Razne novlce. Iz šole. Gdč. Lojzika Ferlež je premeščena iz Lembaha v St. Jurij v Slov. gor. * Razpisano je učiteljsko mesto. Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Martinu na Pohorju je razpisano mesto stalnega nadučitelja. Prošnje do konca aprila. Prosilec mora dokazati zmožnost obeh deželnih jezikov in za pouk v veronauku. * Osebna vest. Gospod Ivan Šebat, naš štajerski rojak, dosedaj c. kr. okrajni tajnik v Kamniku, je prestavljen v Ljubljano k deželni vladi. * Za rezervlste. Rezervisti, ki se žele udeležiti letošnjih vojaškili vaj kot kolesarji, imajo to naznaniti do 15. aprila municipiju. * 47. pešpolk, ki je v Gorici, je v sredo, dne 23. t. m. slavil obletnico bitke pri Novari. * Ustanovni občni zbor zidanmoške podružnice Društva jugoslovanskih železniških uradnikov se vrši v nedeljo 3. aprila ob 5. uri popoldne v restavraciji Juvančič na Zidanem raostu s sledečiin dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika Društva jugoslovanskih železniških uradnikov; 2. podružnična pravila; 3. volitve; 4. slučajnosti. — Zvečer je istotam družabni večer z zanimivim vsporedom. — Tovariši, posebno iz štajerske, priliitite v polnem številu k ustanovitvi naše druge podružnice! Naj ne raanjka nikdo, kogar ne bi zadrževala služba! Na družabni večer prisrčno vabimo rodbine, prijatelje in znance. — Osrednji odbor Društva jugoslovanskih železniških uradnikov. * Znlžanje poštnine od poštnih nakaznic v prometu z Bosno in Hercegovino. Sporazumno s ces. in kr. vojnim ministrstvom so doloeene pristojbine od poštnih nakaznic v prometu med Avstrijo in BosnoHercegovino s 1. aprilom 1910 kakor sledi: do 20 K 10 vin., čez 20 do 100 K 20 vin., čez 100 do 300 K 40 vin., cez 300 K do 600 K C0 vin., čez 600 do 1000 K 100 vin. * Dljaška kuhinja v Celju daje letos povprečno vsak dan 54 dijakom kosilo. Ti obedi povzrocajo odboru mnogo stroškov na leto, zato se prosijo častiti dobrotniki najuljudneje, da se blagohotno spominjajo .,Dijaške kuhinje" pri veselih in žalostnih prilikah. Slovenski narod potrebuje vsestransko izobražencga naraščaja. Kdor hoče res koristiti in koristonosno nalagati glavn;ico v narodno korist, naj žrtvuje kaj v prospeh in v izobrazbo svoje narodne mladine. Iz te mladino zrastli bodo uradniki, duhovniki, učitelji, trgovci itd. — zastopani bodo torej vsi stanovi, zato ajielujerao tudi na radodarnost vseh stanov brez razločka. Odbor dijaške kuhinje v Celju. *Vsled poroeila mcstnega sveta v Konigswartu (alpsko zdravišče na Ceškem, politični okraj Plan, z železno kiselco) je v iem zdravišču za častnike, uradnike, ucitelje, časnikarje in dijake pred sezono do srede junija in po sezoni od srede avgusta gotovo število prostih mest pridržanih, ki nudijo brezplaeno stanovanje s kopeli in zdravljci;jam, -ter so prosti vse zdraviliške, takse. Vprašanja se naj pošiljajo, če le mogoče, en raesec prej na mestno zdravniško komisijo. * Vplačevanje neposrednih davkov. Tekom II. četrtletja 1910 poslanejo neposredni davki na Stajerskem dotekli, oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najeraninski davek, ter 5% davek od najemnine on,ih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1910; 5. meseftni obrok dne 31. maja 1910; 0. mesorai obrok dne 30. junija 1910. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju račnnov: IT. četrtletni obrok dhe 1. aprila 1910. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na racun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer I. poluletni obrok dne 1. junija 1910. * Hallejevo repatico vidijo zdaj zvezdoznanci s svojimi daljnogledi svetiti kot malo zvezdico osme vrste. Nek nemški zvezdo^nanec pravi, da jevidel repatico že 15. t. m. s prostim oeesom kot zvezdo pete vrste. Po prvem aprilu se bo videla repatica eno ali dve uri.pred solnčnim vzhodom, seveda izpočetka le v slabotni svetlobi, ker se repatica šele približuje našemu solncu in našemu svetu. V noči med 18. in 19. majem pojde naša zemlja skozi rep te repatice, in bo rabila za svoj prehod okoli dve uri. Cutili ne bomo tega prehoda najbrž nič. * Katoličani-nazadnjaki? Liberalci kaj radi očitajo duhovnikom in vsem katoliško mislečim možem nazadnjaštvo. Pa vselej jih udari po zobeh resnica sama. — Iz neštetih vzgledov lahko dokažemo, da je cerkev pravo vedo vedno pospeševala. Nedavno je imel na Dunaju učene razprave vseučiliški proiesor Dr. Musil. Govoril je o svojib. potovanjili po jutrovih deželah, zlasti po Arabiji, kjer je raziskal velezanimive reči ter obogatel z novimi podatki ne le zernljepisje, temveč tudi starinoslovje in zgodovino. Mož je član raznih akademij in znan po svetu kot učenjak. Prišli so ga poslušat na Dunaju visoki gospodje, nadvojvode, ministri, vseueiliški profesorji, plemenitaši itd. Pred kratkim so listi prinesli vest, da je dr. Musila sam cesar odlikoval, in sicer radi njegovih. zaslug za znanost. Mnogo so pisali Casopisi o tem možu. A malokje so povedali, da je ta učenjak duhovnik, ki se vzprifio učenega sveta ne sramuje svoje duhovske obleke. Tako, glejte, se> jo zopet odkrilo obrekovanje liberalcev, da so katoličani nazadnjaki! * Vprašanje itab^anskega vseučilišča je sedaj na dnevnem redu. Ttalijani bi radi imeli svojo visoko šolo v Trstu. Italijauski listi pravijo, da bi se sedaj prav lahko dobila v državnem zboru vecina, ki bi glasovala za Trst kot sedež italijanskega vseučilišca. Ce se pa pred glasovanjem izvrši kaka sprememba v ininistrstvu v prilog imm Slovanom, ne bo z italijanskim vseučiliščera nič, ker bodo Poljaki in krščanski socialci potem najbrže drugih misli. — Slovanske stranke so bile dosedaj v tem vprašanju edine. ,,Narodna zveza", v kateri so bili slovenski in hrvaški 'catoliški in liberalni , poslanci, združeni v, skupno parlamentarno postopanje, je bila na predlog poslancs dr. Susteršiča zavzela sledeče stališče: Trst se brezpogojno odklanja kot sedež italijanjskega vseučiJišča. Za Trst bi namree gJasovali Italijani, socialni demokratje, skoro vsa nemška svobodomiselna zveza, velika veeina, krščanskih socialcev (dr. Lueger je namrectžie umrl) hi¦ Poljaki razun Stapinskijeve skupine, dopusti se pa ustanovitev italijanske visoke šole na Dunaju ali na Tirolskem, toda le pod pogo.jem, da se istočasno ustanovi tudi slovenska visoka šola v Liubljani. Jsto stališče je zavzemala, v tej stvari tudi največja skupina slovanskih poslancev, .,Slovanska Enota", v kateri so skoro vsi slovanski poslanci. S takim enotnim postopanjem je bilo upanja, da, se kaj doseže. No, pa je prišlo drugače. Ljubljanski ..Slovenec" jo objavil pred kratkim uvodnik pod naslovom ,,Mučno preseneeenje", v katerem poroča, res nekaj presenetljivega. Med drugim izvaja: ,,Zveza južnih Slavenp. je imela zadnji petek ob zaključbi državnega. zbo- ra sejo, v katerera je izdala; poseben komunike. Ta komunike naoj bistveno pripoveduje: 1. da je Zveza v tej seji zavzela stališfie napram vladni predlogi o italijanski pravni fakulteti; 2. da je Zveza sklenila nastopati z ,,vsemi sredstvi" zoper Trst kot sedež laške fakultete; 3. da si je Zveza južnih Slavena v ta namen zasigurala podporo ne le Slovenskega kluba, temveč tudi cele Sh-vanske jednote, in 4. da Zveza nima ugovora zoper vsebino vladne predloge (ki uieri na to, da se ustanovi laška pravnaj fakulteta na Dunaju). — To so bistvene točke razglasila ,,Zveze južnih Slavena" o njeni zadnji seji. Vsakdo, ki je pazno zasledoval postopanje jugoslovanske državnozborske delegacije v vseučUiškem vprašanju, mora takoj sprevideti, da vsaka navedenih točk pomenja čin breztaktnosti in verolomstva mipram poslancem Vseslovenske Ljudske Stranke, zajedno pa, kar je veliko hujše, čin izdajstva napram ideji slovenskega vseučilišča, v LjubIjani. * Socialdemokraški voditelj Ferri, bivši apostol socialistov, si je dal presneto ,'drago plačati svoje govore od ubogih delavcev, ki so ga morali hoditi poslušat. Njegova služba mu je sicer nesla 2000 lir na letq. A s tern se ni zadovoljil. Zahteval je kot sotrudnik pri nekem socialističnem listu še mesečnih 350 K. Ce se je pa ponižal do delavcev samih ter imel kak govor, je zahteval visoke vstopnine, katero je vedno sam pobral. Te so znašale večkrat za en sam govor nad 1000 K. — Tako ja vodil za nos delavce ta voditelj, katerega pridno posnemajo drugi socialdemokraški voditelji, ki ubogega delavca le izkoriščajo in zapeljujejo. Wabrmund. Naši čitatelji se morda še spominjajo, koliko hrušča in vpitja je bilo predlanskem radi brezverskega prolesorja na visokih šolah, po imenu Wahrmunda, ki je bil izdal jako sramotilno knjižico proti katoliški cerkvir. Ta junak je zdaj zelo žalostno končal. V zadnji seji državnega zbora je naznanil naučni minister Stiirgkh, da^so Wahrmunda odklonili profesorji na vsPučilišču na Dunaju, in v Pragi, in da mu potetntakein ne ostaja drugega, kakor da pošlje lega moža v pokoj. Povdarjal je pa, da ne b'o trpelo vseučilišee nobene škode radi tega, ker, so se vpisali k predavanjem profesorja "VVahrmunda samo trije slušatelji. * Poziv abstinentom in prijateljem abstinenčnega gibanja med štajerskimi Slovenci: O priliki občnega zbora ,,Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Stajerskem" se vrši v Celju v Narodnem Domu dne 3. aprila ob %2. uri uslanovni shod štajerskih abstinentov, h kateremu vabi najuljudneje somišljenike brez razlike stanu in političnega naziranja predsednik tmpravljalnega odbora: Anton Ogorele«, Sv. Barbara v Halozah. Za obmejne Slovence je poslala pisarna odvetnika gospoda dr. Benkoviea v Celju znesek 10 K, ki ga je placal Karol Miklavc iz Reke hišna štev. 93, ker mu je preč. gospod Janko Ilc pri obravnavi na Vranskem dne 8. marca radi žaljenja časti odpustil. 2000 znamk za pisanko obmejnim Slovencem je doposlala vrla mladenka Rezika Sket iz Braslovč. Živela! — Obilo posnemovalk! Slovenci! Slovenke! Ne pozabite na Št. Ilj! Stradanje naših visokošolcev — pred durmi. Ko je bila pred dobrim letom dunajska ,,mensa academica" vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju je bilo došlo vsled tega do srede marca že črez 10.000 K, letos pa v istem času le okoli 5000 K. Izplačalo je društvo letos v 396 sluca* jih do danes že črez 6000 K, torej je bilo primorano porabiti črez 1000 K od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bode moralo svoje tako vspešno delovanje ustaviti — ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoc. Obračamo se posebno še na naše denarne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva itd. s prošnjo, da dru^tvu po svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoce uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srca in roke vseh blagih rojakov. Darujte društvu cim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci! Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju, in nabirajte za nje prispevke ob veselicah! Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvene* mu blagajniku gospodu Ivanu Luzarju, višjemu revidentu juž. žel. v pokoju, na Dunaju, III., Reisnerstrasse 27. Za odbor: D r. A n t o n P r i m o ž i č, c. kr. deželni šolski nadzornik v ministrstvu za bogočastje in nauk — pred- sednik. Ivan Luzar, višji revident juž. žel. v pokoju — blagajnik. Dr. F r a n Skabeme, c. kr. ministrski podtajnik v ministrstvu za bogočastje in nauk i— tajnik. Mariborski okra). Št. Ilj v Slov. gor. Neizprosna smrt je napravila zopet veliko verzel med šentiljskimi Slovenci. Na Veliki četrtek je umrl v najboljši moški dobi po dolgem bolehanju gospod Florijan Uhl, posestnik in mizarski raojster v Dobrenju pri St. /Hju. Pokojni je bil vzor pravega katoliškega^, in slovenskega rnožapoštenjaka. Rajni je zavzemal več častnih mest: bil je v domači občini občinski svetovalec,v: clan načelstva šentiljske posojilnice itd. Povsod je vneto sodeloval, kjer se je Šlo za dobro stvar. . fNjegov pogreb na Veliko soboto popoldne je bil naravnost veličasten. Krog 500 ljudi iz vseh stanov je spremljalo blagega pokojnika na zadnji poti. Domači gospod župnik je ob odprtem grobu govoril ganljivo nagrobnico. Za rajnim žaluje mlada vdova in več malih otročičev. Nesreča pri velikonofinem streljanju. Na Vel. soboto se je v Dobrenju pri St. Ilju pri streljanju smrtno ponesrečil 211etni fant Janez Hainc. Nabijal je z železnim drogom velik možnar. Pri tem se je pa vžgal smodnik, železni drog je pognalo s tako silo skoz Haincevo truplo, da se je drog zapičil na drugi strani v zemljo. Možnar pa je razneslo na drobne kosce. Haincu je glavo in gornji del trupla popolnoma raztrgalo. Bil je seveda pri priči mrtev. m Jarenina. Na veliki četrtekj splašil se je v Mariboru konj tukajšnjemu posestniku Ignacu Polanec. Ker gospodar zbesnele živali ni mogel zadržati, divjala je ta z vozom, na katerem ste sedeli gospodinja in hčerka,, po Tcgcthofovi ulici, dokler ni trešcil v neko drevo. Gospodinja si je pri tem izvinila roko, hči pa dobila občutne poškodbe na glavi. Rešilni voz je prepeljal obe v boluišnico, katero bo pa hčerka v kratkem lahko zapustiln,. Vesti, da sta smrtno-nevarno ranjeni (ki se širijo), so neresni6ne. m Jaflenina.. Na zbOfrovanju &u.dmaj:kjne pon družnice v Pesnici, je izrazil znani Prus iz Jarenine gorečo željo, da bi prifiela Siidmarka tudi pri nas z nakupovanjem posestov. iOho, '(gospodje okoli Siidmarke, le počasi, se vam li meša, ali vas luna trka? Mar mislite, da so naši kmetje res tako neumni, da bi prodajali svoja posestva in pozneje služilij kot hlapci protes-tantovskimprivandrancem? Nikdar in nikoli! m Pollčka vas. Na praznik sv. Jožefa imeli so možje in fantje jarenmske župnije skupno' velikonočno spoved in sv. obhajilo. Vsi naši so se je udeležili v ogromnem številu. Le znanih voditeljev Stajerčeve Łarde ni bilo blizu. Menda niso utegnili vsled bližajočih se občinskih volilev v Poličkem. m Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naše kat. slov. izobraževalno društvo priredi v ponedeljek, dne 4. apr. t. 1. po večernicah zborovanje. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsedaika, % slavnostni govor,. (govori urednik Zebot), 3. poročilo blagajnika, 4. porožilo tajnika. Nastopi tudi dekhški pevski zbor. Obilne udeležbe pričakuje odbor. m Razvan]e. lločkopošto in razvanjskegaJžupana Puklna ter pisraonošo opozarjamo, naj dostavljajo strankam v redu vse pošiljatve. Na hočki pošti ležijo cele bale ,,Slovoi;skega Gospodarja"; gospod Pukl baje mislijo: ,,Slovenskega Gospodarja" ni treba raznašati," Hofer pa se izgovarja, dai bi sicer on (že plačanega) ,,Gospodai#jali na koncu leta moral sam placevati, če ga raznašu. Saj Vam tega nihče ne veruje. C. kr. poštno ravnateljstvo, kje si? Ali se morda bojijo nemškutarji, da bi Razvanjčani izpregledali, da jih nekateri ljudje za, nos vodijo? m Hoče. ,,Mrtvaško trugo" so si peljali hočki nemškutarji, ko so i-retekli teden v strašni naglici selili nemškutarsko ,,kasu" iz mlekarske pisarne v Staničevo gostilno. Stanitz najbrž upa, da bi ljudje, ki prihajajo v posojilnico, pri njem tudi nekaj — potrošili. Pri tem žalostnem pogrebu sta bila razun načelnika Paula in Stanitza tudi gospoda učitelja. — Zoper ljubljansko Zadružno zvezo si n,ekateri ljudje, n. \yr. Carraan, dovoljujejo razne opombe. Naj lepo pazijo, da si ne opečejo prstov! Neresnica iraa kratke noge, šiba postave pa je kruta. — Strašho prijazni so postali v zadnjem ča«u nemškutarji v Hočah. Prihajajo k slovenskim narodnim obrtnikori i .iih hočejo z naročili pridobiti; pa mislimo, da naL: Siovenci niso tako brezznačajni. Lahko živijo brez i emškutarjev. Ptujskl okra). p Ptnj. Ustrelil se je na Joželovo pijonir Ant. Turk, doma iz Kočevja. Ni ee mogel privaditi vojaški suknji, katere se je že lani hotel iznebiti s skokom v vodo, a so ga takrat še rešili. Sedaj se tje ustrelll. p Požau na ptujskem gradu. Na velikonočno nedeljo se je na ptujskem gradu vnela lesena streha na ledenici. Požar ]e nastal po krivdi nekega !Eanta ki ie v bližini grada strel al; goreči papir iz pibtole fe padel na streho,, ki je bila v trenutku v ognju. Ptu^ska požarna bramba je zabranila vefijo. nea«ga d Groflca Herberstein, po vsej ptujski okolici dobro znana po svojem blagem > in usmiljenem srcu do revežev, je nevarno zbolela, in je malo upati, aa okreva. Sedaj biva na Semeringu. p Šulferajnska šola na Bregu pn Ptuju te ne bo tako kmalu pod streho; govori se, da je sploh ne bo, fcar bi zlasti Dražančani ' z največjim veseijem pozdravili. Bila ( bi samo mučilnica ea slovenske otroke. , . .. . ¦, p Slovenski nl znal! Ko se je zadnji torek peljala velika množica vrlih slovenskih moz na zborovanje v Maribor, je vpraSal nemSki kondukter na Pragerskem (seveda v blaženi nemščini): Kampase peliate? Odgovori mu odličen slovenski gospod: Na zborovanje! Nemec pa je rekel, kakor je on razumel: A, nach St. Urbani (k sv. Urbanu). To vam je bilo smeha! . p Uganka. V uradnem listu ptujskega glavar- stva, ki se sploh ,,odliku.ie" po svoji nemški slovenščini, beremo v zadnji številki na yeč mestSi o ,,zatoru zajca." Kaj je neki to? p Iz ptujskega polja se nam poroča o raznih nesrečah, ki jih je povzročilo velikonoffno streljanje. Tako so že na veliki petek pripeljali v ptujsko bolnišnico hlapca M. Zagoršaka iz Prvenc, kateremu je strel iz topiča razčesal levo roko tako, da mu bodo morali odrezati ali celo roko, ali zagotovo več prstov. — IV Strelcih je v nedeljo ponoči ob 2. uri ustrclil 191etni Franc Plohl pri konjskem hlevu veleposestnika Ivana Horvata, po domače Fiibasa, dvakrat iz topiča, in s tem je G njegovih lepih konj tako splašil, da so se v hlevu hoteli pobiti. Početje tega fanta je lem bolje kazni vredno, ker je isto noč bil močen veter in on je streljal v bližini hiš, ki so pokrite s slamo. — Na velikonočno nedeljo popoldan je v Novi vesi neki fant streljal iz topiča in cel strel je zadel v stegne posestnika Janeza Feguša, ki se je komaj letos pred postom oženil. Sedaj leži nevarno ranjen. Bog se smili! p Sv. Marko niže Ptuja. Po noči iz sobote na nedeljo je strelil neznani zlikovec v okno župnišča In je poškodoval dve šipi. Cin priča o skrajni surovosti mladeniča, ki srka ptujski šnaps in bere ptujskega ,,Štajerca." p SredišCe. Glasno pokanje topifiev na predvečer sv. Jožefa je naznanjalo, da se ima vršiti naslednji dan izredna svečanost. Izročil se je namreč preč. gospodu profesorju in ' zlatomašniku zaslužni križee nemškega vitežkega reda. *Na Jožefovo se je zbrala v cerkvi po 8. uri velika množica hvaležnib župljanov, odbor družbe za zidanje župne cerkve, polnoštevilni trški občinski odbor in zastopniki ostalih občin. DouiaČi gospod župnik, je v izbranihj' in vznesenib besedah razložil, da je ustanovil nemški vitežki red zaslužni Marijanski križec kot,* posebno odlikovanje takim osebam, ki so si pridobile izrednih zaslug na polju 6lovekoljub,ja, in velikim dobrotnikom redovnih cerkev. tPrebral je nato Se dve listini, nanašajoči se odlikovanja: diplomo velikega mojstra in zahvalo in čestitko velikega komturja. Nato se je odlični odlikovanec, globoko ginjen, f v prisrčnih besedah zahvalil gospodu župniku za izbrane besede, sporočil svojo zahvalo na pristojno mesto, ob enem pa tudi zahvaiil prisotne župljane, tla so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da se je povečala in prenovila župna cerkev. I— Svečanost je povzdignila še slovesna bakljada, ki so jo priredila na predvečer središka društva: bralno društvo Edinost, požarniki in veteranci. Izvrstna godba pod vodstvom gospoda učitelja Serajnika je dovršeno zaigrala tri mične slovanske komade. p Središče. Šolarska veselica, ki se je, vršila na velikonočni pondeljek v šolskih prostorih, je ' izvrstno uspela. Vidna zadovoljnost zbranega občinstva bo vrlim prirediteljem dostojna zahvala za trud in požrtvovalnost. p Smrtna kosa. Umrl je dne 24. marea t. 1. pri Sv. Roku ob Sotli tamošnji veleobrtnik gospod Jurij Plevčak. Rajni je bil zvest pristaš katoliško-narodnega etremljenja in podjeten mož. Cast njegovemu spominu! Dasi je bil pogreb na velikonočno nedeljo ob 2. uri popoldne, prišli so Če vendar trije sosedni gg. duhovniki, spremljat ljubega pokojnega k večnemu počitku! Ljufomerskl okra). 1 Sv. Križ na Murskem polju. Kakor je čitateljem ,,SIovenskega Gospodarja" znano, se je tukaj ustanovilo pred dobrim lelom opekarsko društvo; to je prvo slovensko podietje, kalerega udje so večjidel sa- mi narodni katoli^ki posestniki, kateri so v ta namen žrtvovali mnogo truda in denarja, predno se je to podjetje dogotovilo. Zdaj stoji to podjetje v ponos vsem muropoljskim posestnikom, in upati je bilo, da se bodo vsi slovenski poseslniki zavedali svoje nkrodne dolžnosti s tem, da bodo kupovali opeko le edino pri slovenski opekarui. Vcčinoma se res držijo gesla svoji k svojim, pa kakor ljulika rada raste med pšenico, tako se žalibog najdejo tudi nekateri, ki v svoji zaslepljenosti pozabijo na svojo narodno dolžnost. Poleg slovenske opekarne imamo še drugo, ki so ja priseIjenci iz Radgone v Borovcih postavili. Kakšni ljudje so prišli med nas, kažejo nekateri slučaji. Proti koncu lanskega leta so prišli trije mladeniči, sinovi poštenih narodnih starišev. in ž njimi dva kmeta, izmed katerih je bil eden veo let obginski predstojnik, v gostilno Hauptmaji v Križevcih. Naročijo si skupaj 1 liter vina, katerega so mirno pili. Naenkrat pa so delavci iz nemške opekarne, ki so bili tudi v tej gostilni, zaklicali: hinaus mit die Windischen, in ker so bili slovenski gostje pametnejši od teh nemških Mihelnov, so se res odstranili. Toda tako predrzni so bili ti ljudje, da so še za njimi streljali iz revolverjev. Mi pa mislimo, da na slovenski zemlji ni upravičen klic: vun s Slovenci, pač pa veliko bolj: vun s predrznimi priseljenci. Drugi dogodek se je zgodil v neki drugi slovenski gostilni. Bil je namreč nek mož iz nemške opekarne neko nedeljo popoldne v tej gostilni, ter je ves čas tiste goste tam dražil in se bahal, da so od nemške opekarne oddali v Veržej za salezijanski zavod en milijon opeke, in je pristavil, da bodo tam ,,ti črni 0" stanovali. Vse to se lahko s pričami dokaže. Taki so Ijndje, ki so se preselili k nam. 1 Sv. JartJ bb 8 'avnicl. Tukajfinje braion iiruštu) Dgznanja, da priredt na daa Matijioega ozaaDFoja dne 4. »prila t, 1. 7ege)ico s petjem tatsbaranjem in gledališko predsta^n v droštvenih proBtorih. Progta 8abk7a » g"Bt'loi ge Trat«njake7e. Za*etek cb pol 4. uri popoldoe. Vstopn;n» je znižana. Za moogi obigk od vseh gtrani ge priporoča cdbor, Slovenjjraškl okraj. s Skale. Dne 10. aprila t. 1. se vrši vj Skalah obeni zbor bralnega društva. Po tem zborovanju bodo predaval deželni poslanec dr. Verstovšek o prostovoljni prodaji kmetij na nekmete in o na dražbi prodanih kmetijah na Spodnjem Stajerskera. s Št. Ilj pri Velenju. Dne 21. sušca je umrla obče spoštovana Rozalija Krule v 81. letu. Bila je teta č. g.. kanonika Jerneja Voh in č. prednice Solskib. sester v Mariboru Stanislave Voh. Bila je vsem lep vzgled pobožnosti in delavnosti. Draga Rozalija, po6ivaj v miru! s Razbor pri Slovenjgradcu. Vi eni zadnjih številk ^Štajerca" me je blagovoiil tukajšnji njegov sotrudnik nekoliko pobožati, za kar se mu s tem dopisom zahvaljujem in mu obenern tudi odgovor dajem. Dopis sam na sebi šicer ni vreden odgovora, toda zelo značilen je za dopisnika samega, zato sem voljan, se ž njim nekoliko baviti. Najprvo se mi; oponaša gluhost (po St. dobesedno: debelo-uhost); toda sreča za St. sotrudnika je, da sem gluhi Ko bi ne bil, bi se ranogo intenzivnejše peeal s političnimi stvarmi, in v kakšne konflikte bi prišel z imenovanim gospodom, si Jahko mislii vsak, kdor njegovo naravo in trmo pozna. Tako pa sem vsled gluhosti primoran, svoje delo le na bralno društvo omejiti, ki bo pa navzlic jezi Št. sotrudnika delovalo, ko za njim ne boi več nie duha ali sluha. Nadalje piše . . . Vprašati bi morali Anžeka in njegovega dolgoprstnega Miheca, kakove fiasnike naj beremo. — To je popolnoma pogrešen stavek, obenem pa tudi smešen in bedast. Prvič: ker sem zaveden Slovenec, nisem Anže, ampak Ivan ali Janez. Celo v nemške kraje pišem svoj naslov tako, in se mi tudi tako vrača. Drugič: tai Mihec je moj starejši brat, ni pa, kakor bi se izpredstoječega stavka moglo misliti, moj sin. V obCe je v tera kraju navadaj, da le stariši svoje otroke kličejo: moj France, moja Trezj ka itd. Bratje in sestre pa se med sabo poznamenujejo: moj brai Tonfie, moja sestra Anica itd., da se loči sorodstvo. 0 grosser Georg, videti je, da ti je slovnica s slovarjem vred dcveta španska vas, ali pa si morebiti toliko nad drugimi Ijudmi, da za tebe ne veljajo ista pravila, kakor za druge. Kar se pa Me dolgoprstnosti Miheca, je znano, da je že precejšnja vrsta let od tistih dob, ko se je enkrat pregrešil zavoljo posekanja dvoii smrek v, mejaševem zemliišču. v vrednosti osemdesft vinarjev, ker v svojem ni našel primernega lesa. Vso to pa je sodnijsko poravnano, in ker dotičnik niti prej niti slej ni zakrivil kaj podobnega, mislim, da so tistemu, ki mu kaj takoga predbaciva z namonorn, da bi mu na ugledu škodoval, tudi lahko ofiita dolgoprstnost. Nadalje pa se tudi g. St. sotr. ne predpisuje, kakžne časnike naj bere. Toda, 6e si voli ziniraj najslabše Casnike, potem naj ne jadikuje, da mu drugi jarao kopajo. Izkopal si jo je sam, in ona ga golovo tudi požre. Saj drugače tudi ni mogoče. Kjer le vse na lažeh temelji, ram je trajnih zmag zastonj pričakovati, ker resnica, T-etudi stokrat potlačena, si bo nazadnje le zmago priborila - Kar se še dalje kvasi o cerkvenih ključarjih in orglarjih, je prebedasto, da bi se na to odgovarjalo. Gradiva je sicer dovolj. mislim pa, da se bo Ijnbeznjivi Jurče že še oglasil v Št., se mu bo pa takrat postreglo. Da pradiva ne zmanjka, poskrbi največ sam. Ni nam (reba pomišljati dvanajst let nazaj, da, mnogokrat niti dvanajst todnov ne, pa bi bilo gradiva za celo Stevilko ,,Slovenskega Gospodarja" dovolj. Ivan Glasenftnik, knjižničar izobr. dr. Konjiškl okraj. k Prihova. Naša Lranilnica in posojilnica lepo procvita ter imenitno napreduje. — Lansko leto je imela 115.767 K 31 vin. prometa, to se pravi: Prejela je 57.915 K 03 vin., izdala pa ]e 57.815) K 68 vin. Za mali okolis, fei ga ima hranilnica, je to dosti veliko. Ravnateljstvo vabi vse Mane, diDpridejo v, ponedeljek, to je rtne 4. apnla na občni zbor. Kaj je to? To pomeni, da bodemo zvedeli. kako je poslovala in delovala nranmnca; ogiasili se bomo laiiKO k Desedi vsi tisti člani, ki bi radi kaj predrugačili. Najimenitneiše bo pa to, da bodenio odobrili računske zaključke. k Kebelj na Pohorju. Shod brez govornika ali pravzaprav pouk brez učenika bi se bil skoraj vršil pri nas v nedeljo, dne 20. t. m. Dne 13. t. m. je bi- 10 namreč javno naznanjeno' pri cerkvi pismo g. potovalnega učitelja Goricana, v katerem nam poroča, da pride v nedeljo, dne 20. t. m. k nam, poučevat o kmetijstvu, posebno pa še o izboljšanju travnikov.. Pred par leti je bii pri nas ter nas poučeval o kme-. tijstvu, in že takrat se je izrekla želja, naj bi takšen potovalni učitelj vočkrat tudi k nam prišel ter nas poučeval, kako si izboljšamo svoj, sedaj zelo težaven kmečki stan. Zelo smo se torej razveselili, ko smo izvedeli, da pride zopet k nam dne 20. t. m., da nas bo zopet taekoliko poufiil o napredku in izobrazbi kmeCkega stanu. Huda nevolja pa se nas je polastila na praznik sv. Jožela, dne 19. t. m., ko nam župan pri cerkvii naznani, da g. Goričan nei pride k nam, ampak kdor ga hočc slišati, naj ga gre poslušat v Cadram. Tako torej! Potovalni učitelj, ki je od dežele nastavljen, in tudi od nje, oziroma deželanov, v prvi vrsti od kmetov plačan, naj bi jih hodil poučevat, kako naj si izboljšajo svoja zemljišča, posebno travniko in vinograde, kojega nauka so še kmetje posebno pri nas potrebni in tudi željni, potem pa prvič sporoči, da pride, in potem, ko se kmet že veseli, da bode slišal zopet kaj koristnega, s čemur bi si izboljšal svoje gospodarstvo, čez par dni pa zopet sporoči, da ne pride, in ako se hoče kmet, posebno tukajšnji, kaj priučiti, naj pa pride za njim v kraj, koji se zdi potovalnemu učitelju najljubši, in naj se tam pou5i, ako hoče kaj vedeti. Ali je to delo za kmečki blagor? Nam se to ne zdi. Ako tudi mi kebeljški kmetje placujerao za potovalne ufiitelje, iorej tudi hočemo, da se stori s tem denar.iem tudi nekaj v korist nam kebeljškim, po izobrazbi hrepenečim kmetom, in to je, da hodijo tudi nas potovalni učitelji pogosteje poučevat. Upamo, da nas potovalni učitelj g. Goričan ne bo ve6 tako, kakor sedaj, obiskal samo pismeno, kajti s tem nam ni ni6 pomagano. k Zlče. Cudhno sc našemu krajnemu šolskemu svetu, da se da od našega nadučitelja tako voditi. Mislim, 5e bi ueitcij rekel: ,,Letos bodemo pa pečen krompir sadili", bi mu menda tudi pritrdili. Tako si je g. učitelj omislil, da mora biti v šoli zvonec, in šolski svet ga je seveda takoj! oskrbel. Radovedni smo, kaj mislijo s tem dose^i? Morda bodo s tem odganja- 11 nemfiurske duhovu, ki jih močno nadlegujejo. — In še ena pametna jim je prišla na misel. Sedanji leseni plot, ki je še v popolnoma dobrem stanu, nameravajo nadomestiti z žično ograjo, kar bi stalo mnogo denarja. Ali temu ne nasprotujemo, ako bode plačal tisti, ki to zahteva. Morda bi radi tekmovali s konjiško nemško šolo. Bi bilo že prav, toda v takih rečeh, v katerih bi lahko, ne storijo ničesar, kajti šolskega vrta je polovico praznega. V tem bi bilo pač potrebno, posnemati konjiško nemško šolo! Celjski okraj. c Petrovče. Dopisniku ,,Narodnega; Dnevnika" iz Petrovč nekoliko v premislek! V štev. 64. ,,Narodnega Dnevnika" piše napr. propadli dopisnik, da so petrovški čuki na povelje gotovih klerikalnih kolovodij namazali hiše vscm onim, ki so volili pri občinskih volitvah klerikalno, širok črn madež na steno. Ti ubogo zmešano revše, kako se mi smiliš! Takšnih ,,Anstreicherjev", kaJcor, jih ima napredna (?) stranka, ¦ jih ,,klerikalci" do danps še nismo imeli, in posihmal še manj. Kje pa se je popivalo skozi ce]o noč od 18. do 19. marca? Odkod je bil nemir tisto noč v Petrovčah, da se je vsak vaščan pritoževal. da n> mogel celo noč spati? Takšnega tulenja, takšnega kričanja je le zmožna napredna raladina. Saj so se še v pozni nofti slišali tudi ženski glasovi! Dopisniku pa svetujem, da blagovoli od zanaprej resnico poročati, da se mu ne bode cela žalska fara na vse grlo smejala. c Vrbje. Blagovolite sprejeti, g. urednik, še nf;kaj vrstic v svoj cenjeni list povodom ustanovitve kat. slov. izobraževalnega društva. Kar se je nameravalo že tlolgo 6asa, se je sedaj izpeljaJo, in se je tudi shod vrlo dobro obnesel, kakor nismo pričakovali. Brez potrebe bi bilo še enkrat ponavljati, kar se je o tem že pisalo: loda mi si štejemo v dolžnost, da na tem mestu izrečemo uajprisrčnejšo zahvalo našim vrlim mladinoljubom, ki v ta namen žrtvujejo mnogo rasa in pofiitka, kakor p. prof. Hohnjeo, ki se je pofriidil iz Maribora semkaj v na5o prijazno vas, da nam je v poldrugourneni govoru poljudno razložil pomen izobraževalnih druStev, kakor tudi g. dr. Jančič, Sempeterski župnik in deželni poslanec g. TerglaA% ki sta s krasninii in navduSenimi besedami izražala svoje veselje nad novim društvom, in želela drugtvu1 obilnih uspehov, navajajoč razne nasvete. Da smo pa dosegli ta svoj cilj, da imamo vendar enkrat izobraževalno društvo v Vrbjah, oziroma za žalsko okolico, se imamo pa prav posebno zahvaliti g. Ivanu Zupancu in preč. g. Gosaku, bivšemu kaplanu, sedaj župniku v St. Janžu, ki sta se veliko trudila, lie meneč se za razno zbadanje, ki ju je radi tega pogostoma doletelo; pred očmi je bil le blag namen. Naša iskrena zahvala gre pa še posebno g. Franc Nidorferju, ki nam je dai drage volje in prostovoljno v porabo za društvene prireditve svoje, zelo pripravne prostore, in je že lucli za zboljšanje prostora mnogo žrtvoval, dal na.n je tudi na razpolago svojo bogalo knjižnico,- ki se bo tudi uredila, kakor hitro bo mogoee. Prav uljudno se zalivalimo tudi drugim govornikora in govornicam, posebno še Mariji Dreo, I. podpredsednici sp. št. D. Z. za krasen govor, v katerem želi sesterskemu društvu najlepših uspehov. Res je naslopila nam sedaj bolj prijazna spomlad, ko kdaj pnprej, a ne tako liberalcem, ker jim je novo k.-.izobr. društvo že toliko jeze in skrbi napravilo. Nas zelo veseli, da so se Ijudje toliko zanimali za to novo društvo, ker so liberaJci tudi na tisto nedeljo, dne 27. Miruarja napraviii zbor Ciril-Metodove družbe, da bi jili veo odtegnili; ludi iz Žalca je prišlo precej gostov v Vrbje na shod. Slučajno nam je prišel ,,Narodni List" v roke, kjer kvasi nek dopisun, da ni razumel poslanca 'Terglava; ti pokveka liberalna si pa najfcrž doma ušesa pustil, ali si pa celi čas mislil le na počene race, da tudi v ,,Narodnem Listu" cediš sline po njih. Bi bil pa prišel. če si bil tako potreben, bi si1 že našla še kafca kost za tebe. — Dopisnik ,,Nar. Lista" se zaganja tudi v g. župnika, ker je tudii s svojim prihodom počastil shod v Vrbjah in nas tudi navduševal za lepoto malerinega jezika, pa nas vmes tudi pošteno zabaval, da se je moral vsak iz srca nasinejati. Liberalci pa sami poštenega veselja ne poznajo, potem aa pa Se drugim ne privoščijo. Tebi, dopisun ,,Narodnega Lista'% pa samo to-le priporočamo: Kudar boš šel na kak shod kot ogleduh, to pazi, da boS ušesa seboj prkiesei, da boš potem lahko resnico povoeal, ee ti še ni čisto tuja, najraje pa imamo, da nus pustiš pri miru. * c Dobrna. Prvega raeseoa 1910 ne bomo nikoli pozabili, kajti zapustil nas je, ta dan naš preblagi, neumorno delavni 6. g. kaplan, ,,znani" Sclireiner. Res znan je naš Schreiner po svojem neustrašenem nastopanju v prid slovenskega katoliškega naroda na Dobrni, pa tudi drugod, kjer je ob mnogih prilikih govoril posebno o narodni organizaciji. Kar je dobro mislecih, značajmh Dobrnčanov, je vest, da nas č. a. Franc Schreiner zapusti, hudo zadela. Bralno društvo, posojilnica, katere tajnik je od začetka, in za katero se je res noe in dan trudil, mladeniška in dekliška zveza, kmetijska podružnica, mladi Orel, šola, on je tudi načelnik krajnega šolskega sveta, občina in cerkev, vse, vse govori o njegovem požrtvovalnem delovanju. Na slavoloku, katerega so njemu na čast postavili hvaležni župljani, blestele sa se besede: ,,Da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj" in ,,Srčna hvala". Pod slavolokom so se zbrali občinski zastop, člani raznih društev, in so se poslovili s solznimi očmi v zneseuih besedah, ki razodevajo rahlo, plemenito, hvaležno srce ljudstva dcv priljubljenega voditelja. Kako pa so se nekateri obnašali, osobito solski vodja napram izvrstnemu katehetu in načelniku krajnega šolskega sveta, vam poročamo ob priliki. Bog Vas, preblagi g. Schreiner blagoslovi na novem svojem mestu! Na zdar! Mladenič. c Dobrnske toplice. Cudimo se, da je deželni kasir, g. Koschuch, še vedno na Dobrni. Zakaj? Povemo prihodnjič. — Vodovod bi radi gradili v toplice, pa vsak, kolickaj ,,brihten" eloA^ek! uvidi, da bo to delo prazno. Opozarjamo še enkrat naše poslanee, da se po strokovnjakih prepričajo o tem problemu, 6e ne bo vse izvržen denar. c Slivnica yri Celju. Liberalci, ki so pokojnega Kumerca lahko rabili kot neustrašenega sotrudnika pri svojem delu za nenarodno svobodomiselnost (zlasti se je g. Kurbus skrival za njegovim hrbtom), hočejo sedaj, izrabiti še njegovo smrt v svoje malopridne namene. Z zavijanjem in grdim natolcevanjepj hočejo umetno vzbuditi neko ogoreenost zoper g. župnika, ki pa so čisto pr&vilno ravnali, ko niso pust'U zvoniti, dokler se jim jasno ne dokaže, da je rajni res želel, se spovedati. Ce se je rajni lani, ko je imel kal bolezni že v sebi, celo pohvalil, češ, 6 let že nisem bil pri spovedi, pa je še lctos ne potrebujem, in če je dober teden pred smvtjo izjavil, da ne čuti potrebe, spovedati se, tedaj sinejo župnik pač imeti pomisleke, če je res želel duhovnika. Ni tudi res, da bi se bilo Kumerca v naših časopisih pogosto napadalo, le malokdaj in mimogrede se ga je omenjalo, ker ni bilo vredno, se ž njim pef-ati. Šmešno je tudi, da se hvalijo s pogrebom, kako je bil imeniten; res, da ni hikoli bilo takšnega, pravijo ljudje, a pravijo tudi: Bog daj, da bi takšnega klavernega več ne bilo; če so liberalci s tem zadovoljni, privoščim vsakemu liberalcu takega. Razun domafiega učiteljstva, ki je bilo polštevilno zastopano, in nosa^ev, katere ste že težko skupaj dobili, povojte, koliko jih je bilo nad 10 domačinov; pa smete vštoti tudi tiste, ki so izza pokopali»^fno moje glednii te čndne pogrebce. Prišli so namreč bojni petelini od drugod Kurbusa tolažit; a gotovo je vsakenm žal, da je plezal na ta hrib; ti so mislili, da bodo celo organizirano veliko stranko dobili na vpogled, sedaj pa tako mofino presenečenje. Namesto, da sedaj pokojnika hvalito in ga posta.vl.late za vzor-mlp''1"i"iffa. ' ar r..u nič no kovisti. in mestn. da dolžite g. župnika nestrpnosti, bi bili pač lepšo uslugo storili pokojniku, ee bi ga bili pregovorili, da se da sprevideti. Povedali smo, kar je bilo potrebno v obrambo resnice in napadanega; gospoda, rajnemu Kumerciil pa želimo večni mir in pokoj. Goinilsko. Prometne razmere. SSfaše prometne razmere in poštne zveze so nezadovoljive. Vzemimo za danes slučaj ekspresne pošiljatve rib, ki so bile oddane na Rečici nad Mozirjem v četrtek dne 22. jnlija 1909, a so srečno priromale na Gomilsko še-le v soboto opoldne dne 24. julija istega leta. Ali ni. to polževa hitrost zveze med nekako dve uri oddaljenim trgom Rečica in Gomilskem. Ker prva dopoldanska vlaka Celje—Velenje, štev. 183!? in ,1841, baje samo pisma prevažata, torej se ekspresnih pakelcov bojita, prišle so ribe še-le s tretjim vlakom štev. 1847 popoldne v petek v Št. Peter. In ker tretja, torej zadnja vozna pošta Št. Peter—Vransko poštnega tirada na Gomilskem ne obiskuje, so morale ribe ostati čez no6 v St. Pavlu, ter so prišle še-le v soboto opoldne na Gomilsko. Seveda svojega namena niso dosegle. Duh je bil sicer voljan, a meso rib je slabo postalo. Zakaj ne bi sprejemala jutranja dva vlaka Velenje— Celje tudi zavoje, kar bi bilo le v korist vsem krajem v Savinjski dolini? Zakaj bi tretje poštne zveze St. Peter—Vransko ne smela tudi Gomilska deležna biti? To so zahteve, katere naj stavijo poklicani laktorji, katere bodo naši poslanci gotovo podpirali. Prosimo, da se naznanijo vsi taki slučaji, potem se bo že skrbelo, da se te nezdrave razmere odpravijo. Občan. o Mozirje. V trgovini g. Rudolfa Pevec v Mozirju se dobijo vžigalice v korist obmejnim Slovencem in kolek obmejnim bratom v pomoc, zato ga toplo priporočamo vsem, ki hodijo v: Mozirje kupovat. c Mozirska okolica. V naši okolici je umrl dne 17. marca ob 543. uri zjutraj vzoren gospodar M. Hicelberger, previden s svetimi zakramenti v 77. letu svoje starosti. — Dne 19. marca ravno ob isti uri je pa pri sosedu prerezalai smrt nit življenja še ne 19 let stari Mariji Vodovnik, p. d. Ceblarjeva. Komaj je bila 6 let stara, ko ji je mati umrla, še prej pa jo je oče zapustil iu se podal v claljno Ameriko, in tako je bila izročena v skrb sorodnikom, kjer je morala marsikaj bridkega pretrpeti, vendar je vzrastla močna deklica. Pa tudi močnim smrt ne prizanaša. Pred 8 meseci lotila se je je plučna bolezen. Iskala jo pomoči pri zdravnikih, pa vse zastonj, zdravja ni bilo vee nazaj, pac pa smrt. Osem dni pred smrtjo je prejela sv. popotnico, in 19. marca se je preselila v veenost k svoji Ijubi materi. Kaka je bila, priljubljena, je bil priča njen pogreb dne 21. sušca, t. 1., katerega se je udeležila velikai množica ljudstva vseh stanov. Sosedna dekleta. so ji položila več vencev na grob. Ker je bila članica kat. slov. izobraž. društva« y Mozirju, je tudi ono poklonilo krasen venec z napisom: ,,Svoji glanici zadnji pozdrav!" — Na, grobu je pa govoril č. g. župnik v slovo ginljive besede, ki so segale vsakemu do srca. N. v m. p.! o Gornjigrad. Lepi časi za različne naprednjake so za vselej pri kraju. Kakor hitro hoee kateri teh petelinčkov kako, posebnc liberalno pogruntati, pa ga kresneta ta preklicana Ferme in kaplan po predolgili prstih. Seveda je to neprijetno; pa za stranko, ki v svoji. smešni slabosti grozi nasprotniku z ubojem, je edino primeren bic in korobač. In ta bo padal tudi naprej, če še tako vpijete. Iz Gornjegagrada. .Gospod urednik! Ali ste brali ,,Narodni List" ? Gotovo ste se čudili in vzgledovali nad dopisi iz Gornjegagrada, saj že dolgo ni bilo tako mastnih dopisov. 'Zadnji čas' .so se malo omejili: gijanec je prosil za Bočno in ravno tako g. Sotlšek iz Ljubnega. Ker sta pa baje oba skoz padla in bo nadučitelj v Bočni gospod Bezjak iz Vranske, ker tudi napredni Bočani ne marajo tukajšnjik naprednjakov, sedaj je pa že zopet zavel drug veter. Seveda so sedaj krivi vsi duhovniki tega okraja. Ce se ne ve kaj resničnega povedati, se pa kaj izmisli. Pred porotnim sodiščem smo varni, si mislijo. Ce bi hotel kdo tožiti, si bo premislil radi tega, ker bi celi stroški na njega prišli, kakor v tožbi proti ,,Štajercu." Ne upajo se pa stopiti pred navadno sodišCe. Iz Gornjegagrada. Napredni listi in njihovi dopisniki in pristaši se liudo zgražajo nad tem, da je gospod žtipnik iz Noveštifto ovadil sodišču Milana Kelca. Spomnili so se zopet krščanske Ijubezni, ki je pri klerikalcih pogrešajo, sarai pa jo imajo kar naprodaj. Zato napovedujejo, kako bodo vse duhovnike v tej dolini po vrsti obsipali z dokazi napredne krščanske ljubezni. Opozorimo jih, naj pri tem ne pozabijo tudi na svoje pristaše, na primer na gospoda nadučitelja Ivana Kelca in njegovega sina Milana, ki sta prijavila cestarja v Novištifti, kateri je zagrešil veliko hudodelstvo, da po zimi, ko je hudo snežilo in metlo, ni vsak dan 8 km. dolge ceste pometel. To bi bil mora|,na vsak nafiin storiti, četudi je bilo treba" za mnogo delavcev dva ;dneva napornega dela, predno so živino spravili na. vrh Crnevca do snežnega pluga. Iz gorniegrajskega olfraja. ,,Smrdokavka" je naslovljen podlistek v ,,Nar. Listn" štev 11 z drte 17. t. m. !Prav jo je1 zadel, samo škoda, da se ni s tem imenom tudi podpisal znani dopisnik iz Gornjegagradu. Ker mislimo, da bi mu bolje sodilo, kakor ga poznamo tukaj, pozna se po svojem ,,'štilu" — kakor kidavne vile. In te je vzel, da bo pokidal ves gnoj iz farovžev. Prav je! Tudi jaz sem za to. Pp pove naj z imenom. kdo tra je r.arvavil. In potem ga boroo pa hvalili in zapisali, da se ovekoveei, ker z drugim se ne more — kakor smrdokavka s ,,svojim življenjem, po katerem je ime dobila. Dokler tega iz iarovžev za pomladansko setev ne izvozi, ne moremo mi začeti. In potem bomo zaeeli in tudi dokazali in mislim tudi dobili dovolj gnoja — v šolali, in se spomnili, da govorimo z dopisnikom v ,,Nar. Listu" iz Gornjegrada, v Novištifti, ker gremo kar po vrsti, v Gornjemgrhdu, in še bomo pogledali v staro šolsko klet, v Boeno, in mimogrede v Šmartno, ker se na Gorici moramo daIje časa zadržati, ker še vtegne kaj biti iz Št. Lenarta, v Mozirju pa gotovo dovolj, črez Rečico na Ljubno, in poglejmo še pri Ksaveriju, ker se vtegnemo precej zadržati na Ljubnem in v Lučah. In potem pa bomo videli, kje je tista preklicana morala doma, da zopet povzamem ,,Nar. Listu" besede. Vžo naprej pa prosimo gospode, da nas tožite, ako se bodete eutili užaljene! Pred sodišcem smo pripravljeni (Pluralis majestaticus!) vse dokazati, kar vam bomo očitali. Bojimo se le, da vam bo zlezlo srce v hlače! To so besede ,,Narodnega Lista", katerega imenujem danes smrdokavko, in sicer tako dolgo, dokler ne pove z polnim imenom svojega vestnega gornjegra.^ ga dopisnika, ( ker drugače bomo še dalje govorili. Zakaj, če je vestnemu gornjegrajskemu dopisniku, kateri je znan kot dober kristjan, da naj iz farovžev spravi vse, bilo pri velikonočni spovedi za pokoro to naloženo, bomo mi za uslugo izkidali tudi gnoj iz okraja gornjegrajskega, kakor smo našteli. Ne plašite se, da ,,bo zlezlo srce v lilače!", nam, ki imamo svoje, temveč gledajo naj drugi — ki svojih himajo. Me razumete? Iz Noveštifte. Dne 19. marca smo slišali nekaj Cudnega. {Župnik je iz prižnice povedal to-le: ,,V ,,Narodnem Dnevniku" štev. 58 z dne 12. marca 1910 stoji sledece: Iz Noveštiite. Župniku Fermetu cedijo se sline po pošti, kjer bi irael priliko zatirati napredne liste. Ker ima na dan 23 in pol ure časa, opravlja razne službe, ki niso z njegovim poklicem v nobeni zvezi, samo da dela zdražbo. Na sodnijo napravi uradne ovadbe, pozneje pa se s prižnice opravičuje za svoje neumnosti. Uboge ovce, ki tc prenašate! K temu pristavim sledeče: ! Kar se tiče časa, ki ga imam na razpolago, omenim le to, da sem ob času lelošnje bolezni v teku 14 dni 17 osebam delil sv. poslednje olje. Kaka so bila pota, vam je znano. Nekateri ljudje so celi ta čas laliko brez skrbi sedeli za peejo. Letos je umrlo že 16 otrok, in vsako otroško srart je treba sedemkrat vpisati. Kar se tiče raznih služb, omenjam, da je služba pač to, kjer človek kaj zasluži. Vam je pa znano, da v rečeh, ki se ne tičejo mojega poklica kot župnika, če sero storil kaj ljudem v prid, nisem niti zahteval, niti sprejel kakega plačila, da torej to za mene ni bila nobena služba. Kar se tiče ovadb na sodnijo, ' pred vsem povdarim, da dopisovalec ,,Narodnega Dnevnika" dne 6. marca gotovo ni bil v cerkvi, ali je pa nalašč lagal. Vi vsi, ki hodite redno k službi bpžji, ste lahko priča, da sem jaz dne 6. marca na tem-le mestu povedal sledeče: ,,Ker slišim, da se nekateri, ki so morali zadnji čas hoditi k sodniji za pričo, jezijo in pa ugibljejo, kdo da jih je kot priče naznanil, vam povem, da sem ovadbo sodniji napravil jaz in potrebne priče naznanil jaz in nihce drugi. Torej sem jaz kriv tega (namreč, da so bili nekateri klicani kot priče). Sicer si pa tega ne štejem v greh. fCe se hoče kdo glede tega kaj pritožiti ali jeziti, naj k meni pride in mu bom razjasnil, kaj se pravi k greliu molčati, greh spregledati in greha se udeležiti." To sem jaz povedal. Torej se nisem opravičeval, temveč le tiste, ki se hočejo v tej zadevi jeziti, pozivljal, naj se na mene jezijo, in ne na koga drugega. Zato tukaj v pričo vas vseh ponavljam, da je dopisnik ,,Narodnega Dnevnika" lagal, da je torej lažnjivec. Dopisnik naj me toži. Vi vsi lahko prisežete, da sem mu to očital. Sicer pa ne bo imel poguma, da se izda. Gotovo.tudi svoje laži ne bo popravil in dal resnici pričevanje. Zares uboge ovce, ki morajo laži brati in verjeti. Tudi za pošto se nisem nikdar potegoval, pa6 pa za to, da vrši svoj posel v redu, ker potem je vseeno, kdo da jo opravlja. Glede svojih ovadb na sodišee še pristavim, da sraatram kot svojo dolžnost, zabraniti pohujšanja in naravnost za dobro delo Torej nobenega opravifienia, četudi kdo s tem ni zadovoljen Iz zgornje Savinske doline. Ne, gospod urednik! Tega pa jaz ne razumem in vi menda tudi ne! Kaj pa? No, kako Gornjegrajčani skrbijo za svoj trg! Nekdaj je ta, trg živel od menihov. Teh so so že zdavno otresli. Potem je živel od ljubljanskih škofov m njihovega posestva. Pa vedno so napredm Gornjegrajčani po naprednili listih blatili ljubljanske škofe-m njihove služabnike. Celo Di Centa je dobil mnogo brc, predno je pri njih prišel v milost. Velike važnosti za trg Gornjigrad so c. kr. uradi, sodnija in davkarija. Znano je, da gospodje uradniki že zdavno želijo priti kam bliže železnice. A brez uradov je mnogo tržanov naravnost nnifienih. Sedaj pa zloparjem toleeio po gospodu svetniku Grebencu. V naprednih listih se bere, da ga hočeio tožiti, ker iim ie baje rekel: Gesindel! Pri njem tako natanko gledajo na vsak korak. da celo tega niso pozabili objaviti v časnikih, da je njegova kuharica v vrtu zažigala smeti, kar se sedaj na spomlad mendi> zgodi v vsakem go.snodarptvu. Ali pa napredne smeti dišijo, nam ni znano. Kmalu ne bo treba drugega, kakor da se ka!; drugi frg, Moziro, Rečioa, Ljnbno ponudi pri- skrbeti potrebne prostore za urado, pa gornjegrajski purgarji ne bodo imeli drugega kot dolge nosove. Na to že itak delajo, da se iznebijo kaplana. Potem naj se Še dekanija kam premesti, kakor se je že v prejšnjih časih zgodilo, in slavni Gornjigrad bo najbolj napreden in — fue! Sv. Peter v Sav. dol. Sreena, oj trikrat srečua bavinska dolina, ker Se nosiš ostanke liberalnega dima, tako je dne 19. marca pri nas vskliknil nek mož, ko je prišel iz šole od podučnega, predavanja o hmeljarstvu. Radovedno smo povpraševali, kdo je podučeval naše bmeljarje, in zvedeli smo, da smo imeli čast imeti med seboj velerodnega gospoda Petričeka iz Žalca, kateremu se je iz saino ljubezni do kmeta pridružil tudi bivši ženin Kukeo, tisti Kukec namreč, ki se je od volilnega shoda S. K. Z. v Galiciji v spremstvu cenjenih tgospodov žalskih. muzikantov odpeljal z največjo brzino. Na velikih plakatih je bilo brati, da se bode podučevalo o rezi in o gnojenju hmelja, pa glej spaka, v resnici so gospod Petriček naše izkušene hmeljarje )v vprašat prišlvkako bi se naj hmelj rezal, da bi se zatrl Skodljiveo, kateri žuga, posebno v okolici Žalca hmeljske nasade uničiti. Pravili so, da se v rastlini nad zemljo zaredi mal črviček, ki vedno bolj raste in se proti zemlji v sadiko zarije na jesen, 3co ,je hmelj že spravljen; ntso pa v svoji naprednosti še prišli do tegh, kako bi se temu črvičku zabranila pot iz rastlini v sadiko. Zato se jih je usmilil uek nazadnjašk in seveda tndi mračnjaški klerikalni kmet ter iim je rešil to uganko. katere cel generalni štab z Roblekom vred ai mogel rešiti. Podučil jih jp, da se naj kakor hitro imgoče po bratvi hmelja dozorela hmeljevina od sadifc poreže in sežge, ker se v tem 5asu črviček še v ftmeljevini nahaja ln se na ta nafiin najbolj zanesIjivo vniči. Strmeč so poslušali gospod Petriček (in samoumevno tudi naš šolski Jožek) ta nasvet in so si ga v popotno torbo pobasali. da ga pri prvi priliki «:oi lastno napredno srodstvo drago prodajo. To pa je vttndar šmentana smola, da so naši savinski kmefje hmeljarji že tako napredni, dasiravno so pristaši rf. K. Z., da prosvitljene žalske naprednjake podufiujejo o hmeljarstvu. Kaj ne, pane Petriček? Zatorej 36 iez zaupanjem obrnite do nas kmetov v dvomljivih vprašanjih, kajti veže nas dolžnost, da vam Zallanom vsaj z dobrimi sveti nekoliko poplačamo ljubeznjivost, katero nam vsako leto pri prodaji hmelja s svojim mešetarjenjem skazujete in ubogega kmeta oškodujete za provizijo, s katero se potem po krčmah habate. Ce pa mislite po ovinkarskem receptu priti /,opet še kedaj na površje, se pa jako motite, ker: zgubljena fajfca ne dojde več, politični mrtvec ne oyvi več! o SVj^JPeter na Medv. selu. Kaj pa je nuvrga: Odkar" smo ustanovfli ,,Orla", je vedno kaj novega. Liberalcem je kri zavrela od jeze, pa tudi žolc jim kiDi. Enemu se je žciodec obrnil, da si siromak ne e ž drugim pomagati, kot z ,,žganci", s takimi, ki io ,,Gut, gut". Jaz sem mu že svetoval, naj se ne >:i\, drugače bo slabc za njega. Pa še po noči, ko gre<io fantje od telovaribe, in že ljudje spijo, ga nad- lecuie ,,klerikalni zmaj". Žal mi je za tega ljubega prijatelja, kajti najbrž dobi še od jeze sušico, polem pa z Bogom svet. T. Klerikalec. c Smarje pri Jelšah. Občina okolica Smarje še pač ni doživela lako slabega občinskega gospodarstva, kakor je ravno sedaj, odkar jo vladajo, liberaloi in štajercijanci. Se nikdar poprej ni dobil odbornik po 5 K na dan za pota po občini, kakor ravno sedaj, in to, odkar so ti prijatelji ljudstva prišli v občinski odbor. Ni čuda, da so pri takih okolnostih tako velike doklade. Ker so pa videli, da se njih zlata doba oagiblje h koncu, se jim je zdelo potrebno, vreči ljudstvu peska v o6i. Zato eden izmed njih vloži pritožbo proti velikemu računu, nakar je namestništvo zauka^alo, da se mora ta zadeva še enkrat pri seji dati na glasovanje. In glojte \\\\, v seji dne 19. sušca so odobrili vse točke računa! Naprej smo vedeli, da bodo tako storili. Cuditi se moramo le drznosti teli liberalcev in posilinemcev, da si upajo sedaj raed ljudstvom za sebe agitirati; čuditi pa tudi nekaterim, da takih prijateljev ne požonojo od svojih hiš. Da so pri obCinski seji dne 19. sušca, pri kateri je bila tudi volilev volilnih mož v okrajni zastop, zmagali; liberalci in posilinenio-i, dokazuje, kako trdno so ti zvezani, in Itako lažnjiv jo ,,8tajero", ko piše, da občino vladajo klerikalci. Dokazuje pa tudi, kako hočejo ti ljudje še nadaljo obdržati žalostne razmere pri okrajnem zastopn in okrajnem šolskem svetu. Težko so prenašali rFavkoplaftevalci ta neznosna bremena in žalostno gledali. kaka plačila jini pripravljajo za prihodnjost, "a sedaj je napofiil Oas, da pometeto s temi Ijudmi iz občinskega odbora, in te osebe odrinete od občinskih jasel. Dne 6. aprila* vsi na^ volišCe: prej pai si napišite na glasovnice odbornike in namestnike, katero jo postavila katoliška stranka, ker le ti boftejo i1fil;tti nosebično za blagor občanov! i! Smartno ob Faki. Kot odgovor na brezmiselni* n;i[jade paških liberalcev, je dne 13. L m. v gostilni g. Fr. Pirtufteka v Rečiški vasi darova! za obmftjno Slovence vrii mladenift g. Janez Steblovnik, p. d. Cenov, H K, in 1 K 36 vin. nabral med veselimi go*t\. Posnemajto in darujte za obmejne Slovenco! o Št. Pavel pri Preboldu. Kot odgovor na dopisft v ,,Narodnem Dnevniku" štev. 54 in v ,,NarodnPin TJstu" Stev. 12, poSiljam zbirko 5 K, darovano od prizadetih, obmojniin Slovencem v pomoč. Za vsak siadaljn? napad po 1 K. Poro^evalci 6t. Pavelske zgodovine, razdiraloi sJoge in Ijubitelji liberaluih listov, sedaj pa le na delo, saj se gre za narodne koristi, gradiva je pa tudi dovolj, da se lahko blamirate. — Lojzek. Breilškl okraj. b Planina. Na praznik Oznanenja M. B., to je \ ponedeljek po Deli nedelji, 4. aprilaj, se bo tukaj v prostorih g. Josipa Pinterja ob 3. uri popoldan vršil velik političen shod. Govorila bosta gg. deželnega glavarja namestnik, dr. Franc Jankovič, in drž. in» dež. poslanec, Franc Pišek. Somišljeniki! Udeležite se tega shoda v velikem številu! b Podsreda. Umrla je 25 let stara Ana Jagrič vsled sušice, j dobljene v mestu Zagrebu, iu 39 let stari Janez Penič, vsled sušice, dobljene v nemških rudokopih. Ah ta želja po tujini je marsikateremu usodna! b Podsreda. Bolan je veleč. g. župnik Matija Vavpotič. — Novi nadučitelj g. Karol 'Majer je nastor>il z velikonočnimi prazniki svojo službo. Pri vstajenju je že vodil otroKe v procesiji. b Iz Podčetrtka. V našem trgu se skrivajo ostudni nesramni pti6i, ki opevajo poštene ljudi po predalih ptujskega ,,Stajerca" na najpodlejši način. Ta maloštevilna svojat je samai s srardljivo lužo urnazana čez in <*ez, da ji že itak ni več varno, prikazati se na svotlo. V 12. številki oraenjenega lista se je spravilii na neodpustljiv nafiin na raojo soprogO' in mene. Bog ve. 6e ne misli, kaj nama je prizadela? Ne, ne! Na pesmice takih ptičev, ki jih predobro poznamn, se ne bom zagovarjal, rajši pristavim: težke vaše so perotit strte tudi že precej, samo kljuni dobri in jekleni, ampak vmazani kot vse. Operite najprej perilo si vaše, potem šele pridite k meni ga prat; pošteno poplačal trud in delo vam bodo šolski vodja in župan prav rad. Le veselite se važega ,,junaškega" čina! -¦- Se priporofia Fran Lovrec, šolovodja in župan. b Pišecc. To bj jih bili morali. videti, namreč naše petelinčke libcralne garde, ko se je raznesla tužna vest, da hočemo zlicitirati njihovo bralno društvo. Kar penili »o se od jeze in vpili nad g. kaplanora, Češ, da je on kri\ te nesreče. Najbolj usodno je zadela ta vest nek«ga mladega gospodeka, kateri ji> pometel vse kote svojc umetnosti, nabral grmado laži in obrekovanj, katera je v zadnji številki našega ..Narodnega Lista" izlil s svojo patentirano oliko na nekatere posamcznike naše stranke, in sploh na vse. kar ne trobi v. njegov, zarujaveli rog. Resnicii na ljubo hočem izvzeti iz vaših izvajanj le nekaj, glavnib stvari, s katerimi se močno udarja.te po zobeh. Med drugimi trdite, da nimate Stajercijajncev; v vašem taboru. Ubogi dopisnik, se vam pač pozna, da je zgorajšnja nesrefta, tudi mofno uplivala na vaSe možgane. Svetujem vara le. stopite pred zroalo in poglejte, nimate li mogofie na vašem lastuem čelu vtisnjen pečat izdajstva. Pomislite, niste li mogoče vi tisti, ki ste se potegovali za štajercijansko stranko? Trdite tudi, da nimate nemčurjev. Prosim, povejte mi, kedo so tisti, ki pretvarjajo svoj prirojeni S v Sch, ki so bili zagrizeni pristaši neinčurskega ,,turnvereina" in redni častilei nemškega doraa v Brežicah? In rudečkar' jev tudi niraate, kaj ? Spodtikate se tudi nad stavbo g. župnika, pri tem pa ne pojmite, da pride še lahko čas, ko vam bo edino ia hiša služila v varno zavetje. Zavidate nam tudi naš novi ,,teater", kar sline se vam cede po njem. No, je pa res okusno izdelan. Med pisanjem o farovških ,,backih", stei pa žalibog najbrž imeli ogledalo pred ofimi. Na vaše surove napade proti naSim možera vam samo povemo, da nam je žfe tako znano, da ste največji sovražnik vsega, kar je kmefiko (govorilo se je celo, da ste nabirali podpise za vinski davek). Mi poznamo naše ljudi bolj kot vi, in vsled tega se ne pustimo od vas komandirati. Bil bi pa to tudi za vas škandal, da bi se vi kot slavni duševni velikan pečaJi z nami, robatimi in neolikanimi kmeti, kakor nas somi nazivate. Ako sumničite g. kaplana radi vsakoga dejanja ali dopisa, ste pač zelo kratkovidni. Ali menito, da zna samo g.kaplan pisati? Ali pa imate nas Pišcftane- za take nevedneže, med katerimi se sveti edino vaša nadarjena1 glava. H koncu vam podamo i5e en dober svet: Mesto da uftite svojega bratoa izvajati hinavščino in ostudnelaži, pomagajte mu raje kje drugje. Sieer sta pa oba še veliko premlada. da bi kazala pot nam sivim glavam. Seše vidimo! b Globoko. Ker ine neki pišefiki dopisun ,,Nar. fiista" prav pobiilinsko že večkrat napada, hočem mu tem p_otom podali krntko izjavo. Ker bi me zelo veselilo poznati, oziroma znati za osebo Vašega Visokorodja, Vas pozivljam, dragi dopisnik, ako ste res mož neustrašene jeklcne volje, mož, ki se upa nastopiti v boju za svoje pravioe, mož prave korenine, ki ima pogum. pokazati svojo pravo stran javno in svoje trditve povedati tudi v obraz, in ne strahopetec, ki ima korajžo lo tedaj, ko je varno skrit za kulisnmi in zmožen lo zavratnih pobal;nskih napadov, tedaj na dan z Vašim imenom. In lo tedaj, ko mi bode znano slavno Vašo ime, izkažem Vam vso čast in spoštovanjo, ker sem pafi človek te bažo, ki volikodušno odpušfta Uuli svojim smrtnim sovražnikom in napadaloem. Ne mislite pa, da hočem tukaj ..parirati" VaSo napade, kcr sf> zelo malo zmenim zn Vaše žlobudranje, saj pravi noki progovor: Koiikor pred Jurjevim žabo regljajo, toliko po Jurjevem molčijo. Seveda ludi no bodPm odgovarjal na Vašc znpetne morobitne napade. ker je pač škoda, potratiti ziatPga časa za take može, oziroina pobaline, ki poseciujejo lastnosti starih. klepetuljavih. babnic. Le glede v Vašem proizvodu med drugim izražene grožnje proti moji osebi, Vam tiho na uho povem to le: Ne bo take nevarnosti g. dopisnik, kot učeni diletant ste se pač labko zmotili, da igrate vlogo sredi žitnega polja stoječega slamnatega moža, ki ima nalogo, odganjati in strašiti vrabce. Za vedno pa si zapomnite, da sinovi dežela, rojeni in vzgojeni t Łrosti naravi, zabavajoči se s trdim delom pod pritiskom žgočih solncnih žarkov med neustrašenimi viharji, sinovi, ki so prenesli že dokaj svetovne borba ia skusili nje bridkosti, se ne strašijo groma ne treska, ne borab in grajiat, še manj pa praznih kvant in votlih groženj, in če tudi pridejo iz ust Se enkrat taka visokega gospoda, kot ste Vi. Da končam, Vam še enkrat kličem: ,,Pokažite svojo srčnost in pravo barvo, ako ste korenjak, irtnesamo podli obrekovalec! Koncno še omenim, da rai je dobro znana liiša, iz kater* dežujejo ti napadi. Da pa zamolSim za sedaj nje im«, jo vzrok to, ker je hišica ofietova . . . Toliko v pojasnilo. — Z iskrenim poudravom Ivan Urek. b Poasreda. Kat. siuf, laobražev. draštvo priredi 7 poudcljek. 4. aprila po^oldne po 7ečernicah ob 8. uri igri: ,Pri gogpodt", im nDve materi". Med odmori igra gramoion. Pridite doma&ni, ptidit« m.edjel LXXXII. glavna skupšČina okraj. zastopa gornjegrajskega. Dne 10. rnarca se je vršila pod vodstvom načelnika gospoda Fran Sarba 82. glavna skupS5ina okrajnega zastopa gornjegrajskega. Po enoglasnem odobrenju sejnega zapisnik* zadnje glavne skupščine preide se na II. točko zelo važnega dnevnega reda, 0 sklepanju zastran železnice iu visokosti prispevka itd. Zastopnik gospod Avgust Drukar poroča v imenu železniškega odseka stvarno po podatkih celo zgodovino, stremljenje in korake, ki so se storili v tem velevažnem vprašanju. Da gornjegraiski okraj v ce« loti brez najmanjše izjeme pojmuje važnost tega vpraSanja, to spričuje enoglasni sklep za gornjesavinjsko železnico kot zvezo postaje Rečica na Paki do Kamnika, od katere smeri se ne odjenja in ki se mora izvojevati. Lokalne železnice niso na najboljšem glasu ter so tudi drugod ne smatrajo plodonosnim. Naš okraj ima veliko naravnega bogastva: preraog, zemeljske kovine, obsežno lesno (rgovino, jako ugodno vodno moC. dobro razvito turistiko, kar vse tvori predpogoj' za to, da se bo ta železniška zveza izplačala. . To se pa bo samo doseglo, če bo ta železnica segala do Kanmika, ter bo odtod v zvezi z jugom na~ še države. Mesto Kamnik naj se po svojih merodaj« nih činiteljih zavzame za to zvezo, naj stopi z nami v ožji stik. da skupno nastopamo za skupne koristi. Nikakor so ne zanašajte,- na izredne koristi od projektirane železnice Polzela-Motnik, 0 kateri je zavoljo domžalskih slamnikov še vedno razpor, in še ni zadnja beseda izgovorjena za Kamnik ali Domžale. Proga Rečica na Paki do Gornjegagrada, oziroma še bolj utemeljeno do Spodnje Rečice, je že proračunjena in na papirju deloma gotova stvar, a za trasiranje zveze Gornjigrad do Kamnika se takoj začenjajo potrebne predpriprave. V svrho izpeljave železniškega prujekta se v sraislu enoglasnega sklepa naprosi okrajni zastopnik gospod Avgust Drukar, c. kr. notar, kateremu so podeli generalno pooblastilo, da deluje v iraenu okraja v dosego ene njegovih najboli perečih želj. Stopi se v zvezo in dogovor z veleč. ljubljaoiskim kapitelom kot glavnim interesentom našega okraja, ker znaša in obsega posestno stanje istega okoli lo.OOO ha, kar ]>roti velikosti celega okraja okoli 55.000 ha pomeni prav mnogo. Umestno in jako potrebno bi bilo, da bi se eden č. gospodov kanonikov, blagovolil pridružiti naši okrajni deputaciji, katera gre na takoimenovano poizvedovalno potovanje v stolni Dunaj. Velespoštovani vodja slovenskega Ijudstva, gospod dr. Iv. Susteršič tudi nam svoje uplivne pomoči ne bo odrekel, kakor ludi ne kamniška poslanca č. gospoda dr. Iv. Krek in dokan Lavrenfiič. Da pa deputacija dobi značaj resnega *in stvarnega nastopa. sklenil je okrajm zastop v svoji javni skupšftini enoglasno, prispovati eden milijon kron k gradnji celotne proge. /Na ta način podprtemu ]judskemu zastopstvu se morajo vrata odpreti in smemo upati na vspeh, ker praznih rok ne kaže moledovati po raznih ministrstvih. Tebi pa. gornjesavinski kmet in slovensko ljudstvo bodi povedano, da ta denar ne ho zavržen. ampak bo rodil obilne gospodarske sadovp za vse prebivalce celega okraja! Tnrej na delo z uma svitlim mečcm, dokler je jutro zorno. da vedno Cujemo in smo vsi na braniku v povzdigo našega gospodarstva. Država pa se mora usmiliti lojalnega ljudstva, ki je vedno moralo poraagati' graditi druge državne železnice ter je dajalo in daje krvni in denarni davek.- Pri tretji točki so se izvolili pregledovalci okr. računov za 1909 in sicer: gospod Martin Zidarn, veleposestnik v Smartnera. gos{X)d Peter Ručigaj, posestnik in trgovec na Rečici, gospod Anton TurnSek: ml., posestnik in trgovec na Rečici. Od IV. to^ke (razni predlogi) omenjamo nasleoV ujega: Enoglasno se izreCe zahvala in javno priznanje živinozdravniSkPmu nadzorniku gospodu Martinu .Telovšekn za njegov trud in požrtvovnlnost' v korist aaSemu okraju, osobito v povzdigo uaše živinoreje. ,Ta gospod- je nas rojak m- se ni nikoli sramoval taaečkega ljudstva: za svoje uspeSno delovanje žanje pripoznanje ne samo pri nas, ampak tudi pri naših "¦emških sodeželanih. Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. Na Jožefovo srao slišali, kako čudno resnico zna naš dopisovalee ,,Narodnega Dnevnika" svojemu listu poroeati. Po^ poldan istega dne pa je, kakor se sliši pripovedovafi. aaš uadučitelj Ivan Kelc v družbi svojega nedolžnega sina Milana pred župniŠCem kazal svojo napredno oliko, katero je poprej že pri ,,Slonu" pustil svetiti. Pravijo, da bi bil to kaj vspodbuden vzgled za otroke. če bi bili priče tega prizora. Knjlževnost. § Esperantska slovnica je izšla. Esperanto je mednarodni jezik, ki .je razširjen po vsern svetu. Pogosto se trdi, seveda krivo, da se pridc z nemščino po vsem svetu. Pa.fi pa trdimo to sinelo o esperantu. Esp.' vani odpre .ves-f svet. Edino ined Slovenci je še malo znan. To pa zato. ker doslej uismo imeli nobene slovnice. Sedaj pa smo dobili slovnico, ki je prirejena po najbolišem originalu, ki ga nahajaino v esp. književnosti. S pomoSjo te slovnice se priuči lahko vsak sam brez u&itolja esperantu v najkrajšem ftasu. Posebno izborno bo služil MKljuč", ki pomaga rešiti vsako, še tako zavozlano rnesto. Ker se je tiskalo le 50 izvodov, je tisk precej dražji, kakor se je računalo prvoino. Razven tega se je pridjal MKlju6" Šele potem, ko je bila cena že določena. Zato stane izvod 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več. Naročite hitro, da ne zamudite. K 5 izvodom priložimo zastonj zbirko zanimivih povesti. Knjigo se dobi samo pri založniku Lj. Jtoser, stud. iur., Juršinci pri Ptuju, Stajersko. § Turški križ. Dr. Krek je spisal dve ljudski igri nTurški križ'- in ,,Tri sestre", ki sta izšli v posebni knjigi. Cena: 1 izvod 1 K; 10 izvodov in več po 80 vin. Dobiva se v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano in pri kat. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Skofjo Loko. Plesalci zgoreli. Grozna nesreča na Ogrskem. Dne 28. t. m. ponoči se je vršila v nekem skednju občine Oekoerito na Ogrskem plesna zabava., kalere se je udeležilo več sto oseb. Da se prepreči vstop nepoklicanim gostom, so zaprli vrata skednja. Skedenj je bil okrašen z zelenimi smrekovimi venci in z balončki, v katorih so gorele svefie. Nakrat se je en balonček vnel in vžgal smrekov venec. Ogenj se je razširil z grozno naglico in je povzročil velikanski strah. Pri vratih ,je nastala grozna gnječa. Ker so bila vrata zaprta, niso mogli plesalci vei\ in mnogi ao bili pohojeni. Dim je napolnil skedenj, strop se je vdrl in pokopal vse zadušene. Nemogoče je opisati grozno nesreeo. Iz gorečih podrtin so se Se slišali tež^i vzdihi •umirajočih žrtev. Brzojavilo se je vsem zdravnikom okolice. naj pridejo na pomoč. Uvedla se je stroga preiskava. Vsa vas je pod \tisom grozne nesreče. Oni, ki so se mogli rešiti iz gorečega skednja, so kakor blazni letali po ulicah. Glasom zadnjih vesti znaša žtevilo mrtvih 335, okoli 100 oseb je ranjenih. Povodom te nesrece je izgubilo življenje toliko ljudi, ker nis<i bila vrata skednja samo zabita z žeblji, lemveC so v skednju postavili tudi klopi, in so jih z žeblji zabili na sama vrata, tako, da je bil izklju5en vsak beg. Med žrtvami, ki so skoro sami mladeniči in dekIioe, je tudi mnogo vojakov in orožnikov, ki so prišli za velikonočne praznike na dopust. IMrliči so bili grozno spačeni in ožgani, da jih je bilo mogoCe spoznaii le po kakem koščeku obleke. Najdene so bile cele skupine ožganih trupel, ki so se tišCale v obupu skupaj. Dve ženski sta vsled strahu na pogorišču prezgodaj povili in zgoreli. Eno žensko roko so nasli, Łi se je z nohti zadrla v neko moško roko. Pogled na mriiče je tako ganil orožnike, da so plakali, kakor raali otročiči. Pridrvilo se je vse polno psov na pojedino mrličev; oblasti so jih dale postreljati. Nekemu mladeniču se je posrečilo, da se je rešil. Iz stegenj so mu morali izrezati glavo nekega devetletnega otroka, ki se je popolnoma zagrizel v nogo. Pogrebi so grozno žalostni. Katoliškj župnik in protestantovski pastor sta skozi 24 ur pokopavala mrlifie. Pastorju se je zbledlo. Železniška nesreča. 20 mrtvib, 180 ranjenih. V Muhlheimu na NemSkem se je dogodila dne 30. marca velika nesreča na železnici. Na postaji se je ustavil osebni viak, ki je bil poln na dopust idoCih vojakov, da bi pofiakal brzovlaka, ki vozi z vso hitrostjo skozi postajo, no da bi obstal. Vojaški vlak je bilo treba spraviti še poprej na drug tir, da bi imel brzovlak prosto pot. Bilo je še četrt ure 6asa. Toda brzovlak je vozil proli predpisom prehitro in prišel v postajo 16 minut j>rej, ko bi smel. Z vso silo je trefefeil v osebni vojaški vlak, tako da je razbil popolnoma zadnje vagone vojaškega vlaka. Učinek je bi] grozovit. Potnikom brzovlaka se Bicer ni drugega zgpdilo, nego da so bili hudo pretreseni, tem strašnojša je bila nesreča pri vojaSkem vlaku. 20 jih je bilo mrtvih, 180 bolj in manj težko ra- njenih. Kolodvor se je nakrat spremenil v mrtvašnico. Vojakom, ki so sedeli na klopeb, je odtrgalo noge, nekaterim jih je. tako poškodovalo, da so se jim morale takoj odrezati. Le malo jih je lahko poškodovanih. Strojevodjo brzovlaka so zaprli. Drobfinlce. d Izuajdbe dubovnikove. Brezžični žepni brzojav je iznašel protesor Carchotani, duhovnik cerkve Naše ljube gosge v Monakoveru. Zelo enostavno konstruiran aparat je vdelan v majhen lesen zabojftek, na čegar sprednji strani je vdelana plošča. Na plo.•^i so ob robu zaznamovane črke. Kazalec, ki se vrti na osi v sredini plošfe, kaže na brzojavljene 5rke. fraktični poizkusi, tudi na veCje daljave, so ugodno izpadli. cl Kaj se je zgodllo z nekdaiijiini voditelji Burov ? Prezident KrOger leži na pokopališču v Pretoriji. Jakob Steyn, zadnji predsednik Oranje-republike živi s svojo Ženo na svojem posestvu blizu' Bloemfontaina. Kristijan Dewet je postal poljedelski minister v sedanji koloniji Oranje in je zelo bogat. Govori se, da je vplenil neko angleško vojno blagajno, zakopal denar, katerega so si razdelili takratni voditelji. Piet Cronje, alavni junak, zmagovalec pri MagersJonteinu, se je pustil po kon6ani vojni najeti od Barnuma, s katerim je potoval po svetu in vprizarjal v lijegovem cirkusu boje med Angleži in Buri. Tako nizko ni padel noben med burskimi voditelji, niti navadnih Burov ni mogel za drag denar pridobiti Barnum. Louis Botha in Jan Smuts pa sedita v transvalskem ministrstvu, prvi postane gotovo še ministrski predsednik, drugi iraa pa tudi lepo bodočnost pred sabo, saj ima komaj 40 let. d Sokrivec Lacchenlia. V Cincinatiju v Ameriki je bil aretiran švicarski anarhist Kristijan Keppeler. Priznal je, da je on organiziral urnor pokojne cesarice Elizabete. Povedal je sledeče: ,,Na dan atentata na cesarico Elizabeto sem se nahajal dva metra proč od obrežja ženevskega jezera, ko je moj tovariš Luccbjeni umoril eesarico. Luccheni je bil samo izvršitelj od mene napravljenega načrta. Tudi za atentat na španskega kralja Alfonza na dan njegove poroke sem vedel že v naprej. Vedel sem, da bo iz nekega okna vržena na kralja bomba, ovita v cvetlice. Iz Madrida sem nato odpotoval v Barcelono^ od tu v Hamburg." Vesfnlk ~ ^" mladinske orjanizacije. Hoče. Mladerjiške zveza v Hočah priredi na belo nedeljo poučni shou s petjem in deklamacijami ob 3. uri popoldne v di'uštvenih prostorih pri g. Rojku. Govori bivši načelnik Z. S. M., Fr. Žebot in dr. J. Leskovar. StariSi, pošljite svoje sinove in se udele žite shoda tudi sami, mladeniči, vi pa pridite vsi! Nikogar se ne bojte!! Povabite drug drugega! Gostje nam dobrodošli! Odbor M. Z. Sv. Ema. Dekliški poučni shod dne 20. marca ,je bil prav dobro obiskan. Po otvoritvi shoda nastopi vrli in za vse dobro vneti govornikj c. g. Gomilšek, ki je dajal mladenkain prav lepe nauke za življenje. Za njim so nastoptle vrle mladenke iz sosednle župnije Sv. Petrai ua Medv. selu. Verk Marija, katera nas je vzpodbujala, da gremo neustrašeno naprej v našem zapričetem gibanju; Micika Drofenik; prinaša pozdrave od Dekližke zveze pri Sv. Petru, ter priporoča snago v hiši in v kuhinji, sploh vzornost povsod. ; blagajničarka Dekliške zveze pri Sv. Emi, Anica Kos, priporoča neustrašenost do vseh tistih, kateri pobijajo društva in vse dobre naprave, priporofta pridno branje časnikov in knjig. Po zaključenju shoda se je še marsikaj koristnega dogovorilo, nakar se z veseljem razidejo navdušeno zborovalke. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja ,,Mlad. zveza" priredi v nedoljo, dne 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoldan v hiši g. Antona Zimič obfini zbor s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. Govori urednik ,,Straže". 3. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižnifiarja. 4. Volitev novega odbora. 5. Sprejemanje novih udov. 6. Sluftajnosti in nasveti. Možje, zlasti mladeniči, udje in neudje, pridite v prav obilnem številu, Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše! Tudi drage sosede vabi uljudno odbor. MladenlSki razgovor. Ze zopet mi je danaj prilika, predragi mladonifi somišljenik, da se razgovarjam s teboj o našom mladeniSkem gibanju, o mladeniški organizaciji ,,Orla". Spominjaš se še dobro, da sem te pri zadnjom najinem razgovoru uljudno vabil v Orlovsko telovadnico. Priporočal sem ti tudi najtopleje, da si napraviS načrt, po katerem dospe& v sredino bratskega kroga Orlovskega. Vprašara te pa, dragi mladenič, ali si to tudi že storil? Ali si že imel namen, vstopiti v telovadnico? Da, morebiti že, toda zbal si se morebiti svojega prijatelja, katerega imaš sedaj za najboljšoga; mislil si si mogoče: kaj pa on poreče k temu? On, ki ne more slišati o nOrlu"? On, ki mo ima sedaj tako rad, ko zahajam v njegovo druSčino; sedaj me ima tako rad, potem pa me bode vedno bolj zapuščal in me poslednjift pričel ceio zaničevati ter prezirati. Mladenič, ne boj se tega. Pravi prijatolj te tudi potem ne bo zapustil, ko pristopiš k ^Orln". Ako pa to stori, potem ni tvoj prijatelj, in ti nisi na njem niftesar zgubil. Zato ti zopet toplo pripo- rrM^arn: Pusti takoga prijatelja in okleni se ,,Ofi»fa 1 v: katerih boš našel prave prijatelje, prave brate. k% teri te bodo napeljevali vedno le k dobremu, kateri bc do vzbudili v tvojom srcu goreCo ljubezen da Tereii domovine. — KNa zdar!" O, I»- 8t. Lenart pri VehaM Hedel]!. Hladeniika z^eza triradi (ba 10. aprila to je 7 nedeljo 7 šohkih progtonh ob pol 4. «ri aofoida«! kar tri igre in gieer: rZamorec, Junaki in TiboUpci", m»k igraarij a^ira godba. Ves dobiček je namenjen za no^i oder. TiUpaUa 1 i dei 60 7io., 2 sedež 40 vin., gtojisče 20 7in. E obilni ndaleiht «*b! tdkoe, Najnovejše novlce. Mlekarska šola na Vrhniki, i Kranjsko. lia. kia.ii.iski deželni inlekai*ski žoli na: Vrhniki se priSoft dne 15. aprila t. 1, nov tečaj, kateri bode trajal p«t mesecev. Sola ima namen, vzgojiti mladenice, \a *m dobro dovržili vsaj Ijudsko šolo, za voditelje mlekar« in sirarn in inštruktorje živinorejskih zadrug. Na le] šoli se pouču,j& v vseh strokah mlekarstva in sirarstva. živinoreji, pndelovanjejkrme, zadružništvo, taojigovodstvo itd. ProsiJci, ki so dovršili kako kmetijako Aolo, imajo za sprejem prednost. ProSnje je Tlag^i <lo 5. aprila t. 1. na deželni odbor kranjski. i