glasilo slovenske narodne podporne jednok UrednlAki I« •>r«rmltki prostori i •657 South Utodili Aro. Offloo of Publleatioai 2657 South LawndsU Aro. Talaphos«, Rockw.ll «904 ETO—YEAR XXXI. lista Jo 1640 iuoi? t«, i m. u It« oi ONim «1 M a rak K. lltf chicago, ill., Četrtek, e. januarja (January d. m* 8uUcripUon 96.00 YmH| STEV__NUMBER 4 AoMptoaou for Malha* uk sptcial ruto of postago provided far in s*tlou 1106. Ari of Pet 9. 191T. uuthorlsod ou Juas 14, 1911. Japonski letalci napadH glav no mesto centralne Kitajske Vrgli sa sedemdeset bomb, ld-f^ubile in ranile 40 Kitajcev in povzročile paniko med prebivalstvom. Japonci to uprizorili napad, da uničijo letala, katere je Kitajska dobila » Rusije. Tokio kritizira države, ki zalagajo Kitajsko z orožjem in bojnim materialom Saaghaj, 5. jan. — Japonski etalci so danes napadli Hankov,, no izmed treh glavnih kitaj -kih mest v osrednji Kitajski, tamor so se izselili člani kitajte vlade po umiku iz Nankinga. "lapad smatrajo za kazensko »kspedicijo, katere namen je bil iničenje bojnih letal, ki jih je Citajska dobila iz Sovjetake u-lije. Štirideset japonskih letal je lavalilo na Hankov. Tarča japonskih bomb sta bili kitajska orožarna v Hanjangu ob reki Jangtae in vojaško letališče. Letalci so vrgli 70 bomb, ki so ubile in ranile 40 Kitajcev. Med prebivalci je ta napad povzročil paniko in bojazen, da bodo te-> mu sledili nadaljnji napadi. Japonci pravijo, da so uničili več kitajskih letal na letališču in eno V zraku. Kitajci so bili razočarani, ker ne ruski letalci niso dvignili v zrak in spopadli z Japonci. Uradniki pravijo, da so se japonska letala umaknila, ko ao jih pričele obstreljevati protiletalske baterije. A-merilke in angleike topničarke na reki Jangtae so bile tudi pripravljene na obstreljevanje japonskih letal, toda tega ni bilo treba. f ~' ,Jl Japonski letalci ao včeraj napadli železniško progo v bližini Kantona, glavnega meata južne Kitajske, kamor po izjavi tokijskih uradnikov prihaja bojni material iz drugih držav. Japonske vojne operacije so bile istočasno obnovljene v zapad-nem delu province Santung. Japonska vojaika kolona, ki prodira od Nankinga proti severu, je naletela na močan kitajski odpor pri Kašanu. Druga kolona je saaedla Cufu, kitajsko sveto mesto, ki leži 70 milj južno od Tsinana. Vest, da so kitajske čete pognale Japonce is Hangčova in ponovno zasedle mesto, so japonske avtoritete v Sanghaju zanikale. Hangčov je glavno mesto bogate province Cekiang. Avtoritete ao saeno za preti le z drastično akcijo v mednarodni naselbini v Sanghaju, da zatre-jo protijaponsko propagando. v Tokio, 5. jan. — Admiral No-bumasa Suetsugu, japonski notranji minister, je izjavil, da države, li pošiljajo Kitajski o-rožje in municijo, le zavlačujejo konflikt med Kitajsko in Japonsko. 8uetaugu je znan kot nacionalist in je bil pred leti vrhovni poveljnik bojnega bro-dovja. Kot notranji minister kontrolira japonaki policijski * istem. Admiral je v razgovoru s poročevalci zunanjih liatov dejal, da bojni material prihaja na Kitajsko preko francoske Indo-Kine In angleške kolonije Hong-kong. Države, ki zalagajo Kitajsko z orožjem, so Francija, Anglija. Sovjetska unija. Češko-slovaška in Nemčija. Kukluksar H •din poraken v Alabami Birmingham, Ala.. 5. jan. — Vferaj ao bile v Alabami primarne volitve za kandidate sa »cnatorja namesto odstopivšega Huga Blacka. ki je bil imenovan *a vrhovnega eodnika. Glavna kandidata na demokratski Hsti sta bila znani kukiukaar Totn Heflin in novodealec Lfcter Hill. Volitve ao izpadle s porazom Ho-fliaa z dvema prsti enemu. No-»iskali je noNodeai« HU1. Protižidovski ukrepi rumunske vlade Listi narodnostnih manjšin suspendirajii Bukarešta, Rumunija, 5. jan. — Ministrski predsednik Okta-vijan Goga, vodja rumunakih fašistov, je včeraj uveljavil več protižidovskih ukrepov. Eden izmed teh se glasi, da ne sme nobena kristjanka pod sjaroqt-jo 40 Ipt služiti v židovski hiši. Istočasno je vlada suspendirala večje število židovskih, nemških in ogrskih listov, glasil narodnostnih manjšin v Rumuniji. Zunanji minister lstrate Mi-cescu je izjavil, da zunanja politika vlade — kooperacija s Francijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško in državami Balkanske zveze, v kateri so Bolgarija, Grčija in Turčija — ne bo revidirana. Notranji ukrepi, ki jih bo vlada uveljavila, ne bodo imeli nobenega učinka na zunanjo politiko rumunake vlade. izročila iz Pariza zadnji teden so naglašala, da bo Francija prenehala z oboroževanjem Rumunije in Jugoslavije, ker utrjujeta prijateljake vezi z Nemčijo in Italijo. Rumunski vladni krogi so zdaj izjavili, da ta poročila nimajo nobene podlage.) Važni ameriški dokumenti izgubljeni Nahajali so te na topni-čarki Panay Waahington, D. C„ 6. jan. — Koplje važnih dokumentov in tajnih diplomatičnih in nevali-atlčnlh šifer so bile izgubljene, ko so japonaki letalci napadli In potopili topničarko Panay. U-radni krogi v Waahingtonu so izrazili upanje, da dokumenti niso prišli v tuje roke. Oahu, druga ameriška topni-čarka, ki je na straži na reki Jangtse, je včeraj prišla na pozorišče, kjer je bila topn{čarka Panay potopljena. Potapljači se bodo spustili na dno reke. da najdejo izgubljene doku-mtente. Tajne Šifre in znaki so se nahajali v knjigah, ki so imele platnice iz svinca. Da 11 so bile knjige vržene v vodo predno se je topničarka potopila, ali so ostale v varnih shrambah, še nI bilo ugotovljeno. Delavska delegacija se zavzela za reveie 8an Francisco, Cal. — Skupna delegacija, predstavljajoča mornarske in druge unije v Ran Franciacu, ae je oglaaila v uradi* župana Roeaija in apelirala nanj. naj priskoči na pomoč delavcem, ki ao izgubili zaslužek v zadnjih tednih. Okrog 25,000 delavcev je bilo odelovljenilp in jim sdaj preti stradanje Državna rellfna administracija je izjavila, da ns more skrbeti sa nje. ker je blagajna prazna. Rosai je obljubil, da se bo posvetoval s uradniki dobrodelnih organizacij In apeliral na federalne avtoritete, naj sodelujejo pri nasičevanju reve-«0«l : l - ■ Z - "h Domače vesli Cikaika novica Chicago. — Anton Medved je opustil gostilniško obrt v So. Trumbull ave., blizu 26. ulice. Njegovo goetilno je prevzel znani John Hujan. Obilo uspeha. John, račka na vodi! — Oblak Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je v torek obiskala Neia Tominšek is Springfielda, IH. Detroitake novice Detroit. — Družina Kržišnik je obogatela za krepkega sinčka in mladinski oddelek SNPJ za novega člana. — Družina Billock (Beljak) v Monroeu je tudi dobila sdravega sinčka in seveda mladinski oddelek pri društvu 618 SNPJ novega Člana. Čestitke! Dva nova grobova v Penni Forsat Cit& Pa. — Tu je u-mrla Neža Cemovšek, roj. Pov-he, stara 52 let in doma iz Smeč-ca pri Krškem na Dolenjskem. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča mota, tri sinove in dve hčeri. Bila je članica društva 124 SNPJ. Pokopana je bila civilno na društvenem pokopališču v Uniondalu. Cheswick, Pa. — Tu je umrl Sebastijan Jerič, star 69 let In rojen v Mengšu na Gorenjskem. Član društva 27 SNPJ. Nov zrofc v Ohin Massilon, O. — Pred kratkim je tu umrl Frank Zaje, star 40 let in doma is Žalne pri Litiji. Bil je član društva 516 SNPJ in zapušča družino. Nov grob v New Yorku New York. — Na novega leta dan je v bolnišnici umrl Fjank Hotko, star 55 let In rojen v Ra kovcu pri Brežicah, po domače Petrekov France. Žrtev alkohola v Clevelandu Cleveland. — Mike Mervar, o katerem je še bilo poročeno, da je podlegel alkoholnemu zastrupljanju. je bil star 65 let in rojen v Koritu pri Dobraničih na Dolenjskem. Bil je samec In tu zapušča dva bratranca. V Ameriki je bil 86 let. V slik napredek a v t ne unije Detroit, Mich. — Krajevna postojanka unije združenih avt-nih delavcev na zapadni strani Detrolta izkazuje porast od 78 članov na 82,000 v enem letu. To dejstvo so naglašali govorniki, ko je unija praznovala obletnico prve zmagovite atavke, ki jo je vodila v tovarnah Kel-sey-Hays Wheel Co. Tej so sle- Požari uničili to-varne v šangha ju Poročilo mestnega sveta Sanghaj, 5. jan. — Mestni svet, ki je vodil pregled škode, ki je bila povzročena v teku štirimeaečnega bojevanja v Sanghaj u, je včeraj objavil svoje poročilo. Bitke med Kitajci in Japonci ao prenehale v novembru, ko so Japonci zasedli Sanghaj. Poročilo pravi, da so vojna in požari popolnoma uničili 050 tovarn in Industrijskih podjetij, tisoč drugih pa delno razdejali. 185,000 delavcev je Izgubilo zaslužek zaradi razdejanja tovarn. V nekaterih*«) bili atroji tako poškodovani, da jih bodo morali nadomestiti pred obnovitvijo obrata. , Uničene kitajake zgradbe u-ključujejo tovarne stekla, pohištva, Jcavčuka," kemikalij, usnja in papirja. Španske čete ODBILE NASKOKE NA TERDE « Več tisoč vojakov padlo v ljutih bitkah OTROCI2RTVE STRADANJA Sedeti stavkarji obsojeni v zapor Sodnik odklonil novo obravnavi? Los Angelca, Cal. — (FP) — Reakcionarna californljska Jus-tlca je spet pokasals svoje sovraštvo do delavcev k obsodbo 22 članov avtne unije, ki so se udeležili sedeče stavke v tovar ni Douglaa Aircraft Co. pred nekaj meseci. Unionisti so bilf poznani sa krive zarote, ker so s stavko u-stavili obrat v tovarni. Obsojani ao bili v zapor in v plačilo 15000. Sodnik Ambrože, kl je izrekel obsodbo, je tudi odklonil predlog glede nove obravnave. William Busick in Andrew Schmoulder, Organizatorja CIO, sta prejela najoetrejšo kasen. Dobils sta eno leto zapora vsak. Osem članov atrstegičnega odbora je dobilo sto dni zapora vsak, ostali pa dva meseca ječe. Islandsko mesto dobi, naturno gor koto Reykjavlk, Islandija, 5. Jan.— To mesto na mrzisrn severu se bo letos poslovilo od peči ss o-grsvsnje stanovanj. V bližini meata ss nahsAjo toplice, katere so zdsj poglobili, tako da vržejo na dan 40 galon vode v sekundi. Meato js aklenllo pogodbo s angleško firmo za napeljavo te vroče vode v ceveh v sleherno hišo s namenom, da bo voda grela stanovsnjs in kuhala ljudem. Napeljsva bo stala Reykjavlčane čez milijon kron. dile starvke v tovarnah korpora-cije General Motors in Chrysler Motor Co. Madrid, 5. jan. — Španska vlada je sinoči naznanila, da so njene čete odbile štiri fašistične naskoke na Teruel, strategično mesto v vzhodni Španiji. Boji-Šče, kjer sta obe strani koncentrirali veliko oborošeno ailo, js pokrito z ledom In snegom. Čeprav je hud mraz in vojaki silno trpijo, so lojalisti pod kritjem topniškega bombardiranja pognali upornike nazaj. . Bitka za posest Teruela, ena najhujših, odkar je izbruhnila civilna vojna, traja že deset dni. General Francisco Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, je odredil protlofensivp, da iztrga Teruel iz rok lojali-stov, toda dosegel nI še nl& Španska vlada pravi, da njene čete še vedno kontrolirajo mesto. Uradna vest španske vlade es glasi, da je več tiaoč vojakov obležalo, na bojišču. Večino voja-kov ao ubile krogle, drugI pa so podlegli ranam in veliko število jih je zmrznilo. Bolnišnice v aragonski sekciji so natrpane s ranjenci. Nekatere hiše eo bile ispremenjene v bolnišnice, vendar avtoritete pravijo, ds ne fltarsJo dosti storiti, ds smsnj-šajo trpljenje rsnjenoev, ker hI dovolj sdrsVnikov. Operacije so nemogoče, ker ni potrebnih sredstev in prlprsv. Poleg bitk pri Concudu, KI Pedru in strstegičnih hribih v okolici Teruela se vršijo druge za posest važnih točk. Vsč tisoč vojakov na obeh strsnsh Je zavojevsnlh v teh bitkah. Dasi poročilo španske vlads ne omsnjs naskokov na utrdbe v Teruelu, v katerih so se zaba-rikadirali fašisti in civilisti, poročila'javljajo, da so bllf nebo-Jevoiki odnešenl Is utrdb ns noailih. Dolgo atrsdsnje js Is-Črpalo njihov telosnl odpor. Lojalisti so našli vsčjs število žensk in otrok v podzemskih hodnikih, ki niso dobili nobsns hrane v zadnjih sedmih dneh. Mnogo žensk in otrok Je umrlo za lakoto. Hudičev napiš v boiji dešeli! Minon, Okla., 5. Jan. — Tukajšnja podružnica Ameriške legije Je dala postaviti ob glavni cesti napis sledeče vsebine: 'To Je božja dežela! Ne vosi s avtomobilom kot hudič!" t Naskok na unije prihaja v kongresu Amendmente Wagner-jevega sakona pripravljajo VVashington, D. C„ 5. jan. — Senator Royal S. Copeland, bur-bonskl demokrat is New Yorka, je včeraj nasnanil, da še ta teden predloži v aenatu amendmente za (spremembo Wagnerjevega delavakega zakona. Eden teh amendmentov bo določal inkor-porlranje delavskih unij, nakar bodo pred zakonom odgovorne za Uvajanje zvojlh pogodb s delodajalci. Copeland Je izrazil upanje, da predsednik Roosevelt podpre njegove amendmenet. On vidi v Rooseveltovem migljaju v zadnji kongreeni poslanici glede "odgovornosti delavcev kakor delo-dajalcev", da predsednik sapi želi smendirsnje Wagnerjevega sakona. Senator Copeland je rekel, da je Wagnerjev zakon, kakršen Je zdaj, "selo enostranski", ker nalaga vso odgovornost delodajalcem. Ako obvelja njegova, bo odgovornost delodajalcev in delavskih unij enako razdeljena: obe stranki bosta morali podpisati kolektivno pogodbo In obe stranki bosta odgovorni sa svoje kršitve. Pričakuje as, ds predsednik Roosevelt natančno pojasni prihodnjo soboto v svojem govoru na Jscksonov večer, kaj js mislil s svojimi bsstdaml glede "odgovornosti delavcev kakor delodajalcev". Roosevelt je aroganten, pravijo naciji V Rimu pa pravijo, da je Amerika strahopetna Berlin. 5. Jsn. — Rooseveltovs poslanica ameriškemu kongresu kolikor se tiče zunsnje politike, je Izzvala srdite komentarje v nacijskem tisku. Uradna Dlpk>-matisehe Korrsajiondenz piše, da Roosevelt "arogantno in agreslv no diakrlmlnfra med demokrst tičnimi in nedemokratičnimi dr lavamr. (Roosevelt je v svoji poslani? fl na krstko rekel, ds mir Je naJ* bolj zanesljiv v rokah de mokra t lenih držav in vlada Združenih držav upa, da narodi, k 1 so zavrgli demokracijo in oni, kl Je sploh še niso Imeli, iim prej pri dejo v demokrstičnl tabor.) Deutsche Allgemelne Zeitung se tudi jezi, češ da Roosevelt hujska Američane na mržnjo do drugih narodov, dasi nI nobenega dokaza, da so baš demokratični narodi najbolj mirni. Lo-kalanseigor pa piše, da Rooaevelt "igr.* politiko" s namenom, da privleče domačo oposicijo v svoj tabor. Rim, 6. jan. — II Popolo 1)1 Koma danea piše, da Združene države so junaške le s Jezikom, kadar pa pride do dejanj, tedaj stiinejo rep med noge in zbala To Je pokazal alučaj z Japonsko. Ko so Japonci potopili ameriško topničarko, j« Roosevelt sprejel Japonake pojasnilo In se umaknil v zatišje , ., Visoke plato direktorjev mlekarske druibe Washlngton, D. C. Fojsthl-lo, kaj se vselej skriva sa Izjavami trgoveev z živili, v katerih naglašejo potrebo navijanja cen, nudi seznam plač, kl Jih prejemaje direktorji National Dalry Products Co., katerega je pravkar objavila federalna obrtna komisija Seznam kaše, da ta kom penija daje poleg visoke plače tudi nagrade direktorjem TI 90 r letu im prejeli v plačah NOGAVlCARSKA DRUŽBA NA ZATOŽNI KLOPI Delavsko rassodiiče odredilo zaslišanje ZATIRANJE UNIJ-S K E G A GIBANJA Resdlng, Pa. — (FP) — Običajna povest o ustrahovanju delavcev, špionaži v tovarnah in pobijanju unijskega gibanja ae razkriva pri ssališanju, ki ga vodijo Člani federalnega delavskega razsodišča proti Berkshire Knitting Co., ki je obdol-Šena kršenja Wagnerjevega sakona. Nastopilo Je še veliko število prič, kl so povedsls, lesko je kompanija oborošsvsls svoje podrepnlke In stavkolom-ce, ko Je Ameriška federacija nogavičarskih delavcev okllcala stavko v oktobru 1. 1986, ustanovila In financirala kompanlj-sko unijo in terorizirala ztav-karje. Na svojo stran Js dobils tudi policijo, ki ji Js pomagala pri razbijanju stavke. M. J. Petro, stavkar, Je povedal, da ga Js kompanija pred oklicem stavke prisilila na ras-pečavanje protiunijakih letakov kakor tudi vsč drugih dslavoev. InštrukcIJe so prišle od F. Wer-nerja, predsednika kompanlj-ske unije. . Druge priče so izpovedale, da Je policljzki načelnik Benjamin VVidson kričal, naj gre govsrner Karle k vragu, ko je slednji s-psllrsl ns druibo, naj se pogaja 6 alavkarjl. VVidson se js oslo ponsšsl, da prejsms instrukclje od L Hemmericha, prsdssdniks nogsvičsrske kompanija In oboževalca nemškega diktatorja Hitlerja. Predložena je bila evidenea, da so pobojniki in Wlndson Izzivali bitke s stavkarji, ds Jih očrnijo v Javnoati. Uprizorili so več napadov na pikate, v katerih Je bilo mnogo oseb rs-njsnih. Clsni delavskega rszaodišča so bili informirani, da Js Berkshire Rmployes Assn., komps-nijeks unija, vodila kampanjo proti stsvksrjem In uniji v časopisju. List Reading Ragle Je ^ teku stavke objavljal oglase, katere Je kompanija plačevala, s posivi na trgovce, naj organizirajo "vigilante" za rasbijsnje stavka. Frank Schware, direktor kom pa nI Je, je pri ssališanju priznal, da Je družba potrošila velike vsote za razbljsnjs stavke In drugih unljskih aktivnosti. »•*tia Je na prodaj. Soho is bro naročilu župana' bi ga mesta prod osmimi Isti lsde> lala Hofijs Kamniška, |>oljska kiparka, sa vsoto 915,000. So-ha Je visoka deset fovljev In nameravali so Jo postaviti na trgu Svobod«- I'redno se Je to zgodilo Je UiMC Paderewskl, slavni polj«ki pianist, podaril mestu Wllaonov kip, kl ga js naredil kipar Gutzon Horglum. Ta Je bil slovesno odkrit 4. Julija I. 1 Ml. Mesto je plačalo sobo, kl Jo Je isdelsla Ramenska, nakar so Jo od|»ljali v mestno skladišče. Tsm Jo Je sdaj našel novi župan. kl Je pred nekaj dnevi nastopil svojo službo. Zdaj župan Išče kupca. Govori es, da bo meato Gdynia kupilo soho. In nagradah $2.527 J00. Pred-tednik kompanija T Melnnerney js dobil 91 M).000, osem direktor-jev pa «75,000 vsak. Pleša a drugih uradnikov js bila od $15,-Q00 do $50,000, PBOSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMBNT SUttLO 1» LASTNINA UOVBNItl MAaoDM POOroBNB JBOHOTI br MmM M« nmw»im m mfub«. 4rum «l«. M»« S* um i m 99 Ot taMfti« MtMl far Um U»lu4 SmMb (n—t •M CIMII MM »M r• »flWUI pMtalM. ,___ ^ _, ASv«rtfc*Nt •• ««iMMrt.-llMMri»ta M T"*""'1' MlM uMoUrfUrf MtUlM triu Mi M nMM OUm ■UMeriTU. mk M «UrlM. 1-UM. »MM. H«, »mu MUTMtf M mM ••!» mmimrmIM *r Mtf »iilruiM mM nul*f H tat im m i PROSVETA SMT-M M U«*M« iH, CMMf. MCMUI or m rBOBBATBO v m inimm 1?Um. ao. 1*17) uwkn (kmmnI. M M • Um PMOTJM M »UMImm. 4m a m mtovi Zadnja noga cerkve Cerkev kot javna sila stoji dane« Ae samo na eni nogi. Nekoč je cerkev stala na čvrstih iti-rih nogah, ampak tri njene noge so ie mrtve. Prvotne noge cerkve ho bile: ekonomska, politična, filozofsko-znanst vena In moralična. Prve tri so ile in ostala je samo ie moralična noga. i Dokler je kričanska cerkev imela ie vse itiri noge, Je bila njena oblast vseobsegajoča ali totalitarna. Ta njena oblast datira s početkom srsdnjega veka, ko je bilo konec zapadnega rimskega cesarstva. v 8 početkom srednjega veka se je začel tudi fevdalni vek. Takrat je bila zemlja glavni \ir dohodkov in življenjske eksistence — in vsa* evropska zemlja, kakor daleč je segala oblast cerkve in njenih posvetnih vladarjev, je bila v rokah cerkve in od nje postavljenih kraljev in cesarjev. V tisoč letih srednjega veka je bila cerkev največji veleposestnik v Evropi. Ostala zemlja je bila last vladarjev, ki so jo dali v zakup fevdom, plemičem, kateri so ukazovali kmetom ter zahtevali od kmetov tlako (brezplačno delo na polju) in desetino (deseti del kmetovega pridelka). Ves srodnji in novi vek je bil kmet suženj cerkve, vladarja in plemi-čev. Ker je bila zemlja glavni vir bogastva, je bila cerkev naravno ekonomska sila, ki je posedovala največ bogastva In na ta način je do-minirala nad gospodarskim Življenjem tedanjih časov. Gospodarska moč pa Je podlaga vse druge moči in tako je cerkev odločala tudi v politiki, ki je bila takrat omejena le na vladarske in plemiike dvore. Gospodarska in politična sila cerkve je imela za posledico, da so vsi krščanski vladarji prejemali zakonodajna navodila iz Rima glede so-glaianja zakonov s kričanskimi dogmami; dalje so prejemali navodila za oboroženo zatiranje "kriVovercev" in "krlvoversklh" ljudstev. Cerkev je kontrolirala tudi vso iolsko In "znanstveno" naobrazbo, kolikor Je je bilo v tistih časih. Vsa "znanost" se Je morala ujemati s sv. pismom in ikolastiko (krščansko filozofijo) in vsak drugi nauk je bil proti vert. In bai ta noga — fllozofsko-znanstvena — Je bila prva, katero si Je cerkev zlomila, ko so "Gslileo, Kopernik, in drugi odkrili resnico, da se zemlja vrti okoli solnca, ne pa solnce okoli zemlje, kakor je cerkev takrat učila na jiodlagl sv. pisma In naukov dveh Grkov Arlstotla in Ptolomeja. 8rdito se Je cerkev otepala te resnice, končno je pa le morala priznati — z molkom. da je bil njen nauk zmota. To Je bil prvi veliki poraz cerkve. Nato Jo šla znanost svojo pot ln nI se več ozirala na cerkvene dogme in edikte. Kasneje Je osvobojena znanost odkrila resnico o razvoju življenja In človeka —. drugI silni udarec za cerkev. Tudi te resnice se cerkev srdito otepa, a že prihaja čas, ko jo prizna z — molkom. Najhujši udarec za cerkev je p* prišel s padcem fevdalizma. Bila Je ekonomska In socialna revolucija, ki je zlomila cerkvi kar dve nogi: gospodarsko In politično. Ker je cerkev pred dobrimi sto leti Izgubila fevdalno oblast, je obenem padel njen politični vpliv.. Demokratične države, pred vsem republike, so se ločile od cerkve in porinile Jo so v privatno življenje. Cerkev ima še danes ogromna posestva, sm-pak vodilna ekonomska sila nI več. Vodilno ekonomsko rmrf imajo danes industrljcl in bankirji, In dati Je cerkev zainteresirana v bankah In industrijskih korporacijah mnogih dežel, nima več odločilne benede. Edina nogs, na kateri cerkev še stoji pokonci. Je moralična. Tu si Še lasti monopol in usiljuje vladam, ki so še starokopitne. svoje moralično pravo za podlago zakonodajstvu. To Je njena zadnja sila.*ki se še udejstvuje ponekod popolnoma In ponekod dHoma kot ua primer v Ameriki. Ali tudi ta noga cerkve ie omahuje. Zmagoslavna znanost, ki neprestano napreduje — čeprav zlorabljena od drugače reakcionarnih sil, ki Jih je svetovna vojna vrgla na površje — Že razvij* etično pravo, ki v itoglasju s demokracijo in modernimi razmerami kmalu nadomesti barliarsko cerkveno morski is »tarega in srednjega veka. Cim se zkimi Še U noga cerkve — pade ta starodavna institucija v pozabim* t in zgodovino — in vse njene sile je ne olrflrže pri življenju. Glakotf iz naselbin AH naj še dopisa jem? < leveland. a — Pred par meseci sem dejsl. ds se nekaj časa ne bom oglasil z mojimi kritik u-joči m i in polemičnimi dopisi. Vzrok je namreč v tem, ker nisem tu v metropoli le zato, da bi poročal javnosti o naše« naprednem in pametnem, reakcionarnem in neumnem gibanju mojih sorojakov. Pač pa moram, če hočem preživljati sebe in svojo družino, delati za obstoj. O-pravijati moram delo, da dobim nekaj dolarjev za kruh in krompir, in če hočem to dvoje tudi Speči, da bo užitno, je treba tudi Itoriva. Sele potem lahko rečem: ^Bog me živi in pečen kruh In Ifrompir!" Z dopisi nI kruha, ker moram sam plačati papir, znamke in druge pritikHne, kajti precej tega pošiljam v javnost. Ker se pa časih .vendarle, bojim, da bi bilo škoda, če ne bi vi tam "zunaj" izvedeli, kako neumni smo. v gotovih momentih pri nas v metropoli, pa bi vam bilo dolg čas, ker se ne bi imeli komu sme-jati, zato me sili na dan. Vsled tega sem hotel biti tako dober človek, da sem vas preskrbel s tem, kar Je zrastlo v moji buči oziroma kar je odjeknilo v njej vsled dogodkov v naši veliki vasi, kar sem videl in slišal. Ker sem pa poleg tega tudi predsednik predsednikov in bil sem tudi zapisnikar ter nekak "Jack of ali trades", mi Je včasi težko poročati javnosti, četudi bi zelo rad. Posebno bi vam rad poročal, kako je bilo na večerji Cankarjeve ustanove 1$. novembra, dasi ste nekaj o tem že slišali, ne pa tako, kakor bi vam jaz povedal. Kako? Po pravici, kpkor je bilo. Veste, pa bi bili možje, ki so višji od mene, strašno hudi. In tako sem sam sebe prijel za jezik in sam si rekel: "Suti, Boga ti!" No, kaj pa je bik) takega, boste vprašali. Želel sem, da bi sam Cankar od mrtvih vstal. Na-zivali so se za gospode in ne vem kaj še vse. Republikanec je ploskal socialistu Cankarju in demokrat mu je obljubil veliko podporo. Torej kaj več še hočete v naši metropoli, kjer imajo tako radi mrtvega socialista?! Do-Čim je dejala neka žena na neki seji: "Tscga boste podpirali, ki Je odnesel milijone (?) v stari kraj!" (Ona je ipislila onega, ki še živi.) Torej vidite, kakšni smo mi, ksko smo navdušeni in za koga. In ko sem nekaj takega o-menil sodrugu, ki je istih misli kot jaz, je dejal, naj jih pustim in ne dražim. In bilo mi je težko pri srcu, da moji sobratje in so-drugi ne morejo Izvedeti, kar bi morali izvedeti. In—molk! Oh, ta metropola! Ona vam tako napreduje v svoji naprednosti, kakor kapitalistična mašlne-rija, ki izpodriva delavce iz tovarn In premogovnikov. V novembru je bilo 20 let, odkar sem prestopil od tikaškega društva "SlavlJa" it. 1 SNPJ k društvu "V boj" št. 58 SNPJ v Clevelandu. Takrat Je bilo le nekaj pevskih zborov ln še dolgo potem sta bila le "Zarja" in "Jadran" med naprednimi zbori. Pa sedaj? Sam ne vem koliko jih je. Iz ene Zarje sta se rodili dve, iz Jadrana Vilhar, Soča in Slovan, mislil sem, da tudi Adri-ja in še mladinski pevski zbori. Godba na pihala je ostala kot Je bila, ena pa je zaspala. Porodilo pa se je vsepolno h sum oni-karskih orkestrov. iS socialistov so se rodili demokratje, ker je mnogo teh klubov, poleg tega pa ie antifašiatl ali ekskomunisti, ki niso več komunisti, ampak protifašisti ali "workers party" in so bili vedno za "united front" in pa "do*rn with the t>oeses'V Zahtevali so nemogoče stvari od države* Sedaj pa so ss ustavo Združenih držav, za demokraci* Jo in sa principe Tomaža Jeffer-»ona. ln kaj še? Sprejeli so tudi v svojo sredo kip Toma L. John-•ona. pokojnegs župana, ker je bil bogatin In lastnik korporacl-Je. Imamo pmgresivee in čitalnice. domove, zadruge, lastnike "small homes" In vrag al ga vodi kaj še vae, tako tudi lastno sekcijo unije pri Fisher Bodjr Co. In vsled te sekcije, kakor sem slišal, bodo poslali protestno mu>Jučijo proti uredniku Prb-svete. Zakaj, ne vem. kajti tudi ioni. ki Je predlagal, da se pošlje U resolucija. nI vedel* To so vam metropolski možgani 1 Ni čudno, da je pittaburški Naprej gfiporočal demokrata McWilli-amsa za župana kot "manjše zlo." Well, komunisti so sedaj sa demokracijo in želijo demokrata v Clevelandu. Komunisti ss vedno ženijo in so zaanubili McVVlliamsa. Pa je njihov repor-ter poročal, da VVitkovich, urednik Napreja, ni bil prav informiran. VVell, pisal pa je, in zakaj piše, ako ne ve kaj piše? . Vsepolno je teh organizacij, kakor gob po del ju. Vse je napredno in mi lahko nazivamo tudi Ameriško Domovino napred-no, saj je tudi ta spremenila svojo taktiko. To vam je katoliški list! No, kaj še hočete od naše slavne narodne metropole—kaj? Povedano mi je bilo, da gre Ludvik Medvešek v staro domovino, nihče pa mi še ni povedal, kojiko milijonov bo s sabo odnesel. Lahko je mogoče, da jih ima, saj je delal za "kapitalistični" list Enakopravnost, tekmec A-meriške Domovine. Kot tak ima gotovo par milijonov. Glede tega bom vprašal Oglarja, kajti on je glav« Enakopravnosti. In kot "izvrstnemu dopisniku" se mi morda posreči, da zavzamem Ludvikovo mesto, pa bom tudi jaz postal milijonar! Potem pa: "Juhej, kam gremo zdej!" Toda, stoj! Kaj pa če bi to izvedel Frank Somrak in bi me prehitel s prošnjo za službo? — Toliko za sedaj. Ako bom še kaj izvedel (saj sem že sedaj preveč), bom1 morda še kaj poročal, če bom. Ko sem gornje pisanje spravil na papir, sem ga položil pod glavo, da se mi morda zasanja, naj H pošljem Prosveti ali ne. (Tako je nekoč priporočal brat in so-drug Frank Zaitz.) In sanjalo se mi je—zakaj pa ne? Zato sedaj pošiljam, da bo več dopisov v listu in za urednike manj tuhtanja, kaj naj napišejo, da iietre-žejo večini Čitateljev. Opazil sem, da je bil urednik Molek "užaljen" vsled objave pisma v "nekem zakotnenj Jistj-ču", ki ga je poslala Francka L^rgoj. Tako sem tudi jaz/'užaljen", ker ne vem, kateri je ta "zakotni listič", kajti teh lističev je lahko več. Ne vem, zajca j ni toliko hrabrosti, da se pove ime! Tudi v metropoli se nekaj govori proti uredniku Prosvete, Človek bi ga branil, ako bi vedel, če ga bi zagovarjal, da ne bi pobegnil s pozor išča. Kajti meni se zdi, da bi bilo že treba nekaj storiti od ^trani naših Cikažanov pri Prosveti in Proletarcu. Saj vam je gotovo znano, da se je pojarvil novi "mesija" v podobi "protifašista slovenskih delavcev". In ta protifašist kaj rad objavi, ako je kje kaj proti Prosveti in njenemu uredniku, proti Proletarcu in njegovemu uredni- ku ter proti socialistom. To je business tega "mesije", da napravi razdor kolikor se da med somišljeniki, ki se udejstvujejo pri teh dveh listih. Kajti oni, i' T so zatajili svoj komunizem, kakor sveti Peter Krista, napelja-vajo vodo na svoj mlin potom j taktike "antifašizma,". Kakor da še nismo imeli listov, ki so pisali, proti fašizmu. In vendar pri nas j vse molči, medtem ko se drugje ruvari. Zato se vas opozarja, da 1 boste enkrat prišli na dan, kajti malo števiice uši se laglje stare, kakor pa večje, ko s« pojavi na več delih telesa! Obenem se opozarja ijjvršni odsek, posebno u-redništvo, da se pošiljajo gotovi letaki na seje društev SNPJ, naj se daruje v podporo lista, ki bi rad izzival urednika Prosvete, in je ie objavil iz Prosvete gotove stvari, tako tudi neki Gard-nov članek. Jaz imam svoje mnenje, kaj je namen teh objav. Nada sveta dolžnost, kot članov in še posebno društvenih uradnikov, je, da podpiramo svoj list Prosveto in one, ki so vedno stali na strani SNPJ! Vendar pa ste lahko opazili, da so gotova 'društva dala podporo listu, ki hoče le mešetariti v svojo korist. Mi bi radi vedeli, kaj nam boste vi v Chicagu povedali, dali odobravate tako taktiko, ki se dogaja na naših sejah, da se podpira list, ki nam ni naklonjen! Kje je ta list? Izdaja se ga menda v Pittsburghu, korigiran pa je v Chicagu, vsaj tako smo razumeli. Torej prebudite se vsi, ki spite spanje kralja Matjaža! Vsem, ki ste bili za angleško stran v dpevniku Prosveti, ponovno rečem, da sem za to, za kar sem se izjavil: za cfto številko v angleščini, in to naj bi bila sobotna številka. Frank Barbič, 53. I 11 odjemalcem dva odstotka popusta pri nakupih." ' Ti Jetakarjl torej trdijo, da je goverper La F^llette porazil njihov osnutek, da "se pomaga starim ljudemZdi se mi, da je v glavnem njihov letak naperjen proti La Follettu, da ga pri vo-lilcih očrnijo, tako da ne bi pri letošnjih volitvah., volili njega. Letakarji so menda posabili, ako bi bil sprejet La Follettov osnutek. starostne pok^ipipe, da bi bili deležni pokojnine ljudje od 60. leta naprej, ne šele po 66. letu starosti, kakor je sedaj, prejemali pa bi toliko, da, bi vsakemu zadostovalo za preživljanje. Zdi se mi tudi, ds so letakar-jem stari ljudje toliko pri srcu, kakor mački njiška. Sicer ne bi naperili y»e sVOje pile, da se je La Follettov osnutek porazil. Letak daLje pokazuje, da ni nk: drugega kot reklama v .kprist njim samim, ako se čita med vrsticami, za ljudi pa limanice. Saj pravijo, naj ljudje kupujejo v njihovih trgovinah, kjer dobe odjemalci znamke s popustom po dva odstotka. In ko nakupite toliko, da boste nalepili z znamkami vso zadevno knjižico, boste prejeli 75c, ostanek pa bo šel "v pomoč starim ljudem". Za koliko vsoto mora kupiti v njihovih trgovinah, da se nabere dovolj znamk za eno knjižico, letak ne pove. Torej ni nič drugega kot voda na njihov mlini •• Joeeph Ule. ČETRTEK, 6. JANUARJA Ali gre res za pomoč starim? Milwaukee, Wis.—Pred seboj imam letak z naslovom "An As-sistance for Your Father and Mother", ki ga je izdala neka trgovska organizacija z imenom "Citizens' Pension & Recovery Plan, Inc." Predsednik je Carl Larson. V svojem letaku pravijo, da so zadnji postavodajni skupščini v Madisonu predložili' zakonski osnutek za boljši živ-ljenski obstanek starih ljudi, za UberalnejŠo podporo starim. Dalje pravijo-v svojem letaku: "Stari ljudje, ki w izgubili svoj denar in premoženje, ne po svoji krivdi, temveč po krivdi bankirjev in barantačev s posojili, ki so jim prodajali ničvredne papirje, sedaj prejemajo povprečno $24.50 na mesec za svoje preživljanje. Predstavljajte si. kako bi vi živeli s $24.50 na mesec! Ali bi mogli ? Naš zakonski osnutek bi bil sprejet, ako ne bi bil governer La Follette a-ranžiral njegov poraz. Naš namen je, da se pomaga starim ljudem s tem, da trgovci dajo lvhlllp In bil ubil na spominski Soatk (tkag*, ko Js poHeljii iega delavca, ki Je ed tovarno Kepuhlk Steel Cerf. .v napadla »tavksrje. Važna seja Cleveland, 0.—Seja slovenske grupe delavcev pri Fisher Body, Local 45, se vrši dne 7. januarja ob 7.80 zvečer v prostorih Slov. delavskega doma na Wa-terloo rd., soba Št. 8, zgoraj. Na programu bo več važnih točk, ki čakajo rešitve in jih mora rešiti članstvo. Na dnevnem redu so volitve novega odbora za leto 1938. Seje se bodo udeležili trije govorniki, ki bodo našemu članstvu razložili vse potrebno glede glavnih ali letnih volitev pri Lo-calu 45, ki se bodo vršile dne 8. januarja, to je v soboto, da bomo pripravljeni in da bomo lahko sodelovali in volili može, ki so sposobni in ki bodo v resnici delovali za Local 45 in splošen dobrobit CIO. Imamo uekaj slabih jabolk v košari in mi smo tisti, ki lahko izberemo gnila jabolka ven, da ne okužijo še drugih. Ce smo zmagovali v času stavke, če smo bili takrat dobri in močno organizirani, ne vidim vzroka, zakaj ne bi mogli sedaj stopiti v vrste jn storiti naše delo, kajti naša dolžnost nas veže, da storimo sami sebi dobro. Težko nam je, toda čutimo pa, da je nekaj za temnimi oblaki, ki drvijo kakor peneča lava proti ubogemu delav-cu. Vidimo neuspeh izrednega zasedanja kongresa in ljudstvo je zelo razočarano. Odvisno je od delavca in delavke, kako in kaj nam prinese novi kongres-Sedaj je naš čas dozorel, da dvignemo svoj glas proti tem gospodom, ki nam nočejo pripoznati delavskih pravic. Zato je nujno potrebno, da izvolimo v unijski urad sposobne člane, ki bodo v resnici delovali, da pridemo do zaželjenega cilja. Fisher Body Co. v Clevelandu je leta 1937 skrčila število delavcev v začetku sesone na 1000, pred božičnimi prazniki so jih pa odslovili (Iiyoff) okrog 1800. Tovsrna je počivala od 22. dec. do 5. januarja, ftakor hitro se delavci vrnejo nazaj na delo, jih čaka sopstno razočaranje, ker mnogim sledi ponovna odsloW* tev, in sicer okrog 2000. Sedaj ne slišimo več, da bi mister K n ud »on in mister Sloan pretakala krokodilove solze, kakor sta jih v času zadnje stavke. Dane? U dva gospoda nič ne vprašata, kje bodo dobili ti siromaki košček kruha. Lani sta strašno skrbela, kako se jima ti siromaki smilijo, "ker jim uniji ne pusti delati/' ~ sti delati, mr. Knudson In mr. Sloan?! | Odbor slovenske grupe še enkrat apelira na vee slovenske člane, da se v velikem številu udeležijo seje dne 7. januarja. Aaaa Urbaa. AH poznamo recept za stoletno življenje? (Francoski zdravnik Jean Vignes Rouge» jt izdal knjigo, ki skuia v njej razjasniti h brit. nost dolgega iivljenja.) Moderna medicina je že večkrat sprožil* vprašanje, ali obstoji recept, ki bi po njem lah. ko dočakali visoko starost sto let. Doalej « odgovarjali na to vprašanje zmerom le z od-ločnim 'ns' in zato je toliko bolj zauimivo pre. tehtati življenjske okoliščine današnjjh stolet-nikov. Zdravnik Jean Vignes Rouges je kore. nito prerešetal življenje 400 stoletnikov iz vseh mogočih evropskih dježeJ. Najzanimivejša i* med t^b mnogoštevilnih primerov, je tokrat najstarejša Francozinja Ducassoujeva, ki je pretekli julij izpolnila sto šesto leto. Starki živi v,1}oul9usu; jij^n oče je bil za proviantniki na ladji, ki je prepeljala Napoleonovo truplo % svete /Jelene na Francosko. Takole pravi pravnik Rouges o možno.sti, bi dočakali starost }00 let: "Ljudje, ki dočakajo loti let, so na splošno tisto, kar,, razumemo pod besedo povprečni ljudje. V življenju so le redkokdaj izvršili kakšno nenavadno in za človeštvo važno delo; bili niso nikakšne zamotane narave, saj niso bili niti preveč strastni in ne pretemperament-ni, parfudi sanjači ne. V življenju niso doži-veli nikakšpih mogočnih doživetij, njihova fantazija je zmerna in njihovo častihlepje skromno ; ti stoletniki na splošno niso poznali zavisti, sovraštva, np togote in ne ljubosumnosti. Ljul bežen je v njihovem življenju igrala sorazmerno skromno vlogo. Nasprotno je pa v njihovih naravah dosti mirnega zadovoljstva in nezlomljivega optimizma." Značilno je, da je več ko S0% stoletnikov, ki jih je spoznal francoski zdravnik, živelo v skromnih razmerah, da, celo v pomanjkanju. Med stoletniki je nenavadno malo zastopni-kov duševnih poklicev; skoraj vsi ti ljudje w mnogo in^težko telesno delali. 104 leta stari francoski mornar Yvas Prigent meni, da je dočakal svoja leta zato, ker je 40 let preživel ni _širokem morju; neka tiblandka je zatrjevala, da je živela le ob zelenjavi in siru, medtem ko trdi neki stoletni Skot, da sta mu do visoke starosti pripomogla le kruh in meso, ki ju^ je « slastjo jedel vse življenje. Ne, ni recepta, ki nam bi pripomogel do tolikanj zaželenih 100 let . . . Človek bi lahko živel 125 let Glede tega starega vprašanja je zdravnik dr. Alfred Tschuschner iz Marijinih Lažni i* računal, da bi mogli živeti po 125 let. On sam jih šteje danes že 72, a še vedno prehodi do 60 km na dan. Mož je strasten lovec, kakor so biji njegov oče, stari oče in praded, skoraj 30 let je bil vojaški zdravnik. Podlago za svoj račun je dobil v tem, da ži-vijo toplokrvne živali približno petkrat toliko, koliko znaša njihova pubertetna starostna doba. To je bilo že davno znano. Konj dozori v četrtem letu in živi z lahkoto 20 let, podobno razmerje je pri drugih toplokrvnih živalih. Človek rase do svojega 25. leta, živeti bi moral po istem načelu torej 125 let. Resnica je seveda ta, da umre zelo mnogo ljudi že s 50. letom. Kot zdravnik priporoča Tschuschner za dolgo življenje seveda v prvi vrsti rastlinsko hrano. V nekem svojem spisu je označil redno mesojedstvo za enega glavnih vzrokov, da umirajo ljudje že s 50. letom, da ne dosežejo niti polovice toliko let, kolikor bi jih po naravi morali. On sam je ribe enkrat na teden, v jeseni pa kdaj jerebice. Zlorabe z mesom se ne maščujejo takoj v prvem pokolenju, pač p« v poznejših. f V svojem 32, letu je obolel za angino peeto-ris. Nekemu menihu se mora zahvaliti, da je preživel tedanje težke krize in da se je dokopal celo dp sedanje starosti. V neki strašni noči se je na menihov nasvet odločil, da se mesu odpove. Tudi mleko, jajca, sir in skratka vse, kar prihaja od živali, ne prihaja na njegovo mizo. Kadarkoli je pozneje poskušal, da bi se vrnil k mesojedstvu, se je njegovo stanje poslabšalo, i Iz vseh teh neprestanih receptov za dolgo življenje, ki se sučejo okrog mesne in rastlinske hrane, bi se dalo nazadnje sklepati, ds w ljudje, kl ne prenesejo mesa, kakor so drugI, ki so preobčutljivi za določeno rastlinsko hrsno. Sloviti indijanski poglavar Beli orel, ki je umrl pred kratkim, je učakal še dosti več let nego zdravnik iz Marijinih Lažni, bil je j^rav in močan do zadnjih dni, pa mu ni nikoli padlo na um, da bi se odrekel trsdi-cionalni mesni hrani svojega rodu . .. Na Švedskem zapirajo—kaznilnice ; Vobče je znano, da je število jetnikov sli arestantov barometer za politične in socialne razmere. Cim slabše so politične ali socislne v a* ' ^a ratmer®. več je Jetnikov. V nssprotnem pri- Kdo jim pa letos aritfi I meru pa manj. fivedska, kl Jo vladajo socialisti s kmetiAkim gibanjem, nam nudi prav jasen primer. V vsej Švedski imajo le 2000 jetnikov, ki * večinoma obsojeni sa manjše zločine ali prt-stopke. Med temi jetniki so samo tri žene. V zadnjih šestih mesecih so na Švedskem zaprli šest kaznilnic, ker nI nobenega jetnika v njik Naaprotno pa vemo, da imajo dežele br* politične svobode ali s slabimi socialnimi rs* merami deeettisoče In stotisoče Jetnikov po J* čah in koncentracijskih taboriščih. Opažamo-ds še tudi jsvnost presoj s "razmere" v posameznih deželah po tem barometru. In pr*T ima! Toda, kaj stori, da se stvar izpremem' CktUb "Kako to, da Je URI postal kro-ti te I j slonov T -Najprej Js imel cirkus z bolhami. potlej J« pa posta! kratkoviden." ftETRTEK. 6. JANUARJA iz Jugdslavije PREŠERNOV DOM NAJ ODKUPI MLADINA po šolah bodo zbrali v ta namen 200,000 din jjjjffim""^"*.....*"f................* ■ -------------i----ri----- kjer bo vpepeljeno v krema toriju. Oba moška sta morala takoj iz zabavišča do vozila in naprej v Gradec. Mariborska policija ju je pred odhodom še poučila, da takšne- stvari niso dopustne in da bi morala neprekinjeno nadaljevati vožnjo do Gradca. Tako se je razblinila kopica govoric, ki so v zvezi s tem alarmom mariborske policije krožile vso noč po mestu. —Po Jutru. Cerkven rop hi vlomilci s mo-~ torjem Ljubljana, 21. decembra. Iz Koprivnice pri Podsredi je policijska uprava v Ljubljani prejela brzojavno obvestilo o blagajnik. V Prešernovi rojstni hiši gospodari zdaj potomka Prešernove sestre, vdova z 8 otroki. Pripravljena je hišo z majhnim svetom okrog nje prodati odboru pod pogojem, da ji odbor sezida v bližini novo hišo in ji plača nekaj odškodnine za odstopljeni svet. Odbor je ustvaril načrt, da bi se ta značilna in znamenita gorenjska hiša popravf-la kolikor mogoče v prvotni obliki Opremila naj bi se s pohištvom iz Prešernove dobe in postala majhen muzej. Je sredi, tujskega prometa in jo prihajajo vsako leto obiskovat številne šole in izletniki. V hiši naj bi stanoval samo oskrbnik, postala, pa bi last dravske banovine, ki je pripravljena prevzeti jo v varsfcvo. Izvedba načrta zahteva okrog 200,000 din. Odbor ne želi zbrati denarja h javnih sredstev, ker sodi, da bi počastitev Prešerna bila lepša, če jo izkaže ves narod. Zato je odbor sklenil naprositi po banski upravi vse učitelje in učence šol v dravski banovini, da združeno zbero potrebna sredstva. V dravski banovini je 197,108 učencev, ki spadajo pod prosvetni oddelk. Ce pritegnemo še druga učilišča, se zviša število na okroglih 200,000. Ce da vsak učenec le 1 din. je potrebni denar že zbran. Želja odbora pa je, da je zbiranje povsem prostovoljno, zato naj bi učenci premožnejših staršev darovali za siro-mašnejše. Ena učna ura dne 8. februarja 1038 bo služila vsepovsod predavanju o Prešernu in takrat se bo mladina seznanila z načrtom na zbirko, ki se bo zaključila s 15. marcem 1938. Potem bo kr. banska uprava poslala odboru točno poročilo o uspehu zbirke. Početniki načrta so prepričani, da bo akcija uspela. Vse šole so že prejele obvestilo o tem, kakor tudi predavanja. Prešeren bo prikazan kot mož, ki je pel našemu narodu nesmrtne pesmi, kot prerok, ki je nazdravljal vstajenju Slovanov, a z odkupom njegove rojstne hiše naj bodo poveličani vsi oni naši kmečki domovi, iz katerih so izšli naši najboljši možje. —Po Jutru. Mrlič v avtu, opremljevalca v zabavišču Svojevrsten razburljiv lov je »noči doživel Maribor. Tu se je pojavil skrivnosten avto, ki je moral iz garaže v garažo, ker ni hotel nikdo zanj prevzeti odgovornosti. Cim je mariborska policija doznala za ta skriv-noatni avto, je uvedla preiskavo, ker je domnevala, da je neznano vozilo brez spremljevalcev tihotapsko skladišče ali pa premore dragocen plen kakšne v lom ne tatvine. Vozilo so torej odprli. Pa so se nemalo začudili, ko so v avtu zagledali — mrtvega moškega. Zdaj je posUla zadeva še bolj zmešana. Bilo je treba hitro u-gotoviti, če ni morda mrtvec žrtev kakšnega zločina. Alarmirane so bile vse policijske stražnice, stražniki so švigali po Mariboru, da izsledijo spremljevalce skrivnostnega avtofargona. Naposled so vendar iztaknili v nekem zabavišču dva moška. ki sta dejala, da sta iz Sarajeva. Ob njunem zaallšanju ae Je kmalu vsa zadeva pomirljivo razjasnila. Izpovedala sta, da •ta pripeljala v Maribor truplo nekega trgovca is Sarajeva, ki ta morata od premi ti v Gradec; Ljubljana, 21. decembra. 8. februarja se bomo spet spominjali obletnice Prešernove smrtL Izšla je pobuda za odkup Prešernovega rojstnega doma v Vrbi. Osnoval se je že poseben odbor, ki mu predseduje rektor dr. Rado KuŠej, člani pa so Oton Zupančič, univ. prof. dr. Frank Kidrič, prosvetni načelnik dr. Lovro : Sušnik, dr. Dragotin Lončar, vseuČ. prof. dr. Fran Lukmai* dr. France Koblar jn pj^Fran FK župno cerkev. Tatovi so njo odnesli zlate cerkvene posode in druge dragocene predmete v skupni vrednosti za več ko 20,-000 din. Policija domneva, da so vlomilci pobegnili proti Ljubljani, ali še verjetneje proti Zagrebu, kjer bodo skušali spraviti svoj plen v denaj*. Zadnje čase so na deželi podobni vlomi v cerkve in župniŠča izredno pogosti. Iz Vodic, ^domovine sloveče Johance onkraj Šmarne gore, pa nam poročajo, da je bilo v soboto ponoči v tamošnjl okolici izvršenih nekaj vlomov, pri katerih kažejo vsa znamenja, da so imeli tatovi na razpolago motorno kolo in so na ta način lah-lo v kratkih minutah obredli več vaai. V Mostah pri Ko-mendi so.obiskali mesnico Mihe Koncil je in odnesli precejšnjo zalogo mesnine in nekaj denarja. V Komendi so vdrli v pisarno Mlekarske zadruge, kjer ao vzeli na piko blagajno, v kateri je bilo shranjenih 12,000. din. Zmogli pa so samo leseni del blagajne, v kateri je bilo za nekaj stotakov drobiža. Železnemu delu, kjer je bila glavna vsota, niso mogli do živega. Odtod so pohiteli v Stranje, kjer so vlomili v cerkev In odprli vse nabiralnike, a so našli le skromen plen,—Po Jutru. . Osleparil je stranke In neveeto Proti koncu leta 1933 je nenadno likvidirala tvrdka "Sečko Tekstil" v Mariboru, ki se je bavila z razprodajo tekstilnega blaga iz mariborskih tekstilnih tvornic. Lastnik podjetja, 29-letni trgovec Matija Sečko pa se je odpeljal na Dunaj, ne da bl poravnal svoje obveznosti. Tvrdka "Sečko Tekstil" je bila pred likvidacijo zahtevala od svojih odjemalcev, da morajo naročeno blago vplačati vnaprej. Med drugimi je dne 20. novembra 1983 trgovec Josip Katuna-rlš iz Imotskega naročil pri tvrclki "Sečko Tekstil" blago in vplačal skupnino v znesku 6,585 dinarjev vnaprej. Ker pa kljub Številnim urgencam naročenega in plačanega blaga ni dobil, je zadevo prijavil oblastem, ki so proti pobeglemu lastniku uvedli kazenski postopek. Sečko se je kmalu po begu iz Jugoslavije seznanil na Dunaju z neko Marijo Ogrisovo, od katere je pod pretvezo, da jo bo poročil, izvabil 5,000 avstrijskih šilingov. Zaradi tega se je moral potem zagovarjati pred dunajskim deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 6 mesecev zapora. Ko f HO SVETA je to kazen pred tedni odsedel, so ga avstrijska oblastva izgnala ter ga predala našim obla-utvom. Včeraj dopoldne se je moral Matija Sečko zagovarjati pred malini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zaradi prevare je bil obsojen na 6 ir.jsocev strogega zapora. Pri razpravi s« je izgovarjal, da je bil pač v hudih stiskah. — Po Jutru. Avto z beograjskim trgovcem v potoku Krško, 20. decembra. Pogoste so v naši okolici avtomobilske nezgode, ki jih povzroča poleg neprevidnosti vozača zlasti tudi okolnost, da so banovinske ceste in mostovi tako ozki, da se dvoje vozil ne more srečati. Ena takih hujših nesreč se je pripetila lani pri Pijavškem, ko sta se srečala in na preozkem mostu zadela težka tovorna avtomobila, naložena z vinom in tekstilno robo. K sreči je bila samo materialna Škoda. Te dni se je zgodila zelo podobna nesreča malo više ob Savi na rpostu preko tako svanega Impolskega grabna. Dopoldne, ko je močno deževalo in je padala sodra, sta so volila s osebnim avtom is Radeč proti Krškemu beograjski trgovec Levi Majer in njegov šofer Jovan Uhii. S seboj sta imela precejšnjo količino zlatnine in raznih drugih dragocenosti. Nasproti pa je vozil težak tovorni avto, ki ga je vodil laatnik Mihael Slemenik iz Slovenje-gradca, poleg njega pa je sedel šofer Raj ko Jamnik. Avtomobila sta se srečala sredi 18 m dolgega in dobrih 6 m Širokega mosta, zadela drug v drugega, pri čemer je kratkega potegnil kajpak šibkejši — osebni avto. Slednji je namreč podrl ograjo mosta in se dobesedno prevrnil pet metrov globoko v potok, ki js bil tiste dni močno naraseL Tu js obležal "na hrbtu" in vse štiri kolesa molel iz vods. Neverjetna je prisotnost duha, ki sta jo pokazala beograjski trgovec in njegov šofer, ki sta se znala iz te resnično neprijetne situacije rešiti in iz zaprtega voza skozi deročo vodo potoka priti na suho. Trgovec pa je dobil pri tem živčni šok in je poklical na kraj sam sevniškega zdravnika. Drugih telesnih poškodb k sreči ni bilo. Trgovčev svto menda ne bo več za rabo. Krivdo za nesrečo valita vozača drug na drugega. Vsak trdi, da je vozil zmerna —Po Jutru. O taktu in vljudnosti B Nt* k i varilec je Šel v nedeljo s svojim sinčkom na sprehod. "Očka, povoj mi no," sili v o-četa mali radovednež, "ali sta takt in vljudnost eno in isto?" (♦Nikakor ne, ljubi moj. Takoj ti bom pojasnil razliko. Le dobro poslušaj in razumel boš. On-dan sem Šol popravljat k neki gospe pipo v kopalnici. Kuharica mi je dejala: 'Pojdite naravnost po hodniku, zsdnjs vrata na lavo/ Pridem tjs; odprem vrsta, a glej, kaj zagledam? Gospodinjo, ki se je bila pravkar slekla, Ako bi bil samo vljuden, bi bil rekel: 'Pardon, gospst' Ker sem bil ps takt<*n, sem dejsl: 'Pardon, gospod'I" Ameriški Slovaki silno ogoljufati Tisoč petsto preverjenih za dva milijone dolarjev New York. — Kakor poročajo newyorški listi, so tudi ameriški Slovaki doživeli svojo "Rajsko dolino". Pred nekaj dnevi je policija aretirala 20 oseb, k! so .slovaške delavce v Ameriki, njihove vdove in ainove ter hčere, prevarile za okrog dva milijona dolarjev. Kolikor je doslej znano, je bilo okrog 1500 Slovakov ogoljufanih in polovica teh so revni delavci in revne delavske vdove z otroci. Sleparji, ki so zdaj aretirali, so organizirali veliko slovaško kolonijo 'Slovak Manor' na Long Islandu in ss to kolonijo so pro-dajali stavbišča, ničvredno zemljo, katero so prevaranti kupil/ po 12.06 do $10 aker, toda Slovakom ao jo prodajali po 1350 do $1500 sa stavbišče ali loto. To zemljišče Jo zelo pusto in meri 300 akrov v obsegu. Tam je zdaj postavljenih okrog 50 lesenih hiš novo "kolonije". Prostor se nahaja 45 milj od mesta New Yorka. Glavni sleparji, ki so izvlekli iz ameriških Slovskov — vsllka veČina teh nI sploh videla zemlje, katero je kupila — dva milijona. dolarjev, so: Ethel Smo-lens, stara 40 let; Sanford Gold-ner, njen mož; Jakob Malitorla, solastnik slovaškega lista "Slovak u Americe", ki je priznal, da je prsjsl sto dolarjsv za vsak govor, ki ga je imel pri agitaciji za "kolonijo" in poleg tega Je še delal reklamo v Časopisu. Sleparji so oglalali, da bo "Slovak Manor" — veliko tovarniško mesto, ki bo i kanalom zveiano z Atlantlčnfm morjem in tam bo nova luka za prekomorzke par-nlke; dalje bo tam centfala slovaškega življenja v Ameriki -velikimi šolami, cerkvanii in parki in vsi ameriški Slovaki bodo tamkaj imeli dovolj dela . . . Krojaška unija kri* Oni to odgovorni za po-lota mirovnih pogajanj New York. — dwt»d I*telur«* r*. s k,ure -j,pon,kiuuw ^,n »- * m* - borom za industrijsko orgsnlss cijo", piše Advsnce, glssilo unije Amslgsmated Clothing Wor-kers. "Predstavniki ADF so hoteli, ds ostsne vse tako kakor js bilo pred uetsnovitvljo odfcors CIO. Deset narodnih In mednarodnih unij, ki jih Jo ekaskuti-vs ADF suspendirsls, naj bl as vrnile v federacijo kot grešnioe, 22 drugih, ki so bile ustanovljene pozneje in predstavljajo večino članov CIO, pa naj bl ostalo zunsj. Te bi bile ispostsvljene jurisdikcljsklm sporom, v katerih so voditelji bratovščine tesarjev, brstovščlne elektrlčsrjfv, svese strojnikov in drugih unij ADF veščskl. Poteza nI bila narejena v Interesu enotnosti, kajti s jen cilj js bil razcepitev unij CIO. Velika večina člsnov fede-rscijs In nekstori predsedniki mednarodnih in narodnih unij, državnih delavskih federacij ter drugih centralnih organizacij hočejo enotnost, a so zapleteni v omrežju, ki ga kontrolirajo načelniki poklicnih unij. Manjšo strokovna unijo so brez moči, ksr njih obstoj savisl od velikih. TI imsjo glsvno besedo v skseku-tivnem svetu Amsrlšks dslsvske federseljo iif domlnlrajo konvencije. Članstvo Ameriške delavske foderadjo hoče enotnost, ne pa oni, Id io na vrhu in imajo glavno beeedo." Uvodnik dalj« pravi, "da v takih okolnof jblh odbor CIO ne more Igrati podrejeno vloge. Milijoni delavcev, orgsnlzirsni in neorganizirani, ne morejo ničesar pridobiti, lahko pa Izgubijo vse. Voditelji ADF se držijo starih tršdiclj In oni so odgovorni za razkol v delavskih vrstah." — ~ = —-- ---------------------------- -V-;,.....-,,„ ______ |, WPA sestavlja kazalo priseljeniških prihodov Ns priseljeniški postaji EUls Island VVorks Progreas Administracija izvaja projekt, ki bo v korist ogromnemu številu a-merlških državljanov in priseljencev, ki hočejo postati ameriški državljani. Gre za sestavljanje modernega kartnega kazala (card index), ki vsebuje podatke glede prihoda posametplh P^Uftflfi«y< . Te informacije prepisujejo iz parniških seznamov potnikov (manifestov), del katerih Je obnošen in razpada. Vsak kasalnl listek utegne biti važen za prizadetega posameznika. ki hoče dčbitl starostno pokojnino, ostati zaposlen pri WPA, dobiti sli dršstl svojo občinsko sli ksko drugo jsvno službo, zsprositl zs dršsvljsn stvo ali omogočiti prisslitsv svojih sorodnikov is stsregs krsjs. Zapisi, ki ugotsvljsjo dsjstvs zakonitega prihoda v Združene države, so v tadnjem času postali Jako važni za mnoge oaebe. Sigurnost starih ljudi in bodoči uspeh mladine utegne hiti odvl Kooperacija med e m (M sredi), rt ji v PilUburgfc*. Ps. JsfclsrsŠM Milje as besves- Unije se zavzele za brezposelne člane VVsshltvrton, D, C, -r (FP) -Ugh-dl, ds bo v prlhodnjsm letu prišlo do tesnejše zveso med de-Is vel in farmarji, katerih Interesi so sorodni, so ugodni. Iired-no zassdsnjs kongresa, ki jim ni prineslo nobeno koristi, Jih Je uvorllo o potrebi kooperacije. Pakt, ki Je bil nedavno sklenjen med deUvsko nestrsnksrsko ligo In Fsrmarsko vzgojno In zadružno unijo v 8t. Psulu, Mlnn., je utrl pot koopersclji, Številna znamenja so, ds se bo sedanj s krUs poostrila, 4s kupna sils dsUvcsv in (srrnsr-Jev ponovno padla na nisko točko. Ds je situacijs kritična, dokazujejo odslovitvs delavcev. Leon 11* oder »on, ekonom fede-rslne rsllfne sdmlnistrsclje, v svojem poročilu omenja, ds Je čss dvs milijone delsveev izgubilo zasluiek v zadnjih štirih mesecih, milijon drugih ps bo odstavljenih v prihodnjih dveh mesecih. Dodstno Število brezposelnih, ki so ss pridružili veliki srmsdl delsveev, ksiero Industrije niso sbsorblrsle, pomeni znHUnj«- kupne sile. Brsaposslnl ne morejo kupovati industrijskih produktov in de poljskih pridelkov Brezposelnost Js udsroc ss ds-farse fn fsrmarj*. VeT tfeUv«kIh unij Js že pod vstlo korale«, ds zaščlUJo *vo-Je člsne. ki so izgubiti zaslužek. Ustanovile so posebne odbore, ki bodo gledali, da brezj>oaelni Člani ne bodo trpeli pomanjkanja. Izvajali bodo pritisk ns federalne In državne rellfne avtoritete kakor tu^J na kongres, da se svlša podpora. Od kongresa bodo zahtevali dodatne aproprl aclje za financiranje oskrbe re-vežev. Unije so danes priinane v delavski politiki, ki sta Jo osvojila administracija lu longres. Priznali so Jih tudi nekateri Indue-trljski velikani, ki so pred enim letom kričali, da nočejo imeti nobenega opravks t delavskimi organizacijami. Značilna Izjema med Industrijskimi velikani J« Ford Motor Co., katero Je federalno delavsko razsodišče nedavno obdolžilo kršenja Wag-i ter Je veg a zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja In kolektivnega pogsjanja. Unij9 CIO formira-, Jo inJuiiriJški $vot Lc*JnftqP| Ky.~Tu se bo 10, januarja pričela konvencija unij Odbora za industrijsko organizacijo, na kateri bo ustsnovijen državni industrijski svet CIO. UnJJs imsjo A0.000 čUttov V tej državi In vse bodo zastopane po svojih delegatih na konvenciji. John Bropby, direktor CIO, bo l>osdrsvil delegate ns konvsnci-J|, VVsIter Hmrthurut, a»istent načelnika CIO, Js bil tudi po-vsMJen, naj nastopi kot govornik na konvenciji, .,, 1 IJL, U otroških sat Msjdki Je deset let; zlate ko-drče i ms ifi čisto, nedolžno srce-"Mislim, ds pomagaš mamici, kadar povabi goste na čaj 7" Jo nekoč vpraša starejša gostja. 'O, da, gospa*" ss odreže zlata nedolžnost. Po odhodu gostov preštevam vielaj srebrne žličke." Ali sle naročeni na dnevnik Prosveto? Podpirajte tvoj liti t een od bistvenega koščka legalnega dokaza, ki Js bil doaedaj skrit v masi starinskih papirjev, mnogi izmed katerih so po-stopama postali nečitljivi. Marsikdo, ki je prišel v to ds-žslo kot oth)k4 utegne najti, da mu ja treba podati dokaz o svojem zakonitem prihodu. Od I. 9S8 naprej ss vsaksmu. priss-lencu, ki Js zakonito pripuščen, Izdajajo posebna potrdila, t. iv. lmmlgrant Identification Cards. Ali ako Js treba dokassti zakonit prihod drušine, ki Js prišla preti l ltrjM, treba Je poiskati dokai v parniških manifestih* ki so rsi-porejsni po danu prihoda. Pomota glede dneva prihoda utegne povzročiti dolgo zamudo ali, kskor stvsri dsnss stoje, Je prsv mogoče, ds ss zspls sploh ne more nsjtl. Priseljeniška In naturaliia-cljska oblast, ko Js poivana naj* ti zapis o prihodu, zapravi mnoga časa i Iskanjem. Nikoli ni bilo zadosti uradnikov sli srsd-stsv ns rsspolago, da bi se ta-čelo obsežno delo sestavljanja pravilnega kasala. Projekt indeksiranja, ki if sedaj Isvaja, omogoči oblasti, da bo mogla primerno zadovoljiti rastočemu po vpraševanju po Uklh Informacijah, Prvi zapisi, zs kstsrs ss ss- stavijs kazalo, so oni od 1, 1897 do 1002. Podatki ss popolno-ms prspisujsjo ns moderne rs-fsrenčns ksrts In ts dsl dela mora biti končan do konca 1087. Način indeksiranja Js Isti fons-Učni sistem, ki se rsbl zs zsplse, Prsvoplsne rszllke Istega Imena se vzporejajo, da ae zapisi lažjs vlsgsjo in nsjdsjo. Hllčnl projekti Indekslrsnjs is Izvajajo tudi v drugI pristaniščih prihoda, vštevši Boston, Detrolt, New Orleans In Philadelphia, in to vsled Jsvns potrebe in v pomoč oblsstl, Mnogi nsturslizirsnt držsv-IJsni Združenih držav morajo doKtlkrat doprlneatl dokaz svoje naturalizacije ali naturallia-Cljs staršev. Od I, 1906 Je ns-turalizacljsko postopanje pod nadzorstvom federalne vlade Ih zapisi o tem so izenačeni. Prepisi vseh spisov od I. 1906 tis-prej so v Washingtonu. Pred l. 1906 pa p I, bilo ns itadiorstvs, ns itnsksga nbčlna zapisovanja. Kako, kje In kako točno so se držali zapis), je bilo rszllčno od krsja do kraja. Nekateri taki zapisi se danes težko najdejo. Kazalo teh stsrih zapisov js nujno potrebno in s pomočjo projektov WPA delo ns tem Je bilo v rssličnem obsegu sa početo v rasnih mestih, vštevši Los Angele*, Mora n ton, Boston, BI Paso in Detrolt. VVorks Prugoess Administracija smatra ts projekte kot najbolj vredne I »med svojih "bslo-ovratniških" projektov, sli mogoči so Is tedaj, ko stanje poslenosti Jih sshtsva. ri zapisi, ki se ssdaJ in razpadajo ud sUrosii ifl ri so v vsdni nevsraosti, da ii* bo ogenj uničil. Njihova izguba, ns da bi Mil indeksirani, M po-menjeia tragedijo v življenju mnogih ljudi. n ; - - KI.I S. pbosvflfm f. m. DO0TOJKVSKU: Bratje Karamazovi Kar ae pa tiče gospe Hohlakove same, je bila vsa očarana po mladem motu. "Toliko razumevanja in toliko natančnosti pri takem mladem človeku v naših dneh in vse to ob tako 1*» pem vedenju in tako prijetni vnanjoeti. Pa prsvijo o sedenjih mladih ljudeh, da ničeear ne znajo, tako na primer —" itd., itd. Tako je kar pozabila na "strašni dogodek" in Aele ko se je le spravljala v posteljo in ji je zdajci iznova prišlo na um, "kako blizu ji je bila smrt", je dejsla: "Ah, to je grozno, to je pozno!" A v Um je že zaspala, krepko in sladko da nikoli tega. O takih neznatnih in vzporednih podrobnostih sicer vobče ne bi govoril, ako ne bi bilo to neobičajno srečanje mladega uradnika in še nikakor ne stare vdove, ki eem ga pravkar opisal, posUlo temelj vse ti vlj enake kari-jere tega točnega in veetnega mladega človeka, čeear se spominjsjo in čemur se čudijo v našem mestecu še dsnee ta dan in o čemer utegnemo tudi mi še posebej izpregovoriti kako beeedo, kadar bo naša dolgs povest o bratih Karamazovih končana. rtMst #u> V » II > - 1 Poplak NaŠ policijski načelnik Mihail Makarovič Makarov, podpolkovnik v pokoju, ki je bil dobil naslov dvornega jetnika, je bil vdovec In dober človek. Prišel je bil k nam šele predili—1 leti, a vendar si je bil ie zssluiil obče simpa-tijs, pred vsem zato, ker je "umel zbirati druž-bo." Gostov ni bilo pri njem ne konca ne kraja in videti je bilo, da tudi sam ne bi bil mogel ftiveti brez njih. Vsak dan je moral neizogibno kdo obedovati pri njem, čeprav le dvs ali eden sam, toda brez gostov niti niso sedli za mizo. Prirejal je tudi obede s povabljenimi goeti, s vsakovrstnimi, časih kar nepričakovanimi pretvezami. Jedila, ki so jih podajal^ sicer niso bila izbrana, zato pa oblina, paštete so pii-pravljsll Imenitno, ln če se vina niso odlikovala s kakovostjo, eo zato zmagoval s količino. V vhodni sobi je stal biljard t zelo spodobno opravo, to je, po stenah so visele celo slike angleških dirkalnih konj v črnih okvirjih, kar je, kakor vsakdo ve, neizogibni okras biljardne sobe vsakega samca. Vsak vsčer so kvsrtali, čeprav samo na sni mizici. Toda kaj pogosto se Ja zbrala tudi vsa boljša druiba našega mesta s mamicami in gospodičnami vred, da so poplesall. Čeprav je bil Mihail Makarovič vdovee, jo vendar 11 vel družinsko življenje: imel Ja pri sebi še davno ovdovelo hčer, ki Je bila s svoje strani mati dveh deklet, vnučic Mihaila Makaroviča. Dekleti sta bili ie odrasli In nJUu vzgoja je bila končana; bili sta vssels nravi in ne zoprne vnanjoeti ln čeprav so vsi vedeli, da ne boeta Imeli nlkake dote, sta vendsr prltezali nsšo svetsko mladino v dedkov dom. V uradnih poslih Mihail Makarovič ni bil baš rasborit, toda svoje dolžnoetl ni opravljal niš slabše od mnogih drugih. Ce naj odkrito povemo, je bil dokaj malo naobražen človek in v Jasnosti, s katero ae Je zavedal meja svoje upravne oblasti, celo brezskrben. Nekatere preoenove v sodobnem načinu vladanja mu kar niso šle v glavo; ne baš, da bi bil poveem nesmošen dojeti njihov zmlsel, tods razumeval Jih Je t nekimi, čaaih zelo opaznimi zmotami In to nikakor ne it kake poeebne nesposobnosti s svojo strani, ampak zgolj iz neskrbnost! svo-jegs značaja, ker se kar nI In ni utegnil poglobiti v stvar. "Jas, gospoda, imam bolj vojniško nego grajansko dušo," ae Je Izražal sam o sebi. Celo o točnih oenovah sel jaške reforme el še vedno nekako nI bil pridobil končnega ln trdnega pojma, ampak ae Je seznanjal s njimi tako rekoč od leta do leta ter praktično ln nehote mnošll svoje snanje — pri tem pa Je bil sam vlaatelin. PJotr UJič je s gotovostjo vedel, da bo U ve-čer neizogibno srečal pri Mlhallu Makaroviču koga izmed njegovih gostov, le tega nI vedel, koga. Med tem pa ao v tistem trenutku kakor nalašč sedeli tam pri whistu držsvni pravdnik in naš zemski zdravnik Vsrvinskijj ki je bil šele nedsvno prišel k nsm iz Petrogrsda, kjer je bil s sijsjnim uspehom dovršil študije na medicinski sksdemiji. Nsš državni pravdnik, to je, namestnik državnega .pravdnlka, ki pa so mu vsi nsši ljudje dajali ta naslov, Ipolit Kirilovič, je bil poeeben človek, ne star, komaj kakih pet in trideeet let, toda eilno nagnjen k sušici, pri tem pa oženjen s hudo debelo damo brez otrok, samoljuben in razdražljiv, drugače pa zelo solidne pameti in celo dobrega srca. Zdi se, da Je bila vsa nesreč*.njegovega značaja v tem, da je mislil o sebi nekoliko više, nego so dovoljevale njegove resnične vrline. To Je bilo tudi vzrok, da je bii videti neprestano vznemirjen. Imel pa je vrhu tega še neka višja in celo umetniška nagnjena, tako na primer k psihologičnosti, posebnemu poznanju človeške duše ter posebnemu daru spoznavanja zločinca in njegovega zločina. V tem zmislu se je imel v službi za nekoliko užaljenega in zs postavljenega in je bil zmerom uverjen, da ga Um, v višjih krogih, niso umeli prav oceniti in da ima sovražnike. V mrkih minutah je celo grozil, da uskoči v kazenske zagovorniks. Ob nepričakovanem karamazovskem slučaju zaradi očetomora ga je kar izpreletelo. "Ta stvar je taka, da se utegne razvedeti po vssj Rusiji." A s tem, da to pravim, žs uhajam prej. • V sosednji sobi je sedel s goepodičnama tudi nsš mladi preiskovalni sodnik Nikolaj Parfe* novič Neljudov, ki je bil šele pred dvema mesecema doepel k nam iz Petrograda. Potlej so pri nss govorili in se celo čudili temu, da so se bile vse U osebe na večer zločina kakor nalašč zbrale y hiši predzUvniks izvršilne oblssti. Med Um pa je bila stvar veliko preproeUjša in se je zgodila Arajno prirodno: soprogo IpoliU Klriloviča so že drugi dan boleli zobje, Uko da je vendarle moral nekam pobegniti pred njenim atokanjem; sdrsvnik pa zvečer že po evoji naturi ni mogel sedeti nikjer drugod kakor pri kvartah. In Nikolaj Parfenovič Neljudov je že tri dni preje računal na to, da pride U večer k Mihailu Makaroviču in to tako rekoč iznenada, da mahoma in zvijačno preseneti njegovo starejšo vnukinjo Olgo Mihaj-lovno • Um, da js danes njen rojstni dsn in ds gs Js hoUls nalašč utsjiti naši družbi, ds Ji ne bi bilo treba vabiti vaags meeU ns ples. Ofcfc Ulo ae je veliko smeha namigov na njena leU, češ da se Jih boji izdati In da bo zdaj on, ko ima njeno skrivnost v rokah, še jutri vsem povedal, kako Je, itd., itd. Ljubeanivi mladi človeček je bil v tem pogledu velik porednež, saj so gs bile tudi nsše dsme tako krstile, in videti Je, da mu je to zelo ugajala Sicer pa jo bil iz Jako dobre družbe in dobre rodbine, dobro vzgojen, blagih čuvstev in vslic svoji ušivalski nravi zelo nedolžen in vselej dostojen. Na oko Je bil majhne rasti Ur šibkega, nežnega Uleea. Na njegovih Unkih bledih prstih se js amerom lesketalo po več nenavadno velikih prsUnov. Kadar pa js Izpolnjeval svojo uradno dolŠnost, J s posUl si ls resnoben, kakor da ss uprav svetniško zaveda svojsga pomena in svoje naloge. Posebno ae je odlikoval v tem, kako je umel pri zasliševanju oeupiti ln spraviti v zadrego ubijalce In druge zločince la preprostega ljudatva; In ree Je sbujsl v njih, če Is ne spoštovanja do sebe, pa vsaj nekakšno strmenje. Ko Je PJotr UJM »topil v sUnovanJe policijskega načelnik*, Js kar odrevanel; takoj Je namreč videl, da tukaj le vas vedo, In ras: igralci so blU odložili kvarte, vsi so stali In razpravljali o tem In oslo Nikolaj Parfenovič je bil pritekel od goepodičen In je bil videti bojevit In podjeten da nikdli Uga. Petra Iljl-ča ao sprejeli s nezaslišano novico, da js bil stari Fjodor Psvlovič nocoj resnično umorjen — umorjen In oropan v svoji lsstni hiši. To so bil! zvedeli tik poprej In eioer Ukole: (DaUe srtbsdaiHI 1 Četrtek, g. januarja Ivan Vskt 4 'Tam ▼ časih Črto- • • • (Zgodbica z zleU k slapu Savice) Spomin« 100 letalce Preterneve poami "Krst pri Savici." Tea-Krista ee Je naslonila na čolni ki Je drsel po gladini Blej-skaga Jezera. Z otoka eo ee slišali udarci zvona, Unki. nekako o-troški. vabljivi. "Nekjjo poizveduje aa ljube-sen," je rekla Tea-KriaU in me "ftUje udarce: 'Ljubi — ne ljubi' . . eem pomežiknil z oč- "Najbrte", Je pritrdil* 1W KrisU s nasmehom belih sob. "flaj Js U v življenju važnejše kakor vas drugo. Moški sicer to Uje, v resnici pa prav na tej točki izgubljate glave." "Dokažite**, eem vzbočil - prsi pri vojakih, ko me je po-ftetnJk. Tea-KrisU je poiskala v spominih Prešerne in sadeklsmlra-la: "O, tekaj, ml dopolni proAnJo sne, prod ko w W'nlH Bogomila pravi, "do mi v skrbeh no bo srso vtopijeno. ss prite men* odpovej > motnja vi .. Tripnila je s črnimi očmi in s vražjim zadovoljstvom nadaljevala: . -In Črtomir, ki se junslfo brani, ko Valjhun, sin Kajtlmarn, boj krvavi te dolgo M)« aa krteenebo vor*> . .. Molte na teljo Bogomile stopi s duhovnikom k •lapu tja 8avtes in da krstiti v imenu mu as 'Trojlee . , Nasmehnila se je t» naravnala, oko fotografske kamere na otok. In kakor bi me videla, da hočem odgovorit r, Je nadaljevala: "Hočete še* dok ase? ... Ne trudite se in ne oporekajte. Ce že Prešernu nočoU verjeti, ker je domač človek, pa se spomnlU grške zgodovine ln njene lepe Helene In na Parisa Is Troje. Zato. ker je Pariz pri lepi Heleni Izgubil srce In glavo, eo morali isteaati trojsrfskegs konja." "Zavijam na otok r* je vpra-šal čolnar In Se zaokrrnil čoln proti otoku. "Tee-Krista je bila v svojem ognju In rekla: "Ne mislim poizvedovati aa ljubeaen In po ljubesni". In pogleda vi I me nekako pomenljivo, dodala: "Rajši se peljlva k slapu Savles. Ce sva le na agodovin-skih tleh Krat* pri Savici', ki praznuje letos stoletnico svojega poetenka. in če še tu na dnu Blejskega jezera leži potopljena boginja živa. zakaj bi ne obiskala kraja, kjer Črtomir z Bogomilo 'objel se kot bi bile •n'ga. in ostnn ustne ni botoio spustiti .. .» ter ee tako pokoril njeal volji. Tako bo imel U alet tudi svojevrsten aaključek." Kaj eem hotel? Gledal eem na vrhove snežnikov, ki eo ae dvigali mogočno Um v daljavi, na holmce In hribe, vee eeieno okra-vzpenjajoče ee drug preko dragega, la (topil la čelna. Vlak tam aa poetajl pa Je le V Bohinjski Bistrici Je stal, ko se Je ueUvil vlak. le pripra-vljen avto, kakor bi da naju popelje. Zdrčal Je a nama po lapi cesti, nekoliko valoviti, ia najine oči eo občudovale krasni venec visolrib gora, ki obdaja bohinjsko kotlino. S sivih snežni-kov in planin naju je Um s severa gledal Triglav, sUri očak, ssroozsvestno, a Uko prijazno, kakor bi govoril, da je zadovoljen s svojimi vnuki in pravnu-ki. "Prijetna je vožnja v te j ko-tlini", je rekla Tea-KriaU. "Slikovitost vsensokrog, kakor v panorami. Poglej U, kako se vzpenjajo iznad Umnih zelenih gozdov mnogoliki kipi, kskor bi biH izklesani iz umetnikove roke in posUvljeni na piedestal bohinjskega gorovja. Lisec, gs vi-diUT Vee ovenčan in samosvoj, kakor da je vse njegovo. In Črna prst?" "S Črne prati je krasen razgled", Je rekel šofer. "O, verjamem", je rekla Tea-KrisU. "Zsto je sUl Um Črtomirov grad, . . trdnjava, sidsns ns skalo sivo. fta dandanašnji vidim rssvalbio, ki Ajdovski ae grada« imenuj« — v njoj gledam Črtomirovo lastnino!' "Ali se je kaj spieminilo od tistih dob?" sem vprašal. "Kako mislite", je vprla vame svoje črne oči. rrako. Oznanjali ao: 'LjuM svojegs bližnjegs kakor samega sebe!' in učili, da se mora odpuščati sovražnikom, molili 'odpu-*m naše greha, ^*kor jih odpuščamo mi' . . ." "Z mečem v roki ao oznanjali U nauk", re rekla Tea-Krista. "Črtomir je bil tu zadnji boj, ne boj, mesarsko klsnje, ker je Valj-hun v imenu teh ge&l klal svojega braU zato, ker Je imel pomisleke o resničnosti teh gesel." » • Avto drči skozi vas ob bistri, kakor kristal čisti Sivici. "Ni mar tisti romsntičnl greben tam nekoliko podoben Blej skemu gradu?" je pokazala Tea KrisU. "Da, Solnjak mu pravijo", je odgovoril šofir. "618 m Je visok." ,f Objela naš je samoU. Tiha, nežna, kakor bi prisedla in hotela pripovedovati pravljice Ur nas opospriM m tfato, kakor is smaragda izklesano Bohinjsko jezero. TVar4CrisU, je deklamirala tihim glaaomt 'Premagan pri Bohinjskem tam jes«ru atojl naslonjen na svoj meč krvavi, s očmi vslov globoki brezen meri . in govoriU: "Kskor ogromno zrcala je to jesflva Nasprotni breg, poglejU, ves razdrapan, bajno alikovlt, se zrcali v jezeru od vrha do tal, kakor bi bil narobe poeUvljen in kakor bi bil reeni-čen v Uj svoji etiki. TisU brazgotine v pečinah ao v tem jezerskem zrcalu Še bolj IzrasiU, nekakšna stara mogočnost odseva is njih in se dojema človeka. Resnična mogočnost Uh gora Je v jezerskem zrcalu naravnost povdarjena v mogočnosti, ki ml kar napolnjuje dušo s nenavadnim vellčjem," Tiho js drčal avto naprej. Bilo nam Je tako prijetno, da ava se nehoU prijela za roke in da se nama Je adel* kakor bi bila daleč od vsakdanjosti. Strme peči in nsvpične gore Pršivca, visokega 1716 m, so ss nama zdele kskor zakleti velikani, ki etra lijo svoje palčke, rastressne vsensokrog. Avty> drči pod zelenim baldshinom vejevja, midva! pa se v smaragdnokriaUlnem zrcalu Bohinjskega Jezera raakošno ogledujeva. To Je znameniti divji "Konec Bohinja", Je rekel šofer in pokazal navpične sUne Kormače, ki ga oklepajo v polkrogu z drugimi strmimi visokimi gorami. "Kako Je neki veliko to Bo-hlnjeko jezero?" J# vprašala Tea-KrisU In naravnala oko fotografske kamera nanj. "Površine ima nekako šeet ln pol kilometrov," Je rekel šofer. To Je. kakor pravda, največje stelno jezero v Škraplji. Dolgo je štiri kilometre, največja glo blna Je petnajat metrov." Gledali %mo amaragnato vodo svU ps Js drčal dalje, zdaj nekoliko zmanjšal svojo brzino Šofer Je vprašal: "8te ee le kdaj voaili tod o-krog? Na primer, kadar jesero smrzuje?" . mora biti zanimivo?T Je vprašala Tea-KrisU "Povejte, povej U", ee je ču-| diia Tea-KriaU. "Da," je govoril šofer. "Jezero ima, ko zamrzuje. svoj koncert. Led je instrument, na katerega igra. Ko zsfmrzuje, nssta-jajo namreč dolge razpoke na ledu. Skoraj vsako minuto se oglaša led z jekoro in pokanjem, posebno ponoči. To pokanje ledu odmeva kakor tuleče grmenje, zvonkojeldeno. zamoNclozstegk* drhUjoče in se odbija od gor^ da se čuje kakor nekak svojevr-sUn skord. Nensvaden koncert." "Peeem narave, sils njenega hrepenenja po prenovi jen ju, po pomladitvi, kakor pri človeku, ki je naleUl na prezgodnjo zimo,'* je pripomnila Tea-Krista. "Pogledal sem jo in nisem vedel odgovora. e Po cesti čez most in preko lepe, čisU Savice In po logu za krajem pod orjsškimi pečinami in strminami Pršivca sope pod baldahinom drevesnih vej položno navkreber avtomobil. Tam šumi potok, v katerem hrumi voda iz velikega slapa izpod stene Pršivca. • 'To še ni izvir Savice", je pojasnil šofer. "To je samo odtok po lesenem jarku izpeljane vodne elle, ki je napeljana po cevi bohinjsko električno centralo. Tam, vidite", pokazal Je s roko "drli čez Komarčo h koči pri Triglavskih jezerih." ZaviH smo čez most potoka Velike Savice in se usUvlli ns msM gozdni ravnini Kopišča. "Sama bukev in gaber", je rekla Tea-Krista. "Vmes jelke, vae starinske, po tleh pa razmetano skalovje v divji simetriji, ka»-kor da so se tu sa kratek čas kopali gorski velikani." Popravila si je črne lase in vprašala: "Kako daleč je do slapa Savice?" "Petnajst minut", je odgovoril šofer.' e Strm breg. Med drevjem stopava kvišku preko moetička čas Malo Savico s vso rszjedeno strugo, v kateri leže razmeUne obršene in iabičane skale, da človeku nehoU smilijo In se ga poiašča nekaka tesnoba. Vedno višje se spenjava, sapa pohaja, pljuča love zrak. Slap nekje šumi, kakor bi klical. Na levo J« globoka, divja globina, prepad ves razdrapan, z gnijočim listjem pokrit. Ce pogledsš v globino, se ti zavrti v glavi. Se nekaj v zemljo vseksnfh stopnic, še malo napora. Noga zasadi korak in—na mestu sva. Pred nama, kakor bi odrezal, globina. Ozka pot, stopnice v globino k tolmunu, v katerega ne-presUno, noč in dan, dolbe belo-bisernl snop slapa 8svlce. Nasproti, iz stene Kofcna£e, kip kakor mleko iz materinih prsi, Savica, vsa razpenjanj in polz z neverjetno vrtoglavostjo po steni v tolmun. Tam gori, nekje daleč, sa triglavska snolnica preteka i z čistih gorskih sedmero jezer. Iz zadnjega, Črnega J ra, ki je v Kormači, v višini 1840 metrov, ae nenadoma skrije, odhiti po kratki podsemel js ki poti In v višini 806 metrov spet na dan plane ia skriU zijalke tam v steni Kormače. V dveh srebr-nočiatih curkih drevi čez 60 m visoko steno, kakor vrela voda kipeč, v temen, selenomoder tol mun. Odtod pa brzi v šumni h slapovih mogočno dalje v doli no, v Bohinjsko jesero. Stopala svs v globino po oa-klh, v zemljo vsekanlh, le pre-oej ishojenlh stopnicah. Hlad nama Je stopil nasproti, naju Je objemal, nams segal v roke, se dotikal obraza ln brezobzirno silil pod obleko. "Kakor v ledenici", Je rekla Tsa-Krista in se tesneje ssvila v plašč. "CudovlU tesnoba ss me loteva pri tej grmeči pesmi slapa In hkrati nekako zadovoljstvo, da eem delce te mogoteoetl." Obrnila Je oko fotografskegs aparate k slapu In pripomnila: "Veliko črko A piši slap po pečini. Kakor bi hotel vsemu avetu povedati: 'Alfa asm Bohinjskemu jeeeru'." Pritisnila Je na vzvod, in oko kamere Je ujelo trenutek srebr-nočistega slapa Savice. "Razumem", eem rakel, "pod to veličino, lepoto in romantiko, tej mimiki silnih akordov, Otroci v tovarni konzerv v Tezaan. Tezaa Je ena izmed držav, ki so proti odpravi otroškega dela v industrijah. 'pri Slapu tekal jutra je Savie« vesel« ali žalostna novica . .. Slap pa grmi mu na uteaa, poalute, kak akal« podkopuj« in drevesa . . Tiho, s poudarkom mi je segla besedo Tea-Krista: 'Molte v njo prošnjo Črtomir privoli, s duhovnom bližs alspu aa Savica . . / Za trenutek je obmolknila, njene oči so me pogledale in rekla je s povdarkom: 'Domu ja Bogomila Ha k oteta, nič več a« niata videla na svetu'." Čutil sem, da me je hotela izzvati in sem zadeklamiral s pa-toeom: T3" btto pač j* ▼ tietih teath Črte-/ mira, , a nama, menim, nič n« bo ovira Naglo se je sklonila, zajela z roko vode in mi jo zlila v obraz. Takoj sem si izposodil Prešerna in povedal: 'Č« vi telite biti Bogomila, Črtomir pač netem biti jaz, nečem, da bi me kratila, n«tem, da bi s tem isgubU vas." Hotela je zajeti vode, prešerno je