Dopisi. Iz Ptuja. (Obsodba klerikalne g 1 a v e.) »Iščite in bote naSli«, ta izrek božjega Zveličarja Je povsem resničen. So pa najti izjeme, da človek iSče, pa le ne najde. Tega krive so pred vsem razne okoliščine, da ne iščemo n. pr. na pravi način, ali ne ob pravem času, ne na pravem mestu itd. Večkrat pride tudi ie na osebo iskalca tako.da prav pod taistimi okoliSčinami eden najde drugi pa ne. Tuintam se rado pa tudi naopak zgodi. Človek najde, česar najti si ni želel. Tako sem nedavno brcal in brcal tako tje v en dan med raznimi pismi iz prošlega stoletja, koje si hranim iz raznih razlogov. Nisem hotel najti kaj gotovega. Dolg čas mi je bil in samo zato sem šel brcat in stikat po nakopičenih pismih manjših in večjih. Man hu? Kaj pa je to? V roko dobim pismo ali skoraj bi rekel zbirko pisem. Bile so s črnorumeno nitjo sešite v eno celoto. Ah, to vam je biio pismo! Že začetek je bil nekako nenavaden. Vsaj med mojimi pismi, smem reči, nenavaden. »V imenuNjih Veličanstva!« Ali ni to nenavaden začetek? 2e vem, to je moja obsodba! Nataknem si očali in berem dalje:1) »Dne .... 1900 vrSile so se v Leskovcu občinske volitve, tekom katerih prišlo je do razburienega prepira med strankami, katerih ste bili pred vse dve, namreč klerikaloa in pa nemška. Zmagali so s e v e d a Nemci, kar ni malo r a z k a 6 i 1 o klerikalnih glav, izmed katerih se je eden namreč današnji obtoženec še le 12./8. spomnil, da je bil takrat močno užaljen«. Dalje brati nisem hotel. Skrbno pospravim ta drag spomin, pa odprem drugi predalček z raznimi računi in recepisi kot dopolnila onega pisma. A ni mi dalo miru in spet sem šel ter potegnil na dan prejšnje pismo. Zanimal me je datum in podpis. Evo jih. Ptuj, dne 27. augusta 1900. Dr. Torggler m. p. Postal sem otožen. Razne misli in razna vpraSania stopajo mi po vrsti pred oči: 1. Ima li sodnik pravico v imenu Njih Veličanstva v takem tonu pisati obsodbo ? 2. Od kod jemlje c. kr. sodnik pravico v obsodbi koga pitati s klerikalno glavo? 3. Ali bi ne bil kie kak državni poslanec, ki bi se za mojo obsodbo brigal, kojo mu blage volje prepustim? Zaupnice občin ormoškega okraja soduiku g. dr. Preskerju. Občinski odbor trga SrediSče sklenil je v svoji seji dne 31. majnika 1901 sledečo resolueijo: »Mestni občinski zastop ormoški vsprejel je v svoji seji dne 20. majnika 1901 resolucijo, katere ost je naperjena napram c. kr. sodniku ormoškega okraja gospodu dr. Preskerju. Ž njo se na nečuven način predbaciva njemu, kot rojenemu Slovencu, narodno misljenje, se mu izreka v imenu mesta Ormož nezaupanje, kot sodniku, ter si konečno občinski zastop prepoveduje, da je g. dr. Presker sodnik v nemškem mestu Ormož. Občinski zastop trga SrediSče izreka svoje obžalovanje na tem neumestnem napadu občinskega odbora ormoškega, kateremu izvor je iskati le v narodni nestrpnosti ormoških obč. odbornikov ter povdarja ob enem, da je g. dr. Presker vsled svoje objektivnosti in uljudnosti v občevanji s strankami v občinah ormoSkega okraja zelo priljubljen, vživa kot c. kr. sodnik popolno zaupanje prebivalstva ter mu tudi občinski odbor trga Središče izreka s tem popolno in neomejeno zaupanje. Ob enem občinski odbor trga Središče odreka pravico občinskemu odboru onnoSkemu, da zahteva odstranitev njemu neljubega sodnika, ker šteje okraj ormoški 33 politifinih občin in ni g. dr. Presker c. kr. sodnik mesta ormoSkega, ampak ormoškega okraja. "¦) Opomba nrednižtva: Naslediye ni Sala, ampak gola resnica! Tako se glasi v istini obsodba, izdelana od dr. T. z dne 29. avg. 1900. Občinski predstojnik se pooblašča, da predloži to resolucijo visokemu c. kr. nadsodiSču v Gradcu ter objavi isto v časnikih.> Enake resolucije sklenile so do sedaj že sledeče občine ormoSkega okraja: Obriž, Cvetkovci, Hardek, Runeč, Litmerk, Frajukovci in Pušinci. Občina Obriž imenovala je g. sodnika svojim častnim občanom. Slava zavednim občinam! Že dolgo ni bilo javno mnenje tako razburjeno, kakor sedaj zavoljo napada ormoških nemških nestrpnežev na sodnika dr. Preskerja. Kolikor se nam javlja, pripravljajo se vse občine, da dajo istemu zadoščenje. Upamo, da bo tudi višja oblast uvidela, da se je ta gonja pruti slovenskerau sodniku le uprizorila, da bi se mu užalilo nadaljno bivanje v Ormoži ter bi se prosil na drugo mesto. A dr. Presker je mož, da ostane! SchSnererjanski struji, katera si je pridobila nadvlado v občinski hisi mesta ormoškega, ne bode klonil tilnika slovenski sodnik. Res daleč smo prišli v Ormoži vsled popustljivosti napram narodnim nasprotnikom. Kako bi moglo biti sicer mogoče, da si upa dr. Delpin, ki živi le od slovenskega prebivalstva ormoškega okraja, i z r e 6 i pri občnem zboru okrajnega zastopa ormoškega nasproti slovenskim zastopnikom, s ponosom o sebi in zastopnikih ormoškega mesta: rWir sind Sch8nerianer" (mi smo Schonererjanei). In ta mož še zastopa nemski vitežki red, katerega veliki mojster ie nd cesarske drnžine nadvojvoda Evgen. Uverjeni smo, da so o teh čudnih razmerah na naivišiem mestu malo ali nič poučeni. Ravno zaradi tega pa je potrebno, da povemo na vsa usta resnico, čisto resnico. Oddaljili smo se nekoliko od svojega predmeta. Napad na sodnika g. dr. Preskerja bode vender povzročil, da naSe ljudstvo spozna nestrpnost ormoških Nemcev. Ker naši kmetje po imenih ne poznaio odbornikov mestnega občinskega zastopa ormoSkega, ki so po večjini c b r t n i k i ter živiio od slovenskih grošev, navajamo iste: Ivan Kautzhamer trgovec z železom, Alojz Martinz trgovec, dr. Delpin odvetnik, Alojz Windisch mizar, Kreps Juri kolar, Marko Bauer gostilničar, Diermayr Ottnar trgovec, Adolf Stamčn hranilnični uradnik, Franc Munda sodni sluga v pokoji, Franc Bauraann trgovec in gostilničar z žganiem, Franc Krainc tesarski mojster vsi v Ormoži ter Mihalj Trop posestnik na Dobrovi. Zelimo iskreno, da si naši narodni kmetje zapomnjjo dobro te gospode odbornike! Prej ali slej ae bodo tudi nasi »Nemci« morali navaditi, živeti mirno in dostojno med slovenskim ljudstvom. lz Slovenjegagradca. (N a r o d n i n a p r e d e k.) Gotovo si je že marsikateri mislil, kako je kaj s kmetijsko zadrugo v tukajšnjem okraju? Morda je že šla rakom žvižgat? Ali mogoče, da so jo slovenjegraški purgarji pohrustali? Radi bi jo res, pa ima preveč trde kosti. Hočera vam, da boste, dragi bralci, vsi vedeli, kako se nam godi, in kakšni so naši kmetski prijatelji (slovenjegraSki nemčurji) tukaj na kratko opisati. Malo pred veliko nočjo lelošnjega leta začela je kmetijska zadruga za Slov. gradec in okolico poslovati v svojih od graščine Rothenthurm najetih prostorih. Kmetje, ki so že dalje časa komaj čakali, so z veseljem začeli deleže vplačevati. Poslovalo se je vsak četrtek in vsako nedeljo. V teku par tednov je 8tevilo udov narastlo 6ez 150. Upamo, da prej ko bo leto, bomo imeli gotovo čez 600 udov. SlovenjegraSkim gospodom pa to ni šlo na nobeden način v glavo, da bi kmetje v mesto hodili, pa se svojih prijateljev, ki tako radi trdoprislužene groše v žep shranjuiejo, izogibali. Tuhtajo in kaj si zmislijo. Začeli so kmetje svariti, jim v glavo zabijati, da bodo svoje grunte zgubili itd., ako bodo pristopili k zadrugi. Ko pa vse nič ni pomagalo, ker kmetje so se še bolj neustrašeno zadruge prijeli, šli so potlej vodje c. kr. okrajnega glavarstva prosit, naj bi jim vendar on pomagal. To je pa kmete tako razburilo, da so nenadoma zložili 38.000 K in kupili lepo in prostorno Gunterjevo gostilno, kjer bode od zanaprej zadruga imela svojo gostilno, skladiSča itd. Tako se je tedaj naša zadruga postavila enemu naših najveejih nasprotnikov pred nos. Imenovati ga sicer no6em, če pa že kdo ravno vedeti hoče, naj pride v Slovengradec in si ta imenitni vis-a-vis sam ogleda. Sedaj imamo torej mi slovenjegraški okoličani enkrat že davno potrebni narodni dom, kjer se bodemo lahko ob vsakem 6asu zbirali. Želeti |e samo, da se sedaj vsak okoličan in rodoljub vselej, kadar ga različni opravki privedejo sem, spomni starega gesla, ki pravi: Svoji k svojim! in: V slogi je mo6! Zadružnik.