UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. not oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirnna pisma se ne i : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna v>o polti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-Ot isko in UoFno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : osltilo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In pravnikov1 ob pol 11. dopoldne. •. •. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., jn nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstiea 30 vin., popojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ' Reklamacijo lista so poštnine proste. ■ Stev. 558. V Ljubljani, v sredo dne 16. aprila 1913, Leto III. Prvi rajnik se bliža. V kratkem praznuje zavedno delavstvo svoj praznik. Vse kar je socializem zbudil v nižavah, vstaja ta dan, da pokaže vpričo vse^a sveta svojo razredno zavest in svoj ponos. Ce ne bi imelo praznovanje prvega majnika drugega^ pomena, kakor da se delavstvo otrese hlapčevske ponižnosti, v katero ga je pahnil kapitalizem in ■« Usodno nasprotje na tein svetu je nasprotje med bogastvom in revščino. Dokler velja to nasprotje, ne more biti sreče, ne more biti 1 1 H ■=-— blagostanja, ne more biti kulture za človeštvo. Dokler je človeštvo razdeljeno v gospodujoče in zasužnjene razrede, ni človeštva. Mali manjšini je svet paradiž, ogromni večini, nepreglednim množicam je goreči pekel. Pekel pa je pod paradižem in plast, ki ju loči, je tenka. Na to so pozabili tisti, ki plešejo in rajajo na vrhu v lahkomiselni objesti, misleči, da mora biti njih razuzdana radost večna kakor suženjska pohlevnost zakletih. Zaman je vsako svarilo, zaman vsak klic trpinov. Pod njihovimi nogami je pekel, a ker ne vidijo ognja, ne verujejo vanj. A če se vendar pokaže več znamenj nevarnosti, ki se zbira v globočinah, se tolažijo, da je še daleč do tistega časa, ko zažari nebo od požara. Kar se morda zgodi tedaj, ko jih več ne bo, jih ne skrbi. Pa vriskajo še glasneje in skačejo še bolj razuzdano. Le včasi se zazdi temu ali onemu, da je med sužnji že preveč upornega duha, preveč človeške zavesti, da se je v nižavah zbralo že preveč volje in moči. Tedaj se ne zgane vest, ali zgane se strah. In svet gospodujočih se zamisli, kako bi ugonobil nevarnost ter pahnil upornike nazaj v brezdno. Delavstvo je prebilo prvo dobo svojega boja za rešitev. Ko je suženj prvič vzdignil pesti, da so zarožljale verige kakor usodno žuganje, je planilo gospodstvo pokonci in njegova prva misel je bila zatreti vsak pojav nezadovoljnosti, da mine ubogi pari za vse Čase pogum in bojevitost. Začela se je perioda pro-gonov. Po vseh državah je bil socializjnu napovedan boi in sama misel socializmaje bila prepovedana in prokleta. Trumoma so preganjali socialiste iz mest, podili so jih iz dežele, polnili so z njimi zapore in ječe. Države so nastopile kot organizacije kapitalizma; nasprotnik gospodarskega izkoriščanja je veljal za sovražnika domovine. Sveta vojska je divjala in besnela. Socialist je bil prost — kakor gozdna žival; noben zakon ga ni varoval in nobena šej?a. Ali vsa razburjena vojna je bila zaman. Cim strast-neje so preganjali socialno demokracijo, tem mogočneje se je razvijala in naenkrat so spoznali, da je javno zatiranje in trpinčenje bolj koristno zatiranim kot zatiralcem. Doba protisocialističnih zakonov in procesov je ostala neplodna za gospodujoče; najlepše plodove je rodila preganjanim in zatiranim. V tisti dobi najhujšega mučeništva se je socialna demokracija razširila skoraj po vsej Evropi in začela se je širiti po Ameriki in Avstraliji, med Japonci in Kitajci, na jugu Afrike in med zamorci. Kjerkoli se je pojavila, so jo najprej sprejeli po vzoru kulturne Evrope, z ječo in z vislicami. A povsod je mučeniška kri napravila zemljo rodovitno. Zagovorniki krvavega reda niso izginili s sveta. Se se zgodi, da začno pokati puške, da se napolnijo ječe in da rabelj ne zmore vsega dela, ki mu ga nalagajo. Še pošilja beli car na tisoče svojih podložnikov v Sibirijo in iili meče v svoje Francija mobilizira cele polke proti stavkajočim Francija mobilizira cele polke proti stavkujočim železničarjem in japonski mikado daje od 7. zjutraj do 3. popoldne obešati zarotnike. Ali malokdo pričakuje še pomoči od take sile. V nemogoče čudeže tudi kapitalizem ne veruje več. Izmislil si je nove metode. Nekdanji sovražniki so postali »najboljši prijatelji delavstva«. Nihče se ni zmenil za garajoče proletarce, dokler niso sami mislili na svojo moč in veljavo. Ali ko so se začeli združevati v socialni demokraciji, ko so organizirali svoje prve bataljone in z lastno močjo pridobili zdaj tu zdaj tam ped zemlje in nekoliko zraka za dihanje, ko so si v delavnici priborili nekoliko besede in v državi nekoliko pravice, ravno toliko, da se imajo s čem dalje bojevati, je gospodstvo izpremenilo svoj nekdanji načrt, pa se je jelo proletariatu približevati s prijaznim obrazom in s sladkim jezikom. Tisti, ki so včasi vsako združevanje delavstva razglašali za greh in zločin pa ga kaznovali z največjimi kaznimi, mu sedaj sami ponujajo organizacije, ga vabijo vanje ter mu v njih oblju-bujejo hribe in doline. Prišli so v novo dobo socialnega boja: V dobo zaslepljevanja in zagluševanja, varanja in sleparstva. Dva sta glavna nasprotnika v človeški družbi: Kapitalizem na eni strani, na drugi delavski proletariat. To mora biti jasno, sicer je vsak boj za osvoboditev nemogoč. Poznati je treba nasprotnika, tako da se armada ne zmoti, če naleti o polnoči nanj. Med obema vojskama mora biti razločna črta. In vsak vojščak mora pripadati svoii vojski, le svoji. Jasno ločitev hoče zamazati, izbrisati sovražnik. Odtlačiti hoče armado trpinov od prave poti in z meglo zastreti pravo nalogo. Po vsem svetu je zatiranje enako. Razloge ima enake in enake namene. Po vsem svetu je delavec suženj kapitalizma. Za delavstvo vseh narodov in vseh dežel je rešitev mogoča le tedaj, če se zruši vlada kapitalizma. Enak in enoten mora biti boj proletarcev brez razlike narodnosti in vere. Proti združenim zatiralcem obvelja in zmaga delavno ljudstvo le tedaj, če je edino. Zato je vsa taktika nasprotnikov namenjena enemu glavnemu cilju: Uničiti edinstvo delavstva, tako razkosati njegovo moč in kos za kosom, ko bo osamljen in brez moči, pahniti v staro sužnost in se nazadnje rogati Simsonu, ki si je dal od Delile odrezati lase. Tudi ta načrt združenih izkoriščevalcev mora ostati brezuspešen, če si delavstvo ohrani zdrav razum in pojača svojo mednarodno in medversko solidarnost. Brezpogojna vzajemnost vsega delavstva je edino jamstvo njegovega uspeha. Nezdrobljiva vzajemnost mu daje moč, katere ne more premagati nobena sila sveta. Prvi majnik pa je praznik delavske vzajemnosti, praznik delavske volje in delavske moči. Prvi majnik je praznik zavesti in spoznanja. Zlasti pa je prvi majnik praznik boja. Z združenimi močmi mora delavstvo voditi skupen boj in tako si pribori tudi skupno zmago, ki pomeni osvoboditev vsega človeškega rodu. * Al Rusija lahko začne vojno? (Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma.) Spisal Gregor A1 e k s i n s k i j. III. Sedanja situacija je za rusko avtokracijo zelo ugodna. Lahko izrabi angleško-nemško tekmo zase, kar tudi dela. Skuša, da pridobi zopet ugled, ki ga je izgubila z vojno proti Japonski. Lahko se izreče, da vloga, katero igra ruska monarhija v mednarodnih zapletljajih, ne nega težaka, napram dvema velikima težakoma, nega težaka, napram dvema velikim težakoma, ki sta skoraj enako težka. Ruski carizem je Angliji in Franciji priznal gotove obveznosti. Ali jih bo lahko Izpolnil? Neki francoski pisatelj, ki je v svojih izjavah zelo zmeren in ki pozna dobro ruske razmere. piše o ruskem posojilu na francoskem trgu naslednje: v »Ako je nemogoče opravičiti ruska posojila s cisto finančnega stališča, tedaj se skuša vsaj opravičiti jih s skrivanjem za sentimentalno barikado, katero je tež'e omajati, kakor napačno vrednost carskih papirjev; apelira se na pa-triotična čuvstva. Pravijo, da Rusija brani Fran-C1JO in ji služi za obrambni ščit proti Nemčiji Mi naj Rusiji posodimo neskončne miljarde, da nas brani pred »prusko« invazijo. Izbrati imamo eno zlo med dvema. Mi bodemo izbrali, da se nas uniči, mesto da se nas napade in premaga . . . Ruska posojila so s finančnega vidika slaba reč, s patriotičnega stališča pa dobra. V resnici plačamo vsako leto Rusiji eno miljardo frankov, da ne pride do vojne . . . Tako govore. Ali politika, za katero se skrivajo take misli, ni le ne-moralična, temveč je nemogoče ravnati se po nji vekotrajno. Na drugi strani se pa nam nudi naslednje obzorje: Ako plačamo v navadnem življenju visoko premijo, da se zavarujemo proti veliki nezgodi, tedaj hočemo prepričati se. da se v slučaju nezgode tudi obvarujemo škode. Tu znese letna premija približno eno miljardo frankov riskiramo pa le vojno, katero bi nam lahko Nemčija napovedala nekoč. Ako bi se kaj takega zgodilo, ali bi Rusija izvršila svojo dolžnost? O tem še nismo prepričani. Javno mnenje ne igra v Rusiji nobene vloge. Vse je odvisno od carja, ki je pa v svojem srcu za Nemce in sovraži našo republiko: mi smo mu iz dveh ozirov antipatični, ker smo demokratje in oderuhi, za kar nas on smatra. Priznajmo, da se bo car zaradi spoštovanja do svoje besede postavil na našo stran. Koliko je njegova armada vredna? Malo — po sodbi strokovnjakov; brez organizacije, brez materiala, brez voditeljev, nezmožna, da bi se merila s sovražnikom, ki je opremljen z znanstvenimi pripomočki. Vojna v Mandžuriji je dokazala, kaj je birokracija napravila iz armade Saj še ni dolgo, ko se je Rusija malo častno umaknila pred Avstrijo, ker se je zavedala svoje brezmoči. Eno dejstvo pa nadkriljuje vsa druga. Rusija nima denarja; nima ga dosti v mirnem času, kako naj ima potem denar za vojno? Nastala bi naslednja situacija: 1. Mi bi bili prisiljeni posoditi denar za vojne stroške, da bi nam Rusiia pomagala v trenotku, ko bi zase potrebovali vsa finančna sredstva. 2. Ker bi Rusija ne mogla plačati svojih kuponov, tedaj bi morali mi regulirati namesto nje vse in na ta način bi morali nositi dvojne državne dolgove: ruske in naše. Plačevati bi morali obresti za 40 miljard frankov. 3. Koliko bi bili vredni v tem trenotku ruski vrednostni papirji za 16 miljard frankov, ki jih imamo v naši listnici? Tvorili bi mrtev kapital, katerega je nemogoče izmenjati Ravno-tako bi bilo, kakor bi jih ne imeli. Angleške, nem-ske, italijanske. Španske, avstrijske vrednostne papirje kupujejo in prodajajo na vseh borzah, za ruske vrednostne papirje je pa trg le v Franciji. 4. Naši ruski vrednostni papirji bi padli na tako nizek kurz, da bi se vsakdo smejal, kakor hitro bi ne bilo zanje kupca in bi jih bankirji ne mogli več hraniti v svojih blagajnah. To bi bil polom našega kredita. Ali je opisovanje pre-črno? Ne. Mogoče bi se stvar tudi drugače razvila. V vojni med Francijo in Nemčijo bi prišlo do takih posledic. Mi plačamo vsako leto neznosno visoko premijo ene miljarde frankov, da se zavarujemo proti mogočnemu nemškemu ufiadu, med teni ko imamo v resnici le eno jamstvo: ako pride kedaj do tega. da nam francosko-ruska zveza koristi, zaradi česar smo jo sklenili, potem bomo plačali toliko miljard, še preden pride do bitk, da bomo finančno pri kraju.« Slovenci in Jugoslovani, (Predavanje Ivana Cankarja v ljubljanskem »Mestnem domu« 12. aprila 1913.) (Dalje.) Ni dolgo temu, kar je na Dunaju predaval o balkanskem problemu neki gobezdavi nemški žurnalist iz Berlina, Maksimilian Harden po imenu. 1 a mož piše sicer sila skisano nemščino, pa je slaven, zato ker je pred zdavnimi leti baje izpraznil z Bismarckom steklenico vina. 'lega mozjt je šel poslušat grof Berchtold v družbi drugih diplomatov in visokih glav. In Harden je rekel, da Nemčija in Avstrija ne sineta pustiti, da bi se zgradila slovanska trdnjava na jugu, ob adrijanskem in egejskem /orju. Te besede so bile pač nesramne, kajti Jugoslovane je bila postavila ob Adrijo zgodovina brez dovoljenja Hardena in Berchtolda; ali kakor so bile nesramne, povedale niso nič novega, temveč razodele so le bistvo in vsebino vse avstrijske jugoslovanske politike. Oficijelni Avstriji, eksponentu nemškega imperializma, so Jugoslovani enostavno napoti. Izseliti kam v Kanado ali v Južno Ameriko jih ravno ne more vseh do zadnjega, zato pa ovira njih politični, gospodarski in kulturni razvoj, kjer more in kolikor je v njeni moči. Sicer izgleda nekam čudno, da sovraži država velik del svojih lastnih državljanov; ali vendarle se to čudo vrši. V Bosni parlament brez pravic, na Hrvaškem Čuvajev absolutizem, v Dalmaciji veleizdajniški procesi, na Slovenskem nasilna germanizacija — to je jugoslovanska politika oficijelne Avstrije. Ideali grofa Berchtolda pa seveda niso naši ideali. Ze prej sem dovolj jasno povedal, kateri da je tisti daljni cilj, ki nam vsem živi v srcih, ki je naturen in ki se bo torej konečno vkljub vsemu in vsem tudi uresničil, kakor se prej ali slej uresniči vse, kar ukazuje naturni razvoj. Daljni cilj. sem rekel; zakaj ovire, ki so na poti do njegovega utelešenja, so danes vsaj navidez še nepremagljive. Jugoslovanska plemena so razdrobljena v petero držav in pol. V avstro-ogrski monarhiji sami smo takorekoč razsekani na drobne kosce. Politični stiki med temi kosci so malodane onemogočeni. Lahko bi rekel, da je v političnem oziru, vkljub enemu žezlu in eni himni Zagreb skoraj dalj od Ljubljane, nego Pariz ali Madrid. Treba bo silnega napora in dolgega potrpljenja, da se uravna, kar sta iz-krivenčila zgodovina in i>a zlohotna politika. V zadnjih letih smo začeli iskati potov, da pridemo do političnih stikov vsaj med onimi kosi Jugoslovanstva, ki so obsojeni na življenje v monarhiji. Po mojih mislih smo zares našli pot. ki je za zdaj edino možna in primerna — to pot namreč. da se seznanjajo in zbližujejo sorodne politične stranke v posameznih deželah. Slovenska socialno demokratična stranka je pred štirimi leti sklicala v Ljubljano jugoslovansko konferenco, katere so se udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih bratskih strank — samo Bolgara, če se prav spominjam, ni bilo nobenega. Kar se je tam govorilo in sklepalo, zame ni toliko važno, kakor že samo dejstvo, da so zastopniki delavstva vseh jugoslovanskih narodov začutili potreboTnedsebojnega razgovora. Neprijetno mi je bilo edinole, da se konferenca ni omejila na strankine in politične zadeve, temveč da je mimogrede sklepala tudi o čisto kulturnih in celo jezikovnih vprašanjih. Prepričan sem, da prihodnja konferenca te naj)ake ne bo ponovila. — Razen socialno demokratične stranke je stopila preko slovenske meje tudi S. L. S. Storila pa je to na zelo ozkosrčen način. Morda so njeni voditelji ob tej priliki sami občutili, kako fatalno je, če ima konfesija važno besedo v politiki. De-janjski je ta stranka uveljavila svoje jugoslovanstvo s tem, da se je združila, naravnost spojila s stračevičansko stranko v Banovini. S tem, da si je bila naprtila zaprašeni pravaški program, si je sama postavila mejo, preko katere ne more nikamor. — Narodno-napredna stranka ima že od nekdaj ozke stike s hrvaško-srbsko koalicijo, ali ti stiki so večjidel samo žurnalisti-ški. Predlagan in nemeravan je bil sestanek zastopnikov naprednih jugoslovanskih strank v monarhiji, pa do tega doslej še ni prišlo. — Vse to stremenje po sporazumu in zbližanju med posameznimi političnimi strankami četverih jugoslovanskih narodov se mi zdi naravno, potrebno in razveseljivo. Kmalu bi bil ponosen, da se v tej stvari največ in skoraj edino prizadevajo Slovenci, naj se že prištevajo tej ali oni stranki. Toda v tem hvalevrednem prizadevanju se je pojavilo še nekaj drugega, kar ni prav nič naravno, prav nič potrebno, še najmanj pa razveseljivo. To je poglavje, ki je žalostno in smešno, ali žalostno precej bolj. — Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v življenju Človeštva ne more uveljaviti. dokler se ne združi v celoto. To ie vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci — po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo med seboj veliko bolj tuji. nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriski viničar furlanskemu. Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdorkoli — jaz. ki dejstvo konštatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil. Nevarno je, dandanašnji take banalne resnice očitno povedati. Zadnjič je mlad znanstvenik, lv. Rostohar, napisal v svojem listu »N. M.« jako pameten članek. Razložil je, kako da je neokusno in umazano, kakor se vsa slovenska Javnost obupno obeša za renegatsko surko Stanka Vraza; nadalje je še namignil, da bi bilo dobro, če bi se spomnili, da na slovenskem jugu nimamo samo Lozengrada in Kumanovega, temveč, takorekoč in brez zamere, tudi Maribor, Ljubljano in Trst. Navsezadnje pa jo je Rostohar — in v tem se je izkazal pravega in pristnega Slovenca — polomil. V svojem pravičnem srdu zoper gobezdave in protikulturne aposteljne vrazovanja je namreč šel ter je mimogrede pozdravil Berchtolda in njegove Albance. Morda se Rostohar 2e kesa, da je to storil; zato mu bodi odpuščeno Orof Berchtold je brez težave prestal že toliko klofut, da mu en sam Rostoharjev kompliment tudi ne bo škodoval. (Konec.) K tem finančnim izvajanjem hočem pride-jati še moraličen argument. Ali ruska vlada, ki je več kakor enkrat osleparila svoje ljudstvo, ki je utajila vse ustavne obljube in prelomila vse meščanske dolžnosti, res ostane zvesta svojim mednarodnim dolžnostim in se drži obljub, ki jili je storila svojim prijateljem in zaveznikom? Mislim, da ne. Fo ni le moje osebno naziranje. Pred nekaj leti je bilo skoraj vse angleško časopisje istega mnenja. »The Economist«, glasilo angleške višje buržvazije, je potrdil (v letu 1906), da se ne sme verovati v poštenost ruske avtokracije in se je treba čuvati pred njeno nezvestobo. Sodrugi po Slovenskem! Z ozirom na razvoj našega tiska je nujno potrebno, da si uredimo lastno tiskarno. Za vzdrževanje tiskarne ter za vse ono, kar je s tem v zvezi, pa je treba dobre podlage. Ustanavljamo zato »družbo z omejeno zavezo«, katere naslov nai bo »Ljudska tiskarna«. I oživljamo zato vse one, ki hočejo pri tem podjetju sodelovati, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, kolodvora^ m V res*av,ac^ na P()Staji južnega Začetek zbora ob pol 11. dopoldne Kdor se namerava udeležiti zbora in slučajno m sprejel vabila, naj to naznani sodrugu Antonu Kristanu, ravnatelju »Konsiimnega društva za Ljubljano in okolico« v Spodoii Šiški pri Ljubljani. V Ljubljani, 12. aprila 1913. r- n. Tuma. Anton Kristan. Dr. J. A. Tomšič. L ubliana in Kranjsko. Bavčar si je zavihal rokave* in se po »Sl. Narodu« z mladeniško bojevitostjo meče s — »Preporodom«. S ferzer-ftko srditostjo, z gorečnostjo, s katero so lu-trsk predikantje m Hrenovi hlapci trebili grešno ljubko po loških hribih! Ker .Preporod« S-" d.r- ! avcarja na Slovenskem malokdo po-treba povedati, da mladi študentje v nem preobračajo politično geografijo in prestavljajo državne mejnike in dr. Tavčar je najbrž v strahu, da mu ljubljansko občino z magistratom vred ti »paglavci« kar čez noč prenese kakor, recimo, podtivolsko kloD - na Srbsko in še dlje. Zato je sklenil, da bo tega zapeljivca nase mladine preganjal kakor steklega Si ‘ "T3,prayice do življenja« in »vojskovanje prot. temu nestvoru, ki ne more doživeti drugega konca, nego da bo klavrno vikal na gnojišču, mu bo v čast in veselje!« To bodo avstnjanski državni pravdniki in policaji gleda h tega gorečega sobojevnika po strani, zakaj njih leuobna mlačnost jim bo šteta v zlo' \ le.nnmtP i r, teenISke podružnice »Vzajemnosti« bo v nedeljo, 20. aprila ob 10. donol pri »Jelenu« na Savi. Vsi sodrugi in vse sodru _^ajf se zanesljivo udeleže občnega zbora. v” ?et,ski s.hod Priredi jeseniška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo 20. t. m ob treh popoldne pri »Jelenu« na Savi. Na shodu lavska j?,™2103 ^tebijeva o predmetu »De- K„rvs;n„sriia-' De'avke in dei>v- skeira odhnr s,t.,ep0m idrijskega občin- skega odbora so zdravilo kronične bolezni ma- le Osvaldove družbice v Idriji. Zazulaje zopet pričel s podpisovanjem rekurzov. Morda se zope pripravlja za službo gerenta. DaUe so sumi , u,rz tudr' Lapajne iz katoliškega kon-suma. branjevec Brus in Jakob Kavčič Ti mo- kurzu'sklon K°Hn-Šir0k0 zavijai0 v svojera re-krii V- PduJe sele- Družba se res silno krči. Kaj pa, ce bi ta' družba pregledala ni§p sma°rrllie’ kak,fga !?vo]cga somišljenika? Mi viača Prizanesljivi, tako se nam - Vojaški nabori v Idriji. V soboto dne 12. in v pondeljek dne 14. aprila so se vršili ort ??? Ski-i,ab0,i- Prvi da" * bilo na naboru 153 mladeničev, potrjenih 48 domačih in 2 tuj- potrienilf' Skn ? ”ab°[U 107’ 15 dor™činov potrjenih. Skupaj na naboru 260, potrjenih 65 mladeničev, torej 25 odstotkov. P°irjemh — Deželni odbor — reformira. Deželni od-n?kV6 Urdel obligatorično uniformo za uradnike y dez. prisilni delavnici. Distinkciie nrt nadpaznik Th?Vr fk°liko premene. Prvi naapazmk dobi distinkcijo praporščaka 7latn vrvico na čepico in srebrn portepe drugi nad na*ovratniku^°. nahrednika z zlatim trakom na ovratniku m srebrn portepe. Provizorični sWir^w\d?Bn,tivni dve’sta- f.nd po 1 \ ^ distinkcijo četovodje, oz. (nad 20 Jel) narednika. Poleti bo nosilo vse mn stvomlhove bluze z ležečim ovratnikom. Dornd L o> lrePOr,<>tI« PreP°vedan. List »Preporod«. ki se je zadnje čase širil med srednie »edSih”. fr1 ,c dc2elni 5olski na vsS srednjih šolah prepovedal. no v četSnldSebi°7ri M T-t0 Liub|iano ^ nabornikeNa "'sto Sl'" za dom?ie žrebne številke 1. razreda za illalprv0, nain'žje bMno ob DOl 10. dopoldne TI.TaS"'' g,e 18. aprila se prične ob 8. zjutraj s III. razredom domačih m za tem pride I. razred tujih nabo™ mkov. V soboto se prične z II. razredom tujih in za II razredom pride, približno ob 9. dopoldne, III. razred tujih nabornikov na vrsto. .. — L,mrli so v Ljubljani: Helena Gregurka, bivša kramarica, 88 let. — Marija Jajčnik, hči tel dda,Xca’ dve leti- — Alojzij Zale- dninar, 66 l™’ meSeCeV' ~ Jakob Kav£i5' okn.r7,IZT domačega obrtnika. V izložbenem na fi.inarv-1 i-zavo za Pospeševanje obrti nfčaria m V!0 razstavljena od ključav- kurilna vratfo^6 na P*'11'3!1 izumljena nova tii”p?eVdru2taianav»Hlnik,e' Pred"°st “ vr™ uc piea arugimi navadnimi vraticami le x tem. da pri novih vraticah, ki se dajo pritrditi tudi k starim štedilnikom, ogorki in pepel ne morejo padati iz štedilnika na tla, ampak lete nazaj v štedilnik. Vsled tega ostane tlak v kuhinji vedno snažen in pred štedilnikom ni treba nikake železne plošče, da bi se tla ne užgala. Tudi se ni bati. da bi se vnela obleka otrokom, ki se radi sukajo okrog štedilnikov. Iznajdba je priglašena pri dunajskem patentnem uradu, — Pod vlak je legel. V nedeljo zjutraj je legel pri litjski postaji 14letni, malo slaboumni /ari Vladika na tir pred prihodom kurirnega vlaka, ki mu je odrezal glavo od telesa. Ko so mrtveca potegnili na kraj, so truplo prepeljali v mrtvašnico na Savi. — Kinematograf »Ideal«. Quo vadiš? v kinematografu »Ideal«. »Der Morgen« piše: Quo vadiš? Napredek filmske tehnike pričenja zavzemati velike dimenzije. Najnovejši in največji izdelek kinematografije je Sienkiewiczev »Quo vadiš?« Snov je morala podžigati pesnika žive slike, Neronov Rim, njegove pojedine, cirkuški prizori, igra z divjimi živalmi, vse to se ni moglo spraviti na oder, vse to je bilo pridržano filmu. Seveda se je morala slika posneti v rimski pokrajini, sodelovati je moral kras nesmrtnega Rima, če se je hotelo premostiti preteklost in uprizoriti življenje in padec Nerona. Ta film je daleko prekosil vse drzno pričakovanje, prinesel je boj velikana Ursusa z bikom, divje leve, ki se vržejo na kristjane, goreči Rim, smrt Neronovo in krasni prizor, kjer umre ljubljenec cesarja s svojo služkinjo v lepoti. Ne glede na elementarno moč onega dela, kjer stopi izveličar pred bežečega apostola v Vii Appii. in ko ga pripravi do vrnitve v Rim, je v tem filmu zaslužila tehnika in snov v tem najnovejšem senzacij-skem filmu pošteno zasluženo slavo. Kinematografija. ki se s tako velikanskimi sredstvi upa izvršiti take dela, mora premagati vse protiv-nike. l'a film je stal nad en miljon lir in kakor se sliši, plača se za ta film za en teden do 10.000 kron izposojevalnine, torej rekordi, ki jih ni mogoče tako lahko prekositi. To največje delo, kar se jih je doslej kazalo, se bode predvajalo v kinematografu »Ideal« od prihodnjega torka dalje ces teden. Predstava dve uri. Štajersko. — Rudarski pevski zbor v Hrastniku priredi v nedeljo, 20. aprila 1913 svojo prvo veliko pevsko veselico, združeno z dramatično predstavo v prostorih konsumnega društva rudarjev v Hrastniku. Začetek točno ob pol 4. popoldne. Spored: 1. Petje. Pod vodstvom g. P. Balog-a. 2. Igra: »Eno uro doktor«. Burka v enem dejanju. — Spisal Jakob Aleševec. 3. Prosta zabava in ples. Svira godba na lok. Vstopnina: sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Ker je to prva pevska veselica našega rudarskega zbora, je dolžnost vsakega zavednega delavca, da se je udeleži. — Ogenj v šoli. Iz Vojnika iioročajo: Minulo nedeljo je začelo v šoli na Ljubečni goreti. Že pred daljšim časom je morala pasti kaka iskra iz železne peči v strop in je tam tako dolgo tlelo, da je začelo minulo nedeljo s plamenom goreti. Nadučiteljevi po s pomočjo sosedov še ogenj srečno zadušili, drugače bi bila cela šola v nevarnosti. V razredu, kjer je ravno gorelo, pa se je vendar vsul strop v spodaj ležečo konferenčno sobo. Škode bo okoli 1000 K. — Nova zima na štajerskem. Iz Ivankov-cev pri Ljutomeru poročajo: Huda zima je uničila ljutomerske in ormoške vinograde skoraj popolnoma. Goriško. — »Javna ljudska knjižnica« v Nabrežini priredi na dan 20. t. m. v dvorani g. Frana Gruden v Nabrežini popoldansko veselico s sledečim sporedom: Petje, godba in uprizoritev enodejanke »Napoleonov samovar«. Začetek veselice ob 4. popoldne. Po veselici prosta zabava. Vstopnina k veselici 50 vin., s sedežem vred 1 K. Galerija 1 K. K obilni udeležbi vabi odbor. Impozantno strankino zborovanje v Trstu. (Dalje.) Nadaljevanje poročila sodr. Regenta. Kakor vedno, se podamo tudi v ta volilni boj v zmislu načel, ki jih zastopa socialno demokratična stranka. S tem je povedano vse! Sodrugi poznajo in tudi nasprotniki so imeli vedno dovolj prilike, spoznati naša načela. V vseh javnih zastopih — in torej tudi v občinskem — hoče naša stranka varovati in zastopati koristi proletarijata, ki tvori večino prebivalstva in bogastva v vsaki občini. In kakor nastopa socialno demokratična stranka povsod pri občinskih volitvah, tako nastopamo tudi mi pri teh s parolo: Potom svobodne občine v svobodno državo. V Avstriji uživajo občine, ti najmanjši deli družabne organizacije, premalo prostosti. Nadzorstvo, ki ga vrši nad občinami avstrijski birokratizem in ki bi bilo do gotove meje celo upravičeno, ni toliko nadzorstvo, kolikor zavlačevanje rešitve najnujnejših občinskih problemov in oviranje razvoja in napredka občinskih uprav. Bolj kot socialna je avstrijska občina državna organizacija, od katere se zahteva izžemanje prebivalstva v namene, ki so morda koristni državi in njenim protiljudskim inštitucijam, nikakor pa ne državljanom in Občinarjem. Osvoboditev občine od varuštva državnega birokratizma je naloga, ki bi jo morale vršiti vse demokratične stranke. Nasprotno pa smo imeli priliko izvedeti z dveh shodov, ki so jih imeli naši nasprotniki pred kratkim. Ne na shodu italijanskih nacionalcev, ki se je vršil v »Politeama Rossetti«, ne na shodu, ki so ga imeli slovenski nacionalci v »Narodnem domu«, se ni slišala iz ust govornikov ne ena beseda o občinski svobodi, kakor tudi ne^o proletarskih potrebah. Oboji nimajo za prvo zahtevo nobenega resnega zmisla, za drugo še manj, ker morajo oboji, kot meščanski stranki varovati najprej in predvsem meščanske koristi, koristi onega meščanstva, iz katerega črpa zlasti italijanska nacionalistična stranka svoje moči in svoj obstanek. Poleg boja, ki so ga napovedali govorniki na obeh shodih proti socializmu, smo slišali tam dve stereotipni zahtevi tržaškega nacionalizma. Slovenski Trst hočejo eni, italijanski Trst drugi. In ti dve zahtevi sta se poudarjali na način, kakor da nima tržaško prebivalstvo nobenih drugih skrbi in da se peča le s problematičnim vprašanjem, kakšno bo v kratki bodočnosti narodno lice tega mesta. Drugačni so interesi večine tržaškega prebivalstva, drugačne so skrbi in potrebe tržaškega slovenskega in italijanskega proletarijata! Ti interesi in te potrebe se ne morejo zavzemati ne za italijanski, ne za slovenski Trst. marveč za svoboden Trst, za svobodno in pravično, v delavskem duhu uprav-Ijeno tržaško občino, v kateri bodo z očetovsko skrbjo varovane koristi in potrebe najrevnejših slojev tukajšnjega perbivalstva, v kateri bodo uživali vsi enake pravice, v kateri bo deležen dobrot pametne občinske uprave slovenski in italijanski proletarijat, ki sme upravičeno trditi, da je s svojo dragoceno krvjo zgradil bogastvo tega velikega avstrijskega trgovinskega empo-rija. Ako pravimo, da hočemo svoboden in pravičen Trst, v katerem bodo uživali vsi enake pravice, mislimo pri tem tudi na narodne, jezikovne pravice. In ne da bi imeli namen, zapravljati naše dragocene moči in čas v malenkostih, ki se uresničijo same po sebi kot naravna posledica v vseh ozirih pravične in demokratične občinske uprave, zahtevamo, da bodo uživale v Trstu tudi v narodnem oziru enake pravice vse one narodne skupine, ki so sposobne za samostojno kulturno, gospodarsko in socialno življenje. Zato pozdravljamo z veseljem zahtevo po narodni avtonomiji, ki je bila izrečena na shodu v »Narodnem domu«. Pozdravljamo jo z veseljem, ker tvori ta zahteva kardinalno točko v našem narodnostnem programu in ker je z ozirom na narodni položaj Trsta od slovenske strani popolnoma upravičena, izrecno pa bodi povedano, da ne bo užival boj za narodno avtonomijo na podlagi kakega teritorialnega principa od naše strani nobene podpore in nobenih simpatij. Hočemo narodno avtonomijo na podlagi personalnega principa hočemo, da pridejo vsi tržaški Slovenci, naj žive v okolici ali v mestu, do vseh svojih narodnih pravic. Toda, da se izvojujejo te pravice tržaškim Slovencem kakor tudi drugim za samostojno življenje sposobnim narodnim skupinam, je edino sposobna socialna demokracija. Sposobna zaradi tega, ker ima namen in interes odstraniti narodne krivice, ki povzročajo narodne boje in nacionalistično agitacijo, koja ovira delavsko združevanje in uspehe nujno ]X)trcbnim in upravičenim delavskim bojem. Sposobna tudi zato, ker vsled svojega narodnega programa in vsled interesov, katere zastopa, črpa svoje moči iz vseh tržaških narodnih skupin. Socialno demokratična stranka v Trstu kakor drugod, ima vse predpogoje, da postane v mestnem svetu močna odločujoča skupina. Vsi. ki se bojujejo proti krivicam, imajo interes na tem. da postane socialistična frakcija v mestnem svetu kar najmočnejša. Zlasti imajo ta interes tržaški Slovenci kot narodna skupina', kateri odreka italijanska nacionalistična večina vse pravice, in kot narod, sestavljen po večini iz delavskih slojev, čutijo vsled tega vso težo meščanske občinske uprave kakor delavstvo drugih narodov. Zaradi vsega tega je boj, ki ga vodijo slovenski narodnjaki proti socialni demokraciji, neupravičen in škodljiv slovenskemu narodu v vseh ozirih. Kakor narodne manjšine povsod, tako ima tudi tržaška narodna manjšina dolžnost skrbeti, da se odpravi iz mestnega sveta krivična italijansko nacionalistična večina in postavi na njeno mesto, ako že ne pravična socialisitčna večina vsaj močna socialistična manjšina, močna socialistična opozicija, ki je s svojim delom V mestnem svetu jasno pokazala, da ne zna samo obljubljati, marveč tudi resnično delati in kontrolirati. Italijanska nacionalistična večina se ne more ogrevati za narodno avtonomijo, ker ima interes, da se ohrani še za nadalje bajka o tržaškem italijanstvu. Italijanska nacionalistična večina se mora upreti zahtevi po splošni volilni pravici s proporcionalnim volilnim ziste-inom, ker zahtevajo to njeni življenski strankarski in meščanski interesi. Proporcionalni volilni zistem bi pomenil smrt italijanske nacionalistične stranke, bi pomenil smrt zastopstva meščanskih interesov, bi uničil za vedno bajko o tržaškem italijanstvu in bi zagotovil vsem strankam in vsem interesom zastopstvo, odgovarjajoče strankinim in interesnim močem. Temu se italijansko nacionalistična stranka in italijansko nacionalistično meščanstvo mora upreti z vso silo. zakaj od nikogar ne moremo zahtevati samomora. Enako in iz enakih vzrokov se ta stranka mora bojevati tudi proti odpravi sedanjega krajevnega volilnega zakona, ici temelji na podlagi davčne moči. Vse to je treba šele izvojevati. Izvojuje pa te zahteve lahko le ona stranka, ki ima moč in interes to izvojevati. To moč in ta interes ima socialna demokracija. Treba je le, da se proletarijat združi pod zastavo te stranke, in je treba, da se v njenem okviru bojujejo vse one narodne manjšine, ki imajo tudi enak interes, a nimajo pogojev, da bi prišle do potrebne moči. Ne torej od tega, da se pokaže javnosti, koliko je narodnih Slovencev, marveč od tega, da se no-maga socialni demokraciji do moči, ima tržaško slovensko delavstvo koristi. Vsak glus, ki ga odda slovenski proletarec slovenskenva narodnemu kandidatu, povzroči lahko oiačenje italijanske protidelavske in protislovenske večine. Poveča s tem pač število narodnih glasov, od česar pa nima narod nobene realne koristi. Povzroči pa lahko zmanjšanje števila socialističnih zastopnikov, t. J. zastopnikov one stranke, od katere edino sme pričakovati, da bo zastopala njegove proletarske in narodne interese. In to poudarjamo, četudi odkrito priznamo, da je zagrešil kdo izmed naših dosedanjih mest- nih svetovalcev nepreviden korak, ki pa ni u&. nesel nobenemu dejanjske Škode. Boj, ki ga vo» dijo slovenski narodnjaki proti nam zaradi de* janjsko neškodljivega koraka, je najmanj nere* sen Neresen zaradi tega. ker tak nepreviden in neškodljiv korak še daleko ne odstrani deistva da je stranka mednarodna in da hoče izvojevati vsakemu narodu svobodo in potrebna sredstva za svoboden kulturni in socialni razvoj in napredek Koristi slovenskega naroda zahtevajo da se italijanskim sodrugom ne zastavlja pot do mociin upliva med italijanskim prebivalstvom. Om izmed voditeljev v narodni stranki, i tega ne razumejo, kažejo s tem, da ne poznajo pravega položaja, in kažejo tudi da niso sposobni za pametno vodstvo tržaškega sloven-skega ljudstva, da ne znajo vidno in uspešno branit, narodne koristi tržaških Slovencev. (Dalje prihodnjič.) Vestnik organizacij. ki boSvdncd^clioe 2*:3 i°n r^ja vabimo na sestanek SPOdaVičGII (Cj P°«' Floriianska X,d8t6 g0Stilnig°' vsiTčlani SV°j °bCni Zb0r' ‘>a katerega so Sjen' NaturfSS?V d/uštva.»Die restavraciji ,.International" sodr. Karl PHsrh n ^ i l!« pri planinskih nezgodah in o unor-,hi J P™ važnost predmeta jc želeti polnoštevilno 3ežb0°Z' Trst — sfrbna občmska uprava. Strokovna komisija delavskih organizacij v Trstu i^> nstano> vila preteklo leto ineddeželno društvo bab i V tem društvu so združene babice tržaškega istrskega in gonškega okraja, da branijo zani jene stanovske interese in izvoiuiein zah eve, ki jih ze desetletja brezuspešno nredlafaio v rešitev tržaški občinski upravi. Postojanke ob- jenfoesSneJiai?kam,bfbicam Trst* °k0,icfl je do ski ajnosti škandalozno. Nele da se niso gospodje pri občinskem sanitetnem oddelku zalo2 tud? vedn°oVnn in‘ertse babic- zanemarjali so tudi \eano njih strokovno iznhr-r/hn Ker niso hoteli urediti gospodarske razmere babic, so jih prepuščali same sebi, brez nadzorstva S brez potrebne organizacije, ki „aj bi skrbda za zboljšanje položaja m za vzgojo te koristne ia škodovale fe°rh^?treŽnic- Tak« razmere niso tudi obč nstvn 7HrCam*^amim- Škodovale so si k d Ti ko n 5 tat i ?• . * s 0 imeli priliko mar- . - Posledice neorganiziranosti Stvar teiriSa nn” psTanjkljive oskrbe babia miVvn v i . mestnih zastopnikih na tedmf obliuhiM 1 ,mHSVfitu- GosP°dje so sicer tedaj obljubili, da bodo uredili plačilne in po- S w ^Lbablc' ?? lloslci ni bilo opaziu da bi bile obljube resnične. Da se nanravi zanemarjenju in zavlačenju konec, Je strokovni inidafivale hSa* llstanoviti organizacijo babic; I^Stvu se^e^yaviioaie0*)0»fi^i,n hSiv" nieni sn že m°Pr‘-ne HmiJ°^° kor'sU- °dstra-njem so /e mnogi nedostatki in nridnhlipna razna zboljšanja. Ali seveda odpor ispešS semu delovanju je prišel ravno od tam kjer bi se moralo plemenita stremljenja druStva v vsakem oziru podpirati. Občinska uprava ovira na vse načine izvedbo predlogov. Zahteva se med drugim ustanovitev porodniške straže (Guardia ostetrica), kateri naj bi bili prideljeni tud. zdravnik. ,n k, naj bi noslovala po dnevu ioS KiJj0,SVHrh0 SeJe za*|tevala določitev in?^ V podpore. Na seji mestnega sveta Ine 23. januarja t. 1. je bila razprava o pred- 111 u naročeno sanitetnemu in finančnemu oddelku^ da naj predlog izvede. Od tedaj m bilo več slišati besede o stvari. Ravno tako pasivno je ravnanje občinske oblasti napram materinskemu zavodu. Predlagane so bile razne reforme, a predlogi so bob ob steno. Občinska uprava Ima dolžnost, skrbeti za potrebno po moč ženam revnih slojev. Tem ostrejše je obsojati upi avo, ce ovira uspešno poslovanje potrebnih zavodov m če noče ugoditi zahtevam babic, ki ne skrbijo le za svoje stanovske in-terese, ampak tudi za zdravje delavskih žen. Društvo si je prevzelo nalogo urediti in zbiojšati stanovske razmere babic. To nalogo bode izvedlo vkljub odporu občinske birokracije. Z ustanovitvijo društva je dana delu primerne podlaga. Dolžnost babic je podpirati iniciative društva, m sicer s pomnožitvijo Števila organiziranih v našem meddeželnem in mednarodnem stanovskem društvu. Zlasti slovenskim babicam priporočamo, da naj se društvu pridružijo in agitirajo zanj. Društvu je predvsem namen služiti gospodarskim in strokovnim interesom babic brez razlike narodnosti. Zagotoviti jim hoče boljši zaslužek in dati jim primerno strokovno vzgojo. Društvo je poklicano, da brani pravice članic. Preprečilo bo z vso od-ločnostjo zapostavljanja in onemogočilo prote-ziranje enih na škodo drugih. Neznosnost sedanjih razmer občutijo prav hudo zlasti babice slovenske narodnosti. Tudi za nje se bo preskrbelo popolno zboljšanje in ravnopravnost v vsa-kem oziru. Potrebna je zato pridružitev organizaciji. Društvo babic je potrebno in koristno; le od uspešnega poslovanja društva je odvisna povoljna ureditev razmer. Umor. V pondeljek zvečer Je bil uslužbenec kinematografa pri Sv. Jakobu iz neznanih vzrokov umorjen. Ko je pred vrati kinematografa vabil ljudstvo, da naj se predstave udeleži, sta ga dva pasanta sunila in ker je reagiral na to surovost z nedolžno opazko. Je eden poiegnil iz žepa nož in zabodel uslužbenca v prsi. Morilca sta zbežala in ju doslej še niso dobili. Uslužbenec, ki je kmalu umrl vsled izkrvavljenja, se piše Cossano, je star 23 let in doma iz Italije. Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika? Balkanski in mednarodni položaj. Črna gora hoče sama nadaljevati obleganje Skadra. Preliminarni mir se podpiše nemara v enem tednu. Sultan ne sprejme demisije inladoturške vlade. ČRNA GORA NE ODNEHA. Uradna izjava. Cetinje, 15. Vladna izjava, ki je bila včeraj ,izdana, potrjuje, da Črna gora ne izpremeni .svojega stališča in bo sama-nadaljevala obleganje Skadra. Nikola in ruski poslanik. Dunaj, 15. »Jugosl. Koresp. poroča s Cetinja: Bombardiranje Skadra se obnovi, čim bodo zadnje priprave dovršene. Med kraljem Nikolo in ruskim poslanikom so se odnošaji po nekem skrajno razburljivem prizoru tako poslabšali, da obstoja med njima namesto prejšnjega intimnega razmerja le še formalno občevanje. Nikola se joka. Milan, 15. »Corriere della Sera« poroča: Zadnjo soboto je srbski poslanik na Cetinju naznanil kralju, da je vlada v Belgradu vsled pritiska velesi! prisiljena odpoklicati svoje čete in umakniti svoi vojni material izpred Skadra. Kralj je bil globoko ginjen. Prvič, odkar traja vojna, so se mu solze zableščale v očeh. Desperatno početje. Milan. 15. »Corriere della Sera« javlja iz Kotora: Crna gora je zadnjo noč odločila o svoji usodi. Medtem, ko je njeno obrežje blokirano od mednarodnega brodovja in začenjajo srbske čete zapuščati Skader. je črna gora sklenila saina nadaljevati obupni boi proti ne-predobUni trdnjavi. Izprehajal sem se zadnjo noč z italijanskim majorjem Cattapanijem, šefom glavnega štaba generala Gjuroviča. pričakujoč sklepe kronskega sveta, ki je bil zbran na izredni seji do zgodnjih jutranjih ur. Nekoliko minut po polnoči so se pojavile štiri gigan-tične sence na verandi kraljevske palače. Ko smo se približali, smo opazili impozantne postave generalisinia in predsednika ministrskega sveta Martinoviča. finančnega ministra Pia* menca, ministra za notranje zadeve Vukotica in njegovig'i brata generala. Major Cattapani je vprašal, kakšne so instrukcije. Martinovi resen in veličasten, je odgovoril s slovesnim glasom, ki je odmeval no samoti trga, malo besed: »Kocka ie padla. Če hočete še ostati na strani Črnogorcev, je Vaš prostor tam, kier bo boj.« Potem se je obrnil do mene in je dejal z mehkejšim glasom: »Nekateri italijanski listi so pisali, da Črna gora ne odneha, ker hoče utržiti velike denarne kompenzacije. To je nizkotna insimuacija, na katero bodo odgovorila dejstva. Le javite, da smo složni s svojim gospodarjem sklenili*, da rajši izgubimo vse, kakor da bi se prodali. Dali se bomo ubiti do zadnjega, ali kdor hoče našo kožo, jo bo moral drago plačati in si umazati roke z najgrozovitejšim zločinom, kar ga pozna zgodovina na-, rodov, ki se imenujejo civilizirane. Kompenzacije. Rim 15 Italijanski poslanik baron Squitti, ki je velik prijatelj Črne gore, je iz osebne iniciative svetoval kralju Nikoli, naj odneha, od Skadra, on pa prevzame nalogo poskrbeti Crni gori take finančne kompenzacije, da bo gospodarska varnost dežele zagotovljena. Nikola je odgovoril, da ne bi ljudstvo nikdar soglašalo s tem. da’se prodajo kosti desetih tisoč na vojni padlih vojakov za denar. Ali da dokaže svoje spravljivo mišljenje, naznanja uradno pogoje. Pod katerimi bi mogel pripraviti vojsko do tega. da zapusti Skader. Meja naj se raztegne do Bojane, tako da obseže Taraboš in gospod-stvo nad vodami jezera. Ta predlog je podiral tudi angleški poslanik na Cetinju. Toa.? velesile so ga odklonile ter naznanile Črni gori, da so meje Albanije že določene in se ne morejo izpremeniti. Evropa odškoduje Crno goro dovolj z ugodnim posojilom. 1 ako so se pogajanja zaključila s popolnim neuspehom in Črna Kora je bila zopet tam kjer prej. Nato je Nikola sklical kronski svet. blokada. Dunaj, 16. Kontreadmiral Njegovan je dobil povelje, da predloži admiralskemu svetu, naj se raztegne blokada do Drača, ker se je konšta-tiralo, da se uvažajo čez to luko potrebščine za Črno goro. Grška je opustila blokado epir-skega obrežja. MIROVNO VPRAŠANJE. Turčija hiti. Pariz. 16. »New York Herald« javlja iz Carigrada: Turčija je ukazala svojim zastopnikom, da brez odlašanja podpišejo preliminarni mir z Bolgarsko. Bolgari v Carigradu. Berlin, 16. »Beri. Tagebl.« poroča iz Carigrada: Slišati je, da sta prišla dva bolgarska zastopnika sem in da je imel veliki vezir z njima sestanek pri ruskem veleposlaniku. Vesti, katerih ni mogoče kontrolirati, pravijo, da se je dosegel načeloma sporazum že v vseh visečih vprašanjih in da se vsak čas podpiše preliminarna mirovna pogodba. Eden bolgarskih zastopnikov je baje tajnik kralja Ferdinanda. Grški pridržki. Pariz, 16. »New York Herald« poroča iz Aten: Iz verodostojnega vira zagotavljajo, da bodo zavezniki sprejeli pogoje ki jih je naznanila zadnja nota velesil. Le Grška objavi nekatere pridržke glede na epirsko mejo in na bodoči položaj Egejskih otokov. V Atenah zbuja prijaznejše vedenje Italije v epirskem vprašanju veliko zadoščenje. Javno mnenje pa vitraja na tem, da vojaštvo ne sme zapustiti zasedenih krajev v Eplru, tudi če bi velesite sklenile kakšen pritisk na Orško. Vlada je pripravljena ne- vtralizirati epirsko obal, dasi se nima Italija ničesar bati od Grška. Bolgarska za mir. Dunaj, 16. V diplomatičnih krogih trdijo, da je Bolgarska po svojem zastopniku naznanila, da želi čimprei priti do miru s Turčijo in bo v tem zmislu uplivala tudi lia Grško in Srbijo. Obleganje Skadra sc v diplomatičnih krogih ne smatra več za resno. Odgovor pred nedeljo. Atene, 16. »Agence d’Athčnes« javlja: Po dobrih informacijah bodo razprave med zavezniki zaradi odgovora na zadnjo noto velesil dovršene v dveh dneh, tako da se odgovor lahko izroči še pred nedeljo. PREMIRJE? Pariz, 15. »Agence Havas« poroča, da je med vojskujočimi strankami sklenjeno desetdnevno premirje, ki se je včeraj opoldne pričelo. Na Dunaju ne vedo ničesar. Dunaj, 16. Tukaj ni nobene uradne vesti o kakšnem desetdnevnem premirju. Ker se pred Čataldžo še vedno nadaljujejo boji, se govorice o premirju ne morejo smatrati za resne. FINANČNA KOMISIJA. Odgoditev. Pariz, 16. Finančna komisija, ki ima rešiti denarna vprašanja, kar jih je v zvezi z balkansko vojno, bi prvotno morala imeti otvoritveno sejo v soboto. 19. t. m. Da se je bodo mogli udeležiti balkanski in turški zastopniki, ki bodo zadržani s posli mirovne konference, se pa od-godl zasedanje finančne komisije na poznejši ČclS ZADNJI BOJI. Turki in otoki. Atene, 15. Vojaške oblasti z Mitilene in s Kiosa javljajo, da je na obali Sirije že nekaj časa opazovati koncentriranje turških čet, kar vzbuja sum, da nameravajo Turki porabiti odsotnost grškega brodovja in izvesti nenaden napad na otoke. Mnogo turških ladij pred Smirno so oborožili. Oklopnica »Duinzaver« je pred kratkim dobila topove. Neka turška torpedovka križari v sirijskih vodah. Poveljnik grškega brodovja je dobil nalog, da ne operira proti Smirni. Sliši se pa grmenje topov, ki velja najbrže oklopnici »Duinzaver«. V Carigradu slišijo topove. Carigrad, 15. Neki list poroča o silnem boju turške in bolgarske artiljerije na levem krilu turške vojske pri Čataldži. Podrobnih vesti ni. Doslej ni izdano nobeno uradno poročilo. V visoko ležečih delih mesta se sliši grmenje topov. ZVEZA Z ODRINOM. Sofija, 16. Most čez Vardar je popravljen. S tem je zopet ustanovljena direktna zveza z Odrinom. ALBANIJA. Južne meje. London, 15. Včeraj je konferenca poslanikov s pomočjo tehniških izvedencev poslaništev in Porte določila posameznosti južne in vzhodne albanske meje. ter jih je nemudoma naznanila v Belgrad in Cetinje. DEMONSTRACIJA ZOPER BOLGARSKO? Dunaj. 16. Vesti, ki krožijo po nekaterih časopisih, da se ima prirediti pomorska demonstracija pred Carigradom, da se tako prepreči bolgarski marš proti Carigradu, so popolnoma izmišljene. TURŠKE HOMATIJE. Sultan ne sprejme ministrskih demisij. Pariz, 16. Iz Carigrada poročajo, da so oficirji izpred Čataldže zopet pozvali vlado, da naj nemudoma demisionlra. Ve’iki vezir Mah-mud Ševket paša, ki se je že sam naveličal vladanja, je takoj sklical prvake mladoturške stranke ter izjavil, da je pripravljen demisio-nirati. Ta sklep je šel potem naznanit sultanu. Ta pa ni mogel premagati izliva svoje jeze in je srdito odgovoril: Vi ste odgovorni za sedanji položaj. Ruinirali ste deželo, zdaj bi pa odstopili. Nihče ne mara stopiti na vaše mesto. Ponujal sem vlado različnim političarjem, pa je nihče ni hotel sprejeti. In prav nič se ne čudim. Ukazujem vam torei, da pridržite svoje urade, pa če vas stane življenje. REFORME V ARMENIJI. Ljudsko štetje. Carigrad, 16. Vlada je sklenila odposlati v Armenijo reformno komisijo, da izvrši predvsem v šestih vzhodnoanatolskih vilajetih ljudsko štetje in dožene dejaniski položaj. V turških krogih trdijo, da število Armencev v onih vilajetih, kjer jih je največ, ne presega 40 odstotkov vsega prebivalstva.. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Vojaška konvencija? Bukarešt, 16. Tukajšnji list »Vitorul« trdi, baje po informacijah iz vladnih krogov, da sta Rumuniia in Bolgarska sklenili vojaško pogodbo. ki veže Rumanjo, da podpira Bolgarsko v slučaju vojne s kakšno drugo balkansko državo. Rumunske zahteve. Bukarešt. 15. Razun tega, da je konferenca poslanikov v Peterburgu sklenila, da postane Silistrija rumunska, zahteva Rumunska še kos obrežja ob Črnem morju. Trozveza !o podpira tudi v tel zahtevi, ni pa mogla pridobiti za njo ostalih velesil. Kakor kaže, nima Rumu-nija v tem oziru veliko upati. ARABSKO GIBANJE. Carigrad, 16. Arabsko gibanje v Siriji je začelo resno vznemirjati tukajšnje vladne kroge. Tukaj živeči arabski prvaki so dobili od glavarjev plemen poziv, naj še enkrat predlože Porti arabske zahteve. Predvsem zahtevajo, da se do-loči Damask ali pa Alepo za drugo glavno mesto države, kjer bi moral sultan vsako leto prebivati šest mesecev. Mladoturški krogi niso razpoloženi, da bi ugodili tem zahtevam, Arabci pa žugajo z odpadom in z razglasitvijo novega kalifa. POGODBE ZAVEZNIKOV. Dunaj, 16. O pogodbah, ki so jih balkanski zavezniki sklenili pred vojno, poročajo od informirane strani: Pogodbe niso vse enake. Med Srbijo in Bolgarsko obstoja zvezna pogodba, ki ni naperjena le proti Turčiji, ampak je splošnega značaja, ter obenem natančno določa razdelitev vojnega plena in vzajemno pomoč. Z Grško je Bolgarska sklenila dve pogodbi. V prvi z maja 1912 sta se obe državi dogovorili o reformah za A^acedonijo; druga, septembra 1912 sklenjena, je vojaška konvencija, ki ie naperjena izključno proti Turčiji in nima nobene določbe o razdelitvi osvojitev. Pač pa določa pogodba z Grško ravno tako kakor ona s Srbijo, da ne sme nobena država na svojo pest sklepati miru. Srbija in Grška nimata pogodbe, ampak le dogovor o vojaških operacijah. POLITIKA IN GLASBA. Dunajski muzikalni teden odpade. Dunaj, 16. Župan VVeisskirchner je poslal društvu za tujski promet pismo, v katerem pravi, da mednarodni položaj ne dovoljuje priprav za muzikalni teden, vsled česar bo morala ta prireditev letos odpasti. NOVA ZIMA. Dunaj. 16. Na Raxi in na Schnecbergu je najostrejše zimsko vreme. Na Raxi je padla toplina na 13 stopinj pod ničlo. Mestoma leži sneg ooldrug meter visoko. Budimpešta. 15. Tukaj je ves dan snežilo. Tudi iz dežele prihajajo vesti o snežnih zametih in mrazu. V Kecskemetu cenijo škodo na sadnem drevju na 2 miljona kron. Vinska trta je uničena. Sneg leži po nekaterih krajih 1 meter visoko. Železniški in poštni promet je ustavljen. ZAMETI V BOSNI. Sarajevo, 15. Od včeraj sneži po vsej deželi. Zameti so povzročili veliko škodo. STAVKA TESARJEV. Line, 15. Vsi tesarjiv Linču in Urfahrju so danes zastavkali. Zalitevajo višje mezde in krajši delovni čas. STAVKA KOVAČEV. Arad, 15. V \Veitzovi tovarni za vagone je ponovno zastavkalo 160 kovačev. Zahtevajo boljša delovna pravila. V pondeljek zvečer so imeli stavkajoči shod, na katerega je prišel tudi delovodja Forreiter. Delavci so mislili, da je vohun in so ga pretepli. SRBSKA USTAVA. Splošna volilna pravica. Belgrad, 16. »Mali Žurnal« trdi, da namerava vlada v najkrajšem času preurediti srbsko ustavo in v ta namen sklicati veliko narodno skupščino. Najvažnejša nameravana reforma je uvedba splošne volilne pravice. GENERALNA STAVKA V BELGIJI. Stavka narašča. Bruselj. 15. (Posebno poročilo). Stavka za enako volilno pravico narašča od ure do ure. Po dosedanjih vesteh je ustavilo delo 330.000 delavcev, in sicer nad dvestotisoč v valonskem delu dežele. Koliko delavstva se udeležuje stavke v Bruslju, ni mogoče še oceniti. Od kovinarjev jih stavka 4000; vsi veliki obrati mirujejo in tudi velik del malih delavnic. Delo so ustavili kolarji. 2000 po številu. 1200 knjigovezov; od 1500 stavcev se jih je stavki pridružilo 900 in 25 tiskarn v glavnem mestu je zaprtih. Nad vse pričakovanje obsežna je stavka v največji luki dežele, v Anverzi. Od delavcev v pristaniščih jih stavka nad 70 odstotkov in večina parobrodnih podjetij počiva. »Red Star Line« je opustila tovorne vožnje v Ameriko in le še za silo vzdržuje osebni promet. 60 diamantnih brusilnic je zaprtih, število štrajkujo-čih brusilcev cenijo na 5500; tudi v velikih kovinskih tovarnah in fabrikah za avtomobile miruje vse delo. Petrolejska in lesna skladišča v anverški luki so vojaško zastražena. V rudniških okrajih Liittich, Hennegau in Mons so rudarji ustavil delo že v nedeljo; vendar oddelek delavcev opravlja najnujnejše posle, da voda ne zalije jam; tudi v steklarskih zavodih skrbe delavci, da se ne pokvarijo peči in da ne ugasnejo; stavka ni namerjena zoper podjetnike in mnogo od njih simpatizira s stavkajočim delavstvom. Bruseljske kasarne so opremljene z velikanskimi reflektorji, ministrstva in vladne palače so vojaško zastražene in ie pasiranje ulic, ki vodijo h kraljevi in vladnim palačam dovoljeno Ie s posebno izkaznico. Večjih izgredov doslej ni bilo. le v Luttichu je delavec streljal na orožniško patruljo, a ni zadel. Iz bruseljske okolice pripovedujejo komično zgodbo o vaškem županu, ki je svoje občane oborožil s palicami in bakljami, da — prepreči napad stavkajočih na občino. Po večini pa so župani na strani socialistov. Generalna stavka se pozna tudi na sodiščih, ker so advokatje in sodniki vpoklicani v meščanske garde, vsled česar mirujejo vse pravde. Nad štlrlstotlsoč stavkajočih. Bruselj, 16. število stavkaločlh znaša že več kot 400.000. »Peuple piše: »Proletariat je dokazal, da zna voditi boj za politično svobodo z dostojanstvom in navdušenjem. Vsled tega so brezuspešni vsi poizkusi klerikalcev, ki čenčajo o polomu stavke.« Nadalje pravi socialno demokratično glasilo, da bo število stavkujo-čih še tekom današnjega dne naraslo na pol miljona. Popolna stavka. Bruselj. 16. V rudniškem revirju Šariroa (Charleroi) je stavka v premogovnikih in kovinskih tovarnah skoro splošna. V La Louviere dela od 51.000 le 5000 delavcev. Velike železnice v središču dežele so ustavile obratovanje. V anverški luki dela nekaj več delavcev, ker so poklicali stavkokaze z dežele. V Bruslju in okolici je položaj neizpremenjen. Ogromna škoda. Bruselj, 16. Škoda vsled stavke v premogovnikih znaša do pol miljarde. Vlada je nakupila za vzdrževanje železnic premog v Nemčiji, na Angleškem in na Francoskem in ga preplačala z dvojno ceno. London, 16. »Daily Mail« navaja sledeče podatke o ogromni škodi vsled stavke: Škoda delavcev vsled izpadle mezde znaša na dan 3 miljone; škoda premogovniških podjetij, v katerih počiva delo, pa znaša na dan 23 iniljo-nov. Škoda v ostalih industrijah je neprera-čunljiva; zlasti težko prizadeta je steklarska industrija. Težka politična kriza. Bruselj, 16. Svobodomiselna »Independen-ce Belge« označuje orjaško stavko belgijsko socialne demokracije za najhujšo politično krizo, kar jih ie Belgija doživela v teku 83 tet obstanka. Sodba je resnična, ker sedanja stavka že po ogromnem številu stavkajočih prekaša vse dosedanje stavke. AFERA V NANCYJU. Iziava Jagowa. Berlin, 15. Začetkom današnje seje državnega zbora ie podal državni tajnik za zunanje zadeve Jagow sledečo izjavo o dogodku v Nan-cyju: Doslej niso znane o aferi v Nancyju nobene drugo vesti kakor one, ki jih je objavija Wolfova agentura in tukajšnje časopisje. Če se te vesti potrdijo, je dogodek globoko obžalovati. ker bi dokazal, kako opravičene so bile besede državnega kancelaria o pretečem naraščanju francoskega šovinizma, ki bi lahko postal nevaren. Nemški poslanik v Parizu je dobil nalog, da zahteva od francoske vlade pojasnila in. če se ta dogodek potrdi, primerno zadoščenje. Nemško časopisje. Berlin. 16. Medtem, ko ne pripisuje liberalno in socialistično časopisje dogodku v Nan-cyju nobene važnosti, besni konservativno in vsenemško časopisje. Kreuzzeitung poziva vlado, naj energično nastopi, tembolj ker se ni mogoče izogniti vtisku, da je vlada ob priliki afere Zeppelinovega zrakoplova v Lunevillu »ekscedirala s svojimi zahvalami.« Francoska vlada obžaluje. Pariz, 16. V francoskih uradnih krogih obžalujejo dogodek v Naucyju. Ministrstvo je zahtevalo obširno poročilo od prefekta. Dognano je. da opsovane osebe niso nemški častniki, ampak trgovski potniki. Pomoči postajne policije, ki bi bila vse storila za njih zaščito, niso zahtevali. Demonstranti so bili nedorasli fantje. Vlada je ukazala, da se kaznujejo krivci. PAPEŽEVA BOLEZEN. Rim, 16. Papež je bil ves dan miren in brez mrzlice. Zdravniki upajo, da je bronhitični proces dovršen in da se ne bo pojavilo novo vnetje. Nevarnost plučnice je minila, o okrevanju pa se bo moglo govoriti šele v treh dneh. Sile papeževe so zadovoljive. Rim, 16. »Oiornale d’ Italia« pravi: Vkljub ugodnim simptomom, pa katerih bi bil pričakovati ugoden preobrat v papežem zdravstvenem stanju, so zdravniki rezervirani, in le prizna-vajo, da nimajo upanja. BOMBA V ANGLEŠKI BANKI. London, 16. Potrjuje se, da je bil skrivnostni zavoj, ki ga je neki policist našel v angleški banki, bomba. Da se ni zgodila velikanska katastrofa, je zahvaliti samo nagli misli policista, ki je pohitel s kadečim se peklenskim strojem do vodnjaka pred banko in ga vrgel v vodo. Preiskava aparata je dognala, da je bil izredno mojstrsko izdelan. Obsegal je veliko množino smodnika, električno vžigalo in uro. SUFRAŽETKE POŽIGAJO. London, 16. V St. L.ohardu so zažgale včeraj dopoldne sufražetke hišo poslanca Arturja du Grosa. Na sosednih hišah so dobili letake, ki jih razdeljujejo sufražetke. Škoda je ogromna. KITAJCI IN MONGOLI. Bitka. Urga, 15. Poveljnik mongolskega oddelka poroča, da je kitajska kavalerija na meji pri Halko napadla Mongole. Napad je bil odbit. Kitajci so izgubili 400 mož in pustili na bojišču 5 strojnih pušk, sto pušk, desettisoč nabojev in več vozov z živežem. Socialno politični pregled. = Shod krojačev. V nedeljo dopoldne je bil shod strokovne organizacije krojačev v salonu pri Perlesu z jako dobrim obiskom. Predsedoval je sodrug Brozovič. Poročevalec tajnik sodrug Kosel iz Gradca, je v nemškem ia slovenskem jeziku govoril o stavkah, ki so bile zadnji čas v Inomostu. Judenburgu in drugod. Le v Beljaku so brez boja dosegli krojaški pomočniki od 10 do 12 odstotkov mezdno izboljšanje. To pa le, ker imajo dobro organizacijo in so vsi do zadnjega organizirani. Pogodba velja do 1. aprila 1916. V Judenburgu so dobivali pomočniki doslej tedensko plačo, odslej bodo dobivali od kosa. Prvi je podpisal’pogodbo Illmann, od katerega so pričakovali ravno B. Gotzl, Ljubljana ■ Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ■■ -- Urez ko^kur^nee! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdeEka« Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Nagnlžfe ceno, iiajvečji odpor. Pogodba je sklenjena na 3 leta in delavni čas s je znižal na 10 in pol ur in en četrt ure odmora. Enako pogodbo so sklenili tudi drugi mojstri. S tem so krojači napredovali. Naloga delavstva pa je, da izpolnjuje vse pogoje tarifne pogodbe, da bo doseglo pozneje še boljše delovne in mezdne pogoje. Tudi v Ljubljani poteče drugo leto poeodba. Pomočniki se pritožujejo, da mojstri ne plačujejo po tarifu, a temu so vzrok pomočniki sami, ker se ne organizirajo in Ic pred štrajkom pristopajo k organizaciji. Sodrug Kosel priporoča sltode po delavnicah, ki so najboljše sredstvo za ojačenje organizacije, Ce je organizacija močna, bo odstranila krivične razmere in prisilila mojstre, da plačujejo po tarifu. Nato so govorili še sodrug Brozovič in drugi. Sodrug Brozovič je zaključil lepi shod ob pol eni. = Zveza kovinarskih delavcev v Nemčiji šteje danes 561.547 članov. V letu 1912 je na novo pristopilo 46 402 Članov. Kako silna je ta organizacija v finančnem oziru, se vidi iz njenega premoženjskega izkaza. Čistega premože-Jiia ima 11 miljonov 370 tisoč 379 mark Njeni tl obod ki na pristopninah in doneskih so se zvišali od 15.3 miljonov na 17.934.086 mark. t. j. okroglo na 18 miljonov kron. Vseh podpor skupaj je izplačala 7 miljonov 779 tisoč 586 mark t j. podpore brezposelnim, podpore obolelim! Rtavkaiocim, nuine podpore in stroške pravo-varsfva. Na posmrtninah ie izplačala organiza-cna 127.244 mark. IVov;ee. 16.000 človeških žrtev pri gradnji želez-fusKe proge. Italijanski izseljeniški urad nazna-jija časopisju, da je neka severoamerikanska n uzba dodelala železniško progo skozi državi Matto (irosso in Amazones v Braziliii ob rekah Madeira in Mamora. Delo ie bilo izvršiti pod tako neugodnimi klimatičnimi in drugimi okol-Fcjnami. da od 300 najetih delavcev, ki so bili Nemci, niti eden ni ostal živ. Nemška vlada je morala takrat poseči vmes da je preprečila na-calino izseljevanje na ta kraj nesreče in da je poskrbela za odhod delavcev, ki so bili že prišli v nrazilijo. To dejstvo je italijanski izseljeni-* l,ra(l tudi razglas*], a vkljub termi ni mogel tajnega nabiranja novih delavcev po I alm. lako se je zgodilo, da so mrli izseljenci E Y’iaJ™runieni mrzl'cit na delu na progi. Pole! 330 kilometrov, je umrlo 16.000 delavce^. Te vstevšj onih, ki so bolni zapustili delo in fmrh v bolnišnicah bližnjih mest. Ista delniška l' "7ha ho gradila sedaj železniško progo na lovom bregu reke Marmore na bolivianskem l ^emliu Italiianski izselieniški urad kar najres-role nnnminia vse oblasti, da preprečijo nabi-rme delavcev, ker so agenti družbe že odpotovali. da ulove Čim več novih žrtev. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdata in zalaga založba »Zaiie«. Trka rHatelkka tiskarna« v 1 Inblinni. Ce ena kava (dokler je kaj zaloge) 85" 80h 7« kg Brasil I - >/< kg Brasil 11 žgana žgana v filijalki Julij Meinl uvoz kave Fllijalka: Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7. Kroja ke pomočnike za fino veliko delo sprejme delavnica Mestni trg 17. Varujte se ponaredb? ki niso „FLORIAN“ in zdravju ne koristijo! Kdor vživa, Zabi težav; Dane* vesel ie, Jutri pa zdrav ! Naslov za naročila: ..FI.ORiAN«, Ljubljana. V Postavno vnr< vano Kavarna »Central* =— ~~ Ljubljana. ■•= Vsak večer KONCERT naiuvo došle dunajske damske kapele. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Sestanek tVLjce-^- Tw> iKlrno! Splošna priljublesost preizkušenega : Frančkov ega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinflsom.- otroSm V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K Komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana ■ Paril 1985 i. & UBŠHtlU. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam xiajTr©63o zstlogro IcrasnUi nagrobnih vencev in trakov z napisi. Žunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence. u PR. IGLIC Kmetska posojilnica ljubljanske okolice !*• z. z n. z« obrestuje hranil, vloge po brez odbitka rentnega davka. 4: 0 v Ljubljani 0 od 1. januarja 1913 naprej Rezervni zaklad nad K 700.000 Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1613 napiej po 5 cdstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 iresecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej ".i Hranilne vloge sprejema društvo vspk dan ned uradnimi urami od 8. zjutrai do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši In varnost vlng najboljša, kajti za varnost garantira | ren oženjska in blagovna vrednost. Vsak član nailaž;e zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Naznanilo! Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke). Velika izber. v— Nizke cene Pri Škofu Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo št. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*. Naflepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, ce se obrnete takoj na največio zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner ■ Blago najfinejše vrste. Cene najnižje. y..v>y*v • Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ,1K0‘ Tovarniška znamka JKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovanl cenik, ki Pa dobite zastonj in poštnine pro«** Im* Vi -—joaki slamnik) čepice kravate srajce nogavice naramnice žepne robce palice LjubljanaFrancaJožefac.3 in vse Specialna, modna druge in športna trgovina modne in za gospode in dečke, športne predmete. Kette