Kresna noč.
Zložil Vekoslav Remec.
Cez dan zlati se v solncu plodna njiva
in klasje polni se, zori, zori,
na večer prepelica petpedi
svoj meri, kjer se v žitu gnezdo skriva.
Ves sem s teboj, fant, ki iz dalj v plamen strmiš in čakaš čudežnih semen in srce tolažečih ti novic!
In pride noč vsa topla, svetla, živa, in na križišču kres se razgori — vse, kar srce izvedeti želi, noči prečudne moč nocoj razkriva.
Pod vrbami pa v mirni žar vodic devojka zre in Bog sam ve, zakaj kale ji solze gostih zvezd sijaj . ..
O, nisem Te zabil...
Zložil  Leopold Turšič.
iViladostno srce in tvoj pisani raj, kje um je misleči, ki naj premotri te? — Mladostno srce in vsa tvoja bridkost, kje up je blesteči, ki naj vzradosti te?
Sto vročih želja, nebroj hrepenenj
v mamljivih te žarkih begotno prešinja:
Okusilo komaj si radosti slaj,
že da ti slovo in v preteklost izginja.
Zdaj žalost in kes, zdaj obup grenak povrsti te željno povabijo v svate. — Nikjer ni rešnika, mladostno srce, da z ognjem poguma dobrotno navda te? .
O, nisem Te zabil, usmiljeni Bog ... Ti bodi čuvaj, ki se name oziraj! Ti zidaj v srce nezrušljivi pogum, nad manoj v ljubezni roke razprostiraj! —
L
1
Šel sem mimo vas...
Zložil G. Koritnik.
oel sem mimo vas, ki trpite boli, a nikdar, nikoli nisem jokal jaz ...
Kakor hrast v poljani se bori z vetrovi, kadar noč s strahovi se podi po plani —
kakor up dekleta v solnčnih dneh mladosti moško moč razcveta v ognju in radosti —
kakor misel skrita snuje svoja pota ... pred menoj stojita delo in lepota!