovah za pedagoško usmeritev Osnovna, čeprav ne edina dilema ob oblikovanju programskih zasnov Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je, ali naj se visokošolski programi in smeri, namenjene izobraževanju srednješolskih učiteljev, obravnavajo v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev ali pa v različnih drugih posebnih izobraževalnih skupnostih, v katere so razvrščene ustrezne matične stroke. Prvotna zamisel, ki je vključevala vse zdajšnje pedagoške programe in smeri za izobraževanje profesorjev različnih strok, je naletela na kritiko, češ da se zaradi take rešitve trga stroka na dva dela — na enega, ki se obravnava v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev, in drugega, ki se obravnava kje drugje, ali da gre za težnjo po podvajanju programov, kar bi bilo v naših razmerah nesmotrno. Zaradi navedenih pomislekov smo v strgkovnem svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev izdelali novo shemo programskih zasnov, ki ohranja od visokošolskih programov le tele-snovzgojno in pa minimalno pedagoško andragoško znanje kot obvezni del programov za izobraževanje 'srednješolskih učiteljev. Ta rešitev se sicer izogne Scili, da bi se programi podvajali ali prekrivali, približa se pa Karibdi — ločevanju tega, kar bi moralo ostati povezano, ločevanju družboslovno-jezikovnih (in tudi naravoslovnih) programov od njihove pedagoške baze ali ločevanju programov za izobraževanje osnovnošolskih učiteljev od njihove strokovne baze. Kako to, da niti ena niti druga rešitev ni prava? Veliko problemov na tem področju izvira iz neustrezne zasnovanosti posebnih izobraževalnih skupnosti (predvsem Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in družboslovje, delno tudi za kulturo in naravoslovje). Večina drugih posebnih izobraževalnih skupnosti pokriva bolj ali manj natančno opredeljeno področje dejavnosti ali celo po- samezno gospodarsko panogo, kar omogoča uveljavljanje novih družbeno-gospodarskih odnosov. »Družboslovje« pa je skupek disciplin in strok, katerih diplomanti se uveljavljajo na zelo različnih (gospodarskih in drugih) področjih, diplomanti nekaterih strok pa zlasti v šolstvu. Vzemimo za primer družbo-slovno-jezikovne stroke na filozofski fakulteti (zgodovina, geografija, jeziki pa tudi pedagogika in psihologija): 60 do.70% diplomantov se zaposli v srednjih in osnovnih šolah in v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Seveda se del diplomantov zaposli tudi na drugih področjih (v gospodarskih, kulturnih, raziskovalnih organizacijah kot prevajalci, turistični delavci, andragogi itd.) ali pa, če je potrebno, prehajajo z enega področja na drugo; te stroke skrbijo tudi za znanstveni razvoj in za vzgojo znanstvenega naraščaja. Glede na to večsmerno vlogo smo po usklajevalnih pogovorih med filozofsko fakulteto in pedagoško akademijo v okviru univerze predlagali, da omogočajo programi omenjenih strok študentom na filozofski fakulteti, da si pridobijo višjo in visoko izobrazbo" Diplomanti višješolske stopnje so usposobljeni za delo v ustrezni stroki, lahko pa tudi za pedagoško delo v osnovni šoli, če si pridobijo do diplome ali po njej pedagoško, psihološko in metodično znanje po ustreznem programu, ki - ga sprejme Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev. Diplomanti z visoko izobrazbo se s smermi, lahko pa tudi z izbirnimi predmeti, v dodiplomskem študiju usposabljajo za delo v pedagoški ali drugi dejavnosti. Diplomanti pedagoških akademij lahko pod dogovorjenimi pogoji prestopijo v 3. letnik študija ustreznih strok. Gotovo ima po programu, zlasti v prihodnosti, izobraževanje profesorja angleščine več skupnega z izobraževanjem predmetnega učitelja angleščine kot s programom diplomiranega pravnika, s katerim je v isti (družboslovni) posebni izobraževalni skupnosti. Ali je torej logično, da se program študija pedagogike obravnava ločeno od programov v Posebni izobraževalni skupnosti' za pedagoško usmeritev? Rešitev, na katero opozarja filozofska fakulteta že od začetkov razprave o programskih zasnovah, bi bila v združitvi pedagoške in družboslovne posebne izobraževalne skupnosti v enotno posebno izobraževalno skupnost, ki bi ji po možnosti pridružili še posebno izobraževalno skupnost za kulturo in naravoslovno matematično področje. Ta skupnost bi celostno urejala izobraževanje osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev (za večino predmetov skupne vzgojno-izobrazbene osnove) — tako njegov pedagoški kot strokovni del v celotni vertikali. Tudi izkušnje v svetu opozarjajo tako na nevarnost »strokovnega izolacionizma« pedagoških šol (colleges of education) kot tudi na odrivanje pedagoških predmetov na rob univerzitetnega študija. Ob tem gre seveda tudi za širši problem sistema izobraževanja srednješolskih učiteljev in njihovega odnosa do izobraževanja osnovnošolskih učiteljev. V zadnjem času se je dokončno uveljavilo mnenje, da ni mogoče urejati izobraževanja srednješolskih učiteljev za vse predmete in stroke enako (čeprav si moramo prizadevati za kakovostnejše izobraževanje na tem dokaj zanemarjenem področju). Pri enih predmetih gre lahko za smer ali izvirne predmete v dodiplomskem študiju, pri drugih za program pedagoškega izpopolnjevanja po diplomi (s tem omogočamo predvsem strokovnjakom iz združenega dela, da se usposobijo za učitelje strokovnoteore-tičnih predmetov): Res pa je, da ni mogoče ločevati izobraževanja za stroko od izobraževanja za pedagoški poklic. Vsaka stroka naj prevzame odgovornost za razvoj specialne metodike (didaktike) svojega področja. Jasno je, da bo tudi v Kritično o štiriletnih izkušnjah Od 15. do 16. oktobra je bilo v Svetozarevu posvetovanje o samoupravni preobrazbi srednjega izobraževanja v Srbiji, ki se ga je udeležilo več kot 300 predstavnikov te republike, in sicer: 70 iz večjih delovnih organizacij združenega dela, 150 iz srednjih šol in srednješolskih središč, univerze, akademije znanosti in umetnosti, območnih interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje in predstavniki drugih republik in pokrajin. Na posvetovanju naj bi ugotovili stanje in dosežke v srednjem usmerjenem izobraževanju v letih 1977—1981 na podlagi pripravljenih gradiv iz analize več raziskav ter določili sprotne in dolgoročne cilje nadaljnjega razvoja usmerjenega (srednjega) izobraževanja v SR Srbiji. Na posvetovanju so obravnavali družbeno-gospodarske spremembe v usmerjenem (srednjem) izobraževanju, uresničevanje izobraževanja za programe od I. do V. stopnje zahtevnosti in razpravljali o vzgojni funkciji šole. Samoupravna organiziranost In gospodarski položaj šo! Preobrazbe vzgoje in izobraževanja si ne moremo zamišljati brez razvijanja novih gospodarskih odnosov, s katerimi moramo usmerjeno izobraževanje čim tesneje povezati z drugim združenim delom. Na posvetovanju so ugotavljali, da poteka ta proces v Srbiji prepočasi, to pa ovira tudi samoupravni razvoj izobraževanja in uresničevanje ciljev usmerjenega izobraževanja. Ustanovljenih je devet območnih samoupravnih interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje, vsaka občina pa ima še svojo samoupravno interesno skupnost za področje. Območne samoupravne interesne skupnosti se združujejo v skupnost usmerjenega izobraževanja SR Srbije. Taka razčlenjenost je sicer pokazala nekaj uspehov pri povezovanju interesov uporabnikov in izvajalcev, vendar pa opažajo zapiranje v območne okvire in težnje po izobraževanju v čimveč usmeritvah in programih ne glede na možnosti (kadre in opremo) posameznih šol. Vzgojno-izobraževalne organizacije so različno organizirane, prevladuje pa mnenje, da so središča, ki združujejo več šol, prožnejša. Šole ali središča so povečini enovite delovne organizacije (brez temeljne organizacije združenega dela). Učinkovi-' tost šole je, poleg drugih prvin, mogoče opazovati tudi z vidika števila učencev. Menijo, da so šole, v katerih je več kot 1000 učencev, prevelike, tiste, v katerih jih je manj kot 400, pa premajhne. Do 300 učencev ima 23 šol, od 301 do 500 učencev pa 24. Od 501 do 800 učencev je v 61 šolah, od 801 do 1000 v 35. od 1001 do 1200 učencev ima 30 šol,od 1201 do 1500 učencev 13, več kot 1500 učencev pa 20 šol. Izobraževanje združenem delu še zmeraj nima ustrezne vloge pomanjkljivosti se kažejo zlasti pri vključevanju organizacij združenega dela materialne proizvodnje. Načrtovanje kadrov v letnih in srednjeročnih načrtih še vedno ni tako, kot bi moralo biti. Izobraževanje iz dela se v praksi še ni uveljavilo, pa tudi ob delu se še ne izobra- žuje toliko udeležencev, kot so pričakovali. Proizvodno delo je v večini delovnih organizacij ustrezno sprejeto težave pa povzročata razmestitev (časovna in po organizacijah združenega dela) in izpeljava vsebine. Strokovnjaki iz združenega dela so sodelovali pri oblikovanju programov, in kar 6875 jih je pomagalo sestavljati učne načrte. Strokovnjake pa bi morali pritegniti tudi k neposrednemu vzgojno-izobraževalnemu delu. Sole so slabo opremljene, nekatere sploh nimajo učil in učnih pripomočkov za pouk nekaterih strokovnoteoretičnih vsebin in praktičnega pouka. Praktični pouk pripravijo strnjeno ob koncu šolskega leta v organizacijah združenega dela. Menijo, da bi morali znova oživiti delo v šolskih delavnicah, šole pa bi se morale bolje povezati z večjimi organizacijami združenega dela in sestavljenimi organizacijami. Na podlagi ugotovitev iz analize izvajanja usmerjenega izobraževanja in razprave so bili nakazani ukrepi, ki jih bo treba čimbolj dosledno uresničevati: — Zmanjšati bodo morali število vzgojno-izobraževalnih programov in poklicev in izoblikovati smotrno mrežo šol. — Bolje kot doslej bo treba povezati izobraževanje in delo. Tudi šole morajo prevzeti skrb za izobraževanji delavcev v organizacijah združenega dela. — Temeljiteje kot doslej bo treba pripravljati učence za delo. Že v prvem letniku, zlasti pa v drugem,, na j se začne povezovanje z delom v organizacijah združenega dela in s stroko (osnove tehnike in proizvodnje in fakultativni pouk). Povečal naj bi se prihodnje, iz različnih vzrol pri enih strokah to v središču drugih pa povsem na obrt njihovega interesa, da bodo manj, druge pa bolj »pedag zirale« svoj študij. Po vezo vi vloga okrepljene posebne braževalne skupnosti bi bilal potrebna za urejanje sku! zadev, od načrtovanja do »* cifičnih normativov«. Za prej omenjene stroke vzgajajo večino diplomanto' delo v srednjih šolah, je ni šeno tudi vprašanje poprejši programov. Tudi če je podi za oblikovanje programov družboslovna srednja šola, b ob vpisu kandidati iz pedagoi srednjih šol celo dobrodošl »povsem ustrezni«. Ali bo težnje mogoče upoštevati načrtovanju, če bo to pote! po ločenih posebnih izobri valnih skupnostih? Tudi načrtovanje izobražt nja osnovnošolskih učiteljev visokošolski stopnji, ki je pi videno v načrtovalnem obdo do leta 1990, bo zahtevalo daljnje usklajanje prograt izobraževanja učiteljev osnovno in srednjo šolo in is nje čimbolj smotrnih strokov rešitev. • Marsikaj povedanega tudi za naravoslovno matei tično področje, kjer pa je us! janje in navpično prehaja otežend'zaradi enopredmetni študija naravoslovno-matet tičnih strok, ki so se pove< usmerile v izobraževanje dip mantov za nepedagoška dročja dejavnosti, kot je to omenjenih družboslovnih st kah. Naj strnem: nesmotrno in nadaljnji razvoj izobraževa osnovnošolskih in srednješ1 skih učiteljev neustrezno bil3' obravnavati in sprejemati p grame za pedagoško in druži slovno področje po dveh loče tirih. Združiti je treba posel izobraževalne skupnosti ali p razporediti stroke med pos nimi izobraževalnimi sk1 nostmi ali vsaj obravnavati sprejemati programe na skup sejah. B. MARENTIČ-POŽARNl obseg praktičnega pouka, ki bi ga imeli predvsem v šols delavnicah in ne v organizaci združenega dela. Izboljšale bi se tudi možnosti za proizvoi delo in delovno prakso. — Organizirati bo treba s cializirane šole (iste ali Soro' usmeritve) v skladu s peda škimi normativi za vse vrste oblike izobraževanja. V razpravi je bilo tudi pou< jeno, da je treba čimprej pri! viti enotno jugoslovansko menklaturo poklicev in ( gramskega jedra skupne vzj no-izobrazbene osnove ter f notiti sistem srednjega ustne nega izobraževanja. Vzgoja je zapostavljena Gradivo, ki so ga prispevali podlagi analize štiriletnega i* janja srednjega usmerjen' izobraževanja, opozarja da vzgoja v šoli še zmeraj zapost Ijena. Za to je več vzrokov: lika raznotera središča ustne! nega izobraževanja, dvo —' večizmensko vzgojno-izobrž valno delo, neugodni vplivi ol lice, vpisna politika in merila vpis v posamezne programe, stem usmerjenega izobraževa onemogoča oblikovanje odd; nih skupposti za daljši 1 zmanjšana delovna disciplin1 združenem delu in razne nef vilnosti v naši družbeni resnic1 sti. Glede na ugotovljene I manjkljivosti in z mislijo, da a rajo šole in združeno delo end vzgajati, so udeleženci posvc vanje predlagali, da je treba1 vedene vzroke temeljito prot" ter pripraviti ustrezne rešitve JOŽE KOZAR in IVAN MLINAR POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERSTEV OBJAVE SKUPŠČSNE m STROKOVNEGA SVETA VSEBINA 1. Predlog programske zasnove @ besedilo $ preglednice 2. Operativni načrti za izvajanje delovne prakse učencev 2. letnika 0 za program vzgojitelj predšolskih otrok in varuh @ za program učitelj 3. Vsebina seminarjev za mentorje @ za mentorje v vzgojno-varstvenih organizacifah @ za učitelje mentorje Leto XXXi!l Ljubljana, dne 8. novembra 1982 .j Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev ■ je 20: oktobra 1982 na pobudo svojega strokovnega sveta obravnavala predlog programskih zasnov za srednjo, višjo in visoko stopnjo usmerjenega izobraževanja v pedagoški usmeritvi. Sklenila je, naj gre predlog v javno razpravo in naj bo gradivo objavljeno v Prosvetnem delavcu. Skupščina je pooblastila za nosilca javne razprave strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Javna razprava bo trajala do 20. novembra 1982. Uporabnike in izvajalce prosimo, da svoje pripombe, mnenja in predloge pošljejo strokovnemu svetu, ki bo usmerjal razpravo in zbiral pripombe in predloge. Predlog programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov pedagoške usmeritve Obrazložitev Predlog programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za izobraževanje pedagoških delavcev je pripravil Republiški komite ža vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo skupaj z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, s strokovnimi delavci Izobraževalne skupnosti SR Slovenije in z odborom podpisnikov družbenega dogovora o reformi izobraževanja pedagoških delavcev. Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je nato imenoval sedemčlansko skupino, sestavljeno iz uporabnikov in izvajalcev v pedagoški usmeritvi, ki je predlog izpopolnila in popravila v skladu s smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov, s stališči, ki so se izoblikovala v razpravah o vzgojno-izobraževalnih programih v strokovnem svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, v strokovnem svetu Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev, v družbenem svetu za vzgojo in izobraževanje in v svetu za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL Slovenije. Programska zasnova vsebuje programe v pedagoški usmeritvi, po katerih se bodo izobraževali pedagoški delavci za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah, v osnovnih šolah in v šolah s prilagojenim programom, v domovih za učence, in učitelji telesne vzgoje v srednjem usmerjenem izobraževanju. Razdeljena je v naslednja poglavja: I. Programi srednjega izobraževanja — SR II. Programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe — VŠ . III. Programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in magisterija — VIS, MAG IV. Programi izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe — IZP V. Programi zpopolnjevanja visoke strokovne izobrazbe — IZP 1. PROGRAMI SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA V pedagoški usmeritvi predvidevamo na ravni srednjega izobraževanja dva vzgojno-izobraževalna programa, in sicer: 1. vzgojno-izobraževalni program za varuha predšolskih otrok; 2. vzgojno-izobraževalni program (pedagoški) s štirimi skupinami izbirnih predmetov: — vzgojitelj predšolskih otrok — razredni pouk .— družboslovno-jezikovno področje — naravoslovno-matematično področje. Predvidena je postopna ukinitev programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe za vzgojitelja predšolskih otrok ob uvajanju višjega izobraževanja. Pogoji za vključitev v posamezni program se določijo z vzgojno-izobraže-vainim programom v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju ter lahko zajemajo tudi posebne psihofizične sposobnosti in nadarjenost, potrebno za opravljanje poklica (preskus pevskega posluha, zdravniški pregled it.). 1.1. Program varuh predšolskih otrok Izobraževanje po programu za varuha predšolskih otrok bo usposabljalo učence in odrasle udeležence izobraževanja ob delu in iz dela (40. člen zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok — Ur. list SRS, št. 5-282-80) za opravljanje nalog, ki jih obsega poklic varuha predšolskih otrok, obenem pa bo omogočalo glede na izbrane vzgojno-izobfaževaine vsebine in izpolnjene druge pogoje, ki jih določata zakon o usmerjenem izobraževanju in vzgojnoizobraževalni program, nadaljevanje izobraževanja po srednjem pedagošicem programu. Izobraževanje za poklic varuha predšolskih otrok traja dve leti. Dela in naloge varuha predšolskih otrok so razvrščene v III. stopnjo zahtevnosti (po družbenem dogovoru o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe Ur. list SFRJ, št. 29-508-80). 2. Vzgojno-izobraževalni program (pedagoški) bo vključeval štiri skupine izbirnih predmetov/ in sicer za: — vzgojitelja predšolskih otrok — razredni pouk — družboslovno-jezikovno področje — naravoslovno-matematično področje V vzgojno-izobraževalnem programu se navedene skupine izbirnih predme- tov uvajajo v četrtem letu izobraževanja, kar pomeni, da je program prva tri leta enoten. Izobraževanje traja štiri leta. • , Učenci, ki ne bodo nadaijevaii izobraževanje v višjih ali visokih šolah pedagoške usmeritve, se bodo lahko vključili v delo na področju predšolske vzgoje in v delovnih organizacijah združenega dela, ter se s programi usposabljanja usposobili za opravljanje del in nalog v različnih usmeritvah. Učenci, ki so končali pedagoški program srednjega izobraževanja, se bodo lahko vključili v izobraževanje po programih višjega ali visokega izobraževanja pSdagoške smeri. II. PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VIŠJE STROKOVNE IZOBRAZBE V višjem pedagoškem izobraževanju predvidevamo pet vzgojno-izobraževalnih programov (VIP): 1. VIP za vzgojitelja predšolskih otrok, 2. VIP za učitelja razrednega pouka, 3. VIP za predmetnega učitelja, 4. VIP za vzgojitelja vedenjsko in osebnostno motenih'otrok in za vzgojitelja v domovih za učence 5. VIP za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 1. VIP za vzgojitelja predšolskih otrok omogoča, da se študenti usposabljajo za opravljanje nalog vzgojitelja predšolskih otrok y vzgojno-varstvenih organizacijah ali za sodelovanje pri izvajanju programa interesnih dejavnosti osnovne šole pri pripravi učencev na vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli in pri različnih oblikah varstva učencev. Ta vzgojno-izobraževalni program nima 'izbirnih delov. 2. VIP za učitelja razrednega pouka omogoča, da se študenti usposobijo za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v okviru razredne organizacije pouka v osnovni šoli. Ta VIP nima izbirnih delov. 3. VIP za predmetnega učitelja ima 21 smeri: — smer za učitelja glasbene vzgdje omogoča, da se študenti usposobijo za opravljanje nalog predmetnega učitelja glasbene vzgoje v osnovni šoli, — smer za učitelja likovne vzgoje omogoča, da se študenti usposobijo za opravljanje nalog predmetnega učiteljaj iikovne vzgoje v osnovni šoli; — smer za učitelja telesne vzgoje omogoča, da se študenti usposobijo za opravljanje nalog predmetnega učitelja telesne vzgoje v osnovni šoli; — za družboslovno-jezikovno področje je dvanajst smeri ali izbirnih delov: slovenski jezik in književnost, srbohrvaški jezik in makedonski jezik in književnost, ruski jezik in književnost, francoski jezik in književnost, španski jezik in književnost, angleški jezik in književnost, nemški jezik in književnost, italijanski jezik in književnost madžarski jezik in književnost, geografija, zgodovina, družbenomoraina vzgoja; — za naravoslovno-matematično področje je šest smeri ali izbirnih delov; biologija, fizika, kemija, matematika, gospodinjstvo, tehnična vzgoja. Izobraževanje po VIP za predmetnega učitelja se izvaja tako, da študent izbere praviloma 2 smerj. 4. VIP za vzgojitelja vedenjsko in osebnostno motenih otrok in za vzgojitelja v domovih omogoča, da se študenti usposobijo za opravljanje nalog vzgojitelja vedenjsko in osebnostno motenih otrok in za vzgojitelja v domovih za učence. 5. VIP za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju omogoča, da se študenti usposobijo za. delo predmetnega učitelja z vso mladino, še zlasti pa za delo z duševno motenimi učenci, s slušno in govorno motenimi, s slepimi in slabovidnimi in s telesno invalidnimi ter dolgotrajno bolnimi otroki. Zato ima VIP za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju naslednje štiri smeri, in sicer za: — duševno motene — slušno in govorno prizadete — slepe in slabovidne — telesno-invalidne in dolgotrajno bolne otroke. Dela in naloge, za katere so usposobljeni študentje po pridobljeni višji strokovni izobrazbi, so razvrščene v VI, 1 stopnjo zahtevnosti. Izobraževalne organizacije, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe, omogočajo študentom tudi njultidisci-plinarni študij v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju tako, da študent, ki se izobražuje po programu brez izbirnih delov (vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka itd.), lahko izbere eno od smeri v drugem vzgojnorizobraževalnem programu. Opomba: Vsi programi izobraževanja pedagoških delavcev za pridobitev višje izobrazbe morajo vsebovati skupne osnovne stroke (pedagogika, psihologija, didaktika, andragogika, specialne metodike strok, filozofija, slovenski jezik, osnove statistike), ki se določajo z vzgojno-izobraževalnimi programi. Po pridobljeni višji strokovni izobrazbi je predvidenih šest programov izpopolnjevanja: — za vzgojitelja predšolskih otrok , — za razrednega učitelja . — za predmetnega učitelja ' — za vzgojitelja v domovih — za učitelja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — za področje športne rekreacije. Za področje telesne vzgoje so predvideni trije programi specializacije po pridobljeni višji strokovni izobrazbi: — specializacija za področje telesne vzgoje otrok v predšolskem obdobju — specializacija za področje telesne vzgoje razvojno motenih otrok — specializacija za področje športnega treniranja. III. PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VISOKE STROKOVNE IZOBRAZBE IN MAGISTERIJA V pedagoški usmeritvi na ravni visokega izobraževanja predvidevamo en vzgojno-izobraževalni program, in sicer za profesorja telesne vzgoje. Prav tako predvidevamo en program magisterija za magistra kineziologije, ki vključuje tudi študij' za področje metodike telesne vzgoje. Po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi za profesorja telesne vzgoje so predvideni štirje programi specializacije: — za področje športnega treniranja — za področje mototerapije — za področje telesne vzgoje na visokošolskih delovnih organizacijah — za področje športne rekreacije. * V pedagoški usmeritvi predvidevamo programe specializacije tudi po pridobljeni visoki izobrazbi za pedagoge, vendar vrste teh specializacij še niso določene. Programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe za učitelje drugih splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov v srednjem usmerjenem izobraževanju so uvrščeni v programske zasnove drugih posebnih izobraževalnih skupnosti (družboslovje, kultura, kemija..., in Izobraževalna skupnost Slovenije — naravoslovno-matematična usmeritev). Pedagoška izobraževalna skupnost predlaga minimalni obseg in vsebino pedagoško andragoških znanj, ki so obvezni del vseh programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe za izobraževanje učiteljev v določeni stroki, Ta obvezni pedagoško-andragoški del znanja za poklic srednješolskega učitelja se lahko izvaja bodisi, kot izbirni del programa ali smer v okviru rednega študija, lahko pa tudi kot program izpolnjevanja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi. Če se visokošolske organizacije dogovorijo, se lahko del obveznega programa izvaja za več fakultet v okviru Centra za pedagoško-andragoško usposabljanje pri Filozofski fakulteti; medtem ko je za specialno metodiko odgovorna posamezna stroka. EV. PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA ZA PRIDOBITEV PEDAGO-$KO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE V okviru programovža izpopolnjevanje za pridobitev pedagoško-andrago-ške izobrazbe sta dva programa: — program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za inštruktorje, učitelje praktičnega pouka in laborante, — program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za učitelje z višjo in visoko izobrazbo in vzgojitelje v domovih. V okviru programov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe se bodo usposabljali za učitelja strokovnjaki iz drugih strok ali področij dela. To je v skladu s predlogom programske zasnove, da je izobraževanje pedagoških delavcev za osnove tehnike in proizvodnje, praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse ter za strokovno teoretične predmete in predmetnih področij organizirano po načelu, da se pedagoško-andragoška izobrazba lahko pridobiva po pridobljeni srednji, višji ali visoki strokovni izobrazbi v drugih usmeritvah. V. PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJA VISOKE STROKOVNE IZOBRAZBE Programi za izpopolnjevanjč'visoke strokovne izobrazbe vključujejo vse tiste predmete oz. predmetna področja, pri katerih bodo po sklepu 8. seje strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne' 21.1.1981 o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izo-braževalne osnove lahko pridobili ustrezno izobrazbo za učitelje vsi tisti delavci z visoko izobrazbo, ki jim manjkajo le določena strokovho-teoretična ali praktična znanja, potrebna za vzgojno-izobraževalno delo v srednjem izobraževanju. Če si kandidati, ki se vključujejo v programe za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe, pre j niso pridobili pedagoško andragoške izobrazbe, jo bodo lahko pridobili bodisi sočasno s programom za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ali posebej. Ta skupina vzgojno-izobraževalnih programov vsebuje 12 programov za različne predmete oz. predmetna področja. Zadnji od teh programov je namenjen absolventom prvostopenjskega študija, ki bi s programom izpopolnjevanja želeli pridobiti usposobljenost za predmetnega učitelja. 'S NEKATERA VPRAŠANJA OB PREDLOGU PROGRAMSKE ZASNOVE ZA'OBLIKOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V PEDAGOŠKI USMERITVI Strokovni svet je na svoji 13. seji, dne 30. 9. 1982, sprejel usklajeni predlog programske zasnove in jo daje v strokovno razpravo. V njej naj bi se izoblikovala stališča do te programske zasnove, hkrati pa naj bi razprava pripomogla k reševanju nekaterih odprtih vprašanj. Strokovni svet opozarja predvsem na naslednje: 1. V srednjem usmerjenem izobraževanju je predlagano oblikovanje novega pedagoškega programa, ki bi vključeval tudi izobraževanje za dela in naloge vzgojitelja predšolskih otrok. Ob postopnem ukinjanju programa vzgojitelj predšolskih otrok v srednjem usmerjenem izobraževanju in uvajanju programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe bi morali opredeliti rok za uvajanje novega srednjega pedagoškega programa. 2. Ob dvopredmetni zasnovanosti študija za predmetnega učitelja je ostalo nerešeno vprašanje dvopredmetnosti za učitelja telesne vzgoje. 3. Opredeliti se je treba do predloženega modela izobraževanja učiteljev za srednje usmerjena izobraževanje. Odgovornost za izobraževanje teh učiteljev naj bi prevžeie matične posebne izobraževalne skupnosti, vsaka za svojo stroko in tudi za specialne metodike strok. Pedagoška izobraževalna skupnost je odgovorna za izobraževanje profesorja telesne vzgoje in za oblikovanje obveznega pedagoško-andra-goškega dela znarija, ki naj bi ga uvrstile v svoje programe vse visoke šole za izobraževanje učiteljev, bodisi kot smer v programu ali izbirni del programa, ali kot podiplomski študij. Vprašanje izobraževanja učiteljev za splošnoizobraževalna znanja v srednjem izobraževanju zadeva zlasti filozofsko fakulteto, ki je po zdajšnjih programskih zasnovah razdeljena na tri posebne izobraževalne skupnosti (pedagoška, družboslovna in kulturna). Nerešeno je tudi vprašanje vodoravne in navpične povezanosti programov pedagoške akademije in programov filozofske fakultete. 4. Proučiti bo treba možnost postopnega prehoda na visokošolsko izobraževanje učiteljev osnovne šole. SKUPŠČINA PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBLIKOVANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV SgJ .S-š gg g. s?15 « 9| ► “O * _ w <0 c ■**■» a p: 4> *♦* *3 KB ilpM §1 65 |32 II I I O s •S> t s w r' § 5) o 'o 'o a * 25^ gl s IriIiIiIi-iI •g* g n ■ h n n h n I ^ s o>o >ri ‘H N ‘O >01 O o >w o o*. D O 61 O rH O fl> *» O o w w * <1> •*'W CQ CO O +>* H O O >o Ol^co d tdHH -p © •H O •o d r3 rH hD to © © © -P ^4 •H m oi >o *P d d d o • > »d >o o >o o •H f> •H © >0 03 • © • © rH g g & ž ž ^ O rt -H d •o ra •H © ,Q ‘6 'o w *o >o o Z' O »H a rt rM um ~ o ^ • M 8 *o M a W> r-4 >** M M M H H M •• '•* #»'•* '• ^ rH »H rH r-l • © « * © • e • 4» *H O P<*H M p*>M *H •P »-P • •H N »O M ML) ► 0 « 0 M • "d • »d • •d © •H -p >o o d d !► fl C) o •H ID O >o © r Opombai Ko se bodo analizirale potrebe po visokisolskea izobraževanj^ učiteljev osnovne šole/ se bodo ustrezno korigirali programi v programski zasnovi. rJ « p © ID O-P o o o o , d h Pi o w o © © M 0,MrH-P H P« O *H *H >b3 p,«H>Q FH P ^ H © © M > LD 03 pj C3 • p to O H © O © r-lTJ>0 Po o •H O © H © »- © I © M O 03 05 rH tJ O O TD>01 -!-> O 03 hO © •H N p © © ,Q ; ® r> i P © o N O +> •o 03 •H O ^ r© o © © H ■P P O +------ 03 td rt rH rH H -P p P P< O O Ctf *H -P P< ‘O 03 rM •* H © 03 P © © H © H ,r:> +> p^-d o •ri •* >W t0 •O 03 p rH © T3 ©H O +> © > •H P N >d Oj p r> P opp •H C0 »O H d « •H © ; P .O ! ‘H Cfl >0 H P « * >a) O rH D O O O -H HO O • (4 N C •O O g v a SJ44Jaa«ji-3®a6aS S m m to ti U-r4 3 to OH> 9 £> S»C €> © -P -H a O l32!1iaa- ■o ♦> o • a -o 0 a h d »00 13 Pl H H D -H O I ► | op« gi O 0 «3 a a ©h j pua 3 p vjH o rt «« d a jw oi-< ® ► a •>« ^ .o a X •HO^IrHiHOOM ►>© rH a ^>>o o rt bo ^ ® o a a o «o « a to ® o ph •d OO «»0^01^1® p, ^ ^ 4^ P *H O P« p» © © *h a © n «h ^ «0 4>n-i«a o «h rt • a.d*h o a x o « a a -h ox» rt « > ^rto ••H-Pdo-oft-p bO M (OC\j T3 -h m too a)-h o©*h rt/3K>abcoN p< p p, pm ^ r-c »9 !► p a •op e © a*d » rt p o s o © rt ► rt a rt © © -H o | a a rH •hm» a rt O ©k> p rt > ►««*hp^s>p a bop •rt ® »H O •rt © «rt •rt rt ^ © rt *H iS *rt ► ©rrt 'fl Jo S g ^ •rt (fl P M © O o *0 O ^ •OTO • m ~—om o M -rt 0) W O © g ft Skupščina PIS za pedagoško usmeritev je ob pripravah za delovno —■za mentorje v vzgojno-varstvenih organizacijah — vzgojitelje in prakso — sprejela 20.10.1982 operativna načrta za izvajanje delovne varuhe prakse za učence 2. letnika za pedagoško usmeritev (usposabljanje — za učitelje mentorje v osnovnih šolah mentorjev): Programi za usposabljanje vseh mentorjev se bodo izvajali na sred- ' njih šolah pedagoških usmeritev. Operativni načrt za izvajanje delovne prakse učencev 2. letnika vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok, smer varuh in smer vzgojitelj Delovna praksa učencev je sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa vzgojitelj predšolskih otrok. Opravljajo jo učenci vseh letnikov, od 2. letnika v vzgojno-varstvenih organizacijah. Namen delovne prakse za učence 2! letnika je: — da bi se v praksi seznanili z delovnim področjem, za katero se izobražujejo; —. da bi v vzgojno-varštvenih organizacijah delali, se postopoma usposabljali za delo in si oblikovali odnos do vzgojno-varstvenega dela; — da bi ugotovili, ali je njihova poklicna odločitev pravilna ali ne: Vzgojiteljske šole pripravijo v sodelovanju z vzgojno-varstvenimi organizacijami in v skladu s pedagoškimi, psihološkimi in andragoškimi spoznanji okvirni program delovne prakse učencev. V njem predvidijo, v .katerih sestavinah delovne prakse bodo učenci delo samo opazovali, kdaj bodo pomagali pri posameznih delih in nalogah in kdaj bodo izvajali posamezna dela in naloge pod vodstvom vzgojitelja, zadolženega za izvajanje delovne prakse z učenci. Vzgojno-varstvena organizacija opredeli delovno prakso učencev z delovnim načrtom. V njem-predvidi: — število učencev na delovni praksi; — oddelke, v katerih bodo učenci delali; — delavce, odgovorne za izvajanje delovne prakse učencev in —. časovni razpored delovne prakse. Delavci, odgovorni za izvajanje delovne prakse Ravnatelj Ravnatelj mora poskrbeti, da je delovna praksa učencev opredeljena v der lovnem načrtu vzgojno-varstvene organizacije in da se izvaja v skladu z učnim načrtom. , Vzgojitelj, določen za izvajanje delovne prakse z ilčenci: — pripravi podrobnejši program učenčeve delovne prakse; — vsak dan sodeluje z učencem, mu ob izvajanju del in'nalog pojasnjuje, daje navodila in svetuje ter opazuje in spremlja njegovo delo; — uvaja učenca v sodelovanje s starši ob sprejemih in oddajanju otrok; — se vsak dan pogovori z učencem o opravljenem delu; — skrbi, da učenec sproti vodi dnevnik o opravljeni delovni praksi in mu po potrebi svetuje in pomaga. Ker opravlja učenec delovno prakso v dveh oddelkih, ima tudi dva mentorja. Trajanje in razpored delovne prakse. Delovna praksa učencev traja deset dni: en darf je namenjen uvajanju učencev v vzgojno-varstveno organizacijo, devet dni pa delu v oddelkih. Učenec dela štiri dni v oddelkih za otroke, do vključno tretjega leta starosti, pet dni pa v oddelkih za otroke, stare od četrtega leta do vključitve v pripravo na šo'lo. Učenec opravlja delovno prakso praviloma v drugem polletju, najkasneje do konca maja. Izvajanje vsebine delovne prakse Ravnatelj ali vodja enote sprejme učenca na delovno prakso. Prvi dan je namenjen uvajanju učenca v vzgojno-varstveno organizacijo in z delom v njej. Ob tem seznani učence: — s predvidenim programom delovne prakse, z vzgojiteljem in oddelkom, v katerem bo opravljal delovno prakso ter s pravicami in dolžnostmi učenca na delovni praksi; — z vzgojno-varstveno organizacijo, njenimi nalogami in programom, organiziranostjo, prostori, delavci itd.; — s pravili o medsebojnih odnosih med delavci vzgojno-varstvene organizacije, o odnosih do otrok, staršev in drugih občanov; — z osnovnimi značilnostmi predšolskih otrok, ki jih morajo poznati vzgojitelji in jih upoštevati in z osnovnimi značilnostmi družbeno organizirane predšolske vzgoje (npr. dom — vzgojno-varstvena organizacija, programska za-snovanost predšolske vzgoje, idejna zasnovanost predšolske vzgoje itd;) — z varnostnimi ukrepi za varovanje zdravja in življenja otrok v vseh sestavinah dnevnega reda, v prostorih in na prostem in ob naravnih nesrečah. Naslednje štiri dni dela učenec v enem izmed oddelkov za otroke do vključno tretjega leta starosti. Učenec opazuje, pomaga in sodeluje z vzgojiteljem pri izvajanju vseh sestav in dnevnega reda: pri sprejemu in oddajanju otrok, vzgojnem zaposlovanju otrok med sprejemam in oddajanjem otrok, pri zaposlitvah po želji otrok, pri usmerjenih zaposlitvah, pri prehranjevanju, negi in počitku otrok. Učenec sodeluje trikrat pri sprejemu otrok in dvakrat pri oddajanju otrok. Naslednjih pet dni dela učenec v oddelku za otroke od četrtega leta pa vse do priprave na šolo. Vsebina in način izvajanja delovne prakse je enak kot v prejšnjem oddelku. Tedaj, ko je na delovni praksi, sodeluje učenec tudi v drugih dejavnostih vzgojno-varstvene organizacije, npr.: udeleži se roditeljskega sestanka (če je ta na programu), sestanka vzgojiteljskega zbora, strokovnega aktiva, sveta staršev, sveta vzgojno-varstvene organizacije ali delovne skupnosti). V učenčevi delovni obveznosti je tudi vodenje dnevnika o opravljeni delovni praksi. Le-ta vsebuje: 1. Poročilo o tem, kaj je učenec delal pri posameznih sestavinah dnevnega reda (opazoval, pomaga!...). 2. Kratek opis ene sestavine dnevnega reda: — prvi dan: sprejem ali oddajanje otrok in vzgojno zaposlovanje otrok; — drugi dan: prehranjevanje in nega otrok; — tretji dan: bivanje otrok na prostem; — četrti dan: zaposlitve po želji otrok; — peti dan: usmerjena(i) zaposlitev)tvi). Po končani delovni praksi napišeta vzgojitelja mentorja kratko poročilo o učenčevi delovni praksi. Vzgojno-varstvena organizacija ga pošlje vzgojiteljski šoli. Operativni načrt za izvajanje delovne prakse učencev 2. letnika vzgojno-izobraževalnega programa učitelj Delovna praksa je sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa učitelj v srednjem usmerjenetn izobraževanju. Opravljajo jo učenci od 2. letnika, dalje. Namen delovne prakse za učence 2. letnika je: da bi se v praksi seznanili z delovnim področjem, za katero se izobražujejo in se pri tem učili opazovati, razmišljati, govoriti o delu, delovati in sodelovati;- - da bi se postopoma usposabljali za de’io in si oblikovali odnos do vzgojno-izobraževalnega dela; • — da bi prispevala k utrjevanju poklicne odločitve; da bi spodbujala nadaljnje izobraževanje za pedagoški poklic in pripomogla k poglabljanju in razumevanju pedagoškega izobraževanja. II. Delovna praksa vse šolsko leto Izvedba: osnovne šole pripravijo naloge, ki naj bi jih opravili posamezni učenci na pionirski dan. Vsi učenci odidejo na matične šole in že prejšnji dan, dobijo naloge. Čas: 29. september. 3. dan: EKSKURZIJA Učenci po navodilih učiteljev osnovne šole pripravijo opis poti (geografsko, zgodovinsko, kulturni spored ob različnih spomenikih, pomagajo učiteljem pri nadzoru učencev. Izvedba: osnovna šola porazdeli učence posameznim učiteljem — lahko tudi več učencev v en oddelek. Opomba: Če je ekskurzija celodnevna in če se je zanjo treba več pripravljati, se štejeta učencem dva dneva! 2. dan: PIONIRSKI DAN * Učenci dobijo različne naloge na svojih 3omačih šolah (pomoč pri organizaciji, pri pripravi programa). Hkrati spoznajo tudi svojo domačo šolo in organiziranost različnih interesnih dejavnosti. 4. dan: ŠPORTNI DAN — pohod ali igre, planinci, taborniki Učenci pomagajo pri organizaciji, sprejmejo različne naloge (nadzor na kritičnih točkah, preverjanje opravljenih nalog, pisanje zapisnikov, sojenje, spremljanje učencev na pohodu...) (Lahko se opravi v dveh ali več delih!) Nekaj učencev lahko spremlja planince, se udeleži taborniškega orientacijskega pohoda — vendar le tedaj, če se zanje pripravi program dela in ne le kot udeleženci. Čas: jesenski športni dan, ali planinski pohod (v soboto) — taborniki, (tudi v soboto v jeseni). 5. dan: NOVOLETNO PRAZNOVANJE , Izdelava dekoracije (pomoč), sodelovanje pri pripravi in izvedbi (po možnosti naj.bi bil učenec aktivno vključen v izvajanje). Izvedba: Učenci se vključijo v priprave na novoletno praznovanje v domači šoli-. Čas: 30. december — na ta dan so učenci.v šoli le nekaj ur (3—4) preostali čas pa porabijo individualno-že pred samim praznovanjem za potrebne priprave. 6. dan: KNJIŽNICA, BRALNA ZNAČKA, ŠOLSKO GLASILO, LITERARNI ALI NOVINARSKI KROŽEK, različne dejavnosti v podaljšanem bivanju ali celodnevni osnovni šoli Učenci spoznajo knjižničarjevo delo, si ogledajo knjižnico za učence in učitelje, pomagajo urejati Jtnjige (lepljenje, zavijanje). Izvedba: Ce je le mogoče, naj odidejo učenci na domače šole; če lahko poteka tekmovanje za bralno značko, tiaj.se ga udeležijo, če tega ni pa naj aktivno sodelujejo v literarnem ali novinarskem krožku, udeležijo naj se sestanka uredniškega odbora šolskega glasila, sodelujejo pri razmnoževanju glasila. Čas: po delovnem programu šole. Uskladitev datuma! Vsi učenci odidejo riamatičnešoleisti dan (dogovore datumu!) Šole pripravijo primerne dejavnosti. 7. dan: KULTURNI PRAZNIK Sodelujejo v programu, pri pripravi dekoracije (podobno kot za novo leto!) Čas: 8. februar. ,8. dan: PROMETNA VZGOJA — sodelovanje pri učenju cestno-prometnih predpisov — spremljanje učencev pri vožnji po mestu, nadzor, zapisnikarji na kontrolnih točkah. Izvedba: Učenci že pred praktičnim delom sodelujejo v prometnem krožku, pomagajo mentorju (3x2 uri), 2 uri ali več pa sodelujejo pri praktičnem preverjanju (vožnji). Čas: po delovnem programu osnovne šole. 9. dan: OBRAMBNI DAN * Učenci sodelujejo pri pripravah na obrambni dan, na obrambnem dnevu delujejo kot inštruktorji, nadzirajo uspešnost posameznih učencev, sodelujejo na sklepni nrireditvi, pri izdaji glasila itd. Izveci..a: Če so obrambni dnevi na soboto, lahko sodelujejo učenci na domačih šolah. Čas: po delovnem načrtu osnovne šole. ^ Učenci naj 10 do 15 ur sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih po programu s šolo in po njenem delovnem načrtu. Pri tej vključitvi v prostovoljne dejavnosti je treba upoštevati tudi interese učencev. Če osnovna šola načrtuje delovno akcijo v soboto, se učenci vključijo vanjo in se tako razbremenijo ene izmed drugih dejavnosti. Če se učenci vključijo v delovno ali pionirsko brigado, šolo v naravi, letovanje, zimovanje ali v druge organizirane akcije, so delno ali v celoti razbremenjeni drugih dejavnosti, predvidenih za delovno prakso. Pojasnila: Ker učenci 2. letnika še nimajo nobenega pedagoškega in psihološkega zna nja, jim da pedagoška šola, preden nastopijo delovno prakso, temeljne informacije o delu osnovne šoje (ali društva, organizacije, brigade ipd.) in jih seznani z osnovnimi pedagoškimi pojmi. Delovno prakso opravljajo učenci strnjeno ali po posameznih dnevih (nalogah) vse šolsko leto. Lahko pa jo opravljajo tudi kombinirano z obema predloženima različicama. Srednja šola se odloči za takšno izvedbo delovne prakse, ki ji glede na možnosti za delo in organizacijo najbolj ustreza. Vključitev učenca v vsako od teh oblik se šteje za izpolnitev obveznosti delovne prakse v 2. letniku. Praviloma se delovna praksa opravlja tedaj, ko je pouk. Če učenec ne opravi delovne prakse tedaj, ko-je pouk,ker jo bo opravil med počitnicami (npr: letovanje, taborjenje, delovna brigada ipd.), je oproščen pouka tedaj, ko je določen za delovno prakso. Učenec mora opravljati naloge po izvedbenem načrtu, ki ga pripravi šola v sodelovanju z mentorjem in dela ves čas po mentorjevih navodilih. Srednja šola mora zagotoviti spremljanje učencev na delovni praksi. Uvesti mora ustrezen razvid, posebno če se odloči, da bodo opravljali učenci delovno' prakso deljeno. Pri izvedbi delovne prakse skozi vse šolsko leto je treba prej uskladiti roke za izvedbo posameznih nalog tako, da ne bo moteno vzgojno-izobraževafno delo pedagoških šol. Mentor ali izvajalec delovne prakse predlaga oceno uspešnosti na delovni praksi in jo v pisni obliki posreduje pedagoški šoli. Učenec vodi dnevnik o delovni praksi. - - VSEBINA SEMINARJEV ZA RAVNATELJE VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE IN MENTORJE 1. Uvod — namen seminarja 2. Delovna praksa učepcev vzgojiteljske šole, sestavni del vzgojno-izobraže-vainega programa: — mesto in vloga delovne prakse — vsebina delovne prakse 3. Organizacija delovne prakse — vloga vzgojiteljske šole — vloga vzgojno-varstvene organizacije: — pedagoškega vodje —• vzgojitelja mentorja 4. Opredelitev in razčlenitev učenčevih opravil: — opazovanje • — pomoč — sodelovanje — poročanje o opravljeni delovni praksi 5. Razna organizacijska^in druga vprašanja SKUPŠČINA PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV VSEBINA SEMINARJEV ZA UČITELJE MENTORJE 1. Uvod — namen seminarja 2. Delovna praksa učencev, sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa učitelj: ^ — mesto in vloga delovne prakse — vsebina delovne prakse. 3. Organizacija delovne prakse — vloga pedagoške srednje šole — vloga osnovne šole: ravnatelja, pomočnika ravnatelja šolskih svetovalnih delavcev učitelja mentorja. 4. Opredelitev in razčlenitev posameznih delovnih nalog 5. Razna organizacijska in druga vprašanja SKUPŠČINA PIS ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Kako bi želel praznovati dan republike: šoli, doma, v domačem kraju____________ 29. november je po svojem todovinskem pomenu gotovo 'ajvečjipraznik vseh jugoslovan-vh narodov. Pa vendar ne v ',rocih ne v odraslih ljudeh ne 'jja tistega prazničnega razpo-°Ženjat ki je značilno za druge Pominske dneve in praznike, Pt. za novo leto, prvi maj, rojstne 'neve... Vedno bolj je očitno, da v vseh letih nismo storili dovolj, da bi 1 Praznik vsebinsko in čustveno 'bogatili. Proslave so iz leta v leto ^ake, enolične, ie zastarele; dan r(dpraznikom porabimo za na-kPe, oba praznična dneva pa škrat je za kaka nujna dela v ali okoli nje. Množična občila, posebno te-'dzija, ki ima največji odmev, se e potrudijo dovolj. Vse to so zamujene priložnosti 8 poglabljanje domovinske Iju-elni, pripadnosti skupnosti, po-°sa zaradi trdega boja in težko 'bojevane zmage, kani je v dneh pred praznikom ' osnovnošolcev iz solkanske snovne šole odgovorilo na vpra-lnje, ki je zapisano v naslovu. V bhovih odgovorih je čutiti prazno v doživljanju praznika re-^blike, pa tudi željo, da bi bilo Pigače. Razmišljajmo o tem v dneh red praznikom tudi odrasli — °>nunisti in učitelji. O Kako bi želel praznovati 29. °vember v šoli? V šoli smo doslej namenjali ■niu dnevu samo zadnjo šolsko ro. Velikokrat je to zadnji dan v ■dnu. Od celega tedna utrujeni in sega naveličani samo čakamo, 8 bo tudi proslava čimprej mi-Ha in bomo šli domov. Ne, nič ni faznično in nič slovesno. — Lepo bi bilo, da bi bila šola 'krasena že nekaj dni prej, kot Pr. za novo leto. Na šolskih odnikih bi razobesili razne napi- se, slike, zastave; šolski radio bi oddajal partizanske pesmi. Pričakovanje praznika mi pomeni več kot praznik sam. — Rada bi začutila, da je to tako velik praznik, da v šolo ne smem v zguljenih kavbojkah, ampak pražnje oblečena. Ta dan bi morali kakorkoli že sodelovati vsi učenci. — Mislim, da moraš nekaj pričakovati, če hočeš biti praznično razpoložen. Morda bi bila to nagrada za spis, posvečen dnevu republike; sklep medo-ddelčnega tekmovanja v poznavanju zgodovine ali kaj podobnega- — Zame bi bilo praznovanje lepo, če bi šli ta dan na izlet v kak Zgodovinsko pomemben kraj, kjer bi si ogledali spomenik ali muzej. — Na šolo bi morali povabiti kakega udeleženca NOB, književnika, pesnika ali slikarja (Jakac, Šubic, Mihelič), da bi nam povedali, kaj jih je navdihovalo, da so lahko ustvarjali v tako težkih razmerah. — Lahko bi povabili iz druge šole gledališko, recitatorsko ali pevsko skupino. — Na ta dan bi se pobratili s kako šolo iz druge republike in bi se izmenoma obiskovali. — Zadovoljen bi bil, če bi dan pred praznikom gledal dober vojni film. -— Obiskali bi vojake v obmejni karavli. Razkazali bi nam orožje in povedali, kako se služi vojaški rok. — V šoli bi morala biti več dni pred praznikom vsa učna snov posvečena rasti naše države. Zadnji dan pa ne bi smeli spraševati in pisati testov. — Razredne proslave bi morale biti drugačne: sedeli bi v polkrogu na tleh, poslušali revolucionarno glasbo ter brali pesmi in citate, ki govorijo o domovini; lahko bi tudi samostojno pripovedovali, kako čutimo domovino; ob poslušanju glasbe bi napisali na listek, kaj nam pomeni domovina. — Razredne skupnosti bi tekmovale, katera bo bolj domiselno in zanimivo uredila oglasno desko v razredu. — V počastitev praznika bi lahko opravili prostovoljno delovno akcijo. — Vse odmore in pred poukom npjšolski radio oddaja revolucionarno glasbo. — Vsaj enkrat bi namesto resnih gostov in pesmi pripravili partizanske šale in skeče. 0 Kako pa naj bi bilo doma? — Doslej doma ni bilo prazničnega občutja, še zastavo smo pozabili razobesiti. Letos bom po kasetniku predvajal borbene pesmi, mama pa je obljubila, da bo spekla potico. — K prijetnemu ozračju bi lahko več pripomogla tudi televi- zija. O novoletnem programu, ki traja vso noč, govorijo že ves mesec prej. Za dan republike naj bi bil program nov in zanimiv za vse vrste ljudi; zvrstijo naj se proslave, borbene pesmi, partizanski filmi, bitke, humoristične oddaje, pogovori z borci, Trefaltova Srečanja, TV križanka, razni kvizi in tekmovanja in to vse na temo ustvarjanja nove Jugoslavije. — Za dan republike bi nas otroke lahko doma razveselili s primernim darilcem — knjiga iz NOB, plošča borbenih pesmi, kolekcije zgodovinskih značk itd. — Sedeli bi pri peči in stari oče bi pripovedoval, kaj vse je doživel v partizanih. — Dan republike bi morali doma praznovati, ne pa pripravljati drva, pleskati, pospravljati. — Zbrati bi se morali pri kakem sorodniku, ki je bil borec. Čestitali bi mu, ga obdarili, potem pa bi dobro jedli in pili in peli partizanske pesmi. Spomnimo se padlih (Foto: F. Modic) Poznavamo se pri govorilnih urah Razredni kolektiv staršev oblikujemo načrtno Govorilne ure potekajo na °lah po ustaljenem urniku (vsak etlen jih-imajo učitelji za svoj (edmet, vsak mesec pa vsi učite-j1 in delavci šolske svetovalne 'ižbe). Od organizacije in spontane ‘Oveške ljubeznivosti je odvilo, koliko staršev bo prišlo v olo. Tisti dan, ko so govorilne ure, jPred učilnicami zbirajo starši, 'hijeni po delovnem dnevu lojijo pred vrati in vdano čaka-^ kdaj bodo prišli na vrsto. Nekateri učitelji organizirajo Ovorilne ure bolj privlačno, ^rše, kolikor jih čaka, povabijo / ,učilnico. V zadnjem delu učilne posedejo za »okroglo 5^o«. Tako imajo odlično pridnost, da se spoznajo. Izme-No medsebojne izkušnje o re'n z otroki, poklepetajo o dkdanjih in nevsakdanjih no-'cah; tu se krešejo pozitivna "nenja in stališča. Spontano, endar »načrtno« oblikujemo ^redni kolektiv staršev, ki bo učitelju in učencem vedno stal ob strani. Učilnica je tudi privlačen prostor. To je »mala galerija«, ki je za starše še posebno zanimiva, saj vsepovsod vidijo izdelke svojih otrok. Včasih je v zadnjem delu učilnice tako živahna »razprava«, da starši celo pozabijo, kdo je na vrsti, ali pa jim je žal, da se morajo odtrgati od prijetnega pogovora. Učitelj in starši, ki se pogovarjajo o posameznem učencu, sedijo pri sprednjih mizicah. (Nikakor ne za katedrom, to daje neprijeten,preveč uraden vtis.) Ker je v učilnici ponavadi živahno, lahko sklepamo, da pogovora med učiteljem in starši ne bo slišati v zadnjem delu razreda. Če so problemi osebne ali družinske narave, se s starši domenimo za skupen pogovor, v katerem bodo sodelovali tudi strokovnjaki šolske svetovalne službe. Sicer pa nimamo skrivnosti. Staršem povemo najprej vse dobro o učencu in jih opozorimo na individualne posebnosti, ki smo jih odkrili pri njihovem otroku, še posebno na nagnjenja za nekatere dejavnosti, ki jih moramo razvijati tako v šoli kot doma. Zanimivo je tudi slišati, kakšno vlogo ima otrok v kolektivu, kako se vključuje v kolektivno življenje in kako ga sprejemajo vrstniki. Pomenimo se tudi o učnih težavah, ki jih ima otrok pri posameznem predmetu. Iščemo vzroke za neuspehe in načrtujemo skupno delo za pomoč pri premagovanju ovir. Nekaterim staršem moramo povedati, da se otrok ne vede ravno tako, kot zahtevajo druž-benomoralna pravila. Tako vedenje opažamo največkrat pri otrocih, ki žive v neurejenih družinskih razmerah; zelo so dojemljivi za negativne vzorce vedenja. Tem staršem in njihovim otrokom moramo še posebej pomagati. Pri individualnih pogovorih s starši je pomembno še to, da jih znamo poslušati, da se skušamo vživljati v njihove probleme. Psihologi pravijo temu sposobnost empatije. Starši pridejo na govorilno uro tudi zato, da povedo, kaj čutijo do svojega otroka; kar vedo dobrega o njem, želijo še posebej poudariti. Radi bi slišali še naše mnenje. So pa tudi kritični. Dobro vedo za otrokove pomanjkljivosti. Pri učitelju iščejo podporo, pomoč in nasvete. Priznati moramo, da se tudi učitelji naučijo marsičesa od staršev. Večini otrok so starši prvi in najboljši učitelji in vzgojitelji. To jim lahko povemo brez kančka sramu. Učitelji gradimo na njihovih temeljih. Brez njihove pomembne vloge bi bili otroci oropani toplih človeških čustev, mnogih intelektualnih vsebin, socialnih in delovnih vrednot. Ustvarjalen dialog med učiteljem in starši omogoča pedagoško rast, pedagoško zrelost, pedagoški optimizem. DARJA INTIHAR — Člani družine bi se lahko igrali kake igrice in si postavljali šaljiva vprašanja. Za vsak pravilen odgovor bi dobili nagrado. 3 In v domačem kraju? — Na predvečer republike bi morala biti v vsakem kraju kakšna dobra prireditev, ki bi privabila veliko ljudi. Na koncu bi morali zaplesati kolo — od veselja, da smo gospodarji na svoji zemlji. — Zakuriti bi morali kresove, razobesiti zastave, osvetliti vse spomenike, obiskati' ostarele borce. ■— Doslej v vasi nismo nič praznovali. Predlagam, da bi dan republike proslavili podobno kot krajevni praznik: odprli bi novo šolo, vrtec, tovarno, cesto.. t, vaščane bi obiskal pomemben funkcionar in vse to bi snemala televizija. obrambna in domovinska vzgoja — Lepo bi bilo, da bi ob naprej določeni uri vsi hkrati nekaj naredili — npr. razsvetlili vsa okna, pomahali skozi okno z zastavico, odprli radio in televizijo, da bi se zaslišala jugoslovanska himna. '— V kinematografski dvorani bi vrteli dober partizanski film. Pred predstavo bi lahko kaj zanimivega povedali o resničnem dogodku, ki bo prikazan na filmskem platnu. — Krajevna skupnost bi morala organizirali pohod ali vsaj tekmovanje, kdo bo lepše uredil okolico hiše (očiščevalna akcija pred zimo). Na predvečer bi po vasi razobesili razne parole in zastave. Godba na pihala pa bi igrala borbene pesmi. — Moj oče pravi, da bi najlepše praznovali, če bi bolje delali in ne samo govorili. MARICA NAKRST Nov rod učiteljev razrednega pouka Letos študira samo na ljubljanskem oddelku za razredni pouk na pedagoški akademiji v prvem letniku 122 študentov (lani jih je bilo 130, predlanskim pa celo 180!). Zanimivo je, iz katerih srednjih šol prihajajo na višjo. Okrog 90 se jih je že v srednji šoli usmerilo v pedagoški poklic, in sicer v poklic razrednega učitelja. Z ljubljanske pedagoške gimnazije jih je 70, iz Kranja pa 20. Dvaintrideset študentov je prišlo na pedagoško akademijo iz drugih srednjih šol in usmeritev. S priložnostno anketo, izvedeno ob začetku študija, smo želeli ugotoviti, kaj vse zanima naše študente poleg šole. Takole so odgovorili: Zanimam se za marsikaj. Ena osrednjih stvari, ki me zanima, je človek. Zanima me predvsem, kako človek čuti, misli, kaj ga vodi v takšna ali drugačna dejanja —skratka, psihologija človeka. Druga stvar, ki me zelo zanima, je šport —predvsem košarka in plavanje. O vsem tem veliko berem. Aleksandra Grošelj Zanimam se za planinarjenje, branje knjig. Rada tudi rišem. Zelo me zanimata zgodovina in psihologija. Po svoje proučujem ljudi, čeprav vem, da nimam o tem prav veliko ali pa skoraj nobene izobrazbe. Zanimajo me starinski predmeti, ljudski običaji in še veliko drugega. Jožica Krištof V preteklih štirih letih mi je vožnja z vlakom vzela kar precej časa, kljub temu pa nisem opustila nekaterih konjičkov, ki sem jih začela gojiti že v nižjih razredih osnovne šole. Igram na harmoniko in rog, pred dvema letoma pa sem se začela ukvarjati z lutkarstvom. V veliko veselje mi je oživljati lutke pred mladim občinstvom, ki z zanimanjem opa- zuje dogajanje na odru. Spremljam pa tudi razna dogajanja doma in po svetu in rada berem. Alenka Cvikl Zanimam se za taborništvo, kjer že dalj časa sodelujem. Pred letom dni smo na novo ustanovili v našem kraju taborniško organizacijo (odred). Kakšne urice redno posvetim športu, najraje košarki ali pa kolesarjenju. Kot mladinka delam v mladinski organizaciji. Moj konjiček pa je poznavanje rastlin, predvsem alpskih. Ruška Zupančič V prostem času se ukvarjam z alpinizmom in nekoliko z igranjem na kitaro. Vodil sem tudi planinsko šolo za učence do petega razreda. Matjaž Žmitek Med 122 rednimi študenti je večina deklet in samo dva fanta. Z ožjega območja Ljubljane jih je 22. Drugi so iz raznih krajev, večinoma seveda iz tistih, ki jih ne »pokrivajo« dislocirani oddelki (Novo mesto, Nova Gorica, Koper) in mariborska pedagoška akademija. Dobra polovica študentov se vozi kar od daleč v Ljubljano. Prihajajo iz Zasavja, s škofjeloškega območja, s kamniškega, litijskega, tržiškega, jeseniškega, logaškega in z drugih območij, iz mest in vasi. Po tradiciji so študentje razrednega pouka povečini resni in prizadevni, želijo si čimprej končati študij in doseči poklic, nekateri posamezniki pa gredo naprej študirat pedagogiko. Poleg rednih študentov študira na oddelku za razredni pouk v Ljubljani tudi velika skupina študentov ob delu (nad 7(j v prve n letniku). Predavanja imajo ve i-noma ob sobotah. V oktobri so imeli predavanja iz slovenskega jezika (L del), sledila bo metodika matematike itd. M. D. STALNA RAZSTAVA IN PRODAJA UČIL, UČNIH PRIPOMOČKOV IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV NOVO PRI MBUttS nžcnuie Ljubljana, titova 52 telefon: (061) 317-744, 326-961 OBIŠČITE NAS V NOVEM POSLOVNEM CENTRU IN ZAHTEVAJTE INŽENIRING PONUDBE HSti ČAS PftEl£TA/7«*CC -K "* "t tOO K> 1 K>G ‘‘O 1 0-2 0.5 SHVMROfuZACL* ♦ - 50hz*u.X f«Oty j vi < •iS ZA OSNOVNE ŠOLE UČILNICA ZA FIZIKO, KEMIJO IN BIOLOGIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij MATIČNA UČILNICA: — oprema — učila — AV sredstva UČILNICA ZA TEHNIČNI POUK: — oprema — orodje — stroji ZA SREDNJE ŠOLE UČILNICA ZA KEMIJO: — oprema — učila. — AV sredstva — sistem instalacij UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO: — oprema — učila — AV sredstva — sistem instalacij — vivarijstika ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE: — oprema za igralnice — oprema za jasli — oprema igralnih kotičkov — didaktična sredstva — AV sredstva ' — tekstilni izdelki za VVO POJASNILO K ČLANKU Vsem ni mogoče ustreči Vsakdo, ki javno napiše kakšno'kritiko, lahko pričakuje, da bo dobil odgovor. Zato me članek tovariša Ivana Škofleka ni presenetil. Presenetilo pa me je potvarjanje zapisanega, zato se oglašam. Ni res, da sem kritizirala kvaliteto letošnjih seminarjev. Članek sem namreč poslala v uredništvo že v juniju in je bi! (da ne bi škodi! odzivu na izobraževanje) objavljen šele 13. septembra. Navajam dobesedno iz svojega zapisa (6. odstavek): »Vnaprej seveda ni mogoče kritično ocenjevati kakovosti izbranih predavanj.« Pripombe sem imela le k letošnjim cenam, nikakor pa si nisem »šest seminarjev izbrala za oceno«, kakor mi v drugem odstavku očita tovariš Škoflek. Š£ vedno pa trdim, da so »izkušnje iz prejšnjih let drugačne«. Če pa so bili letošnji seminarji tako uspešni, kot ste zapisali, je to samo spodbudno in vredno vse pohvale. V odgovoru se na več mestih pojavlja dvom glede dobronamernosti zapisanega. Kakšen pa bi lahko bil namen mojega članka, če ne opozoriti na eno od ovir izobraževanja učiteljev (visoke kotizacije) in izraziti željo, da bi to izobraževanje bilo sodobno? Mnenja učiteljev, ki so sodelovali na seminarjih in jih tovariš Škoflek navaja kot najmočnejši dokaz proti mojemu zapisu, vsa v en glas kritizirajo tisto, česar v mojem članku ni — moje vnaprejšnje ocene letošnjih seminarjev. Vsiljuje se mi mnenje, da sestavka niso natančno in dobronamerno prebrali. Uredništvo je v svoji opombi že priznalo, da so naslov Za veliko denarja malo dobrega, ki je bil tudi hudo kritiziran, izbrali sami. Ker pa se ne maram skrivati za urednikom, bom povedala, da je bil moj naslov Dobičkarstvo na nepravem mestu. Iz naslova, ki je res malce zloben, torej »štrli« kritika na cene, nikakor pa ne na kvaliteto letošnjih predavanj. MARICA NAKRST STROKOVNO SREČANJE OB RAZSTAVI Začetni pouk branja in pisanja V Slovenskem šolskem muzeju so 21. oktobra odprli razstavo vseh beril in drugih učnih sredstev, priročnikov in teoretičnih besedil za začetni pouk branja in pisanja. Zajema obdobje od osvoboditve do danes. Razstavljene so tudi tri knjige I. An-doljška, v katerih avtor dokumentirano prikazuje zgodovino pouka začetnega branja in pisanja od Trubarja do leta 1945. Razlago problemov in smeri razvoja je podal A. Šavli, ki je nato tudi vodil strokovni pogovor in usmerjaf razpravljanje k najnovejšim vprašanjem tega področja. Udeležili so se ga avtorji konceptov, učbenikov, priročnikov in drugih delovnih sredstev za učence ter svetovalci za razredni pouk Zavoda SRS za šolstvo. V prikazanem delu Flereta, Modemdorferja, Ribičiča, Win-klerja, Gerlanca, Završnika, Šavlija, Finka, Rostoharja, Metli-kove, Marušičeve in Fuisa je vidna temeljna smer razvoja. Avtorji opuščajo misel, da je ena od metod (analitična, sintetična ali globalna) edino pravilna, Metode kombinirajo, postopke pa prilagajajo predšolskim bralnim izkušnjam otrok. Oblike individualizacije, ki jih predlagajo metodiki iz drugih jugoslovanskih republik, uporavljajo naši avtorji tako, da pri tem upoštevajo našega otroka in tra- v dicijo začetnega pouka pri nas. Razstavljeno gradivo kaže, kako je bilo z delovanjem Pedagoškega inštituta omogočeno sistematično raziskovanje teorije in prakse pouka začetnega branja in pisanja. Program, ki ga je razvila Danica Golli 's 14 "naključno izbranimi elementarkami, se lahko poveže s katerim koli bd postopkov sistematične obravnave glasov in črk, ki so se uveljavili v povojnem obdobju. Sli-kovno-črkovna stavnica (po Miočevi) je bistveno učno sred- stvo v tem programu. Omogoča samostojno in ustvarjalno delo otrok in naravno učenje. V delovnem zvezku Igrajmo se, premagajmo težave s priročnikom (A. Žerovnik, D. Golli) je opismenjevanje prilagojeno otrokom s posebnimi učnimi težavami, ki se kažejo v moteni orientaciji, zbranosti in analizi. Temu gradivu bi bilo mogoče dodati berila in delovne zvezke za otroke, ki se šolajo po prilagojenem programu in tako dopolniti podobo sodobnega pouka začetnega branja in pisanja. V strokovni razpravi so udeleženci ugotovili, d? je v povojnem času pouk zelo napredoval, da pa je danes treba doseči predvem tole: — globalizacijo pouka v prvem razredu s povezavo vseh učnih predmetov in dejavnosti (tudi začetnega branja in pisanja); — individualizacijo, ker je poprejšnje -znanje začetnikov zelo različno, saj pridejo nekateri učenci že pismeni v prvi razreši, vendar naj učitelj pouk individualizira brez vidnega zunanjega ločevanja učencev; — prilagoditev celotnega pouka in opismenjevanja mlajšim šolskim začetnikom (po novem zakonu o osnovni šoli); — dobro pripravo na-opisme-nitev -v predšolski dobi, vendar opismenjevanje ostaja zadeva šole. Pri izboljševanju sedanjega pouka in prilagajanju mlajšim učencem naj se združijo'vsi, ki lahko kaj prispevajo teoretično s preverjanjem novosti v praksi in s svojimi praktičnimi rešitvami. Pri tem so udeleženci pogovora zahtevali, naj se elementar-kam prizna, da je njihovo delo težavno, ustvarjalno in tudi telesno naporno. Zdaj pa se dogaja, da kljub trudu ne dosegajo predpisane učne obveznosti. DANICA GOLLI Svet šole TOZD OSNOVNE ŠOLE SAVA KLADNIKA SEVNICA razpisuje dela in naloge — učitelja razrednega pouka, za določen čas (od 1. 12. 1982 do 30. 6. 1983) s polnim delovnim časom. Nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu. Kandidati naj se prijaMjo na naslov: Šolski center TOZD Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica v IS dneh po objavi razpisa. Vabilo Posebna izobraževalna skupnost za pedagoškp usmeritev, Aškerčeva 9, Ljubljana sklicuje 11. redno sejo skupščine PIS za pedagoško usmeritev, ki bo v ponedeljek, 15. novembra 1982 ob 10. uri v prostorih Srednje pedagoške šole, Ljubljana, Resljeva 12. Predlog dnevnega reda: 1. Izvolitev verifikacijske komisije in začetek skupščine; 2. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 z globalno oceno uresniče-vanja plana v letu 1982 in oceno možnosti razvoja v letu 1983; 3. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983; 4. Predlog sprememb bilance sredstev za usmerjeno izobraževanje za leto 1982; 5. Rebalans začasnega finančnega plana Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev za leto 1982 z informacijo o prilivu sredstev za obdobje januar—september 1982; 6. Predlog sklepa o spremembi prispevne stopnje Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev; 7. Razprava o programskih zasnovah za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v pedagoški usmeritvi; 8. Delegatska vprašanja; 9. Razno. Vodje konferenc delegacij obveščamo, da je gradivo za 2. in 3. točko dnevnega reda objavljeno v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije z dne 15. 10. 1982. Gradivo k točkam 4., 5. in 6. bodo sprejele konference delegacij z vabilom, gradivo k 7. točki pa ste prejeli 22. oktobra 1982. Predlog programske zasnove je objavljen tudi v tej številki Prosvetnega delavca skupaj z obrazložitvijo, s programi za usposabljanje mentorjev in z načrti za delovno prakso učencev 2. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v pedagoški usmeritvi. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Dr. Jadran Maček Zgledna skrb Med šole v pedagoški usmeritvi, ki pohvalno skrbijo za uvajanje učiteljskih in vzgojiteljskih kandidatov v sodobno dogajanje v vzgoji in izobraževanju, spada tudi visokošolska temeljna organizacija za razredni pouk na Pedagoški akademiji v Mariboru. To dokazuje med drugim tudi načrtno širjenje Prosvetnega delavca med študenti, ki še tako neposredno seznanjajo z reformnimi prizadevanji, z uspehi in težavami naše šole in našega učitelja. Prav te dni nam je vodstvo te visokošolske temeljne organizacije poslalo seznam 41 novih naročnikov, ki so se pridružili dosedanjim rednim bralcem Prosvetnega delavca, ki jih na Pedagoški akademiji v Mariboru ni malo. Zgled, vreden pohvale in posnemanja! Uredništvo Mesec boja proti alkoholizmu Rdeči križ Slovenije je v svojo zdravstveno preventivno dejavnost uvrstil za letošnji november boj, proti alkoholizmu. V vzgoji in izobraževanju bomo cilje te organizirane družbene dejavnosti skušali uresničiti predvsem tako, da bomo skupaj s starši, učenci in samoupravnimi organi na šoli skušali narediti kaj več za urejeno in zdravo prehrano osnovnošolske in srednješolske mladine in za njeno vzgojo za zdrav način življenja. Ta vzgoja je pomemben in neločljiv del Obvestilo oblikovanja mlade osebnosti, zato so nam take občasne družbene akcije, kot je mesec boja proti alkoholizmu, samo dodatna spodbuda. V njej moramo videti tudi opozorilo, da znanje še ni vse, da še zdaleč nismo storili vsega s tem, ko smo predelali ves učni načrt. Vse to lahko postane nepomembno, če človek ne najde v družbi svojega mesta in svoje sreče v življenju; zato se zateče k varljivim nadomestkom, kakršni so alkohol, mamila in še kaj drugega. V. Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. PrijaVe sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Dajanje krvi je izraz humanosti in solidarnosti, zato pričakujemo na krvodajalski akciji vse zdrave občane in delovne ljudi. NOVEMBER 1982 BLED BOHINJSKA BISTRICA KROPA TREBNJE BREŽICE SEVNICA KRŠKO JARENINA 9., 10., 11. 12. 16. 17., 18., 19. 22., 23. 24. 25., 26. 19. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, pred- sednica, Tea Dominko, Milanka Dragar, Tone Ferenc, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Vida Nered, Marija Skalar, Janez Sušnik, Zdravko Terpin, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jc”e Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Povsod cenejši in skromne) učbeniki 'v; •u Od 6. do 11. oktobra je bil v Frankfurtu že 34. knjižni sejem, na katerem je več kot 3000 založnikov iz 88 držav razstavilo približno 300.000 knjig iz vsega sveta. Med razstavljavci so bile tudi založbe iz naše domovine, med slovenskimi založbami pa naj omenimo Državno in Cankarjevo založbo, Mladinsko knjigo in tiskarno Dela. Marsikatera naša knjiga je zbudila pozornost gledalcev, saj so bile lepo opremljene in privlačne. Posebno zanimivi so bili učbeniki in drugi didaktični pripomočki. Obiskovalce razstave so zanimali zlasti učbeniki za družboslovne predmete (zgodovino, geografijo) in naravoslovje (biologijo in kemijo). Že na prvi po gled smo lahko ugotovili, da so starejši učbeniki ponekod lepše oblikovani, vezani v platno ali trše platnice, imajo več barv in podobno, novejši učbeniki pa so skromnejši in seveda‘tudi cenejši. Stabilizacijska prizadevanja je čutiti tprej po vsem svetu. Čedalje višje cene papirja in tiskarskih storitev silijo založnike, da izdajajo šolske pripomočke v skromnejši obliki. V didaktičnem pogledu prevladujejo delovni in poidelovni učbeniki. Še zmeraj je precej slikovnega gradiva, ki je skrbno zbrano, in drugih ponazoritev, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju snovi. Učna snov je pisana kratko, jedrnato in privlačno. Ponekod so temeljne vsebine še posebno poudarjene.^ Vprašanja l ob sklepnih poglavjih so krat ^ ^ jedrnata in silijo učenca k globljenem razmišljanju. »Bc lis« v učbenikih skoraj ni. teri učbeniki so notranje difet* cirani in omogočajo delo z 1 zličnimi učenci. Na policah so1 razstavljeni tudi programirani polprogramirani učbeniki, splošno pa smo opazili, da poleg učbenika še pripravi) delovni zvezek za učenca in f ročnik za učitelje. Tak komp seveda omogoča temeljito de Učbeniki so lepo oblikovani privlačni. Vse bolj opažamo, jih je pisalo več avtorjev, po' čini profesorji višjih in visol šol in seveda praktiki. Tako! pri nas tudi v svetu poznajo P skusne učbenike, ki veljajo nekaj let. Med tem skrb spremljajo njihovo uporabo, f vezani so z učitelji in učen Razčlenijo njihovo vsebino in je potrebno, jih tudi popravi) Cene učbenikov so dokaj razli ne: ponekod so učbeniki poce' drugod pa morajo starši post tudi globlje v žep. Poleg učbenikov in prirod kov so bili v Frankfurtu razsta Ijeni tudi drugi učni pripomoči npr. skrbno izdelani geografi in zgodovinski atlasi, stenš zemljevidi in drugo. Tako kot drugod v svetu se tu< pri nas trudimo, da bi nared čim boljše in cenejše učbenik Posebno tiste, ki naj bi j^omagt uresničiti reformne cilje. DRAGO NOVAK Celjski raziskovalni dnevi Komisija Mladi za napredek Celja pri celjski občinski raziskovalni skupnosti je letošnjega junija že četrtič organizirala dneve mladih raziskovalcev. Trajali so tri dni. Na njih so učenci srednjih šol predstavili širšemu občinstvu svoja raziskovalna dela in novosti, narejene v preteklem šolskem letu. Vseh nalog in novosti je bilo 32, med njimi tudi en film. Med nalogami je bilo 13 nalog s tehničnega po^ dročja, kar pomeni že 40 % vseh nalog. Med tehničnimi nalogami je bilo šest tehničnih novosti.štiri raziskovalne naloge — novosti, pri katerih so učenci izdelali tudi prototipe, in tri raziskovalne naloge, pri katerih so podane rešitve tehničnih problemov. Med predstavljenimi nalogami je bilo štirinajst nalog s področja varstva okolja, kulture, sociologije, zdravstva, kemije in biologije z uporabnimi rezultati. Štiri naloge so bile prave študije s področja literarnih ved in politologije. Film je prikazoval življenje čebel. Pri teh raziskovalnih nalogah je sodelovalo več kot 100 mladih raziskovalcev. Pomagalo jim je 24 mentorjev profesorjev iz celjskih srednjih šol in 6 mentorjev razvojnikov iz celjskega zdruŽ1 nega dela. Značilnosti letošnjega ra! skovalnega dela: povečanje Št' vila nalog, večja kakovost, nih VVDO Cerknica, Za vrtovi, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidat''l bomo obvestili o izidu razpisa pisno v 30 dneh po končanem spF jemanju prijav. ki Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 250 din za posameznike, 450 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 15 din, pri povečanem obsegu pa 20 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komi' teja za vzgojo i n izobraževa nje je časnik »Prosvetni delavec' prost temeljnega davka od pm-meta proizvodov (glej 7. točko I odstavka 36. člena zakona b ob davčenju proizvodov in storite\b prometu). Sl V p fl