Političen list za slovenski narod.
Pt polti prejemal! velja: Za celo leto predpisan 15 jld., za pol leta 8 (Id., ta četrt leta
4 ffld., za en mesec 1 ¡?ld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 ?ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28.
Naznanila (talenti) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se uska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
Štev. 168.
V Ljubljani, v četrtek 25. julija 1889.
Letnilt XVII.
Italija in Avstrija.
Dne 20. t. m. je italijanski uradni list objavil naslednje poročilo ravnatelja javne varnosti na ministra notranjih stvari:
„V Rimu se je osnovala zveza pod imenom „Odbor za Trst in Trident", ki si prisvaja veljavo vlade in ima namene, kateri so po mojem mnenji nasprotni državnemu ugledu. Ta odbor je izročil policiji v Rimu oklic na Italijane ter prosil, da bi ga smeli nabiti po javnih prostorih. Prošnja je bila odbita. V oklicu izražene ideje in zapovedujoča oblika kažejo, da se odbor hoče postaviti na mesto kraljevo, kateri edini ima pravico sklepati mir in vojsko. Os-novatelji tega oklica z nogami teptajo narodno au-varenost, ki je potrjena po plebiscitih, sodniki hočejo biti narodu in ga pozivljejo, naj osvobodi Trst in Trident. Ti žalijo vlado in parlament, ker govore o njih, da se ne spominjata pravic narodov ter zame-tujejo zvezo, ki je trdna podlaga evropskemu miru in neodvisnosti Italije nasproti javnim in skrivnim sovražnikom.
Opomniti pa je treba, da ima „Odbor za Trst in Trident" posebno ta namen, da bi spridil mednarodne razmere med kraljevo vlado in neko vnanjo državo ter osamil Italijo. To početje je kaznjivo po novih kazenskih postavah in vlada mora to zabra-niti. Iz teh vzrokov podpisani predloži Vaši eksce-lenciji naslednji načrt dekreta z dnč 19. t. m. v podpis."
Dekret ima podpis Crispijev in slove:
„Glede na to, da oklic „Odbora za Trst in Trident" namerava upirati se kraljevim pravicam ; glede na to, da bi moralo prenehati delovanje oblastev, ko bi obveljala načela v oklicu; gled^ na to, da bi delovanje tega odbora krušilo temeljne postave in plebiscite, ki so podlaga narodni državi, in da z namenom hoče spriditi mednarodne razmere z neko vnanjo državo, odloči: 1. „Odbor za Trst in Trident"
je razpuščen; 2. kdor nasproti dekretu deluje, bode kaznovan; 3. kvestor v Rimu naj izvrši ta dekret."
Dne 20. t. m. je policija naznanila „Odboru za Trst in Trident", da je razpuščen. Kakor „Fanfulla" poroča, ukazal je brzojavno ministerski predsednik Crispi vsem prefektom, da zabranijo vse shode in izjave, ki imajo irredentovske namene.
In kaj je bila vsebiua onega protiavstrijskega oklica? Odbor očita laški vladi, da pozablja pravice in dolžnosti svojega naroda, kateremu naj velja geslo: Trst in Trident! Nagon sili laški narod, da se združi. Porabiti je treba narodno zavest in zgodovinski moment. Italijanski narod naj uporabi vsakovrstna sredstva, da doseže namen, in volja narodova bode vse premagala. Podali naj bi si roke Italijani in se združili v tesno zvezo, da osvobode ii-pod sovražnega jarma sveti mesti Trst in Trident.
Ali so ti nameni tudi „otročarije"? Ves italijanski narod torej naj se združi, da reši primorske in tirolske „sužnje" ? In take oklice podpisujejo možje, ki so členi državnega zbora v Rimu, kot Bo-vio, Imbriani in drugi! Nekateri rimski listi opravičujejo Crispija, drugi mu pa prorokujejo, da se bode njegova prepoved še krvavo maščevala nad italijansko vlado, ker narodu krati pravice.
Ob jednem je bil laški generalni konzul Du-rando premeščen iz Trsta v Liverpool. „Presse" piše: „G. Duranda so irredentovci zelo sovražili in napadi v Trstu in v rimski zbornici. Akoravno so mu ministerski predsednik Crispi, laška naselbina v Trstu in župan Bazzoni dali primerno zadoščenje, vendar je želel Trst zapustiti."
To premeščenje pa je podobno koščku sladkorja, ki ga otroku dado po grenkem zdravilu. Vendar pa je Avstrija moralno pridobila, ker so po prstih okrcali irredento. Crispi sam je moral zatajiti nekdanje prijatelje.
Pri nas v Avstriji pa so ljudje, ki z vzvišenega svojega stališča trdijo, da je vsa irredenta le „otročarija", ter svetujejo vladi, naj nad vodo drži itali-
jansko stranko v Trstu, Tridentu in Zadru. Na čelu tem ljudem stoje židje pri „N. Fr. Pr.", ki se jez^ nad TaaflVjevo vlado, ker je pustila, da so se zbrisali beneški spomini po Primorji in Dalmaciji. „Stara laška kultura" naj se razširja ob Adriji?! Ali pa ja med laškim prebivalstvom, kolikor ga je v Primorji, in slovanskim kaj razlike glede kulture?
Treba je in skrajni čas je, dasezatre irredenta v korenini. Ako bode vsa se-
vernainvzhodnaobalAdrijanskegamorja
slovanska, več ne bode gledala irredenta preko morja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. julija. Notraije dežele.
Zadnje dni se je govorilo, da je prosil Štajerski namestnik baron Kubeck za umirovljenje in da bo prišel na njegovo mesto sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu, grof Enzenberg. „N. F. P." pravi, da je ta trditev popolnoma neosnovana.
Dalmatinski deželni zbor je imel pred-včeraj svojo drugo sejo, pri kateri je volil posamezne odseke ter jim izročil dotična dela.
Pravosodnji minister je mej proračunsko razpravo obljubil, da bo pomnožil sodniške službe na Gališkem. To svojo dano besedo je hitro izpolnil, kajti dotični cesarjev sklep je že izšel. V novo se je za Galicijo in Bukovino sistemizovalo služb za: 3 nadsodiščne svetnike, 1 nadsodiščnega svetnega tajnika, 5 sodiščnih svetnih tajnikov, 2 okrožno sodiščna pristava, 4 namestnike državnega pravdnika, 70 okrajno-sodiščnih pristavov in 42 adjutovanih avskultantov — skupaj za 128 uradnikov. Temu v primeri se bodo tudi vodje zemljiških knjig in kanclisti pomnožili. Naredba ta se bo polagoma tekom treh let izvedla ter se bodo dotični troški postavili v proračune za 1 1890 1891 in 1892.
Na Gališkem bo odslej izhajal deželni uradni list poleg poljskega tudi v ruskem jeziku.
LISTEK.
Pred sto leti.
(Dalje.)
Kraljica je ob pravem času, če tudi že v poslednjih trenotkih, v kraljeve sobe zbežala, uporniki so pa med tem že vrata v njeno spalnico razbili, kakor divje zveri planili nad kraljičino posteljo, katero so na več krajih skozi in skozi prebodli, misleč, da se je kraljica v postelji skrila. Vidoč pa, da je tu ni, jeli so streljati na vrata v kraljevo sobo, in jedna svinčenka prifrčala je tik kraljičine glave v zid, kjer je padla na tla zmečkanemu bobu podobna.
Ostala druhal vriščala je med tem pred gradom gori in doli in zahtevala, da se ji morata kralj in kraljica na balkonu pokazati. Lafayette je prišel s tem naročilom v Kraljeve sobe in je kraljici prigovarjal, naj se le nič ne boji. „Kaj se bom bala?" zavrne ga pogumno kraljica Marij a Antonijeta, prime vsacega otroka za jedno roko in stopi na balkon. „Z otroci proč!" kriči spodaj razdražena druhal, češ, dokler so ti pri materi, utegne se je ta ali oni morda vendarle še usmiliti, in niti ustreliti bi je ne bilo tako lahko na balkonu, kakor brez
otrok. Nekaj takega se je moralo plemeniti hčeri cesarice Marije Terezije tudi dozdevati, kajti otročiča odpeljavši vrnila se je sama na balkon. Bleda kot smrt je bila, roke imela je na prsih sklenjene, oči pa v nebesa obrnjene. „Tu sem, storite, kar se vam ljubi!" Taka čudovita požrtvovalnost ganila je najbolj trdovratna srca in nihče se ji ni upal kaj ža-lega storiti, če prav nevarnost s tem ni bila še odpravljena. Še tisto noč je druhal odločno zahtevala, da se morata kraljeva družina in narodni zbor v Pariz preseliti, da ju bodo uporniki popolnoma v rokah imeli.
Drugi dan ob 1. uri popoludne (6. oktobra) pričel se je sprevod v Pariz. To je bil pogrebni sprevod francoske monarhije. Bolj sramotnega sprevoda v svojo prestolnico ni imel še noben vladar, odkar svet stoji, kakor je bil ta. Pred kraljevim vozom korakali so morilci njegove telesne straže in so na drogovih odrezane glave pomorjenih na-taknjene nosili. V Sevres-u ustavi se ta grozna druhal pred nekim vlasuljašem, katerega sili, naj ji odrezane glave nekoliko počeše. Vlasuljaš je strahu zbolel. Za morilci je jahalo pariško zavržono ženstvo na topovih in konjih pomorjenih kraljevih gardistov. Tu pa tam se je sprevod ustavil in ob takih prilikah se je tudi streljalo — prekuciji na čast. Razuzdano ženstvo je tedaj nesramno okoli kraljevega
voza plesalo in vriskalo: „Tu spremljamo peka, pe-kovko in učenca pekovega!"
V Pariz dospevši klical je omahljivi narod že zopet na vse grlo: „Živio kralj!" Kralj, brez moči in oblasti, je pa tudi vse dovolil, le da bi se pre-kucija zadušila. Med tem so krvoločniki pridno dalje morili, kjer so naleteli na neljube jim premožne sodržavljane. Kraljeva družina se je naselila v Tuile-rijah.
Iz narodnega zbora v Parizu so polagoma boljši možje že izstopili in prekucuhi so sedaj ukrepali in vladali, kakor se jim je ljubilo. Pred vsem so odpravili staro do tedaj veljavno razdelitev države, ker so razumni možje po nekaterih pokrajinah nameravali protiviti se Parizu in njegovemu strahovauju. Narodni zbor je torej pred vsem premenil narodno zastopništvo in pa upravo države; dalje je pograbil cerkvena posestva in premoženje ter pod nič razprodal; konečno je naredil toliko papirnatega denarja, da ta ni imel nobene prave veljave več in se ga je vsak branil. Samostane je kar od kraja odpravil, izvzemši one, ki so se pečali ali s poukom ali s postrežbo bolnikov. Plemstvo je zgubilo vse svoje pravice in duhovnikom se je ukazalo na novo ustavo prisegati, vsled katere naj bi bili od Rima popolnoma neodvisni.
Kaj pa je kralj rekel? Nič! Tiho je bil in k
~- JfckLH.
V nanj e dr žare.
Govorilo se je, da bo srbski kralj Aleksander v kratkem odpotoval v Pariz ogledat si svetovno
razstavo. Ta vest je izmišljena. — Ix' Carjigrada' se due 22. brzojavno poroča: Kralj M|I«n rje z e|n-presnim vlakom odpotoval v Belgrad. Seker Ahnttid paša ga je spremil do Mustafe-P»ie. Sultan je vSeraj Milana sprejel v slovesni avdijenci, potem pa je njemu na čast priredil slavnostni obet}. — „Malim Novinam" se javlja iz Vrauske Banje, da je re^etot Ristie Ta|ed mrtvuda nevarno zbolel.
Princ Ferdinand se je povroil s svojega potovanja po bolgarskih provincijah. Prepričal se je, da vladata mej prebivalstvom po celi deželi mir in red, isto tako pa tudi o napredujoči disciplini mej vojaštvom. Posebno sta ga zadovolila sprejema v Trnovem in Kaloferu, kakor tudi red v vojaškem taboru blizo Banje. Nadzoroval bo še tabor okoli Sofije, potem pa bo šel čez poletje na deželo, ker je postala vročina v prestolnici že neznosna. — Princesinja Klementina je sofijski katoliški cerkvi podarila krasne orgije. Tudi na potovanji je skupno s svojim sinom mnogo žrtvovala za šolske in cerkvene namene.
llu8ko poljedelsko ministerstvo je sredi tekočega meseca izdalo poročilo, po katerem je stanje jarega žita na Poljskem v vzhodnjemorskih provincijah, veliki in južni Rusiji in okrog Peterburga nepovoljno, v Kavkaziji in iztočni Rusiji pa dobro in povoljno. Stanje ozimnega žita na Poljskem, v zahodnjemorskih provincijah in enem delu velike in južne Rusije je srednje, v enem delu južne Rusije in Kavkazije nepovoljno, v drugem celo slabo.
O potovanji nemškega cesarja v Anglijo piše monakovska „Allgemeiue Zeitung": „Cesarja Viljema obisk v Angliji ni brez zgodovinskega pomena, če se pomisli, da ga bo spremljal sedmi del cele nemške mornarice s 4000 mož posadke. ADglija še nikdar ni videla tolikega oddelka nemške vojne mornarice ob svojih bregovih. Skoro gotovo bo povelje prevzel sam vrhovni admiral baron van der Golz. Male oddelke nemške mornarice, posamezne ladije, so Angleži že večkrat videli v Portsmouthu, nikdar pa še ne toliko vojnih ladij zbranih pod nemško zastavo, kakor jih bodo dne 2. avgusta zrli pri Covvesu. Težko se bodo obranili vtisa, da je Nemčija od leta 18 7 0 v resnici postala ena prvih morskih velesil. 1'pajmo, da bodo pa s tem vtisom ob enem občutili potrebo, tudi v drugih krajih sveta odslej bolj računati z Nemčijo, nego se je to dosedaj godilo." — Ta izjava je menda zadosti jasna.
Napovedanih osemleset kandidatur Boulanger-jevih za volitve generalnih svetnikov je spravilo francosko vlado v veliko zadrego. Nedavno sklenjena postava zabranjuje več kandidatur le za volitve v zbornico. Vlada in njena glasila so začela razmotrivati vprašanje, ali bi se besede: „Nikdo ne sme postaviti svoje kandidature v več nego enem volilnem okrožji" ne dale raztegniti tudi na volitve generalnih in okrožnih svetnikov. „Figaro" sam je postavo v tem smislu tolmačil. Tu pa je vladi prišlo na pomoč državno sodišče. Sicer ni res, da bo v soboto izšla naredba, s katero bodo Boulanger in tovariša zgubili svoje državljanske pravice, pač pa bo državno sodišče, kakor javlja llavasovo izvestje, v soboto določilo zadnji obrok desetih dni, po preteku katerega bode zguba državljanskih pravic postala pravomočna. Državno sodišče, tako je konečno-veljavno določeno, sešlo se bo dne 8. avgusta. — Škofje so sklenili, da bodo skupno protestovali zoper novi vojaški zakon.
Mesto Kdinburgh je sklenilo irskega poslanca Parnella izvoliti za častnega meščana ter ga pova-
vsemu prikimal, kar so mu prekucuhi v podpis predlagali. Da, ob obletnici naskoka na bastilo je sam prisegel na novo ustavo, na kar so Francozje iz hvaležnosti ali kali napravili velikansko slovesnost na Marsovem polji, kjer so pili bratovščino vse križem. Sedaj morda bi se bil mir ohranil, ko bi ne bilo strupenih časnikarjev v deželi, katerim je bilo vsako sporazumljenje med kraljem in narodom pravi trn v peti! Le-ti, v prvi vrsti Marat, skrbeli so v svojih listih noč in dan, da se je nezadovoljnost, umetno vzgojena, čedalje bolj na široko razraščala. Marat je imel po svojem listu poseben vpliv na Francoze, zlasti na brezmiselno množico, ker je pisal, kakor se je njemu prav zdelo, seveda vse proti veri in duhovščini, katero bi bil v eni noči najraje v žlici vode utopil. Njegov prijatelj Barbarouv se je kasneje o njem izjavil, da ni bil pri pravi pameti. „Hotel mi je vedno dokazovati, da je ni večje sreče za Francoze, kakor če bi jih vsak dan po 260.000 umorili." Barbaroux je sodil, da je moral Marat v to število zaverovan biti, kajti vedno je le to zahteval in nikdar ne 300.000, ali katere nižje. Knako lahkomišljeno je svoje sodržavljane obrekoval in zadostovalo mu je, če je o katerem le zvoniti slišal, da je privrženec kralja in duhovnikov, že je zarohnel: „No. temu bom jaz podkuril!" Ker je bil sam zamazan, eapinski in grd, da se
bilo k obisku v mesto. Dne 19. t. m. je Parnel tudi prišel. Sprejeli so ga navdušeno. S kolodvora ga ie spremil do|g slavnosten sprevod, katerega se je ^eittilo nad 16.000 oseb. t CaltotfrHlljo mu je t'niavzočnoiMi uebrojne muo»ifce delavska dePut4* cfja izročila pozdravno adreso. pgrnell jo-odgovoril, lato :-ga veseli, da Škdtdki delavcPvuinevajo pravično itvar irsko, katere ugodna rešitev'flo le okrepčali državo, ne pa oslabila. Irska ni ftj|» nikdar vstaj rta* raz ven pod pritiskom britkega slabega' gospodarstva. Dne 10. t. m. so vrlemu boritelju al koristi uboge irske diplomi častnega meščanstva bfoVesno izročili.
Zastopniki tridesetih Italijanskih 'radikalnih društev so s0 posvetovali, kaj naj storč nasproti vladnemu postopanju zoper irredentovsko gibanje. Po običajnih strastnih govorih so se zedinili, da bodo nadaljevali rovanje, vodstvo pa izročili tajnemu osrednjemu odboru v Rimu. — Rimski dopis „Pol. Corr." razpravlja, da je Crispi s svojo mirno in ob enem odločno politiko dosegel v Atriki nepričakovane vspehe, od katerih Italija ne bo imela samo političnih, marveč tudi gospodarstvene in trgovinske koristi. Izborno razmerje Italije h kralju Meneliku je še važnejše, nego zasedenje Kerena in Asmare, in jako pametno je bilo od Grispija, da je tako uneto gojil prijateljstvo z Menelikom, najmogočnejšim knezom v onem delu severne Afrike, kot bodočim kraljem abesinskim. V prvi polovici avgusta bo prišlo posebno abesinsko odposlanstvo v Rim, da sklene stalne pogodbe z Italijo, ter se tako bolj utrdi vzajemno prijateljstvo. Te pogodbe bodo jako važne za nadaljni položaj Italije v Afriki.
Kakor poroča „Times", razposlala bo turška vlada v kratkem svojim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri bo zatrjevala, da ni zapustila svoje nevtralne politike in da tega tudi na nobeden način ne bo storila. K temu koraku so Turčijo menda prisilile vesti, da se je približala trodržavni zvezi.
Izvirni dopisi.
Iz Rudolfovega, 23. julija. (Raznoterosti.) Šolsko leto je minolo, in naše mesto je vsled tega postalo tudi jako „prazno", ker z dijaki so odšli tudi gg. profesorji iu nekaj drugo gospode na počitnice, in to je za naše malo mestice takoj občutljivo. Precej se čuti, da imajo obrtniki in trgovci malo prometa, kateri si z gostilničarji združeni vedno žele kak bataljon vojakov sem, kar pa se ne bode kmalu zgodilo. Stoji namreč sicer obširna vojašnica z drugimi poslopji prazna in zapuščena; skoro vsa okna so potrta, in tudi sem že čul, da je erar pripravljen vse to prodati, kar gotovo priča, da ne mislijo na Dunaju v naše mesto tako kmalu vojakov poslati. Zgodi se sicer vsako leto enkrat, da pride kaka divizija topničarjev skozi naše mesto, ko gredo na vežbanje v streljauji na Krško, a drugače jih ne vidimo, pa jih tudi ne bomo kmalu, dasi smo v vojaškem veku.
Iz zanesljivega vira pozvedel sem tudi, kar že ni več tajnost, da pojde naš okrajni glavar in vladni svetovalec g. Ekl na svojo prošnjo v pokoj. Gospod nam Slovencem ni bil neprijazen ter službuje vže 43 let.
V soboto 20. t. m. je prišla nenadoma huda ura nad naše mesto, namreč ploha z bliskom in treskom. Treščilo je na dvorišče okrajnega sodišča v zid ter omamila pri tem dva vjetnika, katera sta v
ga je večinoma vse ogibalo, bilo mu je tem laglje na ta način strah razširjati. Vsak se ga je bal, vse se mu je umikalo. Imel je tudi svoje jako čudne nazore, s katerimi je hotel Francozom pomagati. „Se je mogoče Francijo rešiti," rekel je nekega dne svojemu prej omenjenemu prijatelju, „toda narodni zbor mora ukazati, da si vsak plemič pripne bel trak na levo roko in da bi jih morali takoj obesiti, kjer bi tri skupaj na ulicah našli." Po ozkih ulicah naj bi se po njegovih nazorih nastavili oprez-niki, ki naj bi prežali na rojaliste (kralju udane) in pa na feljante (duhovščini privržene), ki so bili nekak protiklub jakobincev, ter naj bi vsakega takega ondi kar neutegoma posekali, kar bi dalo primerno še najmanj dela in bi bilo še vendar-le precej človeško. Ko mu je Barbarou.v na to odgovarjal, da to ni nič, ker bi se nprezniki lahko zmotili in poleg prizadetih tudi čisto nedolžne, dobre domoljube lahko zgrabili in pomorili, rekel je Marat: „Nič ne de; če tudi na vsakih sto pomorjenih plemičev deset domoljubov pade, to še nima nobenega pomena, — ker služi nam! Le čez tiste planite, ki se v kočijah vozijo, ki imajo postrežnike iu svilena oblačila, ali pa, ki prihajajo iz gledališč, in prepričani smete biti, da bodčte same čiste plemiče v pest dobili."
(Dalje sledi.)
shrambi za orodje delala. Bila sta omotena, sicer se jima ni hudega zgodjlo.
Letina se je prt nas na ranogib krajih na slabo obruija; pri košnji je dolgo časi; nagajaj1 «Jupiter pluvml* in isto tako škodoval^žitu, kasneje pa je prič»! in še razjeda požrešni črv po po$"korenike vseli nasadov, in to le po nekaterih krajih. Vidi se na poTji, da ima kak gospotjar Se lepo, drugi tik njega pa prašno po|je, in je komaj poznati, je li bil krompir ali kaj druzega tu. oranjPso našli na tisoče in tisoie teh ŽFvov. Trta pa nam, hvala Bogu, lepo obeča, ali kaj hočemo, ker ne bode cene in kupcev po naše dobro in zdravo vino. Marsikateremu gospodarju se je letos obilo vina spridilo. Vem za gospodarja, kateremu se ga je spridilo nad 40 veder.
Dasi so Dolenjci pohlevni, vendar se pa tudi vedno zgodi kaj žalostnega iu zlobnega. Tako so minoli teden prignali orožniki kmetskega fanta v zapor iz Šent Jerneja, ker je tam neko deklo ubil. V nedeljo pa so se pijani fantje do dobrega sprli v Vavtovasi in neki na orožnike kamenje metali, pa kaka je posledica: v ponedeljek so jih že šest pripeljali v varno zavetje, da se jim v „pasjih" dnevih ne bodo več živci razgrevali in pa da zapor okrožnega sodišča ne ostane prazen.	—r.
Od sv. Frančiška Ks. pri Ljubnem na Štajerskem, 22. julija. (Blagoslovljenje novih orgel j.*) Komu ni znana, ali kdo ni vsaj slišal o prijazni, lepi in z bogatimi zakladi obdarovani cerkvi sv. Frančiška Ks. pripovedovati? V zgorenji savinjski dolini, na malo vzvišenem griču stoje, proti vzhodu obrnjena, čuva takorekoč nad svojimi župljani, in vabljivo se ozira oko potovalca na mično hišo božjo.
Cerkev, dasiravno notranje lepo opravljena, pogrešala je vendar dolgo časa dveh glavnih faktorjev, namreč večjih zvonov in pa za njeno velikost primernejših orgelj.
Za čast božjo in olepšavo cerkve goreče unet' č. g. župnik Janez Krener delal pa je neumorno na to, da cerkev tudi v dveh ozirih vzpopolni. Iu res, — izpolnile so se njegove in faranov želje, kajti leta 1883 zapeli so že novi lepo vbrani zvonovi prvokrat v širno okolico iz visokih lin; in letos, v nedeljo dne 7. julija, — zadonel je veličasten glas novih orgelj prvokrat pri sv. daritvi, v slavo božjo in vernikom v spodbudo.
Izvanrednost teh orgelj opravičeno zasluži natančnejšega opisanja.
Da je bilo č. gosp. župniku pri naročitvi in izročitvi zgradbe projektiranih velikih novih orgelj gledati na to, da se delo odda možu, kateremu se sme dobra in natančna izpeljava podjetja te stroke popolnoma zaupati, je umevno.
Na vprašanja od raznih strani došla poročila glasila so se ugodno daleč na okrog že znanima gg. bratoma Zupan iz Kamne gorice na Gorenjskem, kojima se je delo tudi izročilo. V naše veselje moramo priznati, da je tvrdka bratov Zupan z dovr-šitvijo orgelj naše pričakovanje daleč presegla. Da je temu res tako, in da bodo cenjeni čitatelji, kojim dela ogledati ne bo mogoče, o tvrdki bratov Igu. in Janeza Zupana kot strokovnjakoma v tej stroki zasluženo čast priznavati mogli, hočem v naslednjem nove orgije pri sv. Frančišku Ksaveriju natančneje opisati.
Izdelane so po najnovejših izuajdbah te stroke, in sicer:
1.	Sostava sapnice na stožce (Kegelladen-System) po Walcker-jevi najzadnji vzboljšavi z dvojnim sapotokom in zatvorom.
2.	Mehanika je iz cevnih valčkov, na vseh vrtincih, gibalih in potezah je tek na mesingu, ter je v vseh vrtečih se luknjicah z usnjem obloženo, da vse teče tiho in gladko na obeh manaalih in pedalu.
3.	Potezni trikotniki so vsi iz medi ter se da vsak z<i-se iz leže vzeti in tečejo jako urno in tiho.
4.	Menjava registrovih potez je najnovejša, zelo lahna iu pripravna.
5.	Igralnik je spredaj in je vse tako opravljeno, da orgljavcu vse priročno služi iu hipoma deluje.
6.	Meh je v spodnjem delu orgelj, goni se z roko, iu je tako lahak, da ga vsak 12leten deček lahko goni. Sostava francoska s tekočimi gibami, ima dve sesalki in horicontalui regulator, koji daje
*) Dopis smo morali skrajšati, kajti posameznosti orgelj zanimajo malokaterega naših čitateljev. Take stvari spadajo v
dotione strokovne liste.	Op. vred.
obilo mirne sape in deluje brez otresanja, ker je prouzročevanje sunkov po Schroderjevi sostavi odstranjeno.
7.	Cela konstrukcija je tako lepo uvrščena in razpoložena, da se k vsaki reči lahko blizo pride, brez težave.
8.	Kolektivniki in kopule delujejo precizno in so v veliko olajšavo spretnemu orgljavcu.
9.	Gabijalke, cinaste, cinkaste in lesene so po najnovejših izumbah lepo izdelan?, osobito „violna gamba" ima po pariškem novem sestavu „Gaviolita" premikajoče se krivce, s kojimi se doseže Trein-Earmonique najfinejši prepih.JLesene piščali imajo vse čelada z vijaki pritrjene in na premikanje narejene.
Tvrdka bratov Zupan iz Kamne gorice na Gorenjskem, koja sta bila lansko leto odlikovana na svetovni razstavi v Bruslju z diplomo in svetinjo za izborn» déla, nista pa tudi pri sv. Frančišku naredila samó tega, kar jim je določevala dispozicija, ampak še več. Napravila sta namreč „oktavno-kopulo", katera na posameznih premenih in na celem stroju dela v glasu velik efekt.
Tudi sta namesto tistih piščalk, katere so v dispoziciji v prvi oktavi „gambe-solicijonala" in glavnega „principala" pisane lesene, nadomestila z novo izutnbo, namreč napravila sta one piščali, katere drugi orgljarji delajo iz lesa, — iz pocinjenega cinka, glas prouzročajoči delki so pa iz cina.
Je piščale, koje so boljše od lesenih tako glede glasú, kakor trpežnosti, bile so odlikovane v Brusi ji, in prof. dr. Moric Reiter je v berolinskem strokovnem listu „Orgel- und Pianobau-Zeitung" v št. 40 leta 1884 jako pohvalno pisal kritiko o njih in jih vsestransko priporočal.
Kar pa je največji znak važnosti te iznajdbe, je to, da svetovni velikau orgljarstva, Waleker & C. v Ludwigsburgu, to novo iznajdbo od bratov Zupanov kupuje.
V dispoziciji je bilo pisano, da ima biti v orgijah 229 piščalk iz le.-a. a sedaj je v celih orgijah le 167 piščalk iz lesa.
Posamezni premeni so jako zadetno intonovani, tihi premeni izvanreduo ljubko mili, a vsi zopet dajo mogočen, veličasten glas.
Spretnemu orgljavcu je pač mogoče rabiti orgije kot v pravem pomenu besede, — popolen instrument. Vkljub tolikej obsežnosti in preciznosti je cena temu 23. delu le 2200 gld.
Blagoslovljenje vršilo se je v nedeljo, dno 7. julija t. I., in so velečast. gosp. dekan Lovro Potočnik iz Gornjegagrada mnogobrojnemu, od blizu in daleč prišlemu ljudstvu v jedrnatih besedah pomen orgelj razložili.
Opravičeno se sme torej izreči vrlo zaslužena zahvala čast. gosp. župniku za trud in skrb, ki so ga imeli, radodarnim faranom za gmotno podporo, a slovenskima narodnjakoma pa, ki delata čast slovenskemu narodu ne le domá, ampak tudi po širnem svetu, — javno priznati zaslužena pohvala, ter izrečem le željo, naj bi tem prvim njujinim orgijam na Štajerskem v kratkem mnoge sledile.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
XI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici ukaz Njega uzvišenosti gospoda ministra za uk in bogočastje, v katerem javlja, da se je gledš na to, ker kranjska hranilnica bistveno gmotno podpira c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje, dala ji pravico izvoliti si zastopnika v strokovne šole odbor s trjlfetno službeno dobo.
Ob enem poziva c. kr. deželna vlada trgovsko in obrtniško zbornico na podlagi § 8. pravil, potrjenih za c. kr. strokovno šolo za umetuo vezenje in čipkarstvo, da si izbere enega zastopnika za strokovne šole odbor. Ako je le mogoče, naj bi bil ta zastopnik isti, ki zastopa zbornico v šolskem odboru č. kr. strokovne šole za lesni obrt v Ljubljani. § 3. pravil določa, da je šola podrejena c. kr. ministerstvu za uk in bogočastje in da to svoje višje nadzorstvo izvršuje po političnem deželnem oblastvu.
Neposredno pa nadzoruje šolo šolski odbor, kateri obstoji iz župana mesta ljubljanskega ali njega namestnika, iz dveh od občine izvoljenih člauov, jz jednega zastopnika kranjskega deželnega odbora, kranjske trgovske in obrtniške zbornica in kranjske hranilnice, potem iz treh od iniuisterstva
za uk in bogočastje imenovanih članov in iz voditelja šole. ■
Službena doba traja tri leta in pravica vojiti člane v šolski odbor traja le dotlej, dokler dotične korporacjje dajo podpore.
Odsek je pritrdil mnenju c. kr. deželne vlade, da bi bilo najumestpeje, ako M bil zbornični zastopnik v odboru c. kr. strokovna šole za umetno vezenje in čipkarstvo isti, kj zastopa zbornico v odboru c. kr. strokovne šole za lesni obrt, in sicer radi tega, ker bode šolski odbor tem laže in hitreje razpravljal svoje stvari, ako bodo v odboru za obe šoli iste osebe.
Ker je zbornica poslala v odbor šole za lesni obrt gosp. podpredsednika svojega Miho Pakiča, nasvetuje odsek: Slavna zbornica izvoli naj v odbor za c. kr. strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo gospoda Miha Pakiča. — Predlog je bil sprejet.
XII. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je gospodarski odbor pod-občine Hrib (občine Koprivnik) prosil, da se mu dovolita dva semnja za živino in blago, in sicer 20. aprila in 20. junija.
V	Koprivniku samem sta vsako leto dva semnja, vendar misli gospodarski odbor hribski, da sta za občino Koprivnik dva semnja vsako leto zelo premalo, ker je tam živinarstvo zelo razvito in so prebivalci prisiljeni, goniti živino na prodaj na semnje v Kočevju in Črnomlju
Koprivnik oddaljen je od Kočevja 18 km. in od Črnomlja 14-2 km., vendar daje prebivalcem občine Koprivnik tudi Planina, ki je od Koprivnika oddaljena 4-7 km. in v kateri sta vsako leto dva semnja za živino in blago, priliko, da morejo prodati svoje blago. Tudi Mozelj, kjer so trije, in Nemška Loka, kjer sta vsako leto dva semnja za blago in živino, nista predaleč od Koprivnika.
V	Črnomlju je na leto sedem in v Kočevji devet semnjev za blago in živino, in v vsem političnem okraji kočevskem je zdaj štiriinšestdeset semnjev na leto.
Proti dovoljenju semnja dne 20. aprila izreka se do semnja pravico imajoča mestna občina Novo mesto, ker je o Jurjevem semnji dan v Novem mestu, in tudi občina Stari Log, ki ima semanjsko pravico, izjavlja, da je nepotrebno ustanavljati ta ; semnja.
Kranjske kmetijske družbe glavni odbor izreka se proti dovoljenju zaradi tega, ker se ne more trditi, da bi ta semnja bila v korist tamošnjim kmetovalcem, ker se celo v občini, v kateri je Hrib, obdržavajo semnji, in ker bi ne pospeševali blagostanja ljudstva, ako bi pomnoževali semnje v teh s semnji preobloženih krajih, v katerih je obiskovanje semnjev postalo šport kmetskega prebivalstva.
C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko priporoča prošnjo zaradi tega, ker bi ta semnja pospešila živinarstvo ter bi se tudi zemljiški pridelki lažje raz-pečavali.
Ker je v okolici Hrib in Koprivnik vsako leto petindvajset semnjev za blago in živino, katerih dva sta v samem Koprivniku, to je očividno, da ni potrebe snovati novih semnjev v občini Koprivniku. Semnji dajejo prebivalcem rečene občiue dosti prilike za nakup in prodajo, zaradi tega je tudi izjava Občine Stari Log, da bi ta semnja bila odveč, popolnoma opravičena.
Z ozirom na to predlaga odsek:
„Slavna zbornica izreče naj se proti dovoljenju semnjev."'
Predlog je bii sprejet.	(Dalje sledi.)
Dnevne npvice.
(Iz Zagorja) se nam poroča: Delavci še niso šli na delo, ker se z zastopniki niso še pogodili. Premogarjem pridružili so se tudi topilci iz tovarne za cink. Družbi, je poslala z Dunaja nadzornika R. Drasch a kot svojega zastopnika. Posvetovanje je bilo zopet popoludne v prisotnosti g. c. kr. okr. glavarja Grilla. Kak je résultat, mi ni še znano. KonŠtatovati pa moramo na čast našim vrlim premogarjem, da ne delajo najmanjšega nemira. Mi, ki stanujemo kakih pet minut proč od Toplic, bi o tem vsem še ne vedeli ne, ko bi nam sedaj pa sedaj kak človek kaj ne povedal. Zato sem se zelô začudil, ko koraka, ravno ko Vam te vrstice pišem, cela truma vojakov po malem tiru železničnem od kolodvora proti Toplicami. Gotovo jih je okrog tri
sto. Čemu bodo? Vsaj še naša domača žandarmarija nima nikakega posla. Bog daj, da bi višji gospodje pripoznali opravičene pritožbe ubozih delavcev ter jim dovolili boljši zaslužek, kateri hočejo pošteno zaslužiti. Tudi v Trbovljah, Hrastniku ter Ojstrem so delo ustavili včeraj (23.) ob 10. uri zvečer. Tako tudi delavci v tovarni za cement v Trbovljah. Pri nas v Zagorji je bila neka prememba v „šiht-meistru". Prejšnjega so „vzdignili" ter poslali novega. Ta pa je mislil, da bode s svojo ostrostjo vse vgnal, zato je še preje do tega prišlo, da so delo ustavili. — Sinoči ob 8. uri je došel iz Ljubljane drugi bataljon.
(Umirovljen) je znani slovenski pesnik in pisatelj g. Fr. Cegnar, višji kontrolor pri c. kr. brzojavnem uradu v Trstu. Želimo mu še mnogo let!
(Brezozirna predrznost.) Neki gospod ljudski uč telj na Gorenjskem je pisal včeraj v „Slovenskem Narodu" med drugim nastopno: „Stališče zavednih učiteljev glede šole in učiteljstva je sledeče: Niti za korak nazaj v dobo teme in jarma! Kdor je z Liechtensteinom, ni z nami!" Dopisnik je gotovo mislil pri tem na versko šolo, ki mu napravlja strah in provzročuje kurjo polt. Le potolažite se! Knez Liechtenstein je z znanim svojim načrtom to vprašanje spravil v pravi tok in si pridobil hvaležnost pravih in zavednih krščanskih starišev. A s tem si je nakopal strastne sovražnike v židovskem taboru in pri mnogih „liberalcih", akoravno ni nameraval s svojim načrtom, da bode morala šola ravno tako preosnovana biti in ne drugače. Mi smo svoje stališče že večkrat pojasnili. Tako smo pisali dné 1. febr. m. 1.: Nismo popolnoma za ta ali oni načrt, pač pa smo na vso moč za to, da se sedanje ljudsko šolstvo preosnuje. V novi šolski načrt mora priti zagotovilo materinega jezika, ker na tej podlagi more imeti šola povoljen vspeh. Nam ste vera in narodnost sveti, ker smo prepričani, da se le tam vera razcvita, kjer se narodnosti ne godi krivica. Za Liechtensteinov načrt, kakor-šen je, mi nismo šli v boj. Čemu torej zavijate stvar? In take zavedne gospode tudi mi dobro poznamo. Kdo Vas vleče v „temo in jarem" ? Gospodje, ne smešite se sami sebe in ne izzivajte ljudstva! Ali iščete nov boj, nov škandal? Verska šola bode prišla, ali z Vami ali brez Vas! Zavedni svojih pravic in dolžnosti pa bodete še vedno lahko ostali.
(Sreča v nesreči.) V Radečah na Gorenjskem je včeraj ob J/s10. uri dopoludne strela udarila v zvonik župne cerkve ter napravila veliko škode; razdrobila je orgije in altar. C. g. župnik Polaj je bil mej tem v zvoniku, a se mu ni nič žalega zgodilo.
(Z Vrhnike) se nam poroča: Noč od torka na sredo je bila pri nas strašna, ker se je neprenehoma bliskalo in grmelo. Treščilo je dvakrat; prvič ob 1[i 9. uri zvečer v Š ure o v kozolec, ki je z žitom vred pogorel, drugič pa o'o J/a 3. uri zjutraj v Vrb i če v hlev na Sapem. Požarni brambi vrhniška in vrdska ste bili takoj na mestu in pripomogli, da je le to poslopje pogorelo. Gospodar je bil zavarovan. Na hlevu sta ležala dva hlapca, ko je treščilo. Enega je strela omamila, drngemu se ni nič žalega zgodilo.
(Romarski vlak) v Marijino Celje se odpelje dne 5. avgusta ob 11. uri 40 m. predpoludnem čez Trbiž, Ljubno, Neuberg. Vozni listi se bodo dajali med vožnjo proti legitimacijam. Sprejme se vsakdo. V Ljubljani se lahko dobé vozni listi pri g. Pau-linu na Marijinem trgu št. 2. V Trbižu se prese-dejo romarji na redni osobni vlak. Pazite, da ne zamudite!
(V Hrušici) pod Ljubljano se je dne 1. junija otvorila nova poštna postaja, h kateri spadajo vasi: Bizovik, Fužine, Étefanja vas, Sp. in 6or. Hrušica, župnija Sostro z vasmi: češnjice, Dobrunje, Pod-molnik, Zadvor, Zavoglje in Sostro. — Poštni pečat pa bi smel imeti tudi slovenski napis.
(Vabilo) k občnemu zboru „Pedagogiškega društva" v Krškem dné 3. avgusta popoludne ob Z. uri v g. Antona Ruperta gostilni s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanji pre-tefenega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev sedmih udov v društveno vodstvo (odbor). 5. Določitev letnega prineska za prave in podporne ude. 6. Določitev cene „Pedagogiškemu letniku" za neude. 7. Pojedini nasveti. K prav obilni vdeležbi vabi
odbor.
(Odbor „Slov. pevskega društva") naznanja, da so se danes začela razpošiljati vabila za pevsko
slavDost. Da se prihrani nekaj poštnine, bode se v oue okraje, v katerih so nastavljeni poverjeniki, poslala jim vabila, katera naj blagovolijo razdeliti med ude, kakor tudi med drugo občinstvo, ki se želi slavnosti vdeležiti. Vsi udje „Slov. pevskega društva" v teh okrajih naj se torej oglasijo za vabila pri svojem poverjeniku.
(Strela) je ubila, kakor nam iz Žužemberka poroča, po noči od torka na sredo, vdovi Rešetar-jevi na Jami nad Dvorom dvoje živinčet.
(Povodenj.) Vsled deževja je včeraj Ljubljanica silno narasla ter poplavila velik del barja. — Pri Kresnicah je voda toliko prsti in kamenja nanesla na železnični tir, da je imel včeraj popoludauski vlak tri ure zamude.
Telegrami.
Dunaj, 24. julija. „Fremdenblatt": Za šlezijskega deželnega predsednika je imenovan dr. vit. K. Jiiger, ministerstveni svetnik v predsedstvu ministerskega sveta. Izbran je enako prednikoma Bacquehemu in Merveldtu izmed upravnih uradnikov. Delal je mnogo let v najožji bližini Taaffejevi ter pozna njegove namere. Z veliko uradniško izvežba-nostjo združuje strogo narodno objektivnost.
Dunaj, 25. julija. ,,Wienerzeitung-' objavlja imenovanje Jiigerjevo za šlezijskega deželnega predsednika. Davčni nadzornik Dobida in finančni komisar Lenarčič sta imenovana finančna tajnika pri ljubljanskem tinančnem ravnateljstvu.
Zagorje, 24. julija. Vsled velikega deževja preti rudnikom nevarnost. Med Litijo in Kresnicami je natirje tako preplavljeno, da je bil redni promet vlakov več ur pretrgan.
Ljubno, 24. julija. Štrajk je popolnoma končan, ko so sinoči in danes vsi rudokopi pričeli delo. Dve stotniji sta prišli iz See-grabna v Ljubno; eden bataljon bo prihodnje dni odšel v Gradec.
Zader, 24. julija. V današnji deželnozbor-ski seji je poslanec Bulat izročil od 21 poslancev podpisano interpelacijo zaradi spljet-ske „Assoziazione Dalmatica" v liquidaciji. Interpelantje povdarjajo napačne bilancije od 1. 1868 do 1882 ter se sklicujejo na to, da se je družbinemu predsedniku Bajamontiju likvidovala iirjatev 120.000 gld., katero je pozneje prodal za 8000 gld. Potem so se vršila overovanja volitev.
Belgrad, 25. julija. Vest, da je mrtvud zadel Kistiea, se uradno preklicuje.
London, 25. julija. „Times" priobčuje Salisburyjevo izjavo, v kateri preklicuje, da je v svojem najnovejšem govoru rekel: Kreta se bo konečno ločila od Turčije.
Poslano.
Blagorodnemu gospodu Ivanu Hribarju, zastopniku „Slavije" v Ljubljani.
Na Vaš proti-odgovor v „Poslanem" v 167. št. „Slov. Naroda" le še par besedij.
Kar ste ondi napisali, vse to in še več poslali ste meni že v zasobnem pismu pred nekaterimi dnevi. Izpustili ste le to, da ste prepričani, da si jaz tega, kar sem govoril v krogu svojih prijateljev, nisem izmislil. To, kar ste meni v privatno pismo določno začrtali, bili bi morali omeniti tudi v „Poslanem" v javnem listu. To bi bila za-mi satisfakcija, katero sem od Vas zahteval, — druzega ničesar ne iščem.
Nikdar mi ni bilo do polemike v javnih listih glede zasobnih razmer zasobnika. A kdo jo je pro-vociral? Jaz gotovo ne. Nekateri „ljubljanski gospodje", katere vpletate prav po nepotrebnem v vso zadevo, imajo pač druiega posla dovolj, nego ukvarjati se z Vašo osobo.
Jaz sem — in to povdarjam še enkrat — sto-prav potem, ko mi Vi na mojo zahtevo v privatnem pismu niste hoteli pripoznati v listu, v katerem ste me pozvali, da nisem imel namena poročati neresnice, — še le potem torej vso stvar obelodanil v „Slovencu". Tega vendar ne morete zahtevati niti od duhovnika, da bi na vse iznenadne napade brez odgovora molčal.
Toliko v zadnje pojasnilo najine zadeve. Blagovolite sprejeti te vrstice z zagotovilom, da meni ni bilo do omadeževanja in podiranja Vaše časti v javnem mnenji, nego do lastne časti in dobrega imena, v kateri ste se Vi zaleteli v svojem „odprtem pismu" v „Slov. Narodu".
Sicer pa sem pripravljen, če treba, na vse svoje besede — ustne in pismene — odgovor dati kjerkoli.
Odličnim spoštovanjem J. Tomaži*.
V Ljubljani, dne 24. julija 1889.
Vrcmenako »poročilo.
Čas
Stanje
opazovanja
24
"7Tu. zjut. 2. u pop. 9. u. zveč.
znikomera v mm
732-7 7332 735-4
toplomera
po Celziju
170 15-0 15'4
Veter
si. svzli. si. V7,ll. sl. szap.
I" t
l.e ä
'•E 3 s Vreme JS-*
■ o rt S rt i a
olilaeT
58-40 dež
Srednja temperatura 15 8°, in 3 8° pod norinalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 25. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl.	75	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	80	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	101J „	55	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	65	„
Akcije avstr.-ogerske banke............908	„	—■	„.
Kreditne akcije ....................304 „	25	„
London.............119	„	35	„
Srebro .............. .
Francoski napoleond..................9	„	49	'„
Cesarski cekini ....................5	„	65	„
Nemške marke ..........58	„	42"» „
Dvanajst do trinajst let star, zdrav in čvrst
cl
sin poštenih kmetskih katoliških sta-rišev, kateri je 1. gimnazijalni ali realni razred ali 4. razred ljudske šole dovršil, vsprejme se takoj v pro-dajalnico mešanega blaga v nekem mestu na Gorenjskem.
Ponudbe vsprejema in natančnejše pogoje da „Katoliška TIskarna", Valvazorjev trg št. 5.	(3_i)
Visokošolec sprejme čez počitnice službo
inštruktorja,
pripravi jatcljn na skušnje ali popotnega sprem-Ijcvatclja za prav nizko plačilo. Kdo ? pove vredništvo.
5 Brata Hiter I,
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov y	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
K
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllhtrja hiši it. 1
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno tino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prckupce so oljnate barve
K v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boliše jf nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
^ y Cenilce mi ziihtovnnjo.

Popotovalen uradnik
so pod jako ugodnimi pogoji pri enem M prvih avstrijskih zavarovalnih zavodov
sprejme v službo.
Ponudbe pošiljajo naj se pod znamko A. K. vrednistvu „Slovenca".	(3_i)
Št. 12745.
Stanovanje v najem!
Tovarna strešnega sklejnega papirja
S.Valzachi & J. Diepold,
Hrumi a. C*, (postaja ob juž, žel,) Siebenhirtenstrasse št. I,
priporoča svoj trajni in preskuienl
taliti strešni stlejni papir.
Mazalna snov za sklejnopaplrnate strehe.
Elastične izolirne plošče oil asfalta Karbolni lak (Carbolineum)
kalno aredstvo z» vse lesene piedmete. Pokrivanj« streh ■ klejnlm papirjem prevzamemo pod jamstvom trajnosti v akordu. (12—9) Ceiiilniki zaMtoi^J i» lVttiilco.
Stavbenim, zidarskim in tesarskim mojstrom primerni rabat.
Zaloga pri And. Druškoviču v Ljubljani, Mestni trg št. 10.
Za sv. Mihaela rok 1880. leta odda magistrat v mestni, poprej .lalenovi hiši v Poljskih ulicah št. Ki
v pritličji ležeče stanovanje,
obstoječe iz 3 sob, 1 kuhinje, 2 kleti in 2 drvarnic v najem
in sprejema ustne ali pismene ponudbe v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. julija 1889. *	(3_1}
x.x^x'x x^xZxTxZxx x. xx x jxxx
Diseldortske oljnate £ barve v tubah. ►
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
'oljnatih barv, firneža in laka
JLjubljani.
41 - F
C ™ k
lif
^ 5f Pisarna in zaloga: ŠoImUI drevored 41 (semeniščno poslopjo). Filijala: Slonove ulice
priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim ____
— > ziirjcni, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne Z? ► izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnata barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od naprej primerno ceneje.
i	S^®
l Kupovalcem večjih množin \ Vse vrste slikarskih in ► Prednostne cene. < llkarskih čopičev in |__| slikarske patrana.
Perstans, mineralne in kemične 'barve.
XXXXX .X .X X X XXXXiX, XX xx-1 X -x