:» 2G mi
naša
skupnost
LETNIK VI	^	junij 80	številka 6
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
4. julija 1941 je CK KPJ pod vodstvom tov. Tita v Beogradu sprejel zgodo-visnki sklep: "Brez odlašanja je treba organizirati vse priprave za izvajanje oboroženih akcij3 ustanavljati,mo ramo partizanske odrede} netiti odpor in pripravljati vstajo celotnega ljudstva. Zavedati se moramo^ da osvoboditev lahko izbojujemo samo z lastnimi silami. "
'VSEM
VEJPOVHSM
JPjUDEM
SH
OBČAHOM
CESSPJtZAMO
la UdlLMIUii v
PA
4.[u(U[
VAH BORCA
Zlasti zadnje besede so postale bojno geslo partije in edini izhod iz mraka in tiranije, ki jo je fašizem vsilil svetu. V tistih dneh ni bilo nikogar, ki bi bil bolj neločljivo pripravljen sprejeti in povezati usodo zasužnjenih narodov Jugoslavije, kot Komunistična partija Jugoslavije. Ostala je z ljudstvom ne le da bi delila z njim usodo, pač pa da bi mu pokazala pravo po.t do končne zmage.
Poziv KPJ je padel na plodna tla. Po vsej državi se je ze nekaj dni po razglasu pričel obračun z okupatorji in njegovimi hlapci. Tako je julija po vsem jugoslovanskem ozemlju zagorel plamen vstaje, plamen, ki ni ugasnil do končne zmage nad fašizmom.
Samo človek, kakršen je bil tov. Tito, je lahko v tistih težkih dneh videl izhod iz nemogočega in imel pogum ter sposobnost za tako velike zgodovinske odločitve. Osvobodilno, revolucionarno poslanstvo in cilji oboroženega boja so odprli perspektivo, da se v tem boju rodi nova jugoslovanska skupnost, z novo družbeno ureditvijo, z enakopravnimi nacionalnimi odnosi in da se uresniči Titovo načelo - opirati se na lastne sile.
Zato 4. julij slavimo kot dan borcev in vseh tistih, ki še naprej nosijo našo revolucijo in delajo za to, da bo naša samoupravna socialistična Jugoslavija postala močnejša in bogatejša. Človek, njegova svoboda in sreča, to je vrednost, za katero so padli milijoni in za katere srečno prihodnost nam ne sme biti zal ne naporov in ne žrtev.
Slavko Medved, predsednik 00 ZZB NOV Grosuplje
SPOMENIK PADLEMU KOMANDANTU IN NAMESTNIKU POLITIČNEGA KOMISARJA BRIGADE TONETA TOMŠIČA
V spomin na borbo, ki jo je vodila Tomšičeva brigada novembra 1942, bo po dogovoru Zveza združenj borcev NOV občine Grosuplje in odbora Tomšičeve brigade v vasi Velike Vrhe nad Krko 4. julija 1980 odkrit spomenik, ki predstavlja odigrano vlogo I. proletarske brigade Toneta Tomšiča na Slovenskem.
Preživeli borci Tomšičeve brigade se še dobro spominjajo tega boja, ki ga opisujejo takole: "V tem času se je zadrževal v gozdu Ragljevka štab Tomšičeve brigade. Stražarsko mesto je bilo nekoliko nižje nad križiščem poti, ki vodi s ceste Luče - Krška vas. Iz te smeri so prišli Italijani proti stražarskemu mestu, na straži pa je bil Slavko Rode-Nande in Viki Prepeluh-Prepo. Stražar je streljal na italijanskega oficirja, glavnina štaba s štabno patrolo pa se je umikala čez koto 470 in od tam proti poseki na Jeričkovem gozdu. Tam so partizani zagledali drugo italijansko kolono. Komandant brigade tov. čiro Zasavec je odločil, da se partizani umikajo po čistini proti vasi Velike Vrhe. Stekli so iz gozda navzdol v Jeričkov dol in v nasprotni zelo strmi breg. Tu so Italijani že tolkli po njih z vsem orožjem. Komisarju brigade šilih Nikotu so prestrelili obleko na več krajih in torbico s papirji. Ob tej priliki je skušal pomagati Ivanu Jakiču-Jerinu, ki se je prebijal desno po bolj položnem položaju oz. zemljišču. Tov. šilih Niko je premagal strmino, čeprav mu je zemlja od italijanskih strelov nenehno brizgala v obraz. Na vrhu, ko so najhujšo strmino partizani že premagali, je pri Mahnetovih kračcah padel komandant brigade čiro Zasavec-Janez Hlebš. Namestnik komisarja Babič Ladislav-Lado Dolenc pa je bil ranjen, kasneje pa so ga belogardisti (legija smrti) ustrelili v vasi. Velike Vrhe. Padel je tudi neki partizan na Tončkovem vrhu na vogalu med potjo in stezo, četrti partizan pa se je skril v Cesarjevi štali, zaradi izdaje so ga našli Italijani in ga tam tudi ustrelili."
Spomenik bo predstavljal sedanjim in bodočim rodovom opomnik na tiste čase, ko so se partizani in ostali ljudje širom naše domovine borili za svojo svobodo, ne da bi pri tem pomislili na žrtve, ki so bile potrebne za našo svobodo.
Ker pa je 4. julij - Dan borca, je najbolj primerno, da ob priliki odkritja spomenika padlemu komandantu Tomšičeve brigade in namestniku komisarja te brigade počastimo s tem spomin ne samo imenovanima, marveč vsem drugim partizanskim borcem, ki so širom domovine žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo.
Pred praznikom 4. julijem- DNEVOM BORCA, se bodo v četrtek 3. julija 1980 ob 16.30 uri zbrali v hotelu Polževo na Polževem aktivisti OF nekdanjih okrožij Grosuplje in Stična.
Letošnje srečanje preživelih aktivistov OF nekdanjih okrožij Grosuplje in Stična je pomembno še posebej zaradi tega ker letos slavimo 35. letnico osvoboditve, 30. let samoupravljanja in 39. letnico prvega osvobojenega ozemlja izrednega poleta in rasti OF na območju nekdanjih okrožij Stična in Grosuplje.
Domicični odbor aktivistov OF pričakuje, da se bodo srečanja udeležili vsi preživeli aktivisti OF nekdanjih rajonskih in okrožnih odborov OF, članice odborov AFŽ in člani nekdanjih rajonskih in okrožnih odborov mladinskih organizacij.
Slavko Kovačič
ODKRITJE SPOMENIKA V VASI VELIKE VRHE NAD KRKO
V petek, 4. julija 1980 ob 11. uri bo v vasi Velike Vrhe nad Krko (pri Polževem) odkritje spomenika padlemu komandantu in namestniku političnega komisarja brigade Toneta Tomšiča. Na svečani prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci osnovne šole I. SPUB Toneta Tomšiča iz Dobre-polja, bo slavnostni govornik takratni komisar brigade tov. Niko šilih, nosilec spomenice 1941 in član sveta republike SR Slovenije.
POKLONILI SMO SE TOVARIŠU TITU
Bližal se je konec šolskega leta in smo začeli razmišljati o končnem izletu. Smrt tov. Tita je tudi nas močno prizadela. Sklenili smo, da obiščemo njegovo zadnje počivališče.
Vse leto smo pridno zbirali denar, pomagale pa so nam tudi nekatere druge delovne organizacije. Tako je zelo veliko prispeval Kulturni teden, 00 ZSMS Grosuplje, 0IS Grosuplje, IMP Ivančna gorica, Rašica, KS Šentvid ter šola, na katero ne smemo pozabiti, saj nam je vedno rada pomagala in prisluhne našim željam. Zbrali smo dovolj finančnih sredstev in tako smo se 12. junija zvečer odpeljali v Beograd. Tam smo si najprej ogledali Titovo grobnico. Po tem posvečenem prostoru smo stopali molče, s sklonjeno glavo, saj smo se zavedali, da hodimo mimo zadnjega počivališča tov. Tita, našega največjega državnika in iskrenega prijatelja nas mladih, žalostni, vendar ponosni smo stopali ob njegovem grobu in vsakdo med nami je ponosno prisegel: "Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!" Ogledali smo si tudi Avlo in Kalemegdan, kjer smo videli vojaško orožje, zraven je vojni muzej. Potem smo si šli ogledat še muzej 25. maja, kjer so razstavljene Titove štafete, številna priznanja in darila, ki jih je dobil od mnogih državnikov, prijateljev, občudovalcev.. Nato pa smo se z avtobusom popeljali še po glavnem mestu naše SFRJ, po Beogradu. Vodič nam je povedal mnogo zanimivosti tega mesta. Pozno zvečer smo se z vlakom utrujeni, pa vendar veseli, vrnili domov. Najbolj pogosta melodija med vožnjo je bila Jugoslavija. Vsi smo jo prepevali z zanosom in s ponosom. S pesmijo smo izrazili našo veliko ljubezen do domovine, do njenih ljudi, do vsega našega, ponos, da smo Jugoslovani, in da bomo to vedno in povsod, kjer bomo živeli in delali. Globoko se zavedamo, da je bodočnost na nas mladih. Ponosni smo, da smo rastli v Titovi Jugoslaviji.
Izlet v Beograd je bil za marsikoga izredno velik dogodek, saj je imel priložnost še zadnjič se pokloniti tovarišu Titu in s potrtimi ljudmi čutiti ob grobnici. Tudi zame je bil ta izlet izredno lep, saj sem spoznala glavno mesto republike ter njegove zanimivosti.
Za zaključek pa bi se rada v imenu vseh izletnikov naše šole zahvalila delovnim organizacijam, ki so nam s finančnimi sredstvi pomagale, še posebno pa šoli, ki nam je izlet omogočila in našim učiteljem, ki so nas vzgajali in učili tako, kot
je želel naš največji učitelj - Tito.	^ T
Vida Duša, 8.b
OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični
šolsko leto se je izteklo, šolska vrata so se zaprla in pred šolarji so poči tnice.
Ko ocenjujemo minulo šolsko leto, lahko ugotovimo, številne uspehe in pridobitve novih prostorskih kapacitet. V tem šolskem letu je bila dograjena nova šola v Dobrepolju, kjer je že potekal pouk, začeta pa je tudi gradnja šolskega objekta v Ivančni gorici - Stični. Finančna sredstva pa se niso vlagala samo v nove objekte, ampak tudi v že obstoječe. Na ta način so se na marsikateri oddaljenejši podružnični šoli zboljšali pogoji dela in življenja.
Uspehi učencev so dobri in kažejo, da je to posledica uvajanja novih metod dela pri pouku, organiziranega dodatnega in dopolnilnega pouka ter boljše organizacije pouka v oddelkih podaljšanega bivanja. Temu je treba dodati tudi prizadevnost naših prosvetnih delavcev, še posebej so bili letos naši učenci in učitelji vključeni v razprave, ki so tekle ob predlogu zakona o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju. Omeniti moramo, da so bile te razprave v vseh šolskih kolektivih, med učenci višjih razredov pa so potekali organizirani razgovori o usmerjenem izobraževanju. Res, da se je konkretna akcija k pristopu usmerjenega izobraževanja odložila za eno šolsko leto, čemur pa je bil vzrok v nekaterih izhodiščnih vprašanjih okrog programskih zasnov, usmeritev in mreže šol usmerjenega izobraževanja. Vse te stvari, bo potrebno v naslednjih mesecih, vsekakor pa do začetka šolskega leta 1981/82 še doseči.
Opazna je bila dejavnost izvenšolskega dela učencev, za zaključek šolskega leta pa so programirane številne zaključne prireditve in razstave. Vse to kaže na odprtost naših šol do sredine kjer delajo. To pa je tudi osnova za še boljše pogoje ter možnosti neposredne menjave dela med izvajalci in uporabniki.
PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA OSNOVNI ŠOLI LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE
Tudi letos organizira šola v sodelovanju z trgovskim podjetjem ABC prodajo šolskih potrebščin, ki bo potekala takole:
h h
Šola Šmarje	v	ponedeljek	18.8.1980	od	9	-18
Šola GROSUPLJE	torek	19.8.1980
sreda	20.8.1980	od	O'1	-	18. ure
četrtek	21.8.1980
Šolske potrebščine so ze kompletirane in izkušnje preteklih let kažejo na veliko zadovoljstvo staršev, saj jim ni potrebno hoditi po nakupih v Ljubljano. Trgovsko podjetje ABC pa bo prodajalo potrebščine od 1. avgusta dalje tudi v trgovini "PRI POŠTI" v Grosuplju.
ZAČASNO PRENEHANJE DEJAVNOSTI NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KORINJ
S šolskim letom 1979/80 začasno preneha osnovnošolska dejavnost na podružnični šoli Korinj.
Razlog temu je hitro zmanjševanje števila otrok, kar kaže tudi opravljena analiza vpisov šolskih novincev do leta 1985. Po teh podatkih vpisa skoraj ne beležimo, ta trenutek pa obiskuje šolo na Korinju le 5 učencev. Vstrajati o kakršnem koli nadaljevanju šolske dejavnosti bi bilo neosnovano in neracionalno, zato je občinska izobraževalna skupnost pripravila predlog rešitve problema in ga posredovala organom centralne šole Stična ter podružnični šoli Korinj in krajevni skupnosti Ambrus. Organizirani so bili tudi sestanki s krajani naselja Korinj. S predlogom rešitve občinske izobraževalne skupnosti so se strinjali tudi krajani sami in izvršni svet Skupščine občine Grosuplje.
Pred praznikom 4. julijem- DNEVOM BORCA, se bodo v četrtek 3. julija 1980 ob 16.30 uri zbrali v hotelu Polževo na Polževem aktivisti OF nekdanjih okrožij Grosuplje in Stična.
Letošnje srečanje preživelih aktivistov OF nekdanjih okrožij Grosuplje in Stična je pomembno še posebej zaradi tega ker letos slavimo 35. letnico osvoboditve, 30. let samoupravljanja in 39. letnico prvega osvobojenega ozemlja izrednega poleta in rasti OF na območju nekdanjih okrožij Stična in Grosuplje.
Domicični odbor aktivistov OF pričakuje, da se bodo srečanja udeležili vsi preživeli aktivisti OF nekdanjih rajonskih in okrožnih odborov OF, članice odborov AFŽ in člani nekdanjih rajonskih in okrožnih odborov mladinskih organizacij.
Slavko Kovačič
ODKRITJE SPOMENIKA V VASI VELIKE VRHE NAD KRKO
V petek, 4. julija 1980 ob 11. uri bo v vasi Velike Vrhe nad Krko (pri Polževem) odkritje spomenika padlemu komandantu in namestniku političnega komisarja brigade Toneta Tomšiča. Na svečani prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci osnovne šole I. SPUB Toneta Tomšiča iz Dobre-polja, bo slavnostni govornik takratni komisar brigade tov. Niko šilih, nosilec spomenice 1941 in član sveta republike SR Slovenije.
POKLONILI SMO SE TOVARIŠU TITU
Bližal se je konec šolskega leta in smo začeli razmišljati o končnem izletu. Smrt tov. Tita je tudi nas močno prizadela. Sklenili smo, da obiščemo njegovo zadnje počival išče.
Vse leto smo pridno zbirali denar, pomagale pa so nam tudi nekatere druge delovne organizacije. Tako je zelo veliko prispeval Kulturni teden, 00 ZSMS Grosuplje, 0IS Grosuplje, IMP Ivančna gorica, Rašica, KS Šentvid ter šola, na katero ne smemo pozabiti, saj nam je vedno rada pomagala in prisluhne našim željam. Zbrali smo dovolj finančnih sredstev in tako smo se 12. junija zvečer odpeljali v Beograd. Tam smo si najprej ogledali Titovo grobnico. Po tem posvečenem prostoru smo stopali molče, s sklonjeno glavo, saj smo se zavedali, da hodimo mimo zadnjega počivališča tov. Tita, našega največjega državnika in iskrenega prijatelja nas mladih, žalostni, vendar ponosni smo stopali ob njegovem grobu in vsakdo med nami je ponosno prisegel: "Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa	tvoga puta ne skrenemo!"	Ogledali	smo si tudi Avlo	in
Kalemegdan, kjer smo videli vojaško orožje, zraven je	vojni muzej. Potem smo si	šli
ogledat še muzej 25. maja, kjer so razstavljene Titove štafete, številna priznanja in darila, ki jih je dobil od mnogih državnikov, prijateljev, občudovalcev.. Nato pa smo se z avtobusom popeljali	še po glavnem mestu naše	SFRJ, po	Beogradu. Vodič nam
je povedal mnogo zanimivosti	tega mesta. Pozno zvečer	smo se z	vlakom utrujeni,	pa
vendar veseli, vrnili domov. Najbolj pogosta melodija med vožnjo je bila Jugoslavija. Vsi smo jo prepevali z zanosom in s ponosom. S pesmijo smo izrazili našo veliko ljubezen do domovine, do njenih ljudi, do vsega našega, ponos, da smo Jugoslovani, in da bomo to vedno in povsod, kjer bomo živeli in delali. Globoko se zavedamo, da je bodočnost na nas mladih. Ponosni smo, da smo rastli v Titovi Jugoslaviji.
Izlet v Beograd je bil za marsikoga izredno velik dogodek, saj je imel priložnost še zadnjič se pokloniti tovarišu Titu in s potrtimi ljudmi čutiti ob grobnici. Tudi zame je bil ta izlet izredno lep, saj sem spoznala glavno mesto republike ter njegove zanimivosti.
Za zaključek pa bi se rada v imenu vseh izletnikov naše šole zahvalila delovnim organizacijam, ki so nam s finančnimi sredstvi pomagale, še posebno pa šoli, ki nam je izlet omogočila in našim učiteljem, ki so nas vzgajali in učili tako, kot je želel naš največji učitelj - Tito.
Vida Duša, 8.b
OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični
šolsko leto se je izteklo, šolska vrata so se zaprla in pred šolarji so poči tnice.
Ko ocenjujemo minulo šolsko leto, lahko ugotovimo, številne uspehe in pridobitve novih prostorskih kapacitet. V tem šolskem letu je bila dograjena nova šola v Dobrepolju, kjer je že potekal pouk, začeta pa je tudi gradnja šolskega objekta v Ivančni gorici - Stični. Finančna sredstva pa se niso vlagala samo v nove objekte, ampak tudi v že obstoječe. Na ta način so se na marsikateri oddaljenejši podružnični šoli zboljšali pogoji dela in življenja.
Uspehi učencev so dobri in kažejo, da je to posledica uvajanja novih metod dela pri pouku, organiziranega dodatnega in dopolnilnega pouka ter boljše organizacije pouka v oddelkih podaljšanega bivanja. Temu je treba dodati tudi prizadevnost naših prosvetnih delavcev, še posebej so bili letos naši učenci in učitelji vključeni v razprave, ki so tekle ob predlogu zakona o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju. Omeniti moramo, da so bile te razprave v vseh šolskih kolektivih, med učenci višjih razredov pa so potekali organizirani razgovori o usmerjenem izobraževanju. Res, da se je konkretna akcija k pristopu usmerjenega izobraževanja odložila za eno šolsko leto, čemur pa je bil vzrok v nekaterih izhodiščnih vprašanjih okrog programskih zasnov, usmeritev in mreže šol usmerjenega izobraževanja. Vse te stvari, bo potrebno v naslednjih mesecih, vsekakor pa do začetka šolskega leta 1981/82 še doseči.
Opazna je bila dejavnost izvenšolskega dela učencev, za zaključek šolskega leta pa so programirane številne zaključne prireditve in razstave. Vse to kaže na odprtost naših šol do sredine kjer delajo. To pa je tudi osnova za še boljše pogoje ter možnosti neposredne menjave dela med izvajalci in uporabniki.
PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA OSNOVNI ŠOLI LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE
Tudi letos organizira šola v sodelovanju z trgovskim podjetjem ABC prodajo šolskih potrebščin, ki bo potekala takole:
Šola Šmarje v ponedeljek 18.8.1980 od 9^ - 18^
Šola GROSUPLJE torek 19.8.1980	.
sreda 20.8.1980 od 9n - 18. ure četrtek 21.8.1980
Šolske potrebščine so ze kompletirane in izkušnje preteklih let kažejo na veliko zadovoljstvo staršev, saj jim ni potrebno hoditi po nakupih v Ljubljano. Trgovsko podjetje ABC pa bo prodajalo potrebščine od 1. avgusta dalje tudi v trgovini "PRI POŠTI" v Grosuplju.
ZAČASNO PRENEHANJE DEJAVNOSTI NA PODRUŽNIČNI ŠOLI KORINJ
S šolskim letom 1979/80 začasno preneha osnovnošolska dejavnost na podružnični šoli Korinj.
Razlog temu je hitro zmanjševanje števila otrok, kar kaže tudi opravljena analiza vpisov šolskih novincev do leta 1985. Po teh podatkih vpisa skoraj ne beležimo, ta trenutek pa obiskuje šolo na Korinju le 5 učencev. Vstrajati o kakršnem koli nadaljevanju šolske dejavnosti bi bilo neosnovano in neracionalno, zato je občinska izobraževalna skupnost pripravila predlog rešitve problema in ga posredovala organom centralne šole Stična ter podružnični šoli Korinj in krajevni skupnosti Ambrus. Organizirani so bili tudi sestanki s krajani naselja Korinj. S predlogom rešitve občinske izobraževalne skupnosti so se strinjali tudi krajani sami in izvršni svet Skupščine občine Grosuplje.
Delovanje šole preneha le začasno, kar pomeni, da ne gre za trajno ukinitev. V šolskem objektu se bo moral tudi v bodoče zagotoviti prostor za eventuelno nadaljevanje šolske dejavnosti. To pa je pomembno tudi za vsebino obrambnih priprav. Za vse učence nižjih razredov je dogovorjen zasebni prevoz do podružnične šole Zagradec, kjer bodo prešolani učenci imeli poleg boljših pogojev dela tudi ustrezno varstvo ter urejeno šolsko prehrano, še nadalje pa bodo morali učenci višjih razredov, ki obiskujejo pouk na centralni šoli pešačiti do odcepa, kjer je bil že dosedaj urejen šolski avtobusni prevoz.
POUK OBRAMBE IN ZAŠČITE NA ILOVI GORI V LETU 1980
Pri pouku obrambe in zaščite na Ilovi gori v letu 1980 je sodelovalo 55 mladink in mladincev iz naše občine. Pouk smo izvedli v vzgojnem centru na Ilovi gori.
Mladinke 'in mladinci so se usposabljali po enotnem programu. Smoter obrambnega pouka in usposabljanja je bil pripraviti mlade, ki ne obiskujejo srednjih šol, za vključevanje v oborožen boj ter v obrambne priprave vseh struktur družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. S tem poukom in usposabljanjem si mladina pridobiva sposobnosti za sodelovanje v vseh pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih in občini. Program je omogočal osvojiti vrednote socialistične etike, spoznavati bojne tradicije naših narodov, jugoslovanskega socialističnega patriotizma in humanizma.
Zajemal je naslednje teme:
-	usposabljanje za ravnanje z vojaško puško, brzostrelko, puškomitraljezom, ročnim minometom, tromblonom, ročno bombo in z minsko eksplozivnim orožjem,
-	seznanjanje z najpomembnejšimi značilnostmi jedrskega, kemičnega in biološkega orožja,
-	spoznavanje osnovnih značilnosti oklepnih in zračnih bojnih sredstev in obrambe proti njim,
-	pridobivanje znanja o osnovah civilne zaščite,
-	seznanjanje z namenom, metodami, silami in sredstvi psihološke vojne, z obveščevalno, s subvenzivno in drugo dejavnostjo sovražnika, z ekspremno emigracijo in načinom boja proti njej,
-	vloga službe 0J0A v družbenopolitičnih skupnostih in njeno delovanje.
V času izvajanja pouka je mladina ustanovila aktiv ZSMS, ki je sodeloval pri oblikovanju življenja v centru. Izdali so tudi bilten pod naslovom "Letnik 1963" v katerem so mladi izrazili svoje vtise iz življenja v mladinskem vzgojnemu centru Ilova gora.
DRUŽBENO USMERJENA GRADNJA "OB GROSUPELJŠČICI"
Skupščina občine Grosuplje je na seji 28. maja po predhodni javni razpravi sprejela zazidalni načrt "Ob Grosupeljščici". Območje obsega površino ob Grosupelj-ščici, ki jo na jugo omejuje Adamičeva cesta, na zahodu Ljubljanska cesta, na vzhodu potok Grosupeljščica in na severu območje že delno realiziranega zazidalnega načrta Jerova vas. Pozidava predvideva gradnjo stanovanjsko poslovnih objektov, in to 171 stanovanj za 567 prebivalcev z brutto stanovanjsko površino 15.066 m2, trgovine-ser-visi obsegajo 1.158 m2 površine, garaže pa 650 m2. Objekti bodo locirani v obliki zaprtih atrijev, orientiranih proti potoku Grosupeljščica.
Zaradi zagotovitve realizacije programa družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini in z namenom, da se dosežejo v okviru objektivnih možnosti optimalni učinki glede projektiranja, finansiranja in gradnje stanovanj ter spremljajočih objektov v tem zazidalnem predelu, bodo podpisali samoupravni sporazum. Samoupravna stanovanjska skupnost, izvršni svet skupščine občine, IMOS - SGP Grosuplje in Komunalna skupnost, samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem.
SUHA KRAJINA JE OŽIVELA
Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občin Grosuplja, Kočevja, Novega mesta in Trebnjega je bila 8. junija 1980 v Prevolah otvoritvena slovesnost zvezne mladinske delovne akcije "Suha krajina 1980".
V akciji "Suha krajina 1980" bo letos sodelovalo v treh izmenah 600 brigadirjev v 15 brigadah. Brigade bodo v treh izmenah, v času od 8. junija do 31. avgusta opravile 79.200 norma ur predračunske vrednosti 25.360.000.- din.
Tudi naša občina se letos s predelom Suhe krajine vključuje v program zvezne mladinske delovne akcije. V času akcije bodo na območju občine delale brigade iz Skopja, Titograda in Celja. S programom se predvideva dograditev ali razširitev 5.500 cest v krajevnih skupnostih Ambrus, Krka in Zagradec.
Prihod brigadirjev je bil tudi letos enkraten dogodek za te kraje, kar dokazuje tudi sprejem, ki so ga ob prihodu makedonskim brigadirjem pripravili predstavniki KS Ambrus in prebivalci Korinja. Mladi brigadirji iz Skopja bodo namreč v prvi izmeni dogradili cesto Ravne - Korinj, ki je za prebivalce te vasi življenjskega pomena.
Poleg delovnih brigad bo na območju občine delala tudi brigada Rdečega križa Slovenije, ki bo opravljala zdravstveno, socialno, vzgojno in sanitarno dejavnost. Vsekakor bo vzgojna dejavnost izrednega pomena, saj bo v začasnih vrtcih vključenih približno 150 otrok iz KS Ambrus, Krka in Zagradec.
JAVNI NATEČAJ USPEŠNO ZAKLJUČEN
V	prostorih Komunalnega podjetja Grosuplje je 18/6-1980 potekal javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v k.o. Grosuplje, k.o. Radohova vas, k.o. Stična in v k.o. Šentvid.
V	k.o. Grosuplje-naselje so bile oddane vse štiri parcele in sicer dve po izklicni ceni, dve pa po izklicani ceni A45.000 din in 525.000 din. Ponudniki niso naši občani, ampak občani ljubljanskih občin.
Vse tri parcele v k.o. Radohova vas - nahajajo se na Studencu pri Ivančni gorici, so bile oddane po izklicni ceni oz. izklicani ceni. Ponudniki, razen enega, niso naši občani.
V	k.o. Stična je od skupno šestih parcel oddana samo ena parcela po izklicni ceni domačinu iz Stične.
Za parcelo v k.o. Šentvid je bil najugodnejši ponudnik naš občan - domačin iz šentpavla.
Parcele na Studencu, Stični in Šentvidu so precej cenejše od parcel v Grosupl jem.
INVESTICIJE V OBRAT ŠENTVID PRI STIČNI
Elektrotehna TOZD Elpis je odkupila stavbo in zemljišče, v kateri se je odvijal proizvodni proces temeljne organizacije združenega dela Sinoles, ki se je preselila v Ivančno gorico. TOZD Elpis namerava z večjo investicijo adaptirati prostore za potrebe novega obrata, ki naj bi v Šentvidu v perspektivi zaposloval cca 50 delavcev. Predvidena investicija je glede na nove predpise in kriterije banke prišla v ožji izbor, saj je od celotne predračunske vrednosti v višini 15 milijonov din predvidena možnost najetja kridita v višini 50 % s tranšo v letu 1980, ostala sredstva pa bo temeljna organizacija prispevala kot lastno udeležbo.
IZGRADNJA POTROŠNIŠKEGA CENTRA V DOBREPOLJU STEKLA
Po številnih nepredvidenih peripetijah so delavci. SGP Grosuplje, TOZD Ingrad Vrhnika 12. maja pričeli z gradnjo novega Marketa na Vidmu.
Zaradi precejšnje časovne zamude, ki je nastala po lanskih restrikcijah odobravanja posojil pri ljubljanski banki in vsled pomanjkanja gradbenih delavcev, je dogovorjeno s Splošnim gradbenim podjetjem Grosuplje, da se na gradbišču dela 12 ur dnevno, s tem bo časovna zamuda znatho nadoknadena. Dogovor daje upanje, da bo zgrajen v dogovorjenem roku to je do konca leta, obratovati pa bo predvidoma pričel 15. marca prihodnjega leta.
Imel bo tri samostojne oddelke: samopostrežno živilsko trgovino z mesnico, oddelek pohištva in bele tehnike ter teksti1no-obutveni oddelek.
Market, katerega predračunska vrednost znaša brez podražitev 15 milijonov dinarjev, bo meril skupaj 840 m2, kar je več, kot meri sedanja trgovina "Špelca".
To pa bo vsekakor precej pripomoglo k večji, pestrejši ponudbi in preskrbi tamkajšnjih občanov, ki že nestrpno čakajo na novi Market.
Janko Petek
SODELOVALI NA ''FESTIVALU DELA"
V Ljubljani je v dneh od 30.5- “ 1.6.1980 potekal XIII. Festival dela, ki je največja manifestacija dela mladih učencev vseh poklicev iz Jugoslavije. Tu so mladi dokazali, da se na poklice dobro pripravljajo. Tudi tu so bili učenci DO IMOS SGP Grosuplje odlični! Učenec zidarske stroke je zasedel tretje mesto - bronasto medaljo, srebrni medalji pa učenca, ki sta tekmovala v tesarski in žeIezokrivski panogi. Tudi ostali naši tekmovalci so se dobro uvrstili, tako, da smo mesec junij pričeli v pravem tekmovalnem duhu. Rezultati pričajo, da so naši delavci res "mojstri svojega poklica" in da imamo perspektiven kader bodočnosti. Toda tekmovalna načela in užitki seveda niso končani! Nadaljujejo se na naših gradbiščih, kajti, čimveč in čimbolje narediti - to je in mora biti naše skupno vodilo!
Trontelj A.
GROSOPELJSKI VRTEC SEPTEMBRA NARED
Grosupeljski vzgojno varstveni zavod, v katerem je trenutno 176 otrok, domuje v novi osnovni šoli. Normativi so preseženi za 25 do 30 odstotkov, kar pomeni, da so prostori prenapolnjeni z otroci.
Kmalu pa se bo tak nevzdržen položaj izboljšal. 20. avgusta naj bi SGP Grosuplje zaključil z deli na novem objektu VVZ, ki je zadnji zgrajen iz sredstev samoprispevka KS Grosuplje, ki se je letos zaključil. Po predračunu naj bi novi vrtec veljal 25,9 milijonov dinarjev. Kot kaže, pa bo končna cena nekoliko večja.
V novem VVZ bo tudi prvi oddelek otroških jasli v katerih bo prostora za 36 dojenčkov. Doslej tovrstne oblike varstva v občini še nismo imeli. V prihodnjem letu pa namerava občinska
skupnost otroškega varstva uvesti še eno novo obliko: varstvo na domu v varstvenih družinah. Vrtec bo dobil tudi novo centralno kuhinjo. Doslej so se otroci namreč hranili v šolski kuhinji.

Problem otroškega varstva v največjem naselju v naši občini pa z odprtjem novega VVZ še ne bo v celoti rešen. V njem bo prostora za 120 otrok od dveh do sedmih let starosti. Že sedaj pa imajo prek 200 prošenj za sprejem v varstvo. Zato je predlog, da bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili še en vzgojno varstveni zavod v Jerovi vasi, prav gotovo povsem upravičen.
I.	B rečič
ZBOLJŠANI POGOJI ZA LETOVANJE BORCEV NOV
Za Dan mladosti - 25. maja je Počitniška skupnost Banjole iz združenih sredstev podpisnikov koriščenja centra za letovanje borcev NOV dala v uporabo nove moderno urejene prostore. Nova depandansa z urejenim notranjim ogrevanim bazenom, centralno kurjavo in drugimi pritiklinami, bo koristno služila za letovanje približno 600 koristnikom.
S to pridobitvijo se bodo možnosti povečale, saj bodo vsi prostori uporabljivi skozi celo leto in tudi v zimskem času, kar je bilo dosedaj nemogoče. To pa bo koristilo predvsem tistim uporabnikom, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne morejo zdržati na poletni obmorski vročini.
GRADNJA DOMA OSTARELIH OBČANOV
V letu 1979 je skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Grosuplje obravnavala predlog Občinskega društva upokojencev Grosuplje in Izvršnega sveta skupščine občine Grosuplje o proučitvi možnosti gradnje doma ostarelih občanov. Tako je strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje izdelala koncept gradnje doma glede na potrebe po tako organizirani skrbi za ostarele.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da smo imeli ob zadnjem popisu prebivalstva 2.690 občanov starejših od 65 let. To je dokaj visok procent ostarelih občanov. Ko govorimo o starosti nad 65 let pa moramo računati, z dejstvom, da ta del prebivalstva potrebuje več družbene skrbi in pomoči. Danes velja v svetu, zlasti v razvitih deželah, zavodsko varstvo najbolj odgovarjajočo obliko varstva tistih bolnih o-
starelih ljudi, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso več sposobni ali ne želijo živeti sami. V večini dežel je to število cca 5 % starejših nad 65 let, kar velja tudi v SR Sloveniji kot osnova za ugotavljanje potreb. Poudariti je potrebno, da kronološka starost ni edino merilo za določanje starosti, tako tudi zavodi ne služijo samo starejšim, v njih so tudi mlajši od 65 let, katerih življenjske stiske - bolezen ali drugi vzroki so jih pripeljali do tega, da so se sami, njihovi svojci ali družba odločili za tovrstno obliko pomoči.
Iz evidence socialne službe je razvidno - da je trenutno v domovih za ostarele 67 občanov, zabeleženi pa so še občani, ki bi jim bilo nujno zagotoviti varstvo v domu.
Če izhajamo iz teh podatkov, bi v naši občini potrebovali 135 mest v tako organiziranem zavodu. V ta osnovni pokazatelj niso všteti občani, ki zaradi bolezni ali drugih vzrokov potrebujejo organizirano varstvo in nego še predno dosežejo 65 let starosti .
Iz teh razlogov bi bila upravičena gradnja doma s kapaciteto 120 postelj.
Z ozirom na režijske stroške in vse ostalo, dom z manjšo kapaciteto ne more biti ren tab i 1 en.
Predvidevamo, da bi po izbiri ustrezne lokacije, koncept doma zasnovali s specifiko v tem smislu, da bi oskrbovancem, še dokaj aktivnim in vitalnim zagotovili ob domu tudi možnosti minimalnega vrtičkanja tako, da bi jih čimbolj približali dosedanjemu oziroma preteklemu načinu življenja.
Malnar Elica
ZAKLJUČENA JE JAVNA RAZPRAVA 0 NADALJNEM RAZVOJU TELESNE KULTURE V OBČINI GROSUPLJE
Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je v mesecu marcu sprejelo sklep o ustanovitvi problemske konference na temo "aktualne naloge na področju nada-Ijnjega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji".
Tudi naša občina se je preko OK SZDL, TKS in ZTKO vključila v obravnavo gradiva ter v javni razpravi spregovorili tudi o problemih telesne kulture v občini. OK SZDL je s problemsko konferenco dne 11/6-1980, zaključila javno razpravo, ocenila dosežene rezultate ter opredelila najvažnejše smeri razvoja in nadaljne preobrazbe telesne kulture v naslednjem srednjeročnem obdobju. Osrednja pozornost razprave je bila namenjena zlasti vlogi, mestu in razvoju telesne kulture v krajevnih skupnostih, izhajajoča iz ocene, da je na področju telesne kulture v zadnjem obdobju v občini napravljen precejšen korak naprej.
Zato je potrebno:
1.	Še nadalje razvijati samoupravno preobrazbo v telesni kulturi in še posebej aktivirati samoupravni delegatski sistem ter zaostriti odgovornost članov v posameznih organih telesne kulturne skupnosti in zvezi telesno kulturnih organizacij;
2.	Takoj je potrebno pristopiti k izdelavi prostorskega plana in zagotovitvi finančnih virov, kot osnove za gradnjo telesnokulturnih objektov, saj je posvetiti posebno skrb gradnji športnih igrišč in telovadnic ob šolah ter rekreacijskih po-vršin;
3.	Bolj zavzeto in odgovorno je treba ustvarjati pogoje in možnosti, da se interesi in potrebe, ki jih na področju telesne kulture izražajo delavci v združenem delu in uresničujejo v krajevnih skupnostih;
k. Posebno pozornost moramo posvetiti množičnosti športne rekreacije in telesne vzgoje ter doseči še boljšo povezavo med športnimi društvi v kraju in šolskimi športnimi društvi;
5. Večjo skrb je nameniti šolanju amaterskih in profesionalnih kadrov ter v tekmo- . valnih sistemih izven občine zagotoviti tekmovanje le ekipam, ki imajo pristanek zveze telesno kulturnih organizacij.
Vsa stališča in sklepi, sprejeti na tej konferenci, naj bodo podlaga za oblikovanje temeljev planov srednjeročnega razvoja telesne kulture v občini ter hkrati izhodišča za reševanje drugih vprašanj in problemov na tem področju.
VELIKO NAČRTOV ZA PRIHODNOST
Krajevna skupnost Mlačevo je ena manjših v naši občini, saj šteje nekaj manj kot 800 prebivalcev. Le dobra dva kilometra je oddaljena od Grosupljega, pa vendar so v svojem razvoju precej zadaj. Celotno delo krajevne skupnosti in njenih družbenopolitičnih organizacij sloni na dobrovoljnem delu.
"Naše prve akcije so bile skromne in so obsegale le urejanje vaških poti in pluženje snega," prvi v pogovoru o KS Bernard Rode, sekretar osnovne organizacije ZKS in predsednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito.
No, prva večja akcija je bila napeljava vodovoda v vse zaselke krajevne skupnosti, razen v Lobček. Tu so Krajani prvič spoznali, koliko lahko naredijo, če složno poprimejo za delo. Kasneje so v krajevni skupnosti asfaltirali cesto Grosuplje - železniška postaja Mlačevo. Obnovili so tudi že dotrajano električno omrežje in postavili nove transformatorje, ter tako omogočili priključitev delovnih strojev in gospodinjskih aparatov. Do tedaj je bila moč električne energije namreč tako majhna, da je komajda zadostovala za razsvetljavo.
Prostorski pogoji za delo KS in njenih družbenopolitičnih organizacij so zelo slabi. Zato so se pred kratkim odločili za obnovo gasilskega doma v katerem bo tudi prostor za družbeni dom. Pogoji za delo se bodo tako bistveno izboljšali. Tega se krajani dobro zavedajo in zato so v obnovo doma v Velikem Mlačevem vložili že prek 900 prostovoljnih delovnih ur. Na pomoč jim je priskočila tudi občinska stanovanjska skupnost in jim zagotovila 350 tisoč dinarjev sredstev.
Konec aprila letos so se odločili za prvi krajevni samoprispevek. S tako zbranimi sredstvi naj bi sofinancirali razširitev pokopališča Boštanj, asfaltiranje ceste do vasi Zagradec, zgradili naj bi vodovod v naselju Lobček, uredili avtobusno postajališče za prebivalce Velikega Mlačevega ter uredili javno razsvetljavo. Tu pa so tudi že osnovne smeri dela in razvoja krajevne skupnosti Mlačevo v prihodnjem petletnem obdobju.
Ob vsem tem pa se zavedamo", pravi Bernard Rode, "da bomo vse naše načrte uresničili lahko le, če bomo še bolj enotni in povezani med seboj, ter med nami ne bo nikogar, ki bi ob skupnih akcijah krajevne skupnosti stal ob strani."
I.	Brečič
GASILSKI DOM V ŠAMRJU-SAP PRED DOGRADITVIJO
Gasilski dom v Šmarju-Sap že dolgo ne odgovarja svojemu namenu zaradi dotrajanosti, zato je gasilsko društvo pričelo z gradnjo novega gasilskega doma. Tega gradi na lokaciji, ki je bila predvidena z zazidalnim načrtom Šmarje-Sap P-2. Objekt je zasnovan kot pritlična hiša z mansardno izkoriščenim podstrešjem. Pritlična etaža obsega garažo za dve intervencijski vozili, na garažo pa je direktno vezan še stolp.
GROSUPLJE Adamičeva 51 r*.	772 233
V	T12. 237
učnega mesta obveščamo, da naslednjih poklicev :
-	MONTER KLIMATSKIH NAPRAV
-	MONTER OGREVALNIH NAPRAV
-	KLEPAR
-	PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE - SKLADIŠČNIK
Istočasno objavljamo možnost HONORARNE zaposlitve za nadomeščanje KUHARJA, v času letnega dopusta.
Vabimo vse zainteresirane, da se zglasijo v upravi podjetja ” INSTALACIJE " GROSUPLJE, Adamičeva 51.
jLSt-S-&-ftg	gflaaaa a QgaQoooooo_ooooooooooo ooooooooooooooooooooooooop o o
USTANOVITEV SIS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Vse učence, ki še nimajo zagotovljenega imamo še nekaj prostih mest za izučitev
Javna razprava o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva je zaključena. Bistvene pripombe, ki so jih dali udeleženci dogovora se nanašajo na sistem financiranja samoupravne interesne skupnosti, zato bo v čistopisu podpisnikom ponuden tak sporazum o ustanovitvi, ki ne bo dodatno obremenjeval združenega dela, pač pa se bo v I. fazi ta samoupravna interesna skupnost financirala iz že znanih virov glede na to, da pogoji gospodarjenja in stabilizacija ne dopuščajo dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Predlog sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti bo dan v podpis vsem udeležencem v začetku julija, podpisovanje pa bo zaključeno predvidoma do meseca septembra, ko bo tudi ustanovna skupščina, na kateri bo poleg izvolitve organov sprejet plan dela SIS.
UREJENO UMETNO OSEMENJEVANJE GOVEJIH PLEMENIC
Dne 25.5.80 sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela Skupščine občine Grosuplje sprejela Odlok o osemenjevanju in prirodnem pripustu krav in telic.
Z novim odlokom, ki je v skladu z Zakonom o ukrepih v živinoreji, se ureja način oplojevanja krav in telic na območju občine Grosuplje.
QQQQQQQQQOQQ0 OOOOOd
Na celotnem območju naše občine se goveje plemenice osemenjujejo umetno razen v Metnaju, na Dobravi in v Leskovcu, kjer se je naravni pripust ohranil zaradi težke dostopnosti, predvsem v zimskem času.
Osemenjevanje na območju občine Grosuplje opravljajo delavci Veterinarskega zavoda KRIM, ki vodijo tudi evidenco osemenitev, na podlagi katere je možno ugotavljati in spremljati plemensko vrednost in plodnost živali, ki se osemenjujejo ter njihovega potomstva.
GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM
Skupščina občine Grosuplje pripravlja odlok o gozdovih s posebnim namenom.
S tem odlokom hočemo zaščititi gozdne površine, ki so posebnega pomena. Kriterije za določitev omenjenih gozdov določa 52. člen zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 16/7*0 in so sledeči:
-	gozdovi, ki so del narodnih parkov, narovnih rezervatov ali krajinskih parkov oziroma gozdovi, ki imajo značaj naravnih ali zgodovinskih znamenitosti,
-	gozdovi, ki sestavljajo zeleni park ob naseljih, klimatskih in drugih zdraviliščih,
-	gozdovi, ki so določeni za izletišča,
-	gozdovi, ki so namenjeni za znanstvena raziskovanja, za pouk ali za gojitev divjadi,
-	gozdovi, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo.
V zvezi z omenjeno problematiko so bile že pozvane vse krajevne skupnosti na območju občine Grosuplje, vendar na dopis upravnega organa ni bilo zadovoljivega odziva. Zato ponovno naprošamo vse dejavnike v krajevnih skupnostih, da proučijo pomen gozdnih površin in v kolikor smatrajo, da obstajajo take površine, ki ustrezajo zgoraj navedenim kriterijem, to sporočijo Občinskemu inšpektoratu v Grosupljem.
SPREJET ODLOK 0 CENAH GEODETSKIH STORITEV
Na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so delegati občinske skupščine 28. maja sprejeli odlok o cenah geodetskih storitev.
Nove cene so 220,00 din za terensko uro geodetskega strokovnjaka in 200,00 din za pisarniško uro, 135,00 din za uro geodetskega risarja in 75,00 din za uro figuranta. Ker pa je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o najvišji ravni cen za proizvode in storitve, s katerim so cene za proizvode in storitve iz pristojnosti federacije in drugih družbenopolitčnih skupnosti "zamrznjene" na višini, ki je v skladu s predpisi veljala 6. junija, nove cene geodetskih storitev pa takrat še niso veljale, ostanejo cene teh storitev zaenkrat nespremenjene in se bodo spremenile šele takrat, ko bo prenehal veljati odlok zveznega izvršnega sveta. Do takrat torej veljajo stare cene, ki so: 200,00 din za terensko uro geodetskega strokovnjaka in 180,00 din za pisarniško uro, 120,00 din za geodetskega risarja in 70,00 din za figuranta.
GRADBINCI SMO TEKMOVALI
Kot vsako leto smo tudi letos gradbeni delavci Slovenije obeležili svoj praznik. 3. junija se namreč spominjamo dogodkov, ko so leta 1936 gradbeni delavci pod vodstvom komunistične partije in komunistov v organizacijah sindikata organizirali stavko, ki je bila temeljni mejnik v njihovem nadaljnjem boju za uresničitev pravic in gesla: Delu čast in oblast !
Letos je bil za delavce DO IMOS SGP Grosuplje 7. junij, ko smo
dan gradbincev praznovali, še posebno slovesen, pa tudi delaven. Organizirali smo že VI. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije, katerih organizator je bila DO IMOS SGP Grosuplje, pokrovitelj tekmovanja pa glavni direktor DO tov. Alojz Zupančič. Tekmovanje je potekalo na bazi S-III, kjer je bilo v soboto zjutraj, dne 7.6.1980 že pravo zbirališče, tekmovališča pa pripravljena za pričetek mirjenja poklicnih sposobnosti.
Ob 16. uri je bila v grošu-	Takole 80 hiteU Odarji...
peljskem Kulturnem domu seja plenuma Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, člani kulturno-umetniškega društva Slovenija ceste-Tehnika so pripravili krajši kulturni program, v katerem smo se skupno poklonili spominu na našega dragega tovariša Tita. Vsi smo lahko le ugotovili, kako njegova misel še vedno živi z nami, kako uresničujemo njegove ideje. Te misli in načela so nas spremljala ves čas seje, ko je udeležencem spregovoril Željko Humar, predsednik Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, predsednik SO Grosuplje Janez Lesjak pa je pozdravil goste in jim v kratkem nagovoru orisal grosupeljsko občino in strukturo prebivalstva.
Ob tej priložnosti je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev naj-zaslužnejšim delavcem in delovnim organizacijam podelil priznanja za delo na področju sindikalne dejavnosti; takšno priznanje je prejela tudi naša delovna organizacija.
Ker ima izobraževanje v naši družbi vidno mesto, je Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije v letu 1979 uvedla podelitev Kavčičevih nagrad in priznanj. Tako so tudi letos trije najzaslužnejši delavci - pedagogi in trije gradbeni šolski centri prejeli ta odlikovanja.
Tudi rezultati proizvodnega tekmovanja so bili že znani in najboljši so seveda prejeli pokale. Ekipa železokrivcev SGP-ja je zasedla 1. mesto, v skupni uvrstitvi pa je SGP Grosuplje osvojilo 3. mesto. Pokale so prejele tudi ekipe športnikov, ki so se na šIG-u najbolje izkazale.
Nagrade, priznanja in pokali so bili v pravih rokah, pevci so še zapeli "Druže Tito, mi ti se kunemo!" in tako smo gradbinci zaključili svoje praznovanje Najbolj radostni seveda tisti, ki so osvojili najboljša mesta !
Alenka Trontelj
GROSUPLJE
n. sol.o.
XK—■	X*—----MK!—- MK- VK-' MK-
SGP GROSUPLJE
TOZD K0VINSK0-LESNI OBRATI
>IK
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD K0VINSK0-LESNI OBRATI

MK
MK
MK
objavlja naslednja prosta dela in naloge
J. KLJUČAVNIČARJA - 5 detaucev
Za opravljanje, zahtevnejših ključavnicami kih del
2.	AVTOMEHANIKA - J delavec
Za opravljanje zahtevnejših vzdrževalnih del na kamionih In gradbenih štrojlh
3.	VARILCA - 1 delavec
Za varjenje enoštavnlh del
X
4.	MIZARJA - 3 delavcz
la opsuLvljanju m^zaAAkik doJL, pfizdvi,m za IzdeJtavo itavbyUh izdelkov
5.	ŽAGARJA - 1 delavzc
la hjaztviz htodovlm na zagonskem oblatu
6.	PELA 1/CA ZA POMOČ PRI OPRAVLJANJU KLJUČAVNIČARSKIH VEL
Pogoji:	Za dela in naloge pod točko 1 do 5 se zahteva poklicna šola ustrezne
smeri, za dela pod točko 6 pa usposobljenost za opravljanje navedenih del in nalog. Zaželjene so delovne izkušnje.
Za vsa dela oziroma naloge združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s pogojem poskusnega dela, določenega v pravilniku o delovnih razmerjih.
Pismene vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: SGP Grosuplje, TOZD Kovinsko-lestni obrati Grosuplje, Taborska c. 15. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri.
Kandidate za zaposlitev vabimo tudi na osebni razgovor, kjer bodo lahko dobili še dodatne informacije.
SSSSSS833SS333SSS3S388SSSSSS3S88SS83S88SSSSgSSSSSSS3SS8SSSS3SSSSSS8g8SSSSS82SSSS88SS
LESNINA LJUBLJANA	|
TOZD LESNA PROIZVODNJA	|
S I N 0 L E S	|
61295 Ivančna gorica
prosta dela in naloge	za	W
2.	PK MIZARJE ati NK VELAVCE za doJLo u bzAni. A&ioki:	$
A-tavbno poklitvo, notaanje. opamt -čn dizto na montažah objzktov.
v
leZje.no je., da bi imeZ kandidat od 1 - 3 let pnahie..
NadaZjz i&če deZavko ali deZavca za določe.n čat za nadomeščanje. deZavke v času bolezen&ke od^otnoAti za
- MATERIALNO KNJIŽENJE in dnuga AVMINISTRATIVNA dela v knjigovodstvu
Pogoji za 4pA.e.jem v delovno aazmeAje.: ekonomski tehnik ali finančni administaatoA, željeno je od 1 - 3 let ustneznih delovnih izkušenj.
Možen je tudi spnejem kandidata za delo po pogodbi, v kolikoa ne bi bilo kandidata za sklenitev delovnega nazmenja.
Osebni dohodki so določeni po pnavilniku. Pnijave spnejema T01V SINOLES IVANČNA GORICA 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o spnejemu obveščeni 15 dni po izbini.
sinales
objavi ja 1. KV MIZARJE
SPREJET JE DAVČNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1979 IN ZAKLJUČNI RAČUN PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1979
Skupščina občine Grosuplje je 28. aprila 1980 sprejela in potrdila zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979.
dan gradbincev praznovali, še posebno slovesen, pa tudi delaven. Organizirali smo že VI. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije, katerih organizator je bila DO IMOS SGP Grosuplje, pokrovitelj tekmovanja pa glavni direktor DO tov. Alojz Zupančič. Tekmovanje je potekalo na bazi S-III, kjer je bilo v soboto zjutraj, dne 7.6.1980 že pravo zbirališče, tekmovališča pa pripravljena za pričetek mirjenja poklicnih sposobnosti.

Takole so hiteli zidarji...
Ob 16. uri je bila v grosupeljskem Kulturnem domu seja plenuma Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, člani kulturno-umetniškega društva Slovenija ceste-Tehnika so pripravili krajši kulturni program, v katerem smo se skupno poklonili spominu na našega dragega tovariša Tita. Vsi smo lahko le ugotovili, kako njegova misel še vedno živi z nami, kako uresničujemo njegove ideje. Te misli in načela so nas spremljala ves čas seje, ko je udeležencem spregovoril Željko Humar, predsednik Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, predsednik SO Grosuplje Janez Lesjak pa je pozdravil goste in jim v kratkem nagovoru orisal grosupeljsko občino in strukturo prebivalstva.
Ob tej priložnosti je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev najzaslužnejšim delavcem in delovnim organizacijam podelil priznanja za delo na področju sindikalne dejavnosti; takšno priznanje je prejela tudi naša delovna organizacija.
Ker ima izobraževanje v naši družbi vidno mesto, je Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije v letu 1979 uvedla podelitev Kavčičevih nagrad in priznanj. Tako so tudi letos trije najzaslužnejši delavci - pedagogi in trije gradbeni šolski centri prejeli ta odlikovanja.
Tudi rezultati proizvodnega tekmovanja so bili že znani in najboljši so seveda prejeli pokale. Ekipa železokrivcev SGP-ja je zasedla 1. mesto, v skupni uvrstitvi pa je SGP Grosuplje osvojilo 3. mesto. Pokale so prejele tudi ekipe športnikov, ki so se na šIG-u najbolje izkazale.
Nagrade, priznanja in pokali so bili v pravih rokah, pevci so še zapeli "Druže Tito, mi ti se kunemo!" in tako smo gradbinci zaključili svoje praznovanje. Najbolj radostni seveda tisti, ki so osvojili najboljša mesta !
Alenka Trontelj
§ SGP ni
GROSUPLJE
n. sol.o.
** MK XX xkj:---------------------
SGP GROSUPLJE
TOZD K0VINSK0-LESNI OBRATI
>uc
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD K0VINSK0-LESNI OBRATI
MK
MK
MK=m=MK
objavlja naslednja prosta dela in naloge
J. KLJUČAVNIČARJA - 5 deZcwce.v
la opravljanje, zahtevnejših ključavničarskih del
2.	AVTOMEHANIKA - I delavec
la opravljanje zahtevnejših vzdrževalnih del na kamionih in gradbenih strojih
3.	VARILCA - 1 delavec
la varjenje enostavnih del
X
X
X
X
X
4.	MIZARJA - 3 doZoLvce,
Za oprvavljanja. m-izasisklh del., ptie.dv&em za izdeJtavo stavbnih. i.zdeZlzov
5.	ŽAGARJA - 1 delavec
Za naznez hlodovine na žagaAAkem oblatu
6.	VELAVCA ZA POMOČ PRI OPRAVLJANJU KLJUČAVNIČARSKIH VEL
Pogoji:	Za dela in naloge pod točko 1 do 5 se zahteva poklicna šola ustrezne
smeri, za dela pod točko 6 pa usposobljenost za opravljanje navedenih del in nalog. Zaželjene so delovne izkušnje.
Za vsa dela oziroma naloge združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s pogojem poskusnega dela, določenega v pravilniku o delovnih razmerjih.
Pismene vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: SGP Grosuplje, TOZD Kovinsko-lestni obrati Grosuplje, Taborska c. 15. Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri.
Kandidate za zaposlitev vabimo tudi na osebni razgovor, kjer bodo lahko dobili še dodatne informacije.
LESNINA LJUBLJANA	|
TOZD LESNA PROIZVODNJA	|
S I N 0 L E S	|
61295 Ivančna gorica
prosta dela in naloge za
2. PK MIZARJE ali NK VELAVCE za delo v le6nl -iUokl: ^	«
stavbno pohištvo, notAanje opsieme In delo na montažah objektov.
v
Zeljem je, da bi Imel kandidat od 1 - 3 let pKahse.
Nadalje lice delavko ali delavca za določen čo4 za nadomeščanje delavke v čomi bolezenske odsotnosti za
- MATERIALNO KNJIŽENJE In dmga AVMINISTRATIVNA dela v knjigovodstvu
Pogoji za spaejem v delovno fiazmenje: ekonomski tehnik ali finančni admlnlstnatoa, željeno je od 1 - 3 let uAtaeznlk delovnih Izkušenj.
Možen je tudi spaejejm kandidata za delo po pogodbi, v kollkoA ne bi bilo kandidata za sklenitev delovnega nazmeaja.
Osebni dohodki so določeni po pravilniku. Prijave sprejema TOZV SINOLES IVANČNA GORICA 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o sprejemu obveščeni 15 dni po Izbiri.
sinnles
objavlja 1. KV MIZARJE
SPREJET JE DAVČNI ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1979 IN ZAKLJUČNI RAČUN PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1979
Skupščina občine Grosuplje je 28. aprila 1980 sprejela in potrdila zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979.
Zaključna računa sta bila sestavljena v predpisanem roku. Pregledala ju je strokovna komisija, ki je ugotovila, da sta pravilno sestavljena.
Promet obremenitev obeh zaključnih računov znaša 69.777.381,05 dinarjev, promet plačil 61,250.977,85 dinarjev, zaostanek 31. decembra 1979 pa 8,458.403,20 dinarjev, kar predstavlja 88 °L izterjavo.
m	lesnina, TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
MG	SPLOŠNO MIZARSTVO
	BO GROSUPLJE, Cesta na Krko 38
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge :
1.	oec KI/ POHIŠTVENIH MIZARJEV
2.	ved PK LESNIH VELAVCEV tn
NK VELAVCEV za dzlo v proizvodnji in montažo vgr.aje.ne. opreme..
Pogoji : ustrezna kvalifikacija in odslužen kadrovski rok.
Ponovno razpisuje
10 učnih mut za pokUc POHIŠTVENI MIZAR
Proizvodnjo, ki je obrtnega značaja imamo organizirano v novem moderno opremljenem obratu. Pogoji dela so dobri. Vsem kandidatom za izučitev poklica pohištveni mizar jamčimo, da se bodo poklica izučili dobro, bodočim sodelavcem pa stimulativne osebne dohodke.
Kandidate vabimo, da dajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov ali pa se oglasijo v kadrovski službi TOZD v 15 dneh od dneva razpisa.
PA ŠE TO!
Po tako objavljenem voznem redu se seznanjajo in vsklajujejo prevoze prihodov in odhodov z avtobusi občani občine Grosuplje.
Pride kadar pride ......
PROGRAM KINEMATOGRAFOV JULIJ
č 3.6. Grosuplje	Francoska barvna komedija
P 4.6. Dobrepolje
N 6.6. Grosuplje	PRVA LJUBEZEN
N 6.6. Ivančna gorica
P 4.6. Ivančna gorica Ameriška barvna kriminalka S 5.6. Grosuplje	PO SLEDOVIH ZLOČINA
N 6.6. Dobrepolje
č 10.6. Grosuplje	Zah.nemška barvna kriminalka
P 11.6. Dobrepolje	PRIJATELJ IZ AMERIKE
N 13.6. Grosuplje N 13.6. Ivančna gorica
P 11.6. Ivančna gorica S 12.6. Grosuplje N 13.6. Dobrepolje
č 17.6. Grosuplje	Italijanska barvna drama
P 18.6. Dobrepolje	SICILIJANSKA ZVEZA
N 20.6. Grosuplje N 20.6. Ivančna gorica
P.18.6. Ivančna gorica S 19.6. Grosuplje N 20.6. Dobrepolje
č 24.6. Grosuplje P 25.6. Dobrepolje N 27.6. Grosuplje N 27.6. Ivančna gorica
P 25.6. Ivančna gorica S 26.6. Grosuplje N 27.6. Dobrepolje
Film "Prva ljubezen"
Ameriška barvna kriminalka UMOR V AMSTERDAMU
Ameriški barvni vestern ZAKON SOVRAŠTVA
KINOPREDSTAVE:
Grosuplje -
četrtek ob 19 uri sobota ob 20 uri nedelja ob 16 uri
Ivančna gorica -
petek ob 19,30 uri nedelja ob 18,30 uri
Dobrepolje -
petek ob 19,30 uri nedelja ob 15 in
19,30 uri
ni primeren za otroke !
Ameriški barvni fantastični film DEMONSKO SEME
naša -----------------------------------------------------------
skupnost
Redakcija je bila zaključena 25.6.1980
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVI1I OILOVNSOA LJUDSTVA OBČINI ONOSUBLJl
IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR 1771-088/
ODGOVORNI UREDNIK VINKO KOBILCA/771-106/
PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.