Ameriška Domovina
^	UL  ■ J jfcLiv 1 	_____ 
Pk um E R 8 e J* IH— H O !W1 c
-■4 ONLY
momundncwSmmr
CLEVELAND 3, Oh TUESDAY MORNING, AjPRIL 13, 1948
LETO L. - VOL L
VESTI
SLOVEflllJE
g*, Kolombia je ukinila diplomatske zveze z Sovjetsko Rusijo
DELITEV TRSTA. — Majhna je samostojna tržaška državica, pa je še ta dejansko razdeljena na dve. En del (cono A, kot pravijo) imajo zasedeno Amerikan-ci in Angleži, cono B pa Jugoslovani. Med obema ni skoro nobene zveze. Celo časopisov, razen komunističnih, ne puste Jugoslovani iz zavezniškega Trsta v B cono. Tudi na zakone, ki bi morali v smislu dogovora veljati dosedanji, se Jugoslovani ne ozirajo. Ko so o teh stvareh vpraševali časnikarji jugoslovanskega poslanika v Rimu Ivekoviča, se je izgovarjal samo, da tega ne ve. Vse se nju je seveda smejalo. To dejstvo, da je Jugoslavija del Trsta, kjer so njene čete, čisto boljševizirala, navajajo zavezniki tudi kot en povod, da naj bi vrnili Trst Italiji.
NOVA VZNEMIRJANJA radi Trsta so nastala, ko so naenkrat Amerikanci, Angleži in Francozi rekli ,naj bi Trst dobila Italija. Napravili so to oči-vidno radi volitev. Zadati so hoteli močan udarec komunistom. Koliko se jim je ta načrt posrečil, bodo pokazale italijanske volitve 18. aprila. Da so prvi trenutek prišli komunisti v zadrego, se je opazilo. Nekateri so mnenja, da so Sovjeti sami mieli-“ ......................180 !
Lahe vara ali pa ima namen, da jim da kasneje tudi zaledje, kjer so Slovenci. Igra tudi ni odkrita, ker ponujajo zavezniki Trst, ki ga nimajo. Le v soglasju z Rusijo bi se dalo to vprašanje urediti. Vprašanje Trsta torej ni tako preprosto. Zato dvomimo, da bi italijanski volilci na te dmance v večji meri sedali. Vedno pa bo Trst in njegova usoda tako pgvezana s Slovenci, da bo zanje pomenil del ali vesele ali žalostne zgodovine.
“SLAVLJANSKO DRUŠTVO” Vj TRSTU. — Letos je sto let, kar je bilo v Trstu ustanovljeno v letu narodne prebuditve 1848 slovensko društvo z naslovom: "Slavljansko društvo.” (Dalje na 3. strani)
-----0-----
NOVI SNOBOVI
John Slapnik
Kot smo že včeraj poročali je umrl v Glenville bolnišnici John Slapnik, star 59 let, stanujoč na 720 E. 155. St. Rojen je bil v Šmartnem pri Gornjem gradu na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ in podružnice 8 SMZ ter delničar Slovenskega doma na Holmes Ave.
Tukaj zapušča žalujočo so-' progo Mary -roj. Švigel, doma
Panameriška konferenca se nadaljuje prav tam navzlic komunistov
Bogota, Kolombia. — Vlada republike Kolombije je pretrgala vse diplomatske odnošaje z Rusijo potem, ko sta bila aretirana dva sovjetska agenta, ki sta bila v zvezi z revolucijo v republiki. Tekom izgredov je bilo ubitih najmanj 400 oseb in lepo mesto Bogota skoro razdejano.
Vlada izjavlja, da je komunistična pobuna nahujskala dru-hali, ki so imele dva dni vso oblast v glavnem mestu in dru-gih. Kolombija je storila isto kot lansko leta Brazilija in Čile, ki sta pretrgali zveze z Rusijo iz istih vzrokov.
Panameriška konferenca, katere so se udeležili zastopniki 21 ameriških republik in ki se je vršila v tem mestu, je bila prekinjena zadnji četrtek. Včeraj je pa zopet pričela z zasedanjem,, “da ne bi komunisti triumfirali,” ki so vprizorili revolucijo največ z namenom, da razbijejo konferenco. Konferenca bo zdaj gotovo sprejela skupno akcijo proti komunizmu v zapadni hemisferi. Zdaj vsi vedo, ki niso še prej, kaj lahko pričakujejo od komunistov. Poročila iz Bogote
žeta, Alojzija in Jerneja ter se-šlanca Ziherl in Novak s komu-13tri Frančiško Ločičnik in Pav-nističnim poglavarjem v Italiji ;jn0 Natlačen. Pogreb bo v če-Togliattijem čisto dogovorila za trtek zjutraj ob 8:45 iz Svetko-
delitev Trsta tako, da bi Jugoslavija obdržala južni del, ki ga že ima zasedenega, zavezniški del pa bi pripadel Italiji. To bi obljubili Italijanom za slučaj, če volijo z večino komuniste. Sedaj so zavezniki ta predlog prehiteli.
STALIŠČE SLOVENCEV do te ponnudbe je jasno. Trst brez zaledja ne more živeti. Kdor torej Lahom Trst sam ponuja, ali
Tr| na dan
Češki pesnik Ivan Blatny je izjavil o “novih” razmerah pod komunisti: “Noben umetnik, ki ima spoštovanje do samega sebe, ne more živeti in delati na češkem, odkar je postala policijska država v oblasti boljševikov. Kakor hitro izročiš vso politično moč v roke komunistom, postaneš njih absoluten suženj.” — Sevedad, takih besed padre na zapadnem obrežju ne bo mogel zapopasti, ker so zanj pregloboke.
Iz češke bežijo inidje v vedno več jeni številu
Frankfurt. — Sfem prihaja vedno več beguncev iz Češke, odkar so tam na vladi komunisti. V petek sta prišla dva poslanca iz Slovaške m štirje častniki češkega generalnega štai>a. ,	•	(
Preko meje je že prej prišlo več članov češkega parlamenta, oficirjev, mnogo industrij-cev in trgovcev.
Nekdo je izračunal, da je od časa, ko so se komunisti polastili vlade na Češkem, že pribežalo v Nemčijo nad 7,000 oseb. Kljub temu; da je češka vlade pomnožila'Stražo na meji, pa se jih vsak teden mnogo izmuzne skozi v ^meriško okupacijsko cono.
----—o-------
premogarjem ter jim je včeraj je. rekel, da na to vprašnje ne ukazal, naj gredo nazaj na delo. bo odgovoril. Ponovil pa je: Toda to ga ne reši sodnije, kamor I “Zed, državam je dobro znano, mora v sredo, da pove vzroke, da Rusija pozna vse tajnosti, ka.
Komunista vlada na Četo je začela (istko med sort«
Začela jih je zapirati na debelo, češ da so proti vladi
’ Praga. — V soboto je češka komuistična vlada zaprla 46 oseb, katere je obtožila delovanja ali izražanja proti sedanji vladi. Med areitranimi je 39 policijskih uradnikov.
Notranje ministrstvo obenem naznaja, da bo odpuščen vsak jaiyni služabnik, tudi še se bo javljajo, da izgleda mesto kot po samo izrazil
Uwb je ukazal vteraj Itjmk Forrestal pravi
roaarjem,n.|,rt-^bSta]MSt
do nazaj na delo
Washington. — Obrambni tajnik Forrestal je povedal kongresu, da Rusija pozna vse tajnosti, kako se izdeluje atomske bombe, da jih pa ne more še izdelovati. ■
Ko so ga vprašali, če ve, da is je dobil načrt za pokojnino Rusija še nima atomske bombe,
Toda v sredo bo moral vseeno pred sodnijo radi nepokornosti
Washington. — John L Lew->il nač
Razne drobne novici b Clevelanda b ifl ^ Pko&i f
zakaj ni uboga) sodnega ukaza zadnji teden, da bi odpoklical stavko.
Lewis je brzojavil svojim premogarjem: “Vaše prostovoljno prenehanje z delom naj bo končano in vaš protest končan. Mnenje vaše unije in vaših uradnikov je, da naj se takoj začne s produkcijo premoga. Zato se vam uradno svetuje, da se takoj vrnete na prostor svoje zaposlitve, čim dobite ta brzojav ”
Lewis je odposlal ta brzojav potem, ko je sprejel načrt za pokojnino premogarjem, ki so deležni pokojnine 3100 na mesec, ko dosežejo starost 62 IM in ko so imeli 20 let sM(je v premogovnikih. To velja od 28. maja 1946 nazaj.
Ta načrt je predlagal senator Bridges, ki je bil imenovan za posredovalca pri dobrodelnem skladu, v katerega plačujejo družbe po 10 centov od nakopane tone premoga. Z njim je glaso-
ko se izdhije atomske bombe, do-čim poznajo Zed. države te tajnosti in jih tudi izdelujejo. Ne vem pa, kdaj jih bo Rusija v stanu izdelovati."
Rekel je tudi, da je bilo Zed. državam že lansko leto znano, da pozna Rusija tajnosti atomske bombe, da pa že več let ne bo v stanu iste izdelovati:
Rusija hole zdaj izriniti Ameriko bi Anglijo iz Dunaja
Zahteva pregled vseh vozil iz Dunaja do ton v zapadni Avstriji
Dunaj— To, kar je poskušala Rusija v Berlinu, ko je hotela ustaviti ves promet med Berlinom in angleškimi ter ameriškimi conami, je zdaj začela tudi v Avstriji. Pri St. Poeltnu, 35
Sedmina—
V- četrtek ob 8 bo darovana v cerkvi Marije' Pomočnice na Neff Rd. maša za pok. Joseph Mrgole,, za sedmino njegove smrti.
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 15 SŽZ ima sejo nocoj v navadnih prostorih. Članice naj se udeležijo v velikem številu. •
Podružnice SŽZ—
V	četrtek 15. aprila bo ob 2 popoldne seja vseh ohijskih po-družnic Slovenske ženske zveze. Seja bo v šolski dvorani sv. Vida. Razmotritanje bo glede* prireditve 22. avgusta. Zastopnice vseh podružnic naj se gotovo udeležijo.
Za cementna dela—
Ako potrebujete pri hiši trden cementni dovoz ali kaj drugega iz cementa, se lahko z vso zanesljivostjo obrnete na kon-traktorj a Leo Troha, 22031 Miller Ave., Euclid, O., ali pokliče IV 2494. Mr. Troha napravi fino in trpežno delo, po zmernih cenah. Ga prav toplo priporočamo našim gospodarjem.
Deseta obletnica —
V	četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Frank Skully v spomin 10, obletnice njegove jffipij' ... ,
vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo.
Stoparjev pogreb
Pokojni Joseph Stopar bo pokopan pri sv. Pavlu in ne na Kalvariji.
Pogreb za pok. Josipom Lou-šin bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida.
Poljske skupine zahtevajo preklic zaključkov v Teheranu in Jalti
New York. — Tukaj je zborovalo 20 Skupin Poljakov, katere je zastopalo 750 delegatov. Govorniki so poudarjali, da morajo zavezniki takoj preklicati zaključke v Teheranu, Jalti in Potsdamu ter so sprejeli tudi resolucijo v tem oziru.
Govorniki so zahtevali, da Zed. države nehajo priznati diplomatske zastopnike onih slovanskih držv, ki so danes pod kontrolo komunistov in namesto teh naj priznajo zame jne vlade teh dežel ali pa njih zastopnike, ki se nahajajo v Ameriki.
so požgane in oplenjene.
Nova'vlada koalicije je razglasila nad vso deželo obsedno stanje in nagli sod.
Vsa ameriška delegacija je obnesla zdravo kožo iz revolucije, trdijo poročila.
Čehi zdaj bolj poslušajo radio iz Amerike
Washington. — Državni oddelek sporoča, da češki narod zdaj bolj posluša radio iz Amerike, kot je to delal prej, pred-no so bili komunisti na vladi. Samo tako morejo dobiti ne-cenlzurirane novice iz širnega sveta.
------o-----
Angleški časnikar je izgnan iz Češke
Praga. — Alec Collett, dospf-sovalec za angleški list Daily Herald je bil izgnan iz češke. To je prvi tujezemski časnikar, ki mora iz Češke, odkar so se komunisti polastili vlade.
razdeljevati! prepovedano glasilo socialistov ‘jSIvoWodne S|lo-vo”.
Komunistična vlada je do-zdaj odslovila že 2,500 oseb iz javnih služb radi nezanesljivosti do države, nadaljnih 5,800 pa iz privatnih ali vladnih podjetij, ker so bili zatoženi,' da so “reakcionarci”.
Vodstvo socialne demokratske stranke, ki je pred par dnevi obhajala 70-letnico obstanka kot samostojna stranka, je izjavil, da se je stranka pridružila komunistom.
Kar je prej zahteval Lewis in kaf je dobil zdaj je skoro isto, sahio Lewis je zahtevšl, da dobe premogarji pokojnino, z 60, le,-tom, Bridges je pa predlagal 62 let, kar je Lewis sprejel.
------o----- .
Prvih 100 dni bjrez pro*
, metne nezgode
Warren, O. — V tem'mestu ni bilo v prvih 100 dneh letošnjega leta nobene prometne nezgo-
izjavlja, da se izplača biti strog s kršilci prometnih postav in po-Nek socialist je ob' tej prili- licijh ne bo prav nič popustila, ki izjavil, da je to pogreb socialnih demokratov na Češkem.
-o-*-
Češki zastopnik v Švici V Londonu so odkrili1 je odstopil Rooseveltov spomenik Bern, Švica. — Ivan Skalny, London. — Tukaj so odkrili na1 češki zastopnik v Švici, se je od-trgu Grosvenor spomenik pred-1 povedal uradu. Rekel je, da sedniku Franklin D. Rooseveltu.1 ne more poštenim ljudem več Spomenik je iz brona in je dtal pogledati v obraz, da bi zasto-1160,000, kar so zbrali Angleži pal vlado, kot je zdaj na če-s prostovoljnim) darovi.	škem.
štvo čekira vse ameriške avtomobile, ki vozijo iz Dunaja do svoje cone.
Tp je skoro popolnoma ustavilo avtpi promet na obeh straneh stražnice. Dozdaj so ameriški avtomobili lahko neovirano vozili med Dunajem in svojo cono v zapadni Avstriji. Pot teče po ozemlju', ki so ga določiil zavezniki za rusko okupacijo. Enako so Rusi začeli izvajati -	napram Angležem. Od vsakega
de. Policijski načelnik Johnson angleškega vojaka in častnika
tri večer ob 7:30 v SND soba št. 1. Treba bo vse potrebno ukreniti zaradi plesne veselice.
Pozdravi iz Chicaga____
Ann Budan, Stella Rupe, Ann Slapnik, Jo Gerbeck in Frances Milavec — pozdravljajo iz Chicaga, kjer so se udeležile kegljaške tekme KSKJ. Zastopale so krožek “Slapnik Florists.”
Kaj še lahko zgodi po volitvah v Italiji
Ohijski guverner Herbert je senator B in bivši .menoval dva nova sodmka na senator Burton R wheeler iz
Montane. Bridges je napadal voditelje, ki so dopustili, da je Sovjeti ja pograbila toliko dežel in da danes ogroža zapadno Evropo. Govorniki so poudarjali, da ni dovolj, če se Sovjetiji prepreči nadaljno prodiranje, ampak da jo je treba potisniti nazaj za meje pred vojno. Govori so bili preneseni po radiu v Evropo.
V Ameriki to že gre, povsod pa ne
Portland, Ore. — Iz Waits-burga, Wash, je dospela na to pošto dopisnica, na kateri je bil prilepljen petak. Pošta je pošiljko ročno dostavila naslovljencu,
Oči vsega sveta so obrnjene i Redni socialisti, ki so se loči-v Italijo in vse napete pričaku-lli od Nennijevih socialistov, ko je izida volitev v parlement 18. |so šli ti s komunisti.
Republikanci, ki imajo največ kredita, da so vrgli kralja
Na konferenci je govoril tudi aprila, Daši je v Italiji nešteto strank, je zdaj glavni po-
izpraznjena mesta. Enega je izbral iz kroga osebnih prijateljev, enega pod pritiskom politi-karjev. Obema prerokujejo poraz pri prvih prihodnjih volitvah. Prav tako se je zgodilo z imenovanci prejšnjega guvernerja. To kaže, kako malo poznajo nekateri širšo maso državljanov.
* « ■*
V okraju Cuyahoga (Cleveland) nekdo trosi denar na debelo za Henrya Wallaces in njegovo 3. stranko. Ker so glavni njegovi podporniki komunisti, ni težko uganiti, odkod prihajajo
m	■ •
litični boj med katoličani in komunisti.
Italija bo volila v nedeljo prvo Stalno vlado po vojni; sedanja vlada je samo začasna. Po novi ustavi bo imel senat okrog 400 članov in poslanska zbornica 578. Tista stranka, ki bo imela večino v parlamentu, bo vodila Italijo, toda nobena stranka ne bo najbrže dobila večine, to je nad 50%. Zato se bodo morale stranke združiti in tako doseči večino ter dobiti vlado v roke.
Glavne stranke v Italiji so: komunisti in socialisti (levičarji), ki so se združili v en blok, da bi tako dobili večino.
m ustvarili republiko. Ti so za spoznanje na levo od centra.
Krščanski demokrati ali center, ki ima močno zaslombo katoličanov.
Desno od krščanskih demokratov so razne stranke, vklju-
Kašen bo izid volitev v nedeljo ne ve nihče, toda politikarji sodijo takole. Komuhisti bodo dobili od 35 do 46% glasov; krščanski demokrat je od 30 do 35%; ostalo bodo dobile dru ge stranke.
In ker torej ne bo dobila nobena stranke hadpolovične večine glasov pri volitvah, se bo pričelo barantanje z ostalimi strankami, radi bi jih dobi-
Iz raznih naselbin
WILLARD, Wis. - Mrs. An-zahtevajo Rusi, da se mora izka- ton Zupanc, ki je bila dlje časa v bolnišnici v Marshfield, so na odredbo zdravnikov odpeljali na kliniko v Rochester, Minnesota, kjer bo morala najbrže na operacijo.
Frank Merlak, ki je bil tudi nekaj časa v bolnišnici v Madison, Wis., je sedaj doma. Toda obrniti se mu noče nič na bolje.
Marion Bogdan, kateremu se je omračil um, se nahaja v bolnišnici v Mandota, Wis.
Na Willardu bo v kratkem ohcet. Ce bomo povabljeni, se bomo vrteli, da se bo vse. kadilo. — Pozdrdav vsem skupaj, Lud, Perushek, zastop.
MILWAUKEE. — Dne 28. marca je pokratki bolezni umrl John Seme, star 59 let. Tukaj zapušča tri bratrance in sestrično, v starem kraju pa brata in sestro.
zati s sliko in izkaznico. Ker Angleži tega niso imeli, ker je prišla odredba tako nepričakovano, je naspal zastoj, dokler niso ruske straže pustile Angleže naprej s svarilom, naj imajo prihodnjič zahtevana izkazila.
Zavezniki so po končani vojni določili, da sta Berlin in Dunaj okupirana od čet vseh štirih zaveznikov, a ozemlje okrog teh meet naj bo pod rusko okupacijo, Takrat zapadni zavezniki niso sanjali, da jim Rusija lahko vsak čas zapre pot v Berlin in Dunaj, ali iz njih. Mislili so najbrže, da imajo opravka s zavezniki.
čno onih, ki bi radi monarhijo ti komunisti in krščanski demo-nazaj in ena, ki se nagiblje k krati. Večina v parlamentu bo
fašistom.
Leta 1946 so dobili komunisti, socialisti in krščanski demokrati 76% vseh glasov, ostalih 25% !pa.vse druge stranke. Od teh so dobili krščanski demokrate dovolj glasov, da so preglasovali v parlamentu komuniste in socialiste.
potem izvolila predsednika republike in odobrila vladni kabinet premierja, ki ga bo imenoval predsednik. Stranka, Id bo s pomočjo drugih to dosegla, bo imela vlado v rokah.
Ali bo to stranka krščanskih demokratov, ali komunistov, kdo ve.
Rmfor morate ponoči preko ceste. Imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-lig apart
Razne najnovgše svetovne vesti
RIM — Papež.Pij XII. je sprejel danes v zasebni avdijenci Myron Taylorja, posebnega zastopnika predsednika Trumana. Govorila sta 40 minut. To je bila že druga konferenca med papežem in Taylorjem v enem tednu.
*	*	«.
DES MOINES, Iowa. — Tukaj je umrla Mrs. May Wallace, stara 80 1st, mati Henrya Wallacea, bivšega podpredsednika Zed. držav.
*	»	•
JERUZALEM — židovski generalni koncil je po seji, ki je trajala vso noč določil, da se razglasi neodvisna židovska država v Palestini 16. maja. To bo takoj drugi dan zatem, ko odide iz Pa.
Ustine angleška armada.

Ameriška
1MI IIK /I^-HOWI
-°8«
1117 Bt Clair An.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
HKadarm 0M8
Cleveland t, OUo
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta »6.00; za četrt	
leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
IMt	APML	SUBSCRIPTION RATES e United States $8.50 par year; $6 for 8 months; $3 for S months. Canada and *11 other countries outside United State* flfl per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
TTtTTtT 1 2 S 4	*	*	1	•	*	s |	12	D	M	M	f M	1»	M	»	S	23	M 1J	26	27	21	29	
Entered ea second-clue metier Jenuery 6th, 1908, et ttte rost Ollloe et Cleveland, Ohio, under the Act of Merch 3rd, 1879.	
	No. 73 Tues., April 18,1948
Beseda hvaležnosti
Sledeče pismo je prejela Mrs. Frances Knaus, 1052 E. 62 St., Cleveland, 0. Pismo dovolj jasno govori in ne potrebuje nobenih komentarjev.
*
Anras, Osttirol. Predraga gospa in dobrotnica moja! — Gospod z Vami, naj bo moja prva beseda, ki jo Vam, predraga dobrotnica, iz daljav, iz revnega begustva pošiljam. Božja volja je, da sem, kar sem, in da sem tam, kjer sem: to je, daleč proč od svo-
ški ogenj, ampak jel v najtezjin anen tiei v srcu cesNcga im- je pr»drage domovine, daleč roda, da je zopet ob času švignil visoko pod nebo kot mogo- prog oci SVo.je predrage rojstne
hroo cunhrtHnlinhia	Vtiče fam rtnli v Z an rt toku —
, ko smo
Kaj pravite, Sokoli?
Pred seboj imamo “Matjažev glas,” list, ki ga tiskajo in izdajajo svobodoljubni elementi Jugoslavije, ki nočejo brez odpora ukloniti svojega tilnika pod komumst.čno-po-licijski jarem. List je datiran z mesecem januarjem 1.1. V tem listu je značilen članek, ki nosi naslov : Bratje Sokoli, bodite mafija, da boste ob času lahko borci!” Meseca januarja, ko je bil ta članek napisan, še ni bilo na Češkem znanega komunističnega “puča,” kar naj vzamejo čitatelji tega ‘članka v vednost. Kakor je znano, so komunisti pomedli povsod, kjer so prišli na oblast, tako s sokolstvom i^kor z orlovstvom ter so ustanovili nekake fizkulturnike, ki so to, za kar jih označuje beseda : fizlni! Članek naj pazno. prečkajo zlasti naši ameriški slovenski Sokoli!
Omenjeni članek se glasi:
Slovanske Atene - Zlata Praha — se pripravljajo, da proslavijo v letošnjem poletju, po desetih letih suženjstva, trpljenja in bridkih izkušenj, 11. Vse^okolski zlet. Dvakrat je že svetovno neurje pomračilo češko sokolsko nebo. Prvič, ko so Franc Jožefovi pandurji ob prvi svetovni vojni napolnili avstrijske jetnišnice s Sokoli, drugič, ko so Hitlerjeve nacistične horde preplavile Čehoslovaško ter odpeljale Sokole v nemška koncentracijska taborišča. Toda še vselej je sokolsko seme iznova vzkliko in Tyršev duh oživel. (Dr. Tyrš je bil ustanovitelj Sokolstva. Ured. A. D,). Prvič med svetovno vojno v podtalni “Mafiji” in v slavnih čeških legijah, drugič po zlomu tretjega rajha. Tyršev duh ni v češkem narodu nikdar umrl, kakor ni ugasnil v njem upornU ški ogenj, ampak jel v najtežjih dneh tlel v srcu češkega na roda, da je, zopet ob časr	nnA nphn w mnon
čen kres svobodoljubja.
Drhtele so naše roke, podrhtavala so naša srca “si rirčtfoeštiilflTl ieti"STtsratnwrriTati Pragr. Wv.«™. ^ bila nevarnost bližja, toliko krepkejša in odločnejša so bila naša srca, sluteč, da prihajajo zopet črni dnevi, kakršnih še ni bilo, in zavedajoč se, da sokolski duh ne more umreti. Solze so polnile oči, a iz prsi se je trgal nepozabni vzklile tistih dni: “Ne dame.se!”
In res, “Ne dame sel’ — Minilo je desetletje, prešla je nevihta in med sivimi zidovi Hradčan ter stolpi praških cerkva zopet odmevajo zvoki sokolske koračnice — koračnice nekdanjih'ameriških revolucionarjev. Letošnje zelenje praških ulic pa bo ponovno zakrilo morje rdečih srajc, žarečih kakor husitski ogenj... Ali bo tudi letos, v tretjič, potreben vzklik: “Ne dame se!”
Slovanskega Sokolstva ni več. Sokolstvo živi le še na Čehoslovaškem (radovedni smo, koliko časa še, odkar so komunisti na vladi? Ured. A. D.), in v Ameriki med slovanskimi izseljenci. Isto je s slovansko katoliško telovadno organizacijo Orlom. Samo še na Češkem in v Ameriki lahko Sokol in Orel viteško med seboj tekmujeta. V drugih slovanskih državah ni več svobodnega ozračja za njun polet. Poljsko, jugoslovansko Sokolstvo in bolgarske Junake je zadeta usoda ruskega Sokolstva, ki ni moglo živeti v komunističnem raju. Sokolstvo kot svobodoljubna organizacija, ki spoštuje vse vere, prepričanja in nazore, je na poti vsakemu totalitarnemu gibanju, pa naj bo to črno, rjavo ali rdeče. Vedno hemirni sokolski duh, ki. teži v plemeniti viteški tekmi samo naprdj, više in više, je nevarna potuha ljudstva za one, ki svojim nasprotnikom zabadajo nože v hrbet ali pa jim pošiljajo kroglo v tilnik ... To je glavni razlog, da čakajo tudi češko Sokolstvo hudi časi. Pesem sokolskih legij je danes bolj potrebna kot kdajkoli, kajti boj za svobodo in dragi dom še ni končan!
V Jugoslaviji je Sokolstvo prepovedano. Letos bi slovensko Sokolstvo praznovalo 85-letnico ustanovitve “Južnega Sokola,” predhodnika slovenskega in kasnejšega jugoslovanskega sokolstva, Mali slovenski narod, najmanjši v Evropi, je vprav na telovadnem polju, zastopan po Sokolih, dosegel mednarodno slavo. Štukelj, Šumi, Primožič, Pristov, najslavnejši slovenski telovadci, so dosegli naslove svetovnih telovadnih prvakov. Na olimpijadah je visela na najvišjem drogu naša zastava in akordi naše narodne himne, so polnili ozračje mednarodnih stadionov. Vse tc je pri nas danes poteptano in zavrženo med staro buržujsko šaro. Kajti izdajalci sokolstva so pljunili na svobodnjaška načela, ki jih je zapisal nesmrtni Tyrš v “Potih in ciljih” ter se vdi-njali Džugašvilijevi azijatski tiranji. (Džugašvili je pravo ime Stalina, ki ni" niti Evropejec, še manj Slovan, temveč Azijat. Ured. A. D.). Prenehali so biti “bratje” ter postali Marx-Engels-Ehrenburgovi “kameradi.” Zapeljali so velik del sokolske' mladine v vrste komunistične OF, zagotavljajoč jih, da bo sokolstvo tudi v teh vrstah branilo svojo svobodo. V okyiru komunizma — pa svoboda! V komunističnih organizacijah vlada le mračnjaštvo, suženjstvo, podivjanost in razbojništvo. Zato tam ni prostora za one, ki še čutijo v srcih sokolsko.
Izdajalce Sokolstva pa vprašamo: Kje je častitljivi pra
por “Južnega Sokola,”	-----
rov, ki smo
prvo in drugo svetovno vojno? Kdaj bosta jjorišknn tržaški
nam komunisti zapravili svobodo Trsta in Gorice? Se bomo udeležili letošnjega vsesokobkoga zleta v Pragi? Kot Sokoli gotovo ne. Skoraj gotovo pa bo Češkoslovenska iz političnih razlogov primorana povabiti tudi Titove fizkulturnike. In tako bodo imeli svetovno znani jugoslovanski Sokoli čast, da bodo kot Titovi fizkulturniki lahko stali tam nekje poleg vrste 99 avtonomne republike Sovjetskih Socialističnih Republik Tadžikistana in predstavljali Džunga-šviiijeve mameluke iz Titostana.
Bratje in sestre, trdna je naša vera, da bo Jugoslovansko Sokolstvo še trumoma romalo na vseslovanske zlete v Prago.' Zato pa se, bratje in sestre, ki vam v prsih še vedno bije sokolsko srce, pripravljajte in organizirajte! Bodite “Mafija!” Kmalu pride čas, ko vas bo Tyršev duh popeljal v boj za pravo svobodo in demokracijo! Takrat bodo vaše jeklene, mišice vtikale dinamit in rušile ječe in okove komunističnega suženjstva!
Ne dame se!
Na zdar! Zdravo!
# * *
Kajco se počutite, ameriški Sokoli, db gornjih besedah svojih sokolskih bratov, ki so ostali zvesti Tyrševim in svojim ciljem? O tistih, ki so tukaj najvišje dvigali sokolski prapor, potem pa pljunili na vse, kar predstavlja sokolski duh, bi se dalo mnogo napisati, pa se ne izplača. So namreč tako majhni in neznatni, brezpomembni in samemu sebi -' ' ' ' “Toda objavi j
IttKU Iliajlllll 111 11CZ.I1011H,	ui oaiuviuu ovvi v
napotje, da bi bilo škoda objavljati njihova neslavna imena!
uniHHiiiiimiimimmiMHHuminim«
BESEDA IZ MAMBA
imniiiHMiimniMi  ...........n www
hiše, tam doli v Zapcitoku —
ifiebiti še tais^jag JUUka vasica; vsa ovita v sadno drevje — da sem kot duhovnik dodeljen ne svojemu narodu, ampak tujcu. Da. božja volja, tako moram reči, je tudi, da sem bil celo tu gori v gorskih višavah krasne Tirolske posvečen v duhovnika in to celo — kakor Vam je že najbrž znano — od našega preljubega ljubljanskega ško.fa dr. Rožmana Gregorija. Ali nisem res srečen, če pomislim, kaj vse mi je prineslo begunstvo: da, ideal mojega življenja, največje, kar more zemljan želeti — duhovništvo Kristusovo, postati drugi Kristus na zemlji! Res je, da sem študije končal v Ljubljani Itik pred največjo su-žnostjo, ki je nastopila po prihodu Titovih krvnikov nad naš ubogi, tako izkrvaveli n a r o d. Toda ali ne bi bil lahko med potjo padel v roke komunistov, in bi bil sedaj moj delež tam nekje v skupnem grobišču Kočevskega Roga? Res je, da sem tu gori. med tujim narodom — toda po srcu zelo dobrim narodom obhajal največji dan svojega življenja — dan nove maše —, da sem obhajal ta dan brez svojih preljubih staršev in dragih bratov. Oh, moj 1 j u-bi oče, moja tako skrbna in draga mati, moj brat Janez in France spijo že šesto leto ne-zdramno spanje itam gori na pokopališču sv. Marka nad Za-
bil brat France odpeljan od rojstne hiše pod Bomcarin tam v noči 30. maja 1942, kruto mučen in nato ustreljen. O žalostna, silno boleča zgodba je to, če Vam povem, da sem jaz svojimi tremi sestricami, ki so sedaj pri meni in so mlajše kot jaz, in s svojim enim preostalim bratom, ne samo tri leta begunec, ampak že šesto lete. Takoj po tisti groze in smrti polni noči smo moralri Sestre, ki so jim 'bili komunisti prizanesli, jaz, ki sem se jim tik pred nosom po čudežu — odkrito moram reči, zame je bil to čudež, da sem se tik, preden so komunisti udrli v našo lepo hišo, zbudil in imel toliko prisotnosti duha, da sem skočil
ce sokolstva pa vprašamo: Kje je častitljivi praga Sokola,” kje so celi gozdovi sokolskih prapo-jih obvarovali pred uničenjem in sramoto med
takrat na Gorenjskem kot trgovski vajenec, zapustiti aom in se preseliti na varno v Sodražico in potem v Ribnico in na zadnje leta 1945, ko je drugim narodom zasijala zarja prave svobode, smo morali mi ubogi Slovenci, že prej tako izmučeni od Lahov, Nemcev, največ pa od komunistov, zapustiti ne samo dom, ampak naj dračje, kar ima narod, >elo svojo drago domovino in pri tujcu iskati zavetja!
O, kdo naj dojame vse gorje, ki se je razlezlo kakor golazen do skrajnih kotičkov naše s krvjo prepojene slovenske zemlje!?
S temi vrsticami sem se Vam skušal, predraga gospa, predstaviti: kdo je tisti vendar, kateremu ste v svoji velikodušnosti tako veliko dobroto storili in mu poslali tako dragoceni paket. . . Najbrže me ne poznate Osebno — saj se nisva v življenju nikdar videla, vsaj jaz tako menim. Morebiti ste o meni kje v ameriških časopisih kaj brali. Ako Vas zanima podrobno moja in mojega ribniškega ljudstva zgodovina, si lahko to ogledate v “Ameriški Domovini” od 23. dec. 1946. — Spis sem sam napisal po dvojih doživljajih in spominih. Tam notri morete dobiti obširnejšo
pokopališču sv. Marka nad Za- j|,() tragedije naše družine in potokom. Bratska roka rdečih na§ega naroda. Če pa slučaj-
koipunistov se je taxo daleč spozabila, da je šla In prelila dragoceno kri mojih staršev in bratov.
O, predraga gospa., kako žalostno je bilo takrat pri nas! Sam sem na svoji koži doživel to strašno satansko početje. — Sam sem bil krvava priča tega krutega dogajanja. Nimam besede, da bi Vam mogel tako o-pisati to mojo Kalvarijo, kakor jc sam čutim jn kaker sem jo tieto strašno noč od „25. do 26. avgusta 1942 občutil. Takrat so bili namreč moji preljubi starši umorjeni in hromi brat Janez doma na domu, dočim je
pa slučajno ne bi te številke dobili, mi sporočite. Pripravljen sem vam če Vas seveda stvar zanima — spis poslati. Morebiti ste tudi videli v koledarju A ve, Maria 1946 nekaj slik iz moje nove maše. Tako si lahko predstavljate, kdo sem in kaj sem. Morebiti poznate celo Vi ali pa kdo od Vaše cenjene družine — saj upam, da smo si celo nekoliko v sorodstvu — mojega predragega pokojnega rčeta, starega Kozinca —, morebiti celo mater, skoraj gotovo pa že tudi umrlega strica dr. Franceta Trdana; saj je bil nekoč celo v Ameriki, in precej v Ameriš-
ko Domovino pisal. Dr. Trdan je namreč moj stric, brat moje jmkojne matere. O kako dobro se še spominjam, saj sem bil takrat še študent, ko sta on in pa gospod Grdina Anton hodila po naši lepi ribniški dolini in filmala naše ljudi ir. naše običaje. Gospod Grdina je bil že v naši hiši, Se ga še dobro spominjam. Toda to so le lepi spomini, ki so že zdavnaj za gorami. ..
Tako je torej poltekalo moje življenje. Mlad sem še, toda v mojem življenju me je Gospod obiskoval ne baš z maj hnimi križi. In hvaležen sem Bogu za to čast. Biti vreden, s Kristusom za pravico in resnico trpeti, z Njim nositi težki križ preganjanja, ali hi to največja čast za mladega duhovnika? Ali smo mi ubogi duhovniki nad svojim Gospodom in Učenikom?/! Hvala Bogu moram reči za vse, kar sem iz njegovih dobrih, očetovskih rok sprejel — posebno pa še Njemu hvala za mero trpljenja!
Da naše življenje v begunstvu ni baš rožnato, to veste sami prav dobro. Sicer bi mi ne bili poslali tolikega darila. In kaj naj Vam rečem, predraga gospa, za Vašo veliko dobrodušnost in skrb do mene? Nikdar si nisem mislil, da se me bo kje kdo na svetu s kako stvarjo spomnil. Toda dobro srce poišče trpina, če je še tako skrit! In to ste naredili Vi, predraga mi dobrotnica. Vi si ne morete predstavljati, kako vriska begunčevo srce, ne morebiti toliko nad darom, pač pa nad dejstvom, da je sploh še kje na svetu srce, ki čuti z njim, ki razume njegovo bolečino, ki ve, zakaj je moral zapustiti vse in se podati brez vsega in praznih rok na tuje, ki hoče z njim celo deliti svoje dobrine. O »tokrat pozdravljene take duše! Bog naj vas blagoslovi in vam povrne vaše razumevanje do bede beguncev!
ki ste mi,jo poslali, :o dobrodošla. Kako "naj Te Tam zanjo zahvalim?-In potem rokavice in dve tako gorki jopici in nogavice in šal in pa celo 5 dolarjev. O kako se sedaj čutim bogatega in srečnega! In kaj naj Vam jaz povrnem za Vašo dobroto? - To, kar imam, Vam dam. Največ kar imam, mojo molitev in spomin na Vas pri sv. daritvi. Naj Vam bo Gospod stoteren plačnik ne samo na tem svetu, marveč tem bolj na onem svetu!
Sedaj, ko se bližajo velikonočni prazniki, Vam in tudi vsej Vaši cenjeni družini voščim prav vesele in blagoslova božjega polne praznike. Tudi naše oči in naša srca bodo hrepenela po nekdanji sreči. Toda za nas ni še napočil dan narodnega vsltajenja, še vedno traja Veliki petek. Toda v dno duše smo prepričani: vstali bomo!' Vrnili se bomo, pa čeprav moramo iti še prej po širnem svetu, pa čeprav nam, kakor je videti, grozi novo begunstvo! Kristus je vstal: vstali bomo z njim tudi mi — tudi ^slovenski begunci!
Silno bi bil Vam, predraga gospa, hvaležen, če bi mogel od Vas dobiti kakšno pismo, kakšno poročilo, kako Vam gre, kako je z Vašo. družino.
Z izrazi najglobokejše hvaležnosti Vas pozdravljam!
Vaš hvaležni
Mirko Kozina.

AL PA NE
Naša vas je bila razdeljena ko bi sicer lahko ležal v senci za
v mojih letih v tri glavne socialne razrede, kar se tiče gosti-len V Cencovo gostilro (kamor bom jaz stopil, če bom s tem pripovedovanjem po priliki dodelal) so zahajali v prvi vrsti fantje. Če to rečem, potem boste sami uganili, zakaj. Hodili so k Cencovim ne zaradi terana, vipavca ali ljutomerčana, amip-ajt zaradi tistih črnookih in črnolasih stvaric, ki so gostom stregle. To so bila Cencova dekleta, ena prijetnejša za oči kot druga. Saj si lahko mislite, kaj se rodi, če sta starša Slovenka in Italijan. Pa jih ne bom opisaval, kaj bi jih, ki so morda zdaj že vse stare matere. Bom kar povedal, kako se je izrazil o njih naš poljski in nočni varuh, Herblen. Rekel je: “Ja, Cencove punce, te pa, te! Lepe so kot sto hudičev!”
S tem je Herblen, bi rekel, vse povedal in ni kazalo, da bi mu kdo ugovarjal ali skušal dati njegovi oceni pomislef, ker pri sebi je imel mož vedno močno gorjačo, ki je v mojih pastirskih letih nekajkrat hitela , za menoj po gmajni, pa me ni m-koli ujela. To je bilo, kadar jd Herblen izvrševal cesarsko kraljevo službo poljskega vadia in so mu naše krave delale največ1 preglavice, ker če sc bile katere v škodi, so bile naše, jaz pa, njih zapovednik in čuvaj, bogve kje pri kaki važni igri, ali pri zalezovanju cerkniških qpetc.
Potem, ko sem bil za pastirja
že prevelik in sem smel že med fante, sva bila pa 3 Ilerblanomr
kakšnim grmom. To je bilo potem, ko sem že začel iskati pod nosom tisti fantovski mah, vse pozabljeno in kadar sva se dobila pri Cencovih, sem mu rad kupil firkelček, če sem namreč našel kakšno odvisno šestico v žepu. Vselej se mi je prijazno smehljal in s svojim bobnečim glasom napeljeval:	“No, kaj
praviš, Jaipček, ene tehle Cencovih se primi in jo odpelji v mesto. Saj veš, da za na kmete niso, ki so vse preeort. Kaj bo, ki ne zna nobena niti svinjskega kotla pripraviti, če stopijo ven na sonce, pa rute vlečejo na oči, da jih ne bi ožgalo, gospodične. Za mesto so pa kot nalašč. Akrabolt bi se postavil ž njo, ti rečem! Le poglej eno ali drugo, saj te kar privzdigne, če te samo pogleda. Jej, take smo pdeli v Budimpešti, Temešvaru in Bukarešti, ko smo hodili tesat. Se reče, saj so bile mrhe, da nikoli tega, ampak, kar je res, je pa res, čez naše Kranjice jih pa ni, ti rečem! Dajmo, Japček, zaipojmo!” In Herblen je pij Ut nil enkrat v en kot, enkrat v drugega, popravil čik in začel svojini iireščečim glasom, da se je kar hiša tresla:
Hajdimo v Siget,
ISiget, Temešvar. . . ”
Vse se je smejalo možaku, ki je bil zares prominenlna oseba na Menišiji. V mladih letih je bil lovec in tesač, na stara leta
pa poljski in nočni varuh. Bil 1. je osornih besed, toda samo iz
Talite, sva Olla pa s iieroianurrr- je	----- -
velika prijatelja. Domišljal si navade. Srce pa je imel kot v
...	. ______Ul.«	v.«wo V Pumrn
je, da je on dosti pripomogel k moji vzgoji, ker mi je v gmajni vedno dopovedovali, da iz mene ne bo nikoli nič, ki sen tak fen-dut in zmene ,ki mu gre vse. drugo po glavi kot krave in ki si ne jemljem k srcu, da delajo škodo po njivah, v detelji in o-tavi in da mora on ravno .zaradi moje nemarnosti dan za dnem stati na straži rb njivah,
Pogrešamo dopisov
Neelyville, Mo— Premišljujem, kaj je neki vzrok, da je tako malo dopisov v slovenskih listih, dasi je dosti novic po naših naselbinah, pa menda ni človeka, ki bi jih poročal v list.
Pa je že tako, da mi stari smo že nekako mrtvoudni, se nam ne ljubi pisat, mladina se pa najrajši zabava z radio, čeprav bi bilo pisanje in branje veliko bolj koristno.
Tukaj, v naši naselbini, smo zadnje leto izgubili precej naših Slovenčevi Stari se selijo
v večnost, mladi pa v mesta, kjer je dosti zabaive. Pred več leti smo tudi tukaj na farmah imeli Slovenci svoje veselje. Od julija naprej pa vse do zime smo prirejali domače veselice.
Vsako nedeljo popoldne smo se zbrali pri drugem farmarju, pri vsaki hiši je bil gramofon, pa tudi vina je bilo p ivsod. dovolj. Plesaželjhi so se pridno sukali, mi, bolj ta stari, smo pa tudi kakšno zapeli, seveda po svoji zmožnosti.
To so vam bili časi, katerih sy človek z veseljem in tpdi z žalostjoTspominja. ker tega ne bo nikdar več. Odkar je prišel ta vsiljivi komunizem med naš mesrečni slovenski narod in tisti marksistični hauk, ki nam obeta nebesa na zemlji, od tega časa smo Slovenei eni Kajnovi, drugi pa Abelovi. Ali ni res tako?
Samo poglejmo v našo staro domovino. Saj si sosed ne upa s sosedom spregovoriti odkrito besedo, ker je mogoče partizan in ga lahko zatoži pri okrajnem odboru ih potem gorje njemu.
Starši si doma ne upajo odkrito govoriti v pričo svojih o-trok, ker jim je učiteljica v šoti naročila, naj doma posluša- tiaslonil jo, kaj bosta govorila oče in mati — in posledice!
Slovenci, ki se še prištevate med Slovence, pa obožujete komunistični režim —v svojo korist pomislite, kaj delate in komu služite!
Pozdravljam vse rojake in čitatelje Ameriške Domovine,
Anton Slane.
mehko kuhana repa. K Cenco-
vim je rad prišel v gostilno, ker j e vedel, da bo tam dobil fante, ki so mu radi kupili kak fir-keljček, saj je bil vsak njegov dolžnik iz pastirskih let. Fantje so imeli pa žnjim zabavo, kadar ga je imel nekoliko več pod kapo. Zato jim je pa tudi spregledal, kadar je katerega zalotil ponoči na vasi, d.a je prenašal kakšno lojtro. Drugega mu ni rekel, kot: “Pa da mi boš nesel lojtro nazaj, kjer si jo vzel!” Zakaj so fantje loj-tre prenašali, pa ne bom raz-i kladah
Naš.nočni varuh ni bil zato postavljen v svojo važno pozicijo, da bi mordp opravljal Službo vaškega policaja. Imel ja nalogo samo paziti na ogenj, da bi zbudil vaščane, če bi se kje prikdkal rdeči petelin iz strehe. Od enajstih do dveh je moral klicati vsako uro, da so ljudje vedeli, da je zares na pažnji. Kar jaz pomnim,ni na Menišiji gorelo. Zadnji ogenj je bil, kot so pripovedovali, ko je gorel Kruscov “grad.” Saj ni bil grad, ampak stara, podrta koliba, v kateri je živel Krušeč, vaški orednik. Takrat je bilo hudo, so povedali starejši ljudje, ke‘r ni bilo vode, razen v vodnjakih pri hišah. Drug drugemu so podajali posodo z vodo in polivali ogenj. Kaj bodo opravili s tem! Največ so polivali sosedne hiše, da se niso vnele, “grad” je pa pogorel do tal, saj je bilo1 vse leseno in preperelo.
Reči je pa treba, da se je Herblana slišalo tje v deveto vas, kadar se je razKoračll, se naslonil na svojo helebardo, del dlan ob usta in zavpil doli po vasi:*‘Ura ja ana, vse je tiho, vse mirno!” I, saj ga je malokdo slišal od utrujenih vaščanov razen morda kak zakasnel fant, ki je slonel ob oknu in šepetal “v obraz, v okviru zlatih las” ter prisegal ra luno in zvezde,, da “ti, ali pa nobena druga.”
uncftiSKA DOMOVINA, APRIL 13, 1948
S
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
Materi je na vprašanje, kam-je bil v misli, ki so ugajale nje-tako zgodaj in brez zajurtkajgovim strastem; kadar je le po-odvmil:	j vzdignil oči, jih je uprl tja do-
“ Vgozd za tatovi!”	J li, kjer so ležale kakor pod nje-
Nato je hlastno odprl vrata 'govimi nogami sredi rjavih polj in zjhtl brez križa in brez slo-j in zelenih trat znane mu vasi vesa.	Golo, Visoko, Skrilje, Klada,
Menat ni opazoval mladega> Sarsko m druge do Želimeljga jutra, njegova duša ni uživala in Iga. Po teh vaseh je bil do-
*............ ......." ma logar s Preseke. Tu je bil
gospod, njegov gospodar pa graščina. Kdor je imel z njim opraviti, j | imel opravka z graščino, in graščina je ukazovala, kadar je stopil v hišo Menat.
Po teh vaseh zo zibale nesrečnice, ki so verjele sladkim besedam in zapeljivim očem graščine, ko je hodila v vas in ni bilo nikogar, ki bi ustavil graščino in ji prestrige! pot.
Ha! Samo ta Glavanov! Sa-
božjih krasot, ki so se razvile povsod, najsi je človek gledal po tleh ali obrnil oči kvišku, na visoko nebo. .
Strast,mu je oslepila oči,- da da ni vedel ničesar. Svoje misli je bil pogreznil v maščevalnost. Postal je lovec na sledu za zverino. Na Glavanova dva je mislil in premišljeval, kje bi ju prestregel. Poznal je vsak grm, vsako skalo, vedel'je za vsak ovinek in za vsako goščo, kjer bi se lahko skril in ju po- mo ta ga je počil, ko je šel, da čakal. Vedel je.tudi, kam bi bi užival in se veselil, ko bi skočil v nevarnosti, zakaj >po: trgal beli nageljnov cvet. znal je Glavanovega fanta, da ne kloni zlepa, da je nagel in
predrzen.'
Sedaj se je naenkrat spomnil da črti pravzaprav le sina Glavanovega; starega preganja tako mimogrede; ne črti ga nič bolj kakor druge Skrilj ane.
“Kleti smrkavec, da si upa graščinskemu človeku zastatviti pot. Kaj njemu mar, kam hodim trkat.”
Tako je prišel na vrh M-okr-ca. Zazdelo se mu je, da je prostor. kakor nalašč za prestrezanje. Glavanova dva bosta počasi od one straniprišla na vrh, tedaj bo .pa st >pil prednju, ju ustavil in jima očital tatvino. Doli bosta morala zmetati les in prazna iti domov.
“Jima že pokažem! Haha-ha!”
Pogledal je, kam bi se usedel, in počakal. Spustil se je na
“Bo že videl, kaj je graščina!”
In osramotil ga jc Fantje se mu rogajo sedaj in pojejo, sramotilno pesem, dekeleta se posmehujejo in stari privoščijo graščinskemu.
“In vse to je naredil Glavanov! Danes se mu osvetim! Danes zapojemo drugačno pesem!”
Tedaj je jeknilo čez vrh in zdramilo logarja. Vstal- je, približal se robu in previdno pogledal skozi vejevje. Kmalu ju je opazil. Stari je hodil spredaj in poganjal žival, fant je pa s cepinom' v roki hodil zadaj in ostrezal in pri vzdigoval debla, ki so se zadevala na ovinkih ali pa lovila ob korenine.
Menatu je bilo všeč, da je bil stari spredaj. Sina se je nekam bal, tem bolj, ko si je bil v
kjer ni bilo tako via- SVesti, da ne pojde prav glad-a>i na ska- g0, pogledal je puško, če je vse pokrajina v ret|u, in stopil na pot pod
VESTI
I Z SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
To društvo je živa priča, da so Slovenci v Trstu že- pred sto leti vedeli, da je tam njihovo mesto.
“JADRAN” je društvo slovenskih visokošolcev na tržaški univerzi. Ti so začeli izdajati tudi svoj listič “Jadran,” kot "revijo mlade inteligence." Ta list, ki je začel izhajati sto let za “Slavljanskim društvom” v Trstu, priča isto: “Slovenci so v Trstu in imajo na njegovi usodi silen interes. Kdor bo šel preko teh slovenskih interesov, bo delal Slovencem krivico.
DR. ANTON NOVAČAN, slo-venski pisatelj in pesnik, je izdal v Trstu zbirko pesmi z naslovom “Peti evangelij.” V knjigi je 240 sonetov, ki so razdeljeni v dvanajst spevov po 12 sonetov. Knjiga je izšla v samozaložbi.
NAPETOST NA MEJI. — Razumljivo je, da vlada v Trstu velika napetost, kaj morejo temu mestu prinesti bodoči dogodki. Ta napetost se izraža tudi na meji. Z obeh strani je meja močno zastražena. Tako je prišlo 15. mariia celo do streljanja. £>Teka jugoslovanska patrulja je streljala na tržaško policijo. Ranjen ni bil nihče.
JUGOSLOVAN,SKA TRGOVINA s Trstom in Italijo se slabo razvija, ker so jugoslovanski komunisti slabi plačniki. Prav za prav moremo gpvoriti le o eni plačnici jugoslovanski di'zavi. Na vse načine skušajo slepariti
vrsto. 150 trgovskih tožb je vloženih proti tvrdkam, ki v imenu jugoslovanske države trgujejo. Posebno dve sta znani, Centro-prom in UIVOD. V Milanu je sodišče blokiralo jugoslovanski klirinški račun, tako da sedaj tudi pri dobri volji ni mogoče poravnati računov, dokler sodišče ne reši pravd. Zato so italijanski in tržaški trgovci izdali parolo: Jugoslovanom samo blago za denar, nič kredita. Da gre trgovina z Jugoslavijo slabo je vzrtjk tudi ta, da imajo titovci na odločilnih mestih marsikakega rdečega bedaka, ki se bolj razume na politično propagando kot pa na trgovske in bančne posle.
ODVZETA LICENCA. — Radi teh nemogočih razmer v trgovini z Jugoslavijo je mestni svet v Trstu odvzel poluradni jugoslovanski trgovski firmi UIVOD, ki smo jo že zgoraj imenovali, pravico trgovanja v Trstu. Zavezniške qblasti proti sklepu niso protestirale.
Tako širijo titovi komunisti še vedno naprej v svet glas, kakšna sleparska družba se je zbrala okrog sedanjih režimskih veljakov v Belgradu.
ŠE ENO Z JUGOSLOVANSKEGA POSLANIŠTVA v Rimu. Ko pišemo o vzrokih, da se ne more prav razviti trgovsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo, naj navedemo še tole: Na poslaništvu v Rimu imajo kakih 40 oseb, ki sbmo drug dru-
opravil. Rekli so mu končno, naj P|ride pogledat čee tri mesece ... Mož je izgubil potrpežljivost. Rekel je uradniku: “Moja žena je v drugem stanu. Dajte oni obrazec, da naredim prošnjo za potni list mojemu otroku” . . . Brus — partizan —■ ga niti ni brž razumel. . . Osobje jugosol-vanskega poslaništva v Rimu ne uživa nobenega družabnega ugleda; vse se jih ogiblje, nikdo jih nikamor ne vabi.
Vasi ni vež
in zategovati izplačila v upanju, gega sumničijo in kontrolirajo, da bodo kasneje poravnali s To- j Prišel je neki laški podjetnik iz gliattijem. Vsi komunisti nam-j Toskane, da bi dobil potni list reč računajo, da pri volitvah 18. |odnosho vizo za Jugoslavijo, ka-
aprila v Italiji zmaga komunizem j mor je hotel po opravkih. Zgu-
in da pride potem Trst brž na! bil je sedem dni, ne da bi kaj
Deset hiš sredi gmajne, redka polja in grintavi lazi. To je vas Zagozd. Ljudje so revni, da se jih Bog usmili. V koših nosijo gnoj po njivah, celo ženske in otroci. Sonca vas ne pogreša. Dovolj ga ima, marsikaj še preveč, le kruha je premalo. Otroci »e morejo prav rasti. Kar nekam pri tleh ostajajo. V hrbet in v nege so močni, v obraz suhi, oči nimajo velike in začudene. Lepih potov niso vajeni. Kadar je deževno, je Zagozd ves v blatu kolovozi so ilovnati in zmezga-ni, da te j e strah stopiti v brozgo.
Vendar ljudje živijo. Živijo, a tako, da umirajo obenem. Dela je preveč, kruha premalo. Stari si pomagajo z žganjem, ki pogreje in nekam poteši že-lodec.
Njive se branijo roditi. Ro-bidovna sili iz gmajne na lehe. Vsako leto sproti kmetje pulijo in trebijo trnje, pa, vrag vedi, kaj, da ga je vsako leto zopet vsepolno. Sredi njive ti požene robida ali malinnovje. Cloxek b iznorel, ko bi ne bil vseskozi tega navajen.
Boltar Se sklanja nad njivo in pobira kamenje. Za njim se sklanja žena in četvero otrok. Boltarka je suha in nosna. T~
li/TUf
se je razgrinjala pred njim, ožarjena od jutranjega solnca. Na jugu so zapirale obzorje strme stene nad ribniško, dobrepoljsko in kočevsko, dolino, dalje na vzhodu so se raztegovala pogorja Roga in Gorjancev. Prav pa vzhodu je sameval Kum, za njim so se pa kopičila brezimna pogorja onkraj Save; od Kuma na levo so se vzpenjale gore do snežnikov. Vmes je pa ležalo v božjem miru dolenjsko gričevje, kjer po solnčnih bregovih cvete breskev in joka vinska trta. Tega ni videl Menat, kakor n' videl po gričih sivih gradov in belih cerkvic in ni opazil belih hiš, ki so ga pozdravljale iz Šmarja in Grosupljega. Zatopljen
MAKI
mi»U VITAMIN WHOLES
YOUR BUY WORD
r— «—I '»■»!■■ **
hM. u* »* vis1
tin—■ M OwAOey ItwA MH* VW. CeprnU m*m *» MWM *>•*•<■
vrhom, da bi ustavil živino, ko pride na vrh.
“Sedaj mi ne uideta.”
- Naslonil se je na puško in čakal na videz mirno in malomarno ter vlekel na ušesa, da bi presodil razdaljo po glasovih, ki so prihajali naproti. Slišalo se je že sopenje živine, ki je vlekla. Skoraj je bila na vrhu in zraven nje Glavan. Tedaj je -stopil logar nasproti in zaklical : “Stoj!” •
Glavan, ki zamišljen v svoje delo ni bil opazil Menata, se je prestrašil in osupel pogledal logarja. Šele na ponovno povelje: “Stoj!” je začel ustavljati voli: “O-o-o! Sivec! Oha!” “Kako sem.se ustrašil!” je pi'iznal stari zmeden ko še ni Vedel, kaj to pomeni
‘Kakor vsak tat, kadar je zasačen!” ga je zavrnil logar trdo, ko je videl pred seboj človeka, ki se trese pred njim.
“Doli z lesom!” je ukazal Menat. “Ukradeno!”
(Dalje prihodnjič)
Oh Um km, «mMM.
IM. w mpmb mnr mU m* 1"»
risrtsassa
On Im ut» trn «»«* M* J*.
IWSICONOMt.
OUAUNTHi t«
fU VUU» C»Ml"
MAS LMOkMOMIi Mi
Raca in pilot. — Lt. Talmadge Westmoreland, ki mm ga kaže slika, pravi, da se tudi v zraku marsikaj pripeti, kar bi si človek ne pričakoval. V nedavnem poletu s svojim letalom sc mu je zaletela v letalo dinja raca (ja kaže puščica), ki je pri tem zgubila življenje, pilot pa ima krvavečo spodnjo ustnici). Letalski veščaki pravijo, da so 'tuijbrže take nesreče krive mnogih nepojasnjenih zrakoplqvnih katastrof.
Pri nas dobite zdravilo
“STREPTOMYCIN”
ki se ga sicer težko dobi
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.

Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Kolander
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
''immiiiiimmiiiiiimmiimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiimuiiiiimiiiimHiiiiiiixmiiiir
|	FARMA NAPRODAJ	„ , . . .. I
i	i
S matični thermostatic controlled furnez in vodni grelec: Hlev 40^* 00, ;
Z. nikdar ne ususi, in je aosti voae za imui«Miijc. u “ , > . “	.	•
iranffl.’SftSAatei:» ws£
= Nursery napis), obrnite desno, vozite lužno do ^av's R,d,i’ SoDI = levo, to ie 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vpraSajte LODI = MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE »034.	n
...........Illllll..
Tele z dvema, glavama, — Tele, ki nam ffa kaže gorja slika ima dve glavi, a samo en par ušes, ima pa v vsaki glavi popolnoma m: vile čeljusti, gobec, nosnice in po dvoje popolnih oči. Je "ayrshire" paime in se je zleglo na farmi Byron FUherja blizu Meade, Kam.
šeni bo spet orok. Skoraj bajto bodo razrinili, pa še ni konec tega božjega blagoslova.
Boltar ima rad svoje bučmane. Delavni so, za uk bolj trde glave, pa kaj šola! Za na Zagozd ni treba učenih ljudi. Da .znaš malo.brati in računati, pa je dovolj. Bolj važno je, da poznaš prst, da se ne bojiš trnja in da si močnih pljuč. Na Zagozdu je vse v -bregu. Še vola zanaša po pc-teh, kadar pelje navzdol,
Skoraj povsod je takt}, kakor pri Boltarju. Še pri Cimžarju, ki je polgruntar in najbogatejši v vasi. Konja ima »in zapravljivčka, da m,u m treba peš v dolino k maši. Otrok pa tudi celo rajdo. -Na Zagozdu otrok ne manjka. Kljub revščini, trnju in robidovju bo Zagozd živel še dolgo.
V	dolini zvoni. Poldne. Ženske nosijo sklede na mizo. Le kaj je v skledah? Močnik. Skoraj ppi vsaki hiši -močnik. Da Se kruh prihrani, je zraven
oblicah krompir. Kruha na Zagozdu res ni.
Tako je tj,g do vojske. No, potlej je bila v dolini zmešnjava in je celo Zagozd malo obliznila. Žbontarjev Jernej in Pavčdv Boštjan se nista vrnila. Ostala sta nekje v Srbiji. V dolini sta se brali dve črni maši Zagozd se je vrnil v stari tir.
Naj pride še -tak čas, naj po dolini teče mleko, na Zagozdu bo večna revščina. Je že tako usojeno.
Nazadnje je pa na Zagozdu le postalo nemirno.. Gospodarji -so bili splašeni, ženske zaskrbljene.
Italijani gmajniške vasi zažigajo. Podboršta ni več. Nekaj okajenih zidov in očrnelo tramovje. Pa ljijdje? Bog ve, nekaj je mrtvih, nekaj jih je na Rabu. Cele družine.
Zakaj ? Puntarji.
Puntarji? Hudiča, kako boš itar sredi trnja, k& m da drugi dan ne
ss L
ne more biti puntar.
Na Zagozdu ne n jeti. Iln tudi puntmvji niso. Njive preslabo rodijo.
V	dolini imajo Italijani postojanko. Če hočeš v Ljubljano,'moraš k njim in jih prositi za dovoljenje.
Na Zagozdu vedo, da moraš reči: “Prego”. “Prego” se pravi po slovensko: prosim. Z Zagozda ne gre nihče v Ljubljano. Vrag vzemi gospodo! Denarja ni, da bi si človek kaj kupil, na uro gledat se pa nobe-lemu ne da.
Pa vseeno danes Zagozda ni /eč. Nekaj ruševin je še, ožganega tramovja in požganih dreves.
Kako to? Puntarji.
Oni -dan pred Binkošimi je išla na Zagozd italijanska pa-trola iz doline. Štirje vojaki, Pri Boltarju so ukradli petelina, pri Žbontarju dve kuri ir zajca. V dolin© se niso vrnili Zagozd ni vedel nič za to. Tudi strelov ni slišal.
Dva dni zatem je prišla četi vojakov. Divje kletve, streli nazadnje je bila vsa vas zbran: na Boltarjevem travniku. Vsi moški in ženske z otroki vred. Boltar ni vedel, za kaj gre. -
lice pri priči oteklo.
Vojaki so vlačili skupaj z nje vreče žita in s samoki streljali na kokoši.
ženske so vreščale in se s šale pognati naprej. Toda so se morale umakniti. 'Udi so deževali z vseh strani.
ka.
, “Svinje!” je golčal ii na vse strani. Tvdi m mi možmi je zavrelo.
Tedaj je počil strel, ki se je ravno pobira!
Otroci so planili v jok. Boltar j,e strmel v soseda, ki se je še nekajkrat prevrnil po tleh, potlej pa negibno obležal.
Ogenj se je širil s čudovito naglico. Boltar jeva bajta je bila goreča baklja, tudi pri sosedu Cimžarju je gorelo.
Boltar je imel krvave oči. Pesti so se mu odpirale in zapirale, pred seboj je videl samo še režeč se črn obraz pod zelenkasto čelado.
“Ata!”
Najstarejša se mu je obesila na roko. Šestnajst spomladi je preživela na Zagozdu.
črni, režeči se obraz je prišel bližje. Boltar vidi umazano, kosmato roko, ki sega po Majdi.
“Ata, poglejte!”
Boltar vidi zverinski obraz in otrokovo bledico. Čuti, da je njegova pest stisnjena i» trda ko bukova grča.
Zamahne. Naravnost med tiste prašičje oči, ki se režijo.
Boltar vidi, kako se nekdo zavali. Sliši krike, čuti udarec in potlej nič več.
Zagozd gori. Plameni buka-jo navzgor, strehe, se sesipava-jo, slabo zidane bajte zgrme-vajo na ku-p,
se mu je ulila kri.
DELO DOBIJO
ženske se sprejme / za čiščenje podnevi ali ponoči Plača. Zglasite se v Employment uradu 7. nadstropje THE MAY CO. •(74)
ženske za čiščenje od 6 Zj. do opoldne Poln čas, Plača Zglasite se v 5. nad. Employment Office Wm. Taylor & Čo (73)
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 5 sob; v družini sta dva otroka, 14 in 11 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 0796. (73)
Hiša naprodaj Naprodaj je dobro ohranjena zidana hiša za 4 družine z vsemi ugodnostmi. Natančneje izveste pri lastniku na 1091 Addison Rd. (Tue. Fri. -x)
Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte
nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna
Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Miller Ave. Euclid, O.
Tel, IV 2494 (Tue. Thurs. X.)
Radijski aparati, praliuki in čistilci 1	popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh mst J	ledenice j MALZ ELECTRIC i 6902 ST. QLAJR AVE. EN 4808
-m -	-	-------	*		

.	JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY j!	FRANCBS ZUUCH, »sent i-	Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile r,	in pohištvo. IVanhoe mi 18115 NEFF ROAD n o • « «	» 'j* «’	■■
xnsis&A DOltl
LimimjmrLririjmriJT^^
TelrinKja
IVAN MATICIC
i_T_riJn_T-i^TJn.Tj^^T-TjT^'T-rLrL"LrL‘Lri-nj_Ln-nji
Jelenka bi jim nasula še hru-šek in jabolk, Jelen bi jim vrgel na mizo cekin ali pa jim dal janca iz staje, naj si ga spečejo, samo da pridejo.
Da, tudi k Petrinovim so krenili! Rezika jim je všeč, ponjo so prišii. Kar sitno je Reziki, ko jo švrkajo s šibami, saj si ni mislila, da pridejo. In taka množica jih je, saj bodo hišo podrli! Deklet bo že skoro kmalu več kot fantov. Katera gruntarska seveda že viha nos, ker ji ni prav, da bi bila vsaka zraven; toda fantje se na to ne ozirajo, vse od kraja pobirajo, naj bo premožna ali revna, da je le fletna in poštena. Reziko so torej vzeli, naravnost iztrgali so jo iz hiše. Pa je mati rekla Tevžu, ‘naj se pridruži še on in naj pripelje Reziko čim-prej domov. Petrinka ima pač svoje pomisleke in je tudi do te-peškarjev previdna. — No, en fantin več ali manj, danes ni tako natanko. Končno so se nagnetli v Žerdinovo krčmo, natresli na mize tepešnico, naročili si vina — in se je pričela gostija. Potem pa ples, petje in veselp rajanje do trdne noči.
S tepežnim dnem so bili prazniki v kraju — in ljudje so se zakopali zopet v svoje delo. Zdaj so mislili na ta presrečni predpustni čas. Kje so bili ogledi ali kje pričakujejo snubačev.. Samo o 'tem so govorili ljudje, samo o tem ugibali. Ker to ni malenkost, ako pridejo snubači k hiši, govorjenja je prav toliko kot bi prišli žandar-ji, če ni celo objedanja še več.

Jue-ftoiere!
silo bi najbolje za tisto hišo, da jo zaprejo in se izselijo, vsaj za leto ali dve, dokler jeziki ne omagajo. No, prav jim bodi, za svojo objestnost! Mar mislijo, da se snubci kar vsak dan zglašajo? Kar ploh naj objest-nioi privlečejo!
Kljub vsemu so pa Orehovci le našli utehe. Razvnele so se ohceti pa vso močno razgibale, kajti njihovih dobrot je bila vsa vas več ali manj deležna. Nakatere so bile boli skromne in tihe, druge pa bučne in bogato založene in so trajale po tri dni in tri noči. Orehovje ne sme izumreti, za to morajo skr-
NOW! GET THAT MAYTAG YOUR HEART’S SET ON
New beauty New Feature«,,.
Set it today at...
Cene od $114.95 in naprej
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD
APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK, lastnik
beti Orehovci sami pa na veselih ženitovanjih položit)! tem-Ije novemu zarodu. Z vsem tem je pa pometel ta preklicani pust, katermu na čast so nacvr-li Orehovci zvrhane sklede krofov in cvrtja. Tako da človek ne pride spričo tolikih praznikov do pravega dela.
Prišla je končno pomlad ter temeljito prekinila vse lepe povesti, objedanja in izvabila vsa skrita kopernenja. Treba je bilo zaslužka in denarja ker zima je bila dolga. Najprej so odpeljati zvitke obročev trgovcu v Slivino, potem so se vrgli na gozd. Krije na žago, trame na prodaj, les iz graščinskega, les, les, les!
V Dragonji vasi se že več iz lesa ne vidiš. Tu ga razkladajo in merijo pa nakladajo na vagone. Tu so vse ceste natrpane, od povsod ga dovažaj o. Tu so naloženi težki bronarji na močnih tajselih; zaprežem so silni konji, močni ko žrebci, voli veliki ko sloni. Vse je prašno od dolge ceste: trami, živinče in vozniki. Od daleč prihajajo, 2 Menišije in prav izpod Javornika. Krčme so natrpane, vozniki imajo denar, pijejo, kričijo, hvalijo vsak svoje blago. Tudi orehovski vozniki so tu, ti pa niso prašni, ampak blatni od vrha do tal. Ti se ne morejo' ponašati z belo cesto in ne s težkimi taj siji in konji, pač pa z izmučeno živino in trpljenjem. Kje na svetu imajo tako grda pota, kje na svetu tako vroče klance?, Ne, orehovski se nj ne hvalijo, pred drugimi sp skromni inJ
’	, f?	1'iVI , V -e- o gMHB
vinče prežvekuje zunaj in se komaj drži na nogah. .Orehovci samo poslušajo druge bahače, pustijo se pa tudi ne kar tako odrivati, češ da je orehovski les morda kaj manj vreden. Zgodi se pa, da prav orehovskega mnogo zvržejo, kajti prejemniki si ga natanko ogledajo.
Pravkar se Jordan togoti: “Trideset kubikov mi je danes zvrgel hudič! Pa tako lep les je bil, sam Petrin mi ga je stesal, a je bil počen.”
“Pa bi ga zamazal s blatom,” mu reče Prhaj.
“Saj sem ga, ni nič pomagalo. Lahko tebi, Prhaj, ki le vozariš. Naj bo les počen ali ne, ti zaslužiš, kar ti gre, pa dobro.”
“Zaslužim, pa kako! Ves dan se ubijava dva in živina za te bore krone.”
“Jaz pa dajem povrh tega še les, pa mi danes ni niti toliko vrglo ko tebi.”
“Postajna te vzemi, slab les imate Orehovci,” se vštuli neki Meniševec.
“Nič slab les, slab svet!” mu odbije Jordan. “Les ni počen, ko raste, ampak ko pade. Saj se mora zlomiti ali pa počiti. Prmejhudič, že včeraj sem ga vlačil iz doline, davi‘oh zori sem naložil, pa vozil in vozil v tiste preklicane klance, kjer bi se sam hudič pretegnil, če bi ga vpregel. Na, zdaj sem tu, in sonce gre že za goro..”
Ne, nihče ne more kaj oporekati orehovskem vozarjem. Če je že ubit od trpljenja in da mu to kaj nese, potem še ni tako hudo; ako pa pride zraven še ob les, je pa res obupno. Mimo vsega tega pa še lačni, da bi jim skoz trebuh zapiskal. Lačni, kako, čemu! Nu, kaj mislite, da je kdaj konec štirideset danskega posta? Nikoli! Vsaj orehovskim gozdarjem se tako zdi in kar ne morejo pričakati velike nedelje. Kar sitni postajajo in v velikem tednu jih ni moč z ničemer več potešiti. Kaj mislite, toliko časa brez mesa, a zraven toliko trpeti] __________ '	.
Na veliko nedeljo zjutraj se odpravljajo ženske z žegnom. lie brž, le brž, kaj bi se toliko napravljale, saj ne greste k poroki! Seveda, bel predpasnik mora biti pa beli prtiči na že-gnu, kakor se spodobi. In žene in dekleta odnesejo zvrhane jer-base žegna k Sv. Jeronimu. Dedcem pa to vse predolgo traja. Mulci naj gredo na zavrte pogledat, če že gredo z žegnom. In so šli mulci in sc kar poskakovali, ko so videli prihajati žene s pisanimi jerbasi.
Končno je žegen božji na mizi. Pleče, želodec, hren! Oh, to diši, to! Zraven kolač, potica, pirhi! Gospodar natezava na olnike rufina
velike javorove mize.
No, zdaj bo pa že, duša je pošteno privezana, telo umito in praznično oblečeno. Zdaj pa s pirhi na vas, ves moški cvet in tudi mulci! Novčiče v roko pa sekaj, kdor ima ravno roko pa ravno oko! Na korak, dva, tri, novčič se v pirh zasadi. Le sekajte, sekajte pirhe, saj kokoši že kokodajsajo. znesle bodo druge. Mar ne, mati Petrinova?
Na vas je prišel pomarančar. Poln zaboj pomaranč je postavil na trame pa zaklical: “Pomaranče tanče tri za groš, da bo prej praizen koš!” U, brž je
SSL
APRIL 13, 1948
lesene krožnike ta dobri žegen— in vsa družina je zbrana okrog
ci so si obrisali novčiče pa tekli nad pomaranče. Kmalu je bil zaboj pospravljen__ln se-
kanje se je znova pričelo. Zdaj so sekali seve pomaranče. In so se postavili pobci, :a novimi klobuki so imeli barvana kurja peresca.
4.
Minilo je nekaj pomladi.
Petrinova hiše je postajala tesna. Otroci so rasli pa razri-vali hišo, toda nihče si ne spričo tega delal preglavic. Odrasli od hiše novi k hiši. Petrinka je zopet dojila. Povila je bila medtem dvanajstega in ime so mu dali Tinče. Rezika se je bila sijer hudo jezila, ko je šla zopet jpo“botro”, in tudi Tevž je nekaj godrnjal, a po nekaj dneh, ko je bila zopet na no-
gah, se je vse godrnjanje poleglo. Novo bitje je tu in živeti mora, ne pomagajo nobene marnnje. Petrinka bi spodila od hiše tistega, ki bi se ne maral sprijazniti s tem dejstvom. Kdo se ne mara sprijazniti? Saj je vsem prav, mali bosci kar poskakujejo od veselja.
Tevž, ki je desna roka Petrinu, je prav na istem, kakor je bil tedaj Drejc:: odpravlja se namreč v Ameriko, Da, Drejc je že davno ves dolg poravnal Zadravcu in zdaj spravlja brata čez lužo. Za karto mu bo poslal, brž ko dobi Tevž potno pravico.. In .to Tevž že ima, za dve leti so mu jo dali. Tevža Tak mo-
(Dalje prihodnjič)
-------o------
mnrLnjmrLTLTL^uXrLrm anjuojmjirLrtrLrui
{ AL ULLE
PLUMBING & HEATING CO.
AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej.
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel.
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
bilo sekanja pirhov konec. Mul- UirUTJLnTlfLnJTJlJinJTiTITjTrLri^
1886

1948
■j ■ .i,.
jNoznanilo in Zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla in se preselila v večnost naša draga in nikdar pozabljena mati
Angela Dežman
ROJENA FABIAN
ki je preminula in mirno v Gospodu zaspala dne 10. marca 1948, v starosti 63 let. Rlagopokojn* je bila doma od Žužemberka.
Pogreb se je vršil 13. marca iz Joe Žele pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. Po opravljeni pogrebni sveti maši je bila položena k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Murney za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Našo prav iskreno zahvalo želimo izreči vsem številnim prijateljem, ki so biagopokojni v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše.
Iskrena hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maže in pogreba, ter jo tako spremili na zadnji poti. Lepa hvala članicam podružnice št. 25 SŽZ za molitve in tako veliko udeležbo pogreba. Prisrčna hyala sorodnikom iz New Yorka in Pennsylvanije, ki so prišli na pogreb, kakor tudi vsem prijateljem za sožalne karte. Lepa hvala sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali, ter nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Se posebna zahvala pa Mrs. Zdravje, ki je tako požrtvovalno stregla in nam pomagala v njeni bolezni.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno.
*
Lepa hvala Joe Žele pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežb bo ter za tako lepo urejeni pogreb.
Tebi, preljubijena in nikdar pozabljena nam mati, se je končalo Troje zemeljsko trpljenje, odšla si od nas' v neskončno večnost, da prejmeš plačilo, katerega si zaslužila. Sedaj ob Tvojem svežem grobu Ti še enkrat želimo: Bog Ti daj večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali:
HELEN KOKELY, hči ALBERT G. KOKELY, zet SHIRLEY, vnukinja
AGNES BARTHEL in JOSEPHINE SUSMAN, sestri
V stari domovini BRAT, dve SESTRI in VEC SORODNIKOV
Cleveland, Ohio, 13. aprila 1948.
-AND THE WORST IS TET TO ČOHE —in najhnjše šele pride v
NADALJUJTE Z DOBRO UPRAVO!
Obdržite v uradu okrajnega inženirja
ALBERT S.
Vsi veščaki priznajo, da vodi Mr. Porter urad okrajnega inženirja vestno in za najboljši napredek okraja.
•	'-A
Tako važen urad kot je urad okrajnega inženirja mora ostati v veščih in zanesljivih rokah in zato mora vsak demokrat voliti v primarnih volitvah 4. maja za
ALBERT S. PORTER
COUNTY ENGINEER
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEHSKA KATOLIŠKA JEDAOTA
Naj8tarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jed note znala 129.91%
če hote* dobre sebi In svojim drsgba. amis] se art najbolj*. soften! In nsdsotnntoi podporni sneniaullL
KRANJSKO SLOVANSKI KATOLIŠKI JSDNOTL
kjer ee lahko ssssrajed sa emrtnlne. naša pettoitbe. operacije, prsti bolezni tn •nemofloctL
K. S. K. JKDNOTA sprejema molke In lenekt od IS. do M. Mai stroke os takoj no rafetra hi do IS. lota pod ovoje okrilje.
K. S. K. JKDNOTA Izdaja doba od HUP do IMSSJP.
vrste ccrUflkate sedsajs
K. S. K. JKDNOTA Je prav* moti vdov la abak Os is aU tka
sil članica te mogotne la baaste katetU------
iratU ee In srietepl takoj.
Za psJaanOa e »varovanja la aa sta drage pod se obrnite aa araibfte k> andska krajevnih K. St K. Jedaekt Sl pa aai
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago SL	Joliet, DL