občina kr$ko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic sej zborov SO Krško V sredo, 15. decembra 1982, ob 15. uri bosta pričela svojo 8. sejo ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (sejna dvorana B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (sejna dvorana C), svojo 9. sejo pa ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A). Vsi trije zbori bodo imeli na dnevnem redu: — Določitev predloga dnevnega reda — Potrditev zapisnika zadnje seje zbora — Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 — Predlog odloka o sekretariatu Skupščine občine Krško — Predlog odloka o svetu občine — Predlog odloka o ustanovitvi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v občini Krško — Vprašanja in predlogi delegatov oziroma delegacij Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta imela na dnevnem redu: — Predlog izhodišč za sestavo proračuna občine Krško za leto 1983 — Predlog odloka o zazidalaem načrtu za območje Leskovec-Gmajna — Predlog odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev vrednosti za razlaščeno stavbno zemljišče — Informacija o družbenem dogovoru o reševanju romske problematike v občini Krško — Predlog sklepov za izdajo soglasij k statutom Osnovne šole Koprivnica, Glasbene šole Krško, Občinske raziskovalne skupnosti in Delavske univerze Krško Zbor združenega dela bo imel na dnevnem redu še: — Predlog družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za izdajo monografije Kozjanskega odreda Tekmovanje v vlečenju vrvi na Pionirjevih igrah (foto: G. Rovan) V tej številki objavljamo nekatere rezultate tekmovanj DSI. SREBRNI JUBILEJ Šolskega centra Krško Pred 25 leti je v Krškem pričela delovati Tehnična srednja šola Krško. Sedanji in nekdanji učitelji in učenci bodo srebrni jubilej proslavili v petek, 17. decembra 1982, ob 16. uri v Delavskem domu Edvarda Kardelja Krško, kjer bo osrednja prireditev tega pomembnega dogodka. Istega dne bo še dvoje športnih tekmovanj, posvečenih proslavi 25-letnice krškega Šolskega centra, kot se je do nedavnega imenoval. Ob 10. uri bo dvoboj šahovskih ekip učencev in učiteljev te šole, ob 12. uri pa bo v leskovški športni dvorani rokometi]} turnir, na katerem bodo po/ag ekipe jubilantov nastopite se srednješolske ekipe Šolskega centra Brežice, Tehniške šole Celje in Srednje šole tehniških usmeritev Novo mesto. Sekretariat skupščine Osnutek odloka so obravnavali vsi trije zbori na svoji seji 25. oktobra 1982 in ga sprejeli v predloženem besedilu brez pripomb, zato je tudi besedilo predloga odloka ostalo nespremenjeno. Kot je bilo že v obrazložitvi osnutka povedano, so s tem odlokom novelirana samo nekatera določila oziroma so usklajena s spremembami in dopolnitvami republiškega zakona o sistemu državne uprave v SRS ter statutom in poslovnikom občine. Predvsem je s predloženim odlokom določeno, da se sekretariat oblikuje kot samostojna organizacijska enota in izključna strokovna služba občinske skupščine. Delovna skupnost sekretariata pa bo svoje samoupravne pravice uresničevala skupaj z drugimi delavci občinskih upravnih STRAN 2 »NAS GLAS« St. 19, december 1982 organov na podlagi »Samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju samoupravnih pravic, obveznosti, odgovornosti in drugih vprašanj skupnega pomena« in drugih samoupravnih aktov. V skladu s 55. členom zakona o sistemu državne uprave (Uradni list SRS, št. 24/79) pa bo v soglasju s predsedstvom skupščine do konca leta 1982 sprejet »Pravilnik o sistemizaciji del in nalog sekretariata« kot osnovnem organizacijskem samoupravnem aktu. Glede na to, da k osnutku ni bilo danih nobenih pripomb in tudi normativno-pravna komisija ugotavlja njegovo skladnost z zgoraj navedenim zakonom, statutom občine in poslovnikom skupščine, Predsedstvo predlaga zborom, da sprejmejo »Predlog odloka o sekretariatu Skupščine občine Krško«. IZ PREDLOGA ODLOKA Sekretariat opravlja naslednje naloge: 1. Sodeluje pri pripravi sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles in zagotavlja strokovno in drugo pomoč delegatom v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije; opravlja strokovno delo pri oblikovanju in uresničevanju programa dela skupščine, njenih zborov in delovnih teles; skrbi za pošiljanje sprejetih dokumentov v skupščini in njenih zborih in spremlja njihovo uresničevanje; skrbi za pravočasno izdelavo in objavo strokovnih gradiv ali njihovih dopolnil in dodatnih pojasnil na zahtevo skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter delegatov; pripravlja osnove za ustrezna poročila o delu skupščine ter aktivnosti delegatov v njej; daje strokovna mnenja v zvezi z uporabo določb poslovnika skupščine; zbira in vodi S spremembami in dopolnitvami Statuta občine Krško, ki jih je občinska skupščina sprejela na seji svojih zborov 30. 3. 1982, je bil uveden tudi »-Svet občine« kot institut v političnem sistemu. Medtem ko so sveti v republikah in federaciji opredeljeni z ustavo kot družbena telesa, doslej v občinah »sveti« niso obstojali. V okviru usklajevanja občinskih statutov z ustavnimi amandmaji pa je republiška konferenca SZDL dala pobudo za ustanovitev tovrstnih svetov tudi v občinah. Tako je v 189. členu Statuta občine Krško dana pravna osnova za sprejem občinskega odloka, s katerim se v skladu z omenjenim členom statuta opredeljuje njegova družbena funkcija in vloga ter do- evidenco delegatskih vprašanj in skrbi za njihovo pravočasno posredovanje pristojnim organom ter za objavo in posredovanje odgovorov na delegatska vprašanja v skladu s poslovnikom skupščine; skrbi za pošiljanje in objavo sprejetih dokumentov v skupščini in spremlja uresničevanje sklepov skupščine, njenih zborov in delovnih teles; opravlja strokovne in druge naloge za predsedstvo in delovna telesa skupščine, če akt o njihovi ustanovitvi ali drug akt skupščine ne določa drugače; zagotavlja strokovno, organizacijsko in administrativno pomoč skupinam delegatov za zbore republiške skupščine in delegatom zveznega zbora Skupščine SFRJ, skrbi za izvajanje odloka o občinskih odličjih ter opravlja strokovne in druge naloge, potrebne za nemoteno delovanje skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter občinskih družbenih svetov. 2. Skrbi za pravočasno in kvalitetno obveščanje delegacij, konferenc delegacij in delegatov, o delu skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter pri tem sodeluje z IN-DOK centrom in sredstvi javnega obveščanja, skrbi za redno in pravočasno izdajo delegatskega gradiva skupščine ter vodi dokumentacijo o delu skupščine, njenih zborov in delovnih teles. Medsebojni odnosi ter pravice in dolžnosti med sekretariatom in IN-DOK centrom v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka se opredelijo s sporazumom. 3. Opravlja strokovna in druga opravila za potrebe skupščine na področju mednarodnega in medobčinskega sodelovanja; protokolarne zadeve ter strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki jih določajo poslovnik in drugi akti skupščine oziroma jih naloži predsednik ali predsedstvo skupščine. loča organizacija in način delovanja Sveta občine. Ob tem je treba posebej opozoriti na to, da z ustanovitvijo Sveta ne gre za oblikovanje nekega novega organa bodisi v okviru skupščinskega sistema ali družbenopolitičnih organizacij. Statut občine v 189. členu izrecno določa, da je »Svet občine politično posvetovalno telo, ki obravnava vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine«. Temu je sledil tudi predlog odloka, ki opredeljuje njegovo družbeno funkcijo kot politično posvetovalno telo brez kakršnihkoli pravic odločanja. Na vprašanje, kaj je ter kakšen je namen in cilj Sveta občine in tudi ali je takšno telo v občini potrebno, imamo prepričljiv odgovor v določilih 4. in z njim neposredno povezanega 6. člena predloga odloka. V 4. členu navedena splošna kadrovska načela so po svoji vsebini izhodišče za sestavo sveta, kar je še posebej konkretizirano z »omejitvenimi« kriteriji, navedenimi v 6. členu. 4. člen Za člane Sveta so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi zaslužni javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih, z delom ali prispevkom na področju znanosti in kulture, dali in dajejo pomemben prispevek h graditvi in razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem in uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter h krepitvi njene obrambne sposobnosti in neodvisnosti. 6. člen Član Sveta ne more biti hkrati funkcionar v občinski skupščini in njenem izvršilnem in upravnih organih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih, v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij in tudi ne osebe, ki so v rednem delovnem razmerju. Določila teh dveh členov so izredno pomembna predvsem zaradi političnih ciljev, ki se želijo doseči z ustanovitvijo in delovanjem Sveta občine. Gre namreč za to, da se z vključevanjem v Svet občine zadrži organizirana povezanost teh zaslužnih kadrov z družbenimi dogajanji v občini. Poleg tega so to kadri, ki lahko še vedno s svojimi bogatimi družbenimi in življenjskimi izkušnjami pomagajo pri razreševanju določenih ali občih vprašanj in problemov splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. Izvolitev v Svet občine pomeni tudi posebno družbeno priznanje tem kadrom za njihovo dosedanje delo in jim obenem daje možnost, da po svojih močeh še vedno aktivno sodelujejo v družbenem življenju. Politično-posvetovalna funkcija se izraža tako, da Svet obravnava vprašanja in daje svoja mnenja in predloge v zadevah, ki so navedene v 1. in 3. člena 1. člen Svet občine (v nadaljnem besedilu: svet) je politično posvetovalno telo občine Krško, ki obravnava vprašanja samoupravnega sociali- PREDLOG ODLOKA O »SVETU OBČINE« Svet občine St. 19, december 1982 »NAS GLAS* STRAN 3 stičnega razvoja in druga vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine ter daje o njih mnenja in predloge. 3. člen Člani sveta spremljajo družbena dogajanja, uresničevanje socialističnega samoupravnega sistema ter družbeno-ekonomskega razvoja in družbenih odnosov v občini Krško ter druga aktualna vprašanja iz 1. člena tega odloka. To svojo funkcijo pa Svet uresničuje na svojih sejah, lahko deluje v ustreznih delovnih skupinah ali pa z neposrednim angažiranjem svojih članov pri razreševanju posameznih vprašanj. Pri opredeljevanju materialnih okvirov razvoja občine Krško izhajamo iz sprememb globalnih stopenj rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja, ki smo jih določili v Analizi spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Krško za obdo*bje 1981 — 1985, predvsem pa iz možnosti in pogojev, ki jih ima združeno delo naše občine v letu 1983. Na osnovi teh izhodišč predvide- V skladu z namenom, cilji in družbenim statusom je zelo pomembno tudi vprašanje kandidacijskega postopka, ki se vodi v okviru občinske konference SZDL, izvolitev članov Sveta pa je v pristojnosti občinske skupščine. Temu so sledila tudi določila o pristojnosti za sklicevanje sej Sveta, kar je opredeljeno v 7. členu odloka. 7. člen Sejo Sveta skliče predsednik občinske skupščine na podlagi sklepa Predsedstva skupščine, na predlog Predsedstva občinske konference SZDL ali na lastno pobudo. Član Sveta ima pravico dati pobudo za sklic seje Sveta in predla- vamo poprečno realno rast družbenega proizvoda, ki je spodnja meja planske obveznosti, katero bomo morali doseči. Odločilen vpliv na uresničevanje materialnih okvirov bo imelo izvajanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino. S pravilnim odnosom do dela in sredstev in z uresničevanjem politike gospodarske stabilizacije bo možno v letu 1983 doseči naslednje materialne okvire razvoja: gati vprašanja, ki naj se obravnavajo v Svetu. Pobudo in predlog se da predsedniku občinske skupščine. Sejo Sveta vodi predsednik občinske skupščine ali član predsedstva, ki ga pooblasti predsedstvo skupščine. Za sklic in potek seje Sveta se smiselno uporabljajo ustrezna določila poslovnika občinske skupščine. S sprejemom in uveljavitvijo tega odloka občinska skupščina ne sprejema nobenih novih finančnih obveznosti, zato se v skladu s Poslovnikom skupščine odlok lahko sprejme v enofaznem postopku. POLITIKA USMERJANJA GOSPODARSTVA V IZVOZ ZA ZAGOTAVLJANJE NADALJNJE RASTI PROIZVODNJE IZVOZ: Zaostreni pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu z osnovnim poudarkom in zahtevo za čim večji devizni priliv na področje konvertibilnih trgov narekujejo nujnost, da predvsem organizacije združenega dela, ki planirajo svojo proizvodnjo, katera temelji na uvozu, zastavijo intenzivno aktivnost za preusmeritev svoje proizvodnje V izvoz. Zato je temeljna naloga vseh organizacij združenega dela, da na področju zunanje trgovinske menjave v maksimalni možni meri povečajo izvoz in zmanjšajo uvoz, ki ga lahko nadomestijo z domačimi surovinami, reprodukcijskimi materiali, in ob uporabi domačega znanja. Predvsem tiste organizacije združenega dela, ki ustvarjajo manj kot 10-odstotni delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku oziroma, ki se vključujejo pretežno v izvoz na področje kliringa, morajo povečati delež konvertibilnega izvoza. Temeljni nosilci za področje izvoza: na konvertibilno področje Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, Metalna — TOZD TGO Senovo, Kovinarska Krško, 2ito — TOZD Imperial Krško, Labod — TOZD Libna Krško, Lisca — TOZD Šivalnica Senovo, SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor Krško, SOP Krško, Mercator — Hoteli gostinstvo — TOZD Hotel Sremič Krško, Novoles — TOZD Bor Krško, Novoles — TOZD Lipa Kostanjevica, Transport Krško, Novoles — TOZD Sigmat Brestanica, Iskra — TOZD IE Kostanjevica, Mercator — TOZD Agrokombinat Krško, GG Brežice — TOZD Bohor Senovo in TOZD Gozdarstvo Kostanjevica; na klirinško področje so usmerjeni še: delno Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, Labod — TOZD Libna Krško, Iskra — TOZD RASTI V LETU 1983 GLEDE NA LETO 1982: gospodarske občine SR brez NE z NE Slovenija realna nomi- realna nomi- realna nomi- nalna nalna nalna družbeni proizvod 2 22,4 17,3 40,8 1,6 21,9 fizični obseg ind. proiz. 1,2 1,5 rast zaposlenih M 1,4 1,1 sredstva za osebne dohodke 12,3 12,3 12 deflator družben, proizv. 20 20 20 zaostajanje osebne, skupne in splošne porabe za nominalno rastjo dohodka 45 70 45 OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V LETU 1983 Resolucija: leto 1983^/ Krškem V PLANE VGRADITI USMERITVE IN NALOGE DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE! Iz osnutka dokumenta navajamo nekatera predvidevanja: Z resolucijo delovni ljudje in občani opredeljujejo temeljne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in izvajanje družbenega plana v letu 1983 in prevzemajo svoj del odgovornosti za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog in ciljev. Zato je dolžnost predvsem vseh temeljnih nosilcev planiranja, da v plane za leto 1983 vgradijo usmeritve in naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Temeljni cilji v družbenoekonomskem razvoju občine Krško bodo v letu 1983 naslednji: 1. povečanje izvoza blaga in storitev ter novo vključevanje v izvoz predvsem na konvertibilno področje, 2. povečanje proizvodnje, 3. zmanjšanje in uskladitev vseh vrst porabe z dohodkovnimi možnostmi. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1983 STRAN 4 »NAS GLAS* Št. 19, december 1982 IE Kostanjevica, Lisca — TOZD Šivalnica Senovo, SOP Krško. -D JURO SALA J«: Na področju papirne industrije bo potrebno zastaviti aktivnosti za doseganje čim večjega fizičnega obsega proizvodnje, s posebnim poudarkom na doseganju kvalitete, ki pogojuje večje doseganje novo-ustvarjene vrednosti v izvozu, pri tem pa je potrebno aktivirati vse notranje rezerve in ustvariti pogoje za stalno učinkovito gospodarjenje ter za razširjeno reprodukcijo. Nadaljevati bo potrebno s prizadevanji, da bi na osnovi samoupravnega združevanja sredstev za investicijske naložbe izboljšali ekonomski položaj delovne organizacije, kar je nujno zaradi ugotovljene iz-trošenosti osnovnih sredstev in zastarele tehnologije, ki bi lahko povzročila resne motnje v proizvodnji in pri preskrbi tako domačega trga kot tudi pri večjem vključevanju v izvoz. Poslovne banke bodo za uresničitev investicijskega programa skupaj s Tovarno celuloze in papirja D j uro Sala j poiskale vse možnosti za pridobitev investicijskih sredstev iz širšega slovenskega in jugoslovanskega prostora. Nadaljevati bo potrebno s prizadevanji za dolgoročno zagotovitev potrebnih energetskih virov, surovin in reprodukcijskega materiala. Zagotovitev potrebnih energetskih virov bo Tovarna celuloze iskala tudi v okviru notranjih strokovnih rešitev v smislu izboljšanja lastne energetske bilance. KMETIJSTVO: Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v 1983. letu bo potrebno: — v okviru celovitega programa za povečanje proizvodnje pripraviti programe setve oziroma proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin in zagotoviti njihovo izvedbo s samoupravniim sporazumi, spreje-(nadaljevanje na 9. strani) tirni v združenem delu in skupnostih za preskrbo; — pravočasno oskrbeti proizvodnjo z reprodukcijskim materialom, vključno z nujnim obsegom uvoza za proizvodnjo gnojil, sredstev za zaščito rastlin in zdravil za potrebe veterinarstva, rezervnih delov za potrebe veterinarstva, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo ter z gorivi; — vzpodbujati organiziranje različnih oblik sodelovanja in povezovanja proizvajalcev v smislu racionalne uporabe dela in sredstev; — izdelati agrokarto in v družbeno organizirano proizvodnjo vključiti neobdelane in slabo obdelane površine; — posebno pozornost bo potrebno posvetiti slabo obdelani in neobdelani zemlji v hribovitih predelih in z dodatnim regresiranjem regresiranja repromateriala, oprostitvijo družbenih obveznosti in drugimi stimulacijami ohraniti kmetijsko proizvodnjo in poseljenost teh območij ; — pospešeno izvajati melioracije, komasacije in odkup zemljišč v skladu z opredeljeno dinamiko; — organizirati kmetijsko proizvodnjo na saniranih zemljiščih gramoznic; — izdelati poseben program proizvodnje mleka in mesa, ki bo opredeljeval obveznosti proizvodnih organizacij s področja predelave in prometa hrane, potreben obseg investicijskih naložb in intervencijskih sredstev za vzpodbujanje proizvodnje in odkupa; — intenzivirati aktivnost za večje vključevanje v izvoz; v povezovanju SIS za preskrbo v večjih potrošniških središčih pridobivati sredstva in jih usmerjati v primarno kmetijsko proizvodnjo v občini; — kadrovsko izpopolniti kmetijsko pospeševalno službo in zagotoviti, da bo le-ta izvajala svoja opravila in naloge prvenstveno na intenziviranju primarne kmetijske proizvodnje. Gena razlaščenih stavbnih zemljišč Skupščina občine Krško je dolžna vsako leto sprejeti ODLOK O DOLOČITVI OD POVPREČNE GRADBEBNE CENE, KI SLUZI ZA DOLOČITEV KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE. Bistveni člen v predlogu novega odloka pravi: Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbnd zemljišče: a) povprečna gradbena cena za 1 m1 stanovanjske površine, brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča znaša 18.889,05 din b) odstotek od povprečne gradbene cene znaša za: — območje urbanističnega načrta mesta Krško z Leskovcem 0,7 %, — ostala območja občine Krško 0,6 %. Odškodnina za kvadratni meter razlaščenega zemljišča bo torej znašala na območju mesta Krško z Leskovcem 119,20 dinarjev, za ostale kraje pa 102,20 dinarjev. PRIZNANJE IN ZAHVALA Predsedstvo Skupščine občine Krško je na svoji seji obravnavalo in zelo pozitivno ocenilo nedavno gostovanje mešanega pevskega zbora »Sangerkranz-Frohsinn« iz Obrigheima. Z njim se je začela uresničevati vsebina letos spomladi podpisane listine o prijateljstvu in sodelovanju med obema občinama in potrdila njuna medsebojna pripravljenost za razvijanje vseh možnih oblik sodelovanja tudi na drugih področjih. Predsedstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile v dneh gostovanja stkane pristne prijateljske vezi med gosti in gostitelji zlasti v družinah gostiteljicah. To je še posebej omogočilo gostom, da se neposredno seznanijo z našim družbenim sistemom, z našimi ljudmi in življenjem pri nas. Tudi obsežna in zahtevna organizacija sprejema, namestitve in bivanja ter koncertnih in drugih prireditev je odraz izjemne angažiranosti organizacij in posameznikov. Ob teh ugotovitvah in z namenom, da se to sodelovanje in prijateljstvo še naprej utrjujeta in poglabljata, Predsedstvo Skupščine občine Krško izreka PRIZNANJE IN ZAHVALO kulturnim društvom in institucijam, delovnim organizacijam in skupnostim ter družinam in posameznikom, ki so dali neprecenljiv delež pri organizaciji in izvedbi gostovanja mešanega pevskega zbora »-Sangerkranz-Frohsinn« iz Obrigheima in s tem prispevali k vzpostavljanju trajnih odnosov dobrega sodelovanja in iskrenega prijateljstva med prebivalci obeh občin. PREDSEDSTVO L- St. 19, december 1982 NAS GLAS« STRAN 5 Reševanje romske problematike INFORMACIJA O DRU2BENEM DOGOVORU O REŠEVANJU ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI KRŠKO Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Krško bosta na seji 15. decembra obravnavala tudi informacijo Izvršnega sveta SO Krško o družbenem dogovoru o reševanju romske problematike v naši občini: Osnutek družbenega dogovora o reševanju romske problematike v občini Krško je skupščina občine obravnavala na vseh treh zborih dne 26. 7. 1982 in ga dala v javno razpravo, ki je trajala vse do prve polovice meseca novembra. V času javne razprave sta bili dani samo dve pripombi, ki sta upoštevani v predlogu družbenega dogovora, ne spreminjata pa vsebine dogovora. Izvršni svet je predlog dogovora obravnaval na seji dne 11. 11. 1982 in pri tem zavzel stališče, da je dogovor med vsemi odgovornimi nosilci izvajanja programov na področju romske problematike potreben, kajti le na skupno dogovorjenih osnovah in s skupnimi prizadevanji in aktivnostmi bo dosežena realizacija že sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti in sklepov občinske skupščine z dne 24. 7. 1981. Izvršni svet namreč ugotavlja, da se ti problemi ne izvajajo, zlasti je pereč problem zaposlovanja Romov. Tudi v letošnjem letu ni bilo doseženih nikakršnih uspehov, čeprav so bili organizirani razgovori z odgovornimi idelavci v (OZD in z Romi). Romi so pokazali interes za zaposlitev za nedoločen čas, OZD pa jih niso pripravljene sprejeti v delovno razmerje zaradi dosedanjih izkušenj. V letošnjem letu je bilo na 16 objav v OZD prijavljenih 28 Romov, v delovno razmerje pa sta bila sprejeta le dva. Problemi so tudi na drugih področjih, zato je Izvršni svet predlog dogovora o reševanju romske problematike podprl in ga posredoval vsem podpisnikom dogovora v obravnavo in sprejem. Pri tem pa IS ocenjuje, da ni potrebno, da je podpisnik dogovora občinska skupščina, saj je za stanje tudi na tem področju v občini odgovoren izvršni svet, ki bo kot podpisnik dogovora skrbel za izvrševanje nalog pri reševanju romske problematike, le-te pa temeljijo na programu socializacije Romov in zagotavljanju osnovnih socialnovar-stvenih in zdravstvenih pravic po ustavi in zakonih. O reševanju te problematike bo izvršni svet vsaj enkrat letno poročal skupščini občine. Novi porotniki PREDLOG SKLEPA O IZVOLITVI SODNIKOV POROTNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA NOVO MESTO Iz obrazložitve dokumenta, ki naj bi ga 15. decembra sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Krško, povzemamo: Zakon o rednih sodiščih zahteva ob vsaki sodni razpravi prisotnost sodnikov porotnikov, ki jih izvolijo skupščine občin, katerih področje s svojo dejavnostjo pokriva Temeljno sodišče. Predlagatelj kandidatov za sodnike porotnike je OK SZDL. Z izvolitvijo predlaganih kandidatov soglašata tudi koordinacijska odbora za kadrovska vprašanja pri MS SZDL za Dolenjsko in Posavje, zato komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri Skupščini občine Krško predlaga delegatom zborov skupščine, da jih izvolijo za sodnike porotnike Temeljnega sodišča Novo mesto. Za območje občine Krško bo predvidoma izvoljenih 90 sodnikov porotnikov: Bizjak Lojze, Breznikar Anica, Dru-govič Anton, Gabrič Jože, Hartman Ladislav, Hribar Stane, Koštomaj Jože, Kranjčevič Vinko, Kolar Er-na, Kostevc Viktor, Koritnik Anton, Marki Lado, Marjetic Terezija, Pire Bogomil, Pregl Herman, Pavliba Kristjan, Stanko Leopold, Serbec Zvonko, Sibila Stojan, Urh Zdenka, Zupančič Milka, Zabkar Jože, Mirč Albin, Znideršič Vinko, Pavliha-Cvetko Antonija, Uršič Franc, Strok Štefan, Gračner Franc, Curhalek Franci, Kordelc Martin, Polovic Milan, Gregorčič Simon, Pleterski Alojz, Stampfelj Marija. Vidmar Rado, Zupevc Stanislav, Preskar Ivan, Omerzu Vojko, Cemič Ivan, Božič Albin, Pire Jože, Koritnik Marija, Jesenšek Peter, Sintič Milena, Španovič Helena, Ferlin Franc, Ziberna Miroslav, Femec Anton, Pustoslemšek Mojmir, Koprivnik Anica, Sterban Bronislava, Rozman Janez, Savnik Kristina, Alegro Vera, Dobrave Nataša, Resnik Nada, Mižigoj Darko, Mirt Ivan, Planine Ivanka, Zupančič Rudi, Robek Romana, Vukčevič-Kofol Cvetka, Toplak Bruno, Babic Tončka, Gabrič Rezika, Keše Niko, Pavlic Eda, Zupančič Jože, Dornlk Mihaela, Zvar Vesna, Banič Jože, Gale Zvonko, Gerjevič Anica, Kerin Tone, Poljšak Franc, Agrež Ladislav, Arko Alojz, Drofenik Franc, Guček Zinka, Ku-kovičič Jože, Longo Zofka, Molan Anton, Moljk Edvard, Petan Pavle, Pire Justin, Pire Marija, Račič Marija, Račič Jože, Vladič Dušan, Uršič Janez, Zuraj Milan. SKLEP O IZVOLITVI SODNIKA TEMELJNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU Vsi trije skupščinski zbori bodo 15. decembra predvidoma izvolili za sodnico Temeljnega sodišča v Novem mestu MIRO TOMOVlC, roj. JAVORIČ, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom, ki je že opravljala dela in naloge sodnika na enoti Temeljnega sodišča v Krškem. SKLEPI O IZDAJI SOGLASIJ K 4 STATUTOM Normativno — pravna komisija pri Skupščini občine Krško je na podlagi 238. in 239. člena poslovnika Skupščine občine Krško obravnavala statute OSNOVNE SOLE KOPRIVNICA, GLASBENE SOLE KRŠKO, 'DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO in OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI /KRŠKO in ugotovila, da so bile nekatere določbe statutov nepravilne Komisija je predlagala spremembe teh določb. Ker so statuti že dopolnjeni in usklajeni s pripombami komisije, bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti 15. decembra predvidoma sprejela ustrezne sklepe o izdaji soglasja k navedenim statutom. ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU LESKOVEC — GMAJNA Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti naj bi 15. decembra predvidoma sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU LESKOVEC — GMAJNA. Osnutek zazidalnega načrta, ki ga je izdelal projektivni biro SAVAPROJEKT KRŠKO je bil na osnovi sklepa Izvršnega sveta v javni razpravi, organizirana pa je bila tudi javna obravnava o dokumentu. Območje, ki ga obravnava predlog zazidalnega načrta Leskovec-Gmajna, meji na južnem delu na cesto Leskovec — Senuše in predstavlja nadaljevanje obcestne povezave. Na obstoječem zemljišču stojijo štiri enodružinske hiše, sicer pa se koristi kot kmetijska površina. To območje je z Urbanističnim načrtom Krškega predvideno za stanovanjsko pozidavo. Predlog zazidalnega načrta predvideva zazida-vo stanovanjskih hiš (enodružinskih) v dveh vrstah z vmesno dovozno potjo. Število novih objektov je 13. V zazidalni dokument je vključena tudi trgovina dnevne oskrbe. STRAN 6 »NAS GLAS« St. 19, december 1982 Izvajanje ZZD ? PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI KOMISIJE ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Občinska skupščina prejšnjega mandata je leta 1977 s sklepom ustanovila komisijo kot delovno telo skupščine z namenom, da spremlja izvajanje zakona o združenem delu, ki pa se ni v zadostni meri uveljavila predvsem zaradi nedorečene vsebine dela. V Sloveniji pa je bilo celo več primerov, da so to komisijo celo ukinili. Ob pripravljanju poslovnika občinske skupščine pa se je komisija odločila, da spričo pomembnosti delovnega področja te komisije ne bi ustanovili s poslovnikom, temveč s predloženim odlokom. Pravna osnova za sprejem odloka je v točki c) člena 156. statuta občine, da »zbori skupščine enakopravno sprejemajo odloke, ki se nanašajo na ustanavljanje komisij, odborov in drugih delovnih teles občinske skup-ščine*>.Ta odločitev pa je povezana z vsebino 23. člena statuta občine, ki vsebuje osnovne opredelitve in načela zakona o združenem delu, pri čemer občina kot družbenopolitična skupnost uresničuje svoje izvirne pravice in obveznosti na vseh področjih, ki zadevajo pristojnost občinske skupščine. Na takšno opredelitev nalog opozarjajo tudi stališča in sklepi zborov Skupščine SR Slovenije, sprejeti na podlagi obravnave izvajanja zakona o združenem delu. S tem, ko je komisija z odlokom ustanovljena kot delovno telo občinske skupščine, je dan samo večji poudarek področju, ki ga pokriva, oziroma namenu in pomembnosti, zaradi katerega se ustanavlja. 3. člen Komisija v skladu z intencijami iz 2. člena tega odloka in v okviru svojega delovnega področja opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja izvajanje zakona in njegovo neposredno uresničevanje pri uveljavljanju samoupravnega položaja in družbenih odnosov delavcev in delovnih ljudi v vseh organiziranih oblikah združevanja dela in sredstev; — daje pobude in konkretne predloge za rešitve, ki bi prispevale k hitrejšemu razvoju družbenoekonomskih odnosov na načelih svobodne menjave dela in enotnosti jugoslovanskega trga ter opozarja na odstopanja od teh načel; — daje pobudo in predlaga organizirano družbeno dejavnost za samoupravno sporazumevanje in družbeno odgovarjanje ter spremlja izvajanje in predlaga ukrepe zoper kršilce dogovorov In sporazumov; — daje pobudo in predlaga organizirano družbeno dejavnost za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter spremlja izvajanje in predlaga ukrepe zoper kršilce dogovorov in sporazumov; — sproža in vzpodbuja ustrezne dejavnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter vpliva na druge subjektivne sile, ki so odgovorne za izvajanje zakona; — spremlja in daje pobude za učinkovitejše delovanje samoupravne delavske kontrole in za nenehno krepitev samoupravne in neposredne osebne in družbene odgovornosti pri izvajanju zakona; — samoupravnim organom v združenem delu in občinski skupščini predlaga ukrepe za popolnejše izvajanje zakona v skladu z začrtano politiko, načeli samoupravne socialistične demokracije in cilji, določenimi v razvojnih planih; — obravnava in daje mnenje v primerih, ki neposredno zadevajo izvajanje zakona; — spremlja in opozarja na dosledno, pravočasno in objektivno informiranje delavcev in delovnih ljudi v združenem delu in v skupščinskem delegatskem sistemu o vseh vprašanjih, ki so pomembna za samoupravno odločanje; — poroča občinski skupščini, zlasti zboru združenega dela o stanju v zvezi z izvajanjem zakona, o svoji dejavnosti in ukrepih iz svoje pristojnosti; — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina ali narekujejo razmere. Iz predlagane vsebine 3. člena predloga odloka je razvidno, da ne gre samo za sistematično in stalno spremljanje izvajanja ZZD. Funkcija komisije je in mora biti usmerjena tudi na ustvarjalno aktivnost, na sprožanje in dajanje pobud ter konkretnih predlogov za hitrejše uveljavljanje zakona o združenem delu v vseh samoupravno organiziranih oblikah. Z doslednejšim izvajanjem ZZD bo tudi hitreje uveljavljen samoupravni položaj delavcev in delovnih ljudi, od tega pa je odvisna tudi stopnja razvitosti družbenih odnosov na vseh področjih. S tako opredeljenimi nalogami je komisiji dana ustrezna usmeritev za uresničevanje vsebine njenega dela, kar bo hkrati omogočalo tudi njeno večjo aktivnost. Za uspešno delo komisije pa je zelo pomemben tudi organizacijsko -kadrovski sestav, predlagan v 6. členu, po katerem naj bi poleg delegatov zbora združenega dela skupščine bile ustrezno zastopane tudi vse družbenopolitične organizacije, pri čemer je bila upoštevana analogija kadrovske sestave komisije republiške skupščine. Tudi s tem je dan poudarek pomenu in namenu te komisije. 6. člen Komisija ima predsednika in 8 članov, ki jih voli občinska skupščina. V komisijo se izvolijo 3 člani izmed delegatov zbora združenega dela, 2 člana na predlog obbčinske-ga sveta zveze sindikatov ter po 1 član na predlog OK ZKS, OK SZDL, občinskega odbora ZZB NOV in OK ZSMS. S sprejemom tega odloka občinska skupščina ne sprejema nobenih novih finančnih obveznosti, medtem ko so stroški sklicevanja sej komisije kot delovnega telesa minimalni. Akcija NNNP — Posavje '82 (foto: V. Podgoršek) POPRAVEK INFORMACIJO NA ZADNJI STRANI — NAŠEGA GLASA ŠT. 19 — Z NASLOVOM: »ZARADI ZAMUDNIKOV MANJ PLINA« SMO NATISNILI SE PREDEN SMO DOBILI NOVO. NAJNOVEJŠI PODATKI POVEDO, DA IMA M-PRESKRBA OD 13. 12. 1982 DALJE NA ZALOGI DOVOLJ PLINA. TO OMOGOČA NORMALNO PRODAJO! VSAK KUPEC LAHKO VZAME ENO JEKLENKO PLINA. ČE SE BODO PONOVNO POJAVILI PROBLEMI PRI OSKRBI S PLINOM, BODO PRODAJALNE OBNOVILE SISTEM DELITVE NA PODLAGI ŠTEVILK. O TEM BOMO OBČANE POSEBEJ OBVESTILI. PRIČUJOČO INFORMACIJO SMO PREJELI ŠELE POTEM, KO JE BIL — NAS GLAS — ŽE V TISKU. ZATO JO NISMO MOGLI UMAKNITI TEMVEČ JO PREKLICUJEMO. ZA NELJUBI PRIPETLJAJ SE OPRAVIČUJEMO. Za M-Preskrbo Dornik Franc St. 19, december 1982 »NAS GLAS« STRAN 7 Delo Izvršnega sveta 16. REDNA SEJA: NAJAKTUALNEJŠE — NAČRTOVANJE ZA PRIHODNJE LETO Za petek, 19 novembra, je predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinko Bah sklical 16. redno sejo tega organa z naslednjim predvidenim dnevnim redom: Potrditev zapisnika 15. redne seje IS Predlog dgovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985 (Poročevalec št. 17) Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Poročevalec št. 19) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 — 1985 in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v letu 1983 (Poročevalec št. 21) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 (Poročevalec št. 19) ter izhodišča za sestavo resolucije občine Krško v letu 1983 Predlog za izdajo zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 z osnutkom zakona (Poročevalec št. 19) Osnutek zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1983 (Poročevalec št. 19) Poročilo o izvajanju stališč in sklepov SO o samoupravni organiziranosti osnovnega šolstva Predlog sklepa o zagotovitvi potrebnih količin pogonskih motornih goriv v občini Krško Informacja o prekinitvah dela Predlog ugotovljenega sklepa o delegiranju v občinski komite za družbene dejavnosti Evidentiranje člana IS v KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Imenovanje komisije za spremljanje uresničevanja resolucijskih usmeritev in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in 1983 Imenovanje člana v delovno skupino za pripravo predloga sistema financiranja Posavskega veterinarskega zavoda Brežice 17. REDNA SEJA: OBRAVNAVA GRADIV ZA SEJO SKUPŠČINE V četrtek, 2. decembra, je imel Izvršni svet SO Krško 17. redno sejo, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško Iza obdobje 1981 — 1985 v letu 1983 2. Izhodišča in smernice za sestavo proračuna občine Krško za leto 1983 3. Ocena javnih obravnav zazidalnih načrtov in spremembi zazidalnih načrtov 4. Predlog odloka o zazidalnem načrtu Leskovec-Gmajna 5. Predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razčlaščeno stavbno zemljišče 6. Predlog družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za izdajo monografije »Kozjanski odred« 7. Ugotovitve in predlogi komisije za spremljanje uresničevanja resolucijskih usmeritev in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in 1983 industrijo, da je bil fizični obseg proizvodnje za 4,3 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Prihodki, doseženi na tujem trgu, so porasli bolj kot celotni prihodek, vendar je stopnja pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem področju — po podatkih periodičnih obračunov — slaba, saj znaša 78,5 odstotka. Akumulativna in reproduktivna sposobnost se je poslabšala. Sredstev za akumulacijo je bilo — v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem — ustvarjenih 87 odstotkov, sredstva za reprodukcijo pa so bila sicer večja za 18 odstotkov, vendar lahko ugotavljamo, da smo — če jih primerjamo z rastjo celotnega prihodka — ustvarili premalo sredstev za krepitev materialne osnove dela. Negativni finančni rezultat so izkazale 4 OZD (45.949.000 din), poleg tega pa nekatere OZD niso mogle formirati skladov oziroma so formirale le delno sklad za stanovanjske potrebe in rezervni sklad. Stanje je predvsem zaskrbljujoče na področju gradbeništva (SGP Pionir). Potrebno se bo dogovoriti za ustrezno izvajanje ukrepov sanacije, da se negativni finančni rezultat ne bo povečeval in da bo zagotovljena zaposlenost delavcev. Ekonomičnost poslovanja je v upadanju, saj je vsakih 100 dinarjev porabljenih sredstev dalo lani še 37,2 din celotnega prihodka, v letošnjih prvih devetih mesecih pa le 35,7 din. PODROČJE NEGOSPODARSTVA Sredstva skupne porabe se v devetih mesecih niso oblikovala po predvideni dinamiki, zato je pričakovati, da prilivi sredstev ne bodo zadostovali za pokrivanje načrtovanih programov. Samoupravne interesne skupnosti so v devetih mesecih letos dosegle le 69 odstotkov realizacije priliva sredstev. Najnižji odstotek realizacije prihodkov sta imeli skupnost socialnega skrbstva in kulturna skupnost. Samoupravne interesne skupnosti so izvajalcem zagotovile sredstva: za izvajanje dogovorjenih nalog, zato so bili na nekaterih področjih družbenih dejavnosti odhodki večji od prihodkov (občinska izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, telesnokulturna skupnost, zdravstvena skupnost). Navedene SIS izkazujejo ob koncu letošnjega tričetrtlet-ja 17.642.057 din nekritih dohodkov. PODROČJE SPLOŠNE PORABE Priliv prihodkov proračuna je bil glede na časovno dinamiko nekoliko višji, vendar so v njem tudi sredstva za samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini, ki se preko proračuna usmerjajo na račun sklada. Razporeditev proračunskih sredstev se je v devetih mesecih odvijala izpod predvidenega plana (71,5 %). Gospodarjenje I. Izvršni svet SO Krško je na svoji 17. redni seji obravnaval devetmesečne rezultate gospodarjenja. Iz sejnega gradiva, ki je naslovljeno kot UVOD k OSNUTKU RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V LETU 1983, povzemamo nekatere ugotovitve. PODROČJE GOSPODARSTVA Devetmesečni obračun gospodarskih gibanj v občini kažejo, da se je celotni prihodek gospodarstva povečal za 27 odstotkov in je skoraj na ravni dosežene rasti v SR Sloveniji, primerljivi dohodek pa je večji le za 23,8 odstotka, medtem ko je znašala rast v SR Sloveniji - IX. 1982 26,8 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se v letošnjih devetih mesecih v strukturi celotnega prihodka povečali delež nabave vrednosti prodanega blaga, materialnih stroškov in amortizacije po predpisanih stopnjah, zato se je delež doseženega dohodka zmanjšal in je nižji od načrtovanega. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal v globalu v primerjavi z enakim obdobjem lani za 2,4 odstotka, kar je z 1 odstotek več kot v republiki. Realizirano je 71,3 odstotka letnega plana. Če izvzamemo OZD, ki so prestrukturirale proizvodnjo oziroma povečale kapacitete, ugotovimo za ostalo STRAN 8 »NA8'OXA'S*- St. 19, december 1982 Sprememba delovnega časa Izvršni svet SO Krško, Občinska konferenca SZDL Krško in Občinski svet ZSS Krško so 3. decembra poslali vsem delovnim organizacijam v občini Krško dopis naslednje vsebine: S skupnim ciljem boljše izkoriščenosti delovnega časa in uresničitve (opredelitve) ukrepov gospodarske stabilizacije ter težnje po večji prilagojenosti obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v mesecu oktobru priporočil delavcem v TOZD, kmetijskih zadrugah, delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da izvedejo premik delovnega časa. Da pri tem ne bi prišlo do večjih motenj in problemov, je Izvršni svet SO Krško imenoval delovno skupino, ki je evidentirala probleme, ki se pojavljajo ob prehodu na premik delovnega časa in na osnovi teh ugotovitev predlagala ustrezne rešitve. Cilji, ki jih s tem želimo doseči, so predvsem ekonomske narave. Gre za boljšo izkoriščenost delovnega časa, večjo izrabo delovnih sredstev in hkrati večjo prilagojenost obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov. Te cilje naj bi dosegli z boljšo organizacijo dela, večjo delovno disciplino, stimulativnej-šo politiko delitve osebnih dohodkov, podaljševanjem obratovalnega časa, pa tudi z oživitvijo nekaterih možnosti, ki jih naša zakonodaja dopušča, pa ostanejo kljub temu neizkoriščene kot npr. neenakomerna razporeditev delovnega časa tekom leta, reguliranje obratovalnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti itd. na osnovi samoupravnih sporazumov s samou* pravno interesno skupnostjo ter sveti potrošnikov, določanje krajšega delovnega časa od polnega pri opravljanju posameznih del in nalog itd. Vse te namene naj bi vi. fazi najcelotneje uresničili z organiziranim prehodom na delo v času dnevne svetlobe povsod tam, kjer delo poteka v eni izmeni. S tem bi za približno 70% zaposlenih delavcev v SRS izpolnili predpostavko, ob kateri so šele dani pogoji za optimalno izrabo delovnega časa v smislu večje intenzivnosti dela. To bi ob organizacijskih spremembah ter boljši prilagoditvi obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov nedvomno imelo pozitivne posledice tudi na boljšo izrabo delovnih sredstev. Premik delovnega časa v čas dnevne svetlobe je utemeljen zlasti iz naslednjih razlogov: 1. Opravljanje dela bi se prilagodilo »krivulji pripravljenosti na delo«. Fizična človekova pripravljenost za delo je različna po posameznih urah dneva in tudi po posameznih dnevih v tednu. Spremembe znotraj 24-urnega časovnega ritma so individualno sicer različne, vendar imajo nekatere skupne karakteristike— pripravljenost za delo v toku dopoldneva raste, doseže nek maksimum in nato proti popoldnevu pada, popoldne pa ponovno zraste. Ta drugi maksimum ni več tako visok kot dopoldanski. Po doseženem popoldanskem maksimumu krivulja ponovno pade. Izhajajoč iz teh dognanj bi bilo treba v primerih opravljanja dela v eni izmeni, ko lahko čas opravljanja dela prilagodimo krivulji pripravljenosti za delo, prilagoditi tudi odmor za malico oziroma kosilo v čas, ko je vrednost povprečne krivulje za delo najnižja. 2. Posodabljanje režima delovnega časa bi pomenilo tudi prehod na ustreznejše prehranjevalne navade (delavci začenjajo delati brez zajtrka, ker vstajajo prezgodaj) s ciljem zmanjšanja obolevnosti in smrtnosti, pa tudi ustreznejši način življenja nasploh. 3. Doseženi so bili tudi nekateri, čeprav po ocenah minimalni prihranki pri porabi električne energije. Osnutki resolucij pozivajo vse organizacije združenega dela, da analizirajo svoje pogoje in možnosti in ugotove način za povečanje produktivnosti dela, za uvajanje elastičnih sistemov delovnega časa, za podaljšanje obratovalnega časa in s tem za večjo stopnjo izkoriščenosti družbenih sredstev, naloga pristojnih organov pa naj bi bila tudi v proučitvi možnosti skrajševanja delovnega časa in stimuliranje več-izmenskega dela ob odpiranju novih možnosti za sklepanje delovnega razmerja za nepoln delovni čas. Glede na to, da predstavljajo poseben problem prihodi in odhodi na delo oziroma z dela, predlaga Izvršni svet SO Krško, da delovne organizacije organizirajo pričetek dela oz. zaključek dela tako, kot je mogoče organizirati prevoze. Razpoložljive kapacitete avtobusnih prevozov omogočajo delo (pričetek) v OZD, katerih narava dela je večiz-menska, ob 6. uri, za tiste, kjer delo poteka v eni izmeni, pa ob 8. uri. Pri prevozu na delo se bodo uporabljale enotne vozovnice. Vse OZD in skupnosti, ki delajo v eni izmeni in začno z delom ob 7. uri, premaknejo začetek dela najmanj za eno uro, tiste, ki začno z delom pred sedmo uro, pa za več kot uro. Se večji zamik delovnega časa naj določijo v delovnih skupnostih skupnih služb, če se delo v organizacijah in skupnostih opravlja v dveh ali več izmenah. Delovne skupnosti v okviru družbenopolitičnih organizacij pa naj začetek delovnega časa prilagodijo določbam odloka o razporejanju delovnega časa v upravnih organih. Vzgojnovarstvene organizacije v občini Krško bodo poslovni čas prilagodile potrebam koristnikov uslug, tako da bodo pri ugotavljanju potreb po dnevnem varstvu upoštevale delovni čas obeh staršev. Podaljšano bivanje otrok v vrtcu bo organizirano tisti dan v tednu, ko večina delovnih skupnosti oz. OZD dela v podaljšanem času (npr. v sredo). Osnovne šole bodo organizirale podaljšano bivanje otrok v šoli in po potrebi kosilo. Poslovni čas v trgovinah z živili bo tak, da bo mogoče osnovna živila kupiti v jutranjih in večernih urah oz. ob odhodu na delo oz. z dela. Potrebam delovnih ljudi in občanov bo prilagojen tudi poslovni čas v drugih organizacijah združenega dela, ki so uslužnostnega značaja. Ocenjujemo, da bi lahko z aktivnostmi v zvezi s prehodom na nov delovni čas končali do 20. decembra 1982. Prosimo vas, da nas o vaši opredelitvi obvestite do 20. 12. 1982 in istočasno naročite potrebno število vozovnic iz posameznih smeri za pričetek dela ob 6. uri in 8. uri. Vozovnice naročate na ustaljen način pri Izletniku Krško. Na osnovi vaših naročil bo do 24. 12. 1982 izdelan vozni red prevozov na delo in z dela, ki bo objavljen v izredni številki Našega glasa 24. 12. 1982, veljati pa prične v ponedeljek, 27. 12. 1982. Pred nami je zelo pomembna družbenopolitična in samoupravna aktivnost, zato predlagamo vsem vodstvom osnovnih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnim organom in individualnim poslovodnim organom, da s polno mero odgovornosti, tako osebne kot kolektivne, pristopijo k uresničevanju te naloge in s tem dokažejo pripravljenost za razreševanje in uresničevanje ciljev dolgoročne gospodarske stabilizacije. St. 19, december 1982 -NAS GLAS« STRAN 9 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO: Povišana prispevna stopnja OCENA DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA Občinska zdravstvena skupnost Krško je poslovanje v prvih devetih mesecih letos zaključila z negativnim finančnim rezultatom. Izkazuje izgubo v višini 16.588.092 dinarjev. Vzrok za to nI v prekoračitvi načrtovanih odhodkov, temveč nedoseganje načrtovanih odhodkov. Ob koncu devetih mesecev bi bilo idealno 75-odstotno doseganje letnega finančnega plana prihodkov in odhodkov. Realizacija pa izkazuje 70,1 odstotno doseganje prihodkov in 75,6 odstotno doseganje odhodkov. Znesek odhodkov je skoraj enak načrtovanemu za to obdobje, znatno nižji od načrtovanega pa je realizirani obseg prihodkov. Ob polletju letos so bili po oceni strokovne službe OZS realizirani prihodki enaki načrtovanim, po metodologiji Zavoda SRS za družbeno planiranje pa je OZS Krško ob koncu junija 1982 izkazovala presežna sredstva v višini 3.459.771 dinarjev. Ta znesek je morala OZS izločiti iz svojih prihodkov na osnovi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v 1982. letu. Od 1. avgusta 1982 dalje pa se je ustrezno višini izkazanih presežnih sredstev znižala prispevna stopnja za zdravstveno varstvo in sicer za 0,30: v breme osebnih dohodkov se je prispevna stopnja znižala od 2,23 % na 1,89 % od bruto osebnih dohodkov, v breme dohodka pa se je povečala od 8,42 % na 8,46 °/o od bruto osebnih dohodkov. Skupna prispevna stopnja se je tako znižala od 10,65% na 10,35 %. Znižana prispevna stopnja ni zagotavljala realizacije prispevkov v (nadaljevanje s 4. s,trani) DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško bodo podrobneje opredeljeni v naslednjih dokumentih: 1. Usklajeni plani organizacij združenega dela v SISEOT 2. Program sklada za pospeševanje kmetijstva 3. Programi setve, proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin, program proizvodnje mleka in mesa 4. Program sklada gospodarskih rezerv občine 5. Načrti zaposlovanja za leto 1983 SIS za zaposlovanje in Samoupravni sporazum o sklepanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983 t dogovorjeni višini. Ob koncu meseca avgusta je bila realizacija prispevkov za 1.854.877 dinarjev manjša od načrtovane, ob koncu septembra pa je znašala razlika med načrtovanimi in realiziranimi prispev-; ki že 7.226.627 dinarjev. Zato sta predsedstvo in Koordi-i nacijski odbor OZS Krško na zadnji seji obeh zborov skupščine OZS i Krško predlagala delegatom poviša-s nje prispevne stopnje za 2,5 °/o od r bruto osebnih dohodkov v breme dohodka. Povišana prispevna stop-i nja v zadnjih dveh mesecih letos naj , bi zagotovila realizacijo prispevkov s iz osebnih dohodkov In dohodka v višini, dogovorjeni za leto 1982, ki i znaša 291.186.000 dinarjev. I Se vedno pa ostaja nerešen pro- blem, na katerega je OZS Krško > opozarjala že ob sestavi osnutka fi-i nančnega plana za leto 1982. Razlika med razpoložljivimi sredstvi ter sredstvi, potrebnimi za pokritje programov zdravstvenega varstva v i enakem obsegu kot leta 1981, znaša okrog 30 milijonov dinarjev. V fi- > nančnem planu OZS so zajete obveznosti OZS do izvajalskih organi- i zacij le v obsegu, ki ga dopuščajo razpoložljiva sredstva, medtem ko > so potrebe in zahteve zdravstvenih ! organizacij mnogo višje. t Nezadostna sredstva OZS so i vzrok tudi temu, da se samoupravni sporazumi o menjavi dela z I zdravstvenimi oragnizacijami za le-i to 1982 sklepajo šele ob koncu leta. Problem nezadostnih finančnih sredstev zahteva prerazporeditev — rebalans finančnega plana ter opustitev nekaterih sprejetih nalog. 6. Načrti SIS materialne proizvodnje 7. Načrti SIS družbenih dejavnosti 8. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983 9. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin 10. Dogovor o usklajevanju davčne politike splošne porabe na ravni občin 11. Odlok o proračunu občine Krško V času nastajanja osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško v letu 1983 še vedno niso sprejeti ustrezni dokumenti v fazi osnutkov niti na ravni federacije kot tudi ne v republiki Sloveniji, zato bo potrebno v dokončno izoblikovan predlog Resolucije občine Krško za leto 1983 vnesti ti- ste skupne cilje in ukrepe, za katere se bomo dogovorili na ravni SFRJ in SRS. ••••••••••••••*•*••••*•• DRUŽBENI DOGOVOR O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA IZDAJO MONOGRAFIJE -KOZJANSKI ODRED« Zbor združenega dela Skupščine občine Krško bo na svoji seji 15. decemb. predvidoma sprejel sklep o zagotavljanju sredstev za izdajo monografije -Kozjanski odred«. Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Odbor skupnosti borcev Kozjanskega odreda že vsa leta svojega obstoja vodi aktivnosti pri zbiranju in raziskovanju podatkov o razvoju NOB na Kozjanskem. Rezultat teh prizadevanj je dovolj bogata zbirka dokumentov, spominov, zapisov in fotografij o boju kozjanskega človeka za dosego skupnih ciljev slovenskega naroda v narodnoosvobodilni borbi in socialni revoluciji narodov Jugoslavije. Odbor skupnosti je za to obsežno in odgovorno nalogo zagotovil sodelovanje strokovnih ustanov, med njimi tudi Posavskega muzeja v Brežicah, in priznanih strokovnjakov s področja zgodovinopisja NOB. Te dokaj obsežne priprave pa povzročajo določene stroške, ki jih ni moč pokriti iz sredstev, ki jih skupščine občin več ali manj redno odvajajo za potrebe delovanja svojih domicilnih enot na podlagi družbenega dogovora, zato je odbor skupnosti izdal predlog družbenega dogovora o združevanju sredstev za izdajo monografije -Kozjanski odred«, ki ga je posredoval vsem do-micilnim občinam v obravnavo in sprejem. Monografija bo izšla leta 1985. Potrebna sredstva za pripravo in izdajo pa znašajo po oceni iz leta 1982 620.000 din; vsaka domicilna občina bi morala v letu 1983, 1984 in 1985 v svojem proračunu zagotoviti po 25.833 din, s tem da se sredstva valorizirajo za porast dovoljene programske porabe. Enak znesek pa se predvideva za zbiranje gradiva za strokovno obdelavo delovanja kozjanskega okrožja OF, ki poteka hkrati z zbiranjem monografije ob angažiranju že navedenih institucij in strokovnjakov. »NAS GLAS-« — skupne dele- gatske Informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vornl urednik Ivas Kastellc. — Uredništvo CKZ 12, Krik« tel. 71-768. — Tisk: Papir kan- tekelja Krik«. STRAN 10 »•NAS GLAS« St. 19, december 1982 Občinska kulturna skupnost Za torek, 7. decembra, je bila napovedana 6. seja predsedstva skupščine Kulturne skupnosti Krško, za katero je bila predvidena obravnava plana dela Kulturne skupnosti Krško v letu 1983 ter dopolnitve statuta Kulturne skupnosti Krško in poslovnika o delu skupščine Kulturne skupnosti Krško. O navedenih gradivih bodo razpravljali in sklepali delegati uporabnikov in izvajalcev na seji skupščine Kulturne skupnosti Krško, ki bo predvidoma okrog 20. decembra. Od gradiva, ki smo ga prejeli, objavljamo predlog dokumenta PLAN DELA KULTURNE SKUPNOSTI KRŠKO V LETU 1983 V samoupravnem sporazumu o temeljih Kulturne skupnosti Krško za obdobje 1981 — 1985 so navedene temeljne usmeritve kulturnega razvoja v občini Krško za to obdobje. Usmeritve temeljijo na gospodarskem in družbenem razvoju občine — oba pa sta bila v obdobju sprejemanja samoupravnega sporazuma izredno intenzivna. Zaostrene gospodarske razmere so tudi Kulturno skupnost Krško prisilile, da je šla v temeljito revizijo srednjeročnih planov. Tako se je pokazal velik razkorak med plani in možnostmi, ki so nam sedaj na voljo. Kljub temu bo program dela Kulturne skupnosti za leto 1983 — čeprav močno skrčen — tekel po sprejetem srednjeročnem planu, a bo marsikaj ostalo nerealizirano. Kulturna skupnost Krško bo v letu 1983 podpirala predvsem razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki bodo čimbolj dostopne delovnim ljudem in občanom. Poleg obveznosti, ki jih ima do Kulturne skupnosti Slovenije glede izvajanja, bo Kulturna skupnost Krško delovala predvsem na naslednjih področjih: KNJIŽNIČARSTVO: Na tem področju bo nosilec dejavnosti Valva-sorjeva knjižnica in Čitalnica Krško. Nahaja se v neustreznih, predvsem pa premajhnih prostorih. V teh prostorih bo delovala tudi v letu 1983, saj odpade gradnja II. faze Delavskega doma »Edvarda Kardelja-«, kjer naj bi dobila prostore tudi knjižnica. Kulturna skupnost Krško ji bo v letu 1983 zagotavljala sredstva za osebne dohodke in najnujnejše materialne izdatke, vse drugo (tudi nabava knjižnega fonda pa bo — glede na predvidevanja — do nadaljnjega odloženo. V prihodnjem letu bo nujno rešiti status Galerije, kjer knjižnica občasno prireja razstave. GALERIJA »BOŽIDARJA JAK-CA- KOSTANJEVICA pripravlja za naslednje leto dokaj obsežen program tako pri redni dejavnosti kot pri akcijah. Glavna skrb galerije bo v prihodnjem letu prav gotovo dokončna usposobitev zbirke Franceta Kralja. Na področju akcij predvideva Galerija »Božidarja Jakca« več razstav, s katerimi namerava tudi gostovati. Kulturna skupnost Krško bo v okviru svojih možnosti pokrivala program redne dejavnosti, glede akcij pa predvideva, da bodo sredstva zanje ostala na ravni leta 1982 — ob upoštevanju, da v letu 1983 ne bo mednarodnega simpozija Forma viva in bomo zanj tako skušali zagotoviti vsaj del sredstev, ki so bila za simpozij namenjena v letu 1982. DELAVSKI DOM »EDVARDA KARDELJA« KRŠKO bo v letu 1983 usmerjal dejavnost v povečano skrb za čim več prireditev, saj ima dom za to na voljo primerne prostore. Dom bo seveda še naprej nudil svoje prostore za vse vrste proslav, sej in konferenc in si na ta način skušal zagotoviti čim več lastnega dohodka. SPOMENISKOVARSTVENA DEJAVNOST, ki jo za območje Kult. skup. Krško opravlja Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, bo prav tako ostala na nivoju leta 1982. Predvidevamo nadaljevanje najnujnejših posegov na gradu Brestanica in kompleksu Kostanjevica, v okviru možnosti pa bomo sofinancirali raziskovanje Ajdovske jame. Nadaljevali bomo z restavriranjem slik starih mojstrov iz kapucinskega samostana in župnijske cerkve v Krškem. Nujno bo potrebno razmisliti o najnujnejših posegih na cerkvi sv. Rozalije v Krškem, sicer je neizbežna še večja materialna in kulturna škoda na tem objektu. LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST mora v letu 1983 bolj zaživeti. Moralni podpori tej dejavnosti mora nujno slediti tudi večji finančni učinek, saj je bila doslej Zveza kulturnih organizacij Krško kot povezovalec med kulturnimi društvi glede tega vedno v podrejenem položaju. Smo v situaciji, ko si dragih in ne vedno najboljših kulturnih prireditev ne moremo privoščiti, ljubiteljska kulturna dejavnost pa bo lahko to vrzel kvalitetno zapolnila. DELO STROKOVNE SLUŽBE bo v letu 1983 potekalo skrajno racionalno. Seje skupščine njenih odborov bomo skrčili na minimum, gradiva za seje pa bodo morala biti kratka in vsebinsko bogata. OBVEZNOSTI DO SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV, ZDRUŽENJ IN ZVEZ bomo poravnali v okviru finančnih možnosti, ob vsem tem pa bo nujna natančna opredelitev, kaj naj Kulturna skupnost Krško financira, kaj v program ne sodi in kaj je na mejnem področju. NOBENIH DODATNIH NALOG! Program dela Kulturne skupnosti Krško je tesno vezan na finančni plan in pričakovati je, da se bodo pojavile resne težave; obstaja dejstvo, da bo pogram dela maksimalno skrčen jn da bo v tej situaciji marsikdo prikrajšan. Potrebno je poudariti, da bodo organi Kulturne skupnosti Krško z denarjem maksimalno racionalno upravljali in da ne bodo sprejemali nobenih dodatnih nalog. Dosledno bo treba uresničevati vse pobude in stabilizacijske ukrepe, sprejete na 2. seji skupščine Kulturne skupnosti Krško. NOVA ORGANIZIRANOST IN DELEGATSKI SISTEM V letu 1983 bo nujno posvetiti posebno skrb novi organiziranosti Kulturne skupnosti Krško. Sedanje stanje, čeprav še ne traja dolgo, namreč ni najboljše in bo v letu 1983 potrebno aktivirati odbore kot nosilce posameznih dejavnosti, saj je od dobre organiziranosti precej odvisna učinkovitost dela. Posebno skrb bo — zaradi znanih omejitvenih ukrepov — nujno posvetiti delovanju delegatskega sistema, tako znotraj kot tudi pri delegatih skupščine Kulturne skupnosti Krško in ne nazadnje pri članih posameznih odborov skupščine. KINO DELAVSKI DOM »EDVARD KARDELJ« KRŠKO: FILMSKE PREDSTAVE V DRUGI POLOVICI DECEMBRA 14. NORČIJE DIKA IN D2EJN, amer. film — režiser: Ted Co-schef 15. ALEJA PREKLETSTVA, amer. film — režija: Jack Smight 16. KAČJE JAJCE, nem.-amer. film — režija: Ingmar Bergman 17. DESETI BRAT, domači film — režija: Vojko Duletič 18.-19. IZGANJALEC HUDlCA, amer. film — režija: William Friedkin 21. U2ICKA REPUBLIKA, domači film — režija: Zika Mitrovič 22. DIVJI ZAHOD, amer. film — Laurence Joachim 23. Z VLAKOM PROTI JUGU, domači film — režija: Petar Krelja 25.-26. VSI SMO BILI HIPIJI, amer. film — režija: Paul Mazurskv 28. POSLEDNJI SOU E. PREISLYA, amer. film — režija: Denis San-ders 29. XANADU, amer. film — režija: Robert Greenwald 30. HALLO DOLLY, amer. film — režija: Genne Celly OTROŠKI NOVOLETNI PROGRAM: 28.-29. STIRINOZNI DETEKTIV 29.-30. ROBIN HOOD St. 19, december 1982 NAS GLAS-« STRAN 11 JJ SAMOBEG" IZŠEL TUDI »-URADNO« 2e v novembru je krška tiskarna »Papirkonfekcija« natisnila 300 izvodov pesniške zbirke »¦SAMOBEG«, ki jo je v samozaložbi izdal SILVO MAVSAR, po rodu Zdolan, sedaj bivajoč v Krškem in zaposlen v informativni službi Nuklearne elektrarne Krško. »Uradna« predstavitev pesniškega prvenca 28-letnega avtorja je bila v petek, 3. decembra 1982, v Občinski matični knjižnici Brežice ter dve uri kasneje še v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici Krško. O pesniškem snovanju Silva Mavsarja in še posebej o pesmih iz zbirke je podal analitično oceno profesor brežiške gimnazije TINE SOŠKO, tudi sam literarni ustvarjalec, ki je poudaril, da je pesniška zbirka »SAMOBEG« ena boljših stvaritev mladega slovenskega pesniškega rodu. Avtorjeve pesniške stvaritve je številnim udeležencem dogodka doživeto podal dramski igralec RAJKO STUPAR, Krčan po rodu, ki je nekaj pesmi posnel ludi za Radio Brežice. Radio je naslednjega dne posredoval svojim poslušalcem precejšnji del petkove prireditve v Brežicah, v nedeljo pa dogodku posvetil tudi uvodnik. V imenu Zveze kulturnih organizacij Krško je na prireditvi v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici uvodoma spregovoril VLADIMIR VOGRINC, pri čemer je izrazil zadovoljstvo, da smo lahko v Krškem na tako svojstven način počastili obletnico rojstva velikana slovenskega pesništva dr. Franceta Prešerna. Program predstavitve pesniške zbirke »SAMOBEG« Silva Mavsarja so obakrat popestrili učenci Glasbene šole Krško. PA SE TO! Pesniška zbirka »SAMOBEG« SILVA MAVSARJA je med drugim naprodaj v VALVASORJEVI KNJIŽNICI IN ČITALNICI KRŠKO. O IZGUBI PRAVICE DO DENARNEGA NADOMESTILA Skupnost za zaposlovanje NERAZ VESEL JIVO J Na zadnji seji sveta Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Krško so ugotovili, da so kulturi namenjeni vse bolj tanki režnji kruha. Knjižnica je letos zmogla le nakup 180 knjig, vendar od junija dalje niso mogli kupiti nobene več. Porazen podatek! Opaziti je že, da obisk v knjižnici pada. Iz zapisnika 2. seje skupščine Skupščina je med drugimi sprejela »Oceno analize zaposlovanja in brezposelnosti v prvem polletju 1982« ter v celoti soglašala s predlogom sklepa o enotnih kriterijih izgube pravice do denarnih dajatev brezposelne osebe zaradi neupravičene odklonitve zaposlitve. V razpravi so delegati razpravljali predvsem o brezposelnosti in o problemu, da za določena dela ni interesentov za zaposlitev. Agro-kombinat Krško potrebuje veliko delavcev za sezonska dela, pa jih ne uspe dobiti, čeprav je število brezposelnih in tistih, ki prejemajo denarno nadomestilo, precejšnje. Raz-pravljalci so sodili, da pri brezposelnih, ki prejemajo razmeroma visoka denarna nadomestila, tudi v bodoče ne bo pripravljenosti za opravljanje sezonskih ali podobnih del, če ne bo ustreznih ukrepov. Vodja službe je pojasnil, da bo skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje sprejela ustrezna določila o kriterijih neupravičene odklonitve zaposlitve in s tem v zvezi izgubo pravice do denarnega nadomestila. Med drugim ta predpis določa, da se lahko osebi, ki je upravičena do denarnega nadomestila, 6 mesecev po prejemanju ponudi tudi dela, ki zahtevajo nižjo strokovno izobrazbo iste ali sorodne smeri, če ima oseba za ponujeno delo ustrezne psihofizične lastnosti. Taka oseba izgubi pravico do denarnih nadomestil, če v izjemnih primerih, med katera so našteta tudi dela pri nujnih spravilih kmetijskih pridelkov, odkloni ponujeno zaposlitev. Skupščina Občinske skupnosti za zaposlitev Krško je sprejela »Poročilo o opravljenem delu strokovne službe v prvem polletju 1982« z nalogo, da se poveča prizadevanje za zaposlitev brezposelnih oseb, ki prejemajo denarne dajatve, saj mora skupnost najemati posojila, da lahko poravnava te obveznosti. ŠTIPENDIJE 1982/83 Odbor za štipendiranje je obravnaval vloge 591 kandidatov za pridobitev štipendije, in sicer 390 štipendistov iz preteklih let in 201 kandidata, ki so prvič zaprosili za štipendijo. Odbor je odbril 344 štipendij starim štipendistom in 161 novim. Tako v šolskem letu 1982/83 prejema štipendije iz družbenih sredstev 365 štipendistov in razliko h kadrovskim štipendijam 140 štipendistov. Štipendije niso podelili 86 kandidatom, ker niso izpolnjevali predpisanih pogojev. Skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Krško je poročilo odbora za štipendiranje sprejela in hkrati sklenila, da se štipendiji iz TITOVEGA SKLADA dodelita študentki 2. letnika Biotehnične fakultete v Ljubljani Darji Mirt s Kremena 3 ter študentki 1. letnika Pravne fakultete v Ljubljani Branki Dru-škovič s Senovega. Inovatorji v Posavju 15. 11. 1982 je bil v Krškem ustanovni občni zbor DRUŠTVA INOVATORJEV, (ki ima namen združevati v svoji sredini vse inovatorje, izumitelje in vse tiste iz celotne naše posavske regije, ki žele aktivno sodelovati v tem društvu, predvsem pa si žele živahnejšega in popolnejšega napredka našega gospodarstva. Živahen razvoj gospodarstva in uvajanje raznih novih tehnoloških postopkov, pri katerih je sodelovalo dosti inovatorjev s svojimi izboljšavami, a so bile žal pozabljene, dostikrat celo ovirane in zapostavljene, da o nagradah in priznanjih ne govorimo, je bil tudi eden od vzrokov, da se združijo v neko celoto — društvo inovatorjev. V društvu inovatorjev naj bi našli svojo pravno zaščito, ki jo ob neizvajanju zakona o izumih in tehničnih izboljšavah mnogokrat marsikje pre- Predsednik Društva inovatorjev Krško je postal JOŽE STROJAN- SEK, ki meni: »Kaj želimo? Vsi, ki imajo kakršnokoli napredno idejo, misel, že doseženo inovacijo, izum itd., naj jo prijavijo društvu — prvič zaradi evidence o ustvarjenem napredku, drugič pa zaradi morebitnih težav pri izplačilu pripadajoče jim nagrade. Anketni list lahko dobe pri društvu, katerega naslov je — Društvo inovatorjev Krško, Jože Strojanšek, Kovinarska Krško — ali pa ga izpišejo sami. Vsebuje naj samo točen naslov, zaposlitev in kratek, a jasen prikaz inovacije, po možnosti prihranek na času, materialu itd., prejšnji in novi način ... Naše službe s strokovnimi komisijami bodo vsak sporni primer vzele v pretres in ga pripeljale do kraja brez stroškov za inovatorja.« Naj povemo še to, da je ustanovitev DRUŠTVA INOVATORJEV KRŠKO hkrati realizacija enega od pomembnih ciljev Občinske raziskovalne skupnosti Krško. STRAN 12 »NAS GLAS* St. 19, december 1982 Zaradi zamudnikov-manj plina V času, ko so v krški občini evidentirali prodajo jeklenk plina, kar 274 imetnikov številk ni prišlo po jeklenko, do katere so upravičeni. Teb 274 jeklenk namreč pomeni za prodajalca — M—Preskrbo, vezana sredstva za embalažo, kar onemogoča nadaljnjo nabavo plina. Zato so predstavniki IS SO Krško, potrošniškega sveta KS Krško in Mercator — Preskrba analizirali dosedanjo preskrbo s plinom in se dogovorili o nadaljnji prodaji. Vpisovanje novih potrošnikov, t. j. tistih, ki v prvem krogu razdeljevanja še niso dvignili zaporednih številk, in izdajanje kartončkov s številkami bo potekalo tako , kot je doslej — po delilnih mestih: 1. v Krškem (poslovalnica št. 2 »-Zeleznina«, tel. 71-007), za KS Krško, Gora, Dolenja vas, Zdole, Les-kovec, Veliki Trn, Raka, Senuše — Veliki Podlog; 2.na Senovem (poslovalnica 3 »Konzunv«, tel. 79-305) za KS Senovo, Koprivnica, Brestanica in Rožno — Presladol ter južni del občine Šmarje pri Jelšah (KS Kozje, Pod-sreda) 3. v Kostanjevici (poslovalnica 12, tel. 69-703) za KS Kostanjevica in Podbočje. Dosedanja prodaja plina je potekala takole: — izdano številk do: — izdano plina do št.: — zamudniki — neizkorišč. št. jekl. Ob zaključku večine jesenskih delov republiških ligašklh tekmovanj sezone 1982/83 je prav, če zapišemo nekaj več o uspehih krških rokometašev. Le nekaj let je od tega, ko so znova pričeli z načrtnej-šim delom in si tedaj kot enega osnovnih ciljev zastavili prodor v prvo republiško člansko ligo. To so dosegli že lansko sezono, sedaj pa so osvojili celo naslov jesenskega prvaka, z dvema točkama naskoka pred zasledovalcema. Ekipa, sicer okrnjena, je napovedala boljše igre, vendar si takega uspeha poznavalci krškega rokometa bržčas niso mogli obetati. Četudi so pred začetkom lige odšli v Jugoslovansko ljudsko armado kar štirje igralci, to ni povzročilo boleče vrzeli. Zapolnili so jo mladi igralci, lani in letos še mladinci, kar je najboljši dokaz, da v klubu dobro delajo z naraščajem. Kljub prekvalifikaciji najboljših mladincev v člansko moštvo letošnja ekipa mladincev, ki tekmuje v rt- Zaradi nediscipline potrošnikov M je seveda razdeljenih 274 jeklenk po plina manj, kot bi jih lahko bilo. ni. Zato so udeleženci razgovora skleni-:ni li poostriti način razdeljevanja. Ce »- imetnik evidenčne številke določe-le- nega dne ne bi dvignil jeklenke, bo ia- imel pravico priti ponjo še prvi na-(Ot slednji dan. Po tem dnevu bo nje-in gova številka neveljavna in bo mo-lo- ral počakati, da ponovno pride na lo- vrsto. O številkah, katerih imetniki bodo imeli določeni dan pravico pre-t. vzeti plin, bodo potrošniki obveščeni e- preko napisnih tabel na delilnih ih mestih ali pa bodo dobili informaci-s je v posamezni zgoraj navedeni poje slovalnici (osebno in telefonično) ter preko obvestil Radia Brežice. „ Vpisovanje in izdajanje eviden- čnih številk bo tudi v prihodnje po-" " tekalo po zgoraj navedenih poslovalnicah in v času ko so te odprte. Pri prevzemu številke bo treba pokazati ustrezen dokument (oseb-3 no izkaznico, prometno ali vozniško o- dovoljenje). no Medtem ko bo delitev številk . možna med obratovalnim časom poslovalnice, pa bo razdelitev plina potekala v Krškem, Kostanjevici in L2, na Senovem takole: ln ob torkih in četrtkih — med 14,00 — 16,00, ob sobotah — med 8,00 — 10,00. Krško Senovo Kostanjevica skupaj 4055 1365 725 6145 2500 940 610 3050 250 10 14 274 ih eni izmed republiških lig — sestav- o- ljajo jo v glavnem pionirji — ni a- odrekla. Se več, lahko bi njene na- ih stope ocenili celo za odlične, saj so e- v jesenskem tekmovalnem delu iz- jj- gubili eno samo tekmo, vse druge ga nasprotnike pa premagali. Enako v uspešni so bili tudi pionirji — so so medobčinski ligaški prvaki. pa V klubu so torej ta čas izredno ga uspešne kar tri ekipe, tako da se ta jim za prihodnost ni treba bati. er Kljub temu z delom še niso povsem ¦e, zadovoljni. Pri najmlajših bi radi Id dosegli večjo množičnost. Prav za- o- to so klubski vaditelji pričeli delati redno na osnovnih šolah v Krškem, d- Leskovcu, v Brestanici in na Seno- io vem, poskušali pa bodo organizirati lo vadbo še na podboško-kostanjevi- di škem koncu občine. Vse te ekipe ar naj bi že letošnjo zimo vključili v o- turnirski sistem tekmovanja, na pomlad in kasneje pa naj bi tekmo- ih vali v občinski ligi, vendar tako, da š- to ne bi zahtevalo kakih posebnih v dodatnih denarnih sredstev. Seveda Zaradi neodgovornega ravnanja potrošnikov, ki po plin niso prišli takrat, ko bi morali, ponovno poudarjamo, da pomeni številka izdaje plina samo vrstni red in ne rezervacijo jeklenke, zato ta zamudnikom nikakor ne bo zagotovljena neomejeno dolgo časa. Ob koncu pa še to: predpisi prepovedujejo izdajo plina tistim občanom, ki nimajo plinskih naprav (štedilnikov, peči, grelcev za vodo..) Krško, 8. 12. 1982 Direktor M—Preskrbe: Dornik Franc ob teh načrtih za prihodnost resno razmišljajo tudi o usodi članskega Ugaša. Računi na papirju kažejo, da povsem upravičeno pričakujejo naslov republiškega prvaka, s čimer pa se jim odpira seveda možnost za napredovanje v višji tekmovalni sistem. Ali bodo sedanje razmere v jugoslovanskem okviru še dovoljevale tako obsežen sistem, je seveda posebno vprašanje, če pa bo tudi v sezoni 1983-84 ostalo še vse po starem, bo ob morebitni uvrstitvi v višji sistem v Krškem čimprej treba poiskati možnosti, da se vanj vključi tudi njihovo člansko rokometno moštvo. Igralci bi si to želeli in si zaslužili, vedo pa, da jim bodo morali vse pogoje za to zagotoviti izven občinske Zveze telesnokulturnih organizacij. Zivko Sebek ROKOMETASI jesenski prvaki DELAVSKE ŠPORTNE IGRE OBJAVLJAMO NEKATERE REZULTATE JESENSKEGA DELA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER: namizni tenis: 1. Skupščina občine Krško, 2. Nuklearna elektrarna Krško, 3. Poklicna gasilska enota Krško; kegljanje: moški; 1. TCP »D j uro Sala j« Krško, 2. Metalna — TOZD TGO Senovo, 3. SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor Krško; ženske: 1. TCG »D j uro Salaj« Krško, 2. Merkator — TOZD Hotel Sremič Krško, 3. 2ito — TOZD Imperial Krško; odbojka: moški: 1. Metalna — TOZD TGO iSenovo, 2. TPC »Djuro Salaj« Krško, 3. TCP »-Djuro Salaj« Krško — TOZD Papir; ženske: 1. Lisca — TOZD Šivalnica Senovo, 2. SDK Krško, 3. LB — TPB Krško; vlečenje vrvi: 1. Metalna — TOZD TGO Senovo, 2. Varnost — enota Krško, 3. Postaja milice Krško.