515
Kmetijstvo.
Gospodarske stavbe.
Vsako posestvo mora imeti primerno število gospodarskih stavb. Preveč stavb je gospodarju v škodo, ker povzročajo preobilo troškov za popravljanje in vzdrževanje, kakor tudi za zavarovanje proti ognju. Nepotrebne stavbe torej znižujejo vrednost posestva in večkrat se priporoča, da takove stavbe podremo, če jih ne moremo prodati.
Na samem ležeča zložena posestva prodajamo s stavbami vred, razkosana posestva pa večjidel prodajamo na drobno, kos za kosom, stavbe pa tudi posebej. Pri prodajah na drobno plačujejo nam včasih zemljišča po jako visoki ceni, to opazujemo navadno v zelo obljudenih krajih, kjer si prebivalci na leto kaj malo prihranjujejo s pridnostjo, varčnostjo in s postranskim zaslužkom. S prihranjenim denarjem plačujejo nakupljena zemljišča potem v tri do petletnih obrokih in sicer z vštetimi obrestmi ali brez njih.
V malo obljudenih krajih, kjer je dovolj zemlje kupcev pa ne za posamezna zemljišča, prodajajo cela po-sesva, to je s stavbami vred.
Gospodarske stavbe same na sebi ne donašajo ni-kakega dohodka. Vendar so za gospodarstvo neobhodno potrebne, da spravljamo vanje živino, pridelke in drugo. Ker prizadeva zgradba in vzdrževanje stavb mnogo troškov, jih sploh smatrajo za gospodarsko breme.
Če pri nakupu kakega posestva vrednost stavb posebej določujemo, kako je treba isto prav za prav odšteti od zemljiščne vrednosti. Že so stavbe v dobrem stanju, najbolje storimo, da jih popolnoma prezremo, v dotičnem računu in določimo vrednosti zemljišča, če pa so stavbe v slabem stanju, ali če jih ni dovolj in je treba novih zgradeb ali obilih poprav, moramo za to potrebne troške
516
odšteti od vrednosti zemljišča. Pri nakupu posestva moramo namreč vselej zahtevati za gospodarstvo potrebne stavbe.
Ni hočemo n. pr. kupiti na samem 10 ha zemlje, ki je rabila dosihmal za pašnik, ter hočemo narediti iz nje lepo posestvo, če računamo, da bi nam v polje predelan pašnik dajal po odbitku vseh troškev pridelovanja na leto 30 fl. čistega dohodka od 1 /la, tedaj bi dobili od 10 Aa 30 fl. na leto. To polje bi nam torej dajalo recimo 4o/o obresti od zemljiškega kapitala, ki je potemtakem vredno 7500 fl. Ali v sedanjem stanju ni teh 10 ha vredno še 7500, kajti treba je še pred vsem gospodarskih stavb, da dosežemo čisti dohodek v znesku 300 fl. Če zgradimo potrebne stavbe za 3500 fl., vredna je zemlja tornj le 4000 fl. Za to ceno n. pr. si kupimo teh ha zamlje. Ako smo zgradili za 3500 fl. potrebne stavbe, pašnik pa predelali v rodovitno polje, nam doa naša v resnici 300 fl. čistega dohodka na leto. Ne smemo torej misliti, da nam daje le zemljišče samo ta dohodek kot 4<^/o obresti do 7500 fl. in da je torej zemljišče ta denar vredno, celo posestvo pa da po všteti vrednosti stavb v znesku 3500 fl. torej skupaj 11.500 fl vredno. To ni res, kajti zemljišča nam dajejo navedeni dohodek le združena s stavbami. Brez teh bi ne dosegli takšnega vspeha. Zemljišč ostanejo torej le 4000 fl. vredna.
Pri razprodaji zemljišč na drobno ne jemljemo gospodarskih stavb v poštev, v tem tiči tudi vzrok, da je mogoče posamezna zemljišča veliko draže prodati. Kupci posameznih parcel imajo že potrebne stavbe, če je v teh za spravljanje pomnoženih pridelkov dovolj prostora, plačajo zemljišča po pravi vrednosti, ne da bi odštevali obresti od stavbenega kapitala ali troške za potrebne poprave ali zavarovalnino proti ognju.
Trdno zidane stavbe so najbolj trpežne, pa tudi najdražje take stavbe pa preoblože posestvo z visokimi obrestimi. Ker je kapital po 6^1^ obresti splača že v 20 letih, je primerneje graditi manj trpežne in cenejše stavbe.
Če staneio n. pr. stavbe, ki trpe po 100 let, 5000 fl. stavbe pa, katere je treba čez 50 let na novo zgraditi, le 2500 fl. znašajo običajne 5^0 obresti od prvih (5000 fl.) v 50 letih 12.500 fl. od teh pa le 6250 fl. Potemtakem si prihranimo 6250 fl. obresti, od katerih lahko porabimo 2500 fl. za nove stavbe. Ta vzgled jasno kaže, kako tratimo denar z dragoconimi stavbami.
Gospodarske stavbe graditi je namenu primerno brez nepotrebnih kotov in nerodnih hodnikov, zavarovana naj so pred ognjem in prepihom. Sredi stavb naj je dovolj prostrano dvorišče. Zaradi nevarnosti pred ognjem se priporoča, da ločimo posamezne stavbe, če se vkup drže, z močnim zidom (zid proti ognju,) kterega je treba vzdržavati v dobrem stanju.
Z ozirom na zdravstveno stanje ljudi in živalij je treba skrbeti za primerno zgradbo stanovanj in hlevov. Hiša mora biti postavljena na najbolj suhem mestu, za-varovarem  in  priležnem  prostoru in spravljena, kar se
da namenu primerno. Sobe naj so prostorne, ne prenizke in okna ne premajhna. Stanovanju najbližje naj stoje hlevi in žitnica. Prav primerno je za kmetije, če je hlev prizidan neposredno k stanovanju, tako da je vse pod eno streho. Kakor to nahajamo v mnogih, zlasti gorkih krajih, koder po zimi sneg visoko zapade, iz stanovanja je potem mogoče naravnost v hlev. Iz hleva naj se gnojnica hitro odteka. Hlev mora biti tudi primerno visok ter imeti zadosti oken, ktera naj se po potrebi odpirajo, da se živina varuje obilo vročine in mrazom ter da ima vedno svežega zraka.
Skednji in kozolci naj se napravljajo bolj proč od hiše zaradi večje varnosti pred ognjem.   Veliko podkapje
pri  gospodarskih   stavbah   n^m  rabi kaj dobro namestu kolnice (srpe) za spravljanje orodja.   Pod to lahko zape*
Ijemo tudi na hitroma polne vozove,   če spravljamo seno
ali žitno snopje ob nenadni plohi.
Gnojišče   naj bo na primernem  mestu  dvorišča, iz kterega naj se pa odtekata deževnica in kapnica. Ridno (planirano)   in  deloma   tlakano dvorišče,  ktero se lahko snaži, je največ vredno.   Prav je tudi, da imamo iz stanovanja razgled po celem dvorišču.
Gospodarske stavbe naj stoje ob vozni poti  in,   če le  kaže,   sredi   posestva,  ker  se s tem prihrani veliko časa in dela.   Poleg tega Je važna tudi kakovost stavbenega prostora. Stavbišče mora biti suho in trdno, umetne utrdbe so dragocene, na vlažnih mestih so pa stavbe ne le manj trpežne, temveč tudi nezdrave za ljudi in živali. Potem mora biti stavbišče tudi zavarovano   pred  povod-njimi.    Dvorišče  mora biti  zadosti   veliko, da je dovolj prostora za vsa opravila. Velikost dvorišča se pred vsem ravna po obsežnosti polja in po številu živine. Po navadi obsega dvorišče toliko prostora, kolikor zavzemajo gospodarske stavbe.
Kar zadeva popravo in vzdrževanje stavb se moramo ravnati strogo po načelu, da je treba vsako najmanjšo škodo takoj popraviti, kajti iz malih škod nastanejo z vakim dnevom večje. Velike shode pa se popravljajo veliko dražje. Neobhodno potrebno je tudi, da zavarujemo vse stavbe proti ognju.