Političen list za slovenski narod. Pt polti prejemal! velja: Za celo leto predpisan 15 jld., za pol leta 8 (Id., ta četrt leta 4 ffld., za en mesec 1 ¡?ld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 ?ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in e¿špedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28. Naznanila (talenti) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se uska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. 168. V Ljubljani, v četrtek 25. julija 1889. Letnilt XVII. Italija in Avstrija. Dne 20. t. m. je italijanski uradni list objavil naslednje poročilo ravnatelja javne varnosti na ministra notranjih stvari: „V Rimu se je osnovala zveza pod imenom „Odbor za Trst in Trident", ki si prisvaja veljavo vlade in ima namene, kateri so po mojem mnenji nasprotni državnemu ugledu. Ta odbor je izročil policiji v Rimu oklic na Italijane ter prosil, da bi ga smeli nabiti po javnih prostorih. Prošnja je bila odbita. V oklicu izražene ideje in zapovedujoča oblika kažejo, da se odbor hoče postaviti na mesto kraljevo, kateri edini ima pravico sklepati mir in vojsko. Os-novatelji tega oklica z nogami teptajo narodno au-varenost, ki je potrjena po plebiscitih, sodniki hočejo biti narodu in ga pozivljejo, naj osvobodi Trst in Trident. Ti žalijo vlado in parlament, ker govore o njih, da se ne spominjata pravic narodov ter zame-tujejo zvezo, ki je trdna podlaga evropskemu miru in neodvisnosti Italije nasproti javnim in skrivnim sovražnikom. Opomniti pa je treba, da ima „Odbor za Trst in Trident" posebno ta namen, da bi spridil mednarodne razmere med kraljevo vlado in neko vnanjo državo ter osamil Italijo. To početje je kaznjivo po novih kazenskih postavah in vlada mora to zabra-niti. Iz teh vzrokov podpisani predloži Vaši eksce-lenciji naslednji načrt dekreta z dnč 19. t. m. v podpis." Dekret ima podpis Crispijev in slove: „Glede na to, da oklic „Odbora za Trst in Trident" namerava upirati se kraljevim pravicam ; glede na to, da bi moralo prenehati delovanje oblastev, ko bi obveljala načela v oklicu; gled^ na to, da bi delovanje tega odbora krušilo temeljne postave in plebiscite, ki so podlaga narodni državi, in da z namenom hoče spriditi mednarodne razmere z neko vnanjo državo, odloči: 1. „Odbor za Trst in Trident" je razpuščen; 2. kdor nasproti dekretu deluje, bode kaznovan; 3. kvestor v Rimu naj izvrši ta dekret." Dne 20. t. m. je policija naznanila „Odboru za Trst in Trident", da je razpuščen. Kakor „Fanfulla" poroča, ukazal je brzojavno ministerski predsednik Crispi vsem prefektom, da zabranijo vse shode in izjave, ki imajo irredentovske namene. In kaj je bila vsebiua onega protiavstrijskega oklica? Odbor očita laški vladi, da pozablja pravice in dolžnosti svojega naroda, kateremu naj velja geslo: Trst in Trident! Nagon sili laški narod, da se združi. Porabiti je treba narodno zavest in zgodovinski moment. Italijanski narod naj uporabi vsakovrstna sredstva, da doseže namen, in volja narodova bode vse premagala. Podali naj bi si roke Italijani in se združili v tesno zvezo, da osvobode ii-pod sovražnega jarma sveti mesti Trst in Trident. Ali so ti nameni tudi „otročarije"? Ves italijanski narod torej naj se združi, da reši primorske in tirolske „sužnje" ? In take oklice podpisujejo možje, ki so členi državnega zbora v Rimu, kot Bo-vio, Imbriani in drugi! Nekateri rimski listi opravičujejo Crispija, drugi mu pa prorokujejo, da se bode njegova prepoved še krvavo maščevala nad italijansko vlado, ker narodu krati pravice. Ob jednem je bil laški generalni konzul Du-rando premeščen iz Trsta v Liverpool. „Presse" piše: „G. Duranda so irredentovci zelo sovražili in napadi v Trstu in v rimski zbornici. Akoravno so mu ministerski predsednik Crispi, laška naselbina v Trstu in župan Bazzoni dali primerno zadoščenje, vendar je želel Trst zapustiti." To premeščenje pa je podobno koščku sladkorja, ki ga otroku dado po grenkem zdravilu. Vendar pa je Avstrija moralno pridobila, ker so po prstih okrcali irredento. Crispi sam je moral zatajiti nekdanje prijatelje. Pri nas v Avstriji pa so ljudje, ki z vzvišenega svojega stališča trdijo, da je vsa irredenta le „otročarija", ter svetujejo vladi, naj nad vodo drži itali- jansko stranko v Trstu, Tridentu in Zadru. Na čelu tem ljudem stoje židje pri „N. Fr. Pr.", ki se jez^ nad TaaflVjevo vlado, ker je pustila, da so se zbrisali beneški spomini po Primorji in Dalmaciji. „Stara laška kultura" naj se razširja ob Adriji?! Ali pa ja med laškim prebivalstvom, kolikor ga je v Primorji, in slovanskim kaj razlike glede kulture? Treba je in skrajni čas je, dasezatre irredenta v korenini. Ako bode vsa se- vernainvzhodnaobalAdrijanskegamorja slovanska, več ne bode gledala irredenta preko morja. Politični pregled. V Ljubljani, 25. julija. Notraije dežele. Zadnje dni se je govorilo, da je prosil Štajerski namestnik baron Kubeck za umirovljenje in da bo prišel na njegovo mesto sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu, grof Enzenberg. „N. F. P." pravi, da je ta trditev popolnoma neosnovana. Dalmatinski deželni zbor je imel pred-včeraj svojo drugo sejo, pri kateri je volil posamezne odseke ter jim izročil dotična dela. Pravosodnji minister je mej proračunsko razpravo obljubil, da bo pomnožil sodniške službe na Gališkem. To svojo dano besedo je hitro izpolnil, kajti dotični cesarjev sklep je že izšel. V novo se je za Galicijo in Bukovino sistemizovalo služb za: 3 nadsodiščne svetnike, 1 nadsodiščnega svetnega tajnika, 5 sodiščnih svetnih tajnikov, 2 okrožno sodiščna pristava, 4 namestnike državnega pravdnika, 70 okrajno-sodiščnih pristavov in 42 adjutovanih avskultantov — skupaj za 128 uradnikov. Temu v primeri se bodo tudi vodje zemljiških knjig in kanclisti pomnožili. Naredba ta se bo polagoma tekom treh let izvedla ter se bodo dotični troški postavili v proračune za 1 1890 1891 in 1892. Na Gališkem bo odslej izhajal deželni uradni list poleg poljskega tudi v ruskem jeziku. LISTEK. Pred sto leti. (Dalje.) Kraljica je ob pravem času, če tudi že v poslednjih trenotkih, v kraljeve sobe zbežala, uporniki so pa med tem že vrata v njeno spalnico razbili, kakor divje zveri planili nad kraljičino posteljo, katero so na več krajih skozi in skozi prebodli, misleč, da se je kraljica v postelji skrila. Vidoč pa, da je tu ni, jeli so streljati na vrata v kraljevo sobo, in jedna svinčenka prifrčala je tik kraljičine glave v zid, kjer je padla na tla zmečkanemu bobu podobna. Ostala druhal vriščala je med tem pred gradom gori in doli in zahtevala, da se ji morata kralj in kraljica na balkonu pokazati. Lafayette je prišel s tem naročilom v Kraljeve sobe in je kraljici prigovarjal, naj se le nič ne boji. „Kaj se bom bala?" zavrne ga pogumno kraljica Marij a Antonijeta, prime vsacega otroka za jedno roko in stopi na balkon. „Z otroci proč!" kriči spodaj razdražena druhal, češ, dokler so ti pri materi, utegne se je ta ali oni morda vendarle še usmiliti, in niti ustreliti bi je ne bilo tako lahko na balkonu, kakor brez otrok. Nekaj takega se je moralo plemeniti hčeri cesarice Marije Terezije tudi dozdevati, kajti otročiča odpeljavši vrnila se je sama na balkon. Bleda kot smrt je bila, roke imela je na prsih sklenjene, oči pa v nebesa obrnjene. „Tu sem, storite, kar se vam ljubi!" Taka čudovita požrtvovalnost ganila je najbolj trdovratna srca in nihče se ji ni upal kaj ža-lega storiti, če prav nevarnost s tem ni bila še odpravljena. Še tisto noč je druhal odločno zahtevala, da se morata kraljeva družina in narodni zbor v Pariz preseliti, da ju bodo uporniki popolnoma v rokah imeli. Drugi dan ob 1. uri popoludne (6. oktobra) pričel se je sprevod v Pariz. To je bil pogrebni sprevod francoske monarhije. Bolj sramotnega sprevoda v svojo prestolnico ni imel še noben vladar, odkar svet stoji, kakor je bil ta. Pred kraljevim vozom korakali so morilci njegove telesne straže in so na drogovih odrezane glave pomorjenih na-taknjene nosili. V Sevres-u ustavi se ta grozna druhal pred nekim vlasuljašem, katerega sili, naj ji odrezane glave nekoliko počeše. Vlasuljaš je strahu zbolel. Za morilci je jahalo pariško zavržono ženstvo na topovih in konjih pomorjenih kraljevih gardistov. Tu pa tam se je sprevod ustavil in ob takih prilikah se je tudi streljalo — prekuciji na čast. Razuzdano ženstvo je tedaj nesramno okoli kraljevega voza plesalo in vriskalo: „Tu spremljamo peka, pe-kovko in učenca pekovega!" V Pariz dospevši klical je omahljivi narod že zopet na vse grlo: „Živio kralj!" Kralj, brez moči in oblasti, je pa tudi vse dovolil, le da bi se pre-kucija zadušila. Med tem so krvoločniki pridno dalje morili, kjer so naleteli na neljube jim premožne sodržavljane. Kraljeva družina se je naselila v Tuile-rijah. Iz narodnega zbora v Parizu so polagoma boljši možje že izstopili in prekucuhi so sedaj ukrepali in vladali, kakor se jim je ljubilo. Pred vsem so odpravili staro do tedaj veljavno razdelitev države, ker so razumni možje po nekaterih pokrajinah nameravali protiviti se Parizu in njegovemu strahovauju. Narodni zbor je torej pred vsem premenil narodno zastopništvo in pa upravo države; dalje je pograbil cerkvena posestva in premoženje ter pod nič razprodal; konečno je naredil toliko papirnatega denarja, da ta ni imel nobene prave veljave več in se ga je vsak branil. Samostane je kar od kraja odpravil, izvzemši one, ki so se pečali ali s poukom ali s postrežbo bolnikov. Plemstvo je zgubilo vse svoje pravice in duhovnikom se je ukazalo na novo ustavo prisegati, vsled katere naj bi bili od Rima popolnoma neodvisni. Kaj pa je kralj rekel? Nič! Tiho je bil in k ~- JfckLH. V nanj e dr žare. Govorilo se je, da bo srbski kralj Aleksander v kratkem odpotoval v Pariz ogledat si svetovno razstavo. Ta vest je izmišljena. — Ix' Carjigrada' se due 22. brzojavno poroča: Kralj M|I«n rje z e|n-presnim vlakom odpotoval v Belgrad. Seker Ahnttid paša ga je spremil do Mustafe-P»ie. Sultan je vSeraj Milana sprejel v slovesni avdijenci, potem pa je njemu na čast priredil slavnostni obet}. — „Malim Novinam" se javlja iz Vrauske Banje, da je re^etot Ristie Ta|ed mrtvuda nevarno zbolel. Princ Ferdinand se je povroil s svojega potovanja po bolgarskih provincijah. Prepričal se je, da vladata mej prebivalstvom po celi deželi mir in red, isto tako pa tudi o napredujoči disciplini mej vojaštvom. Posebno sta ga zadovolila sprejema v Trnovem in Kaloferu, kakor tudi red v vojaškem taboru blizo Banje. Nadzoroval bo še tabor okoli Sofije, potem pa bo šel čez poletje na deželo, ker je postala vročina v prestolnici že neznosna. — Princesinja Klementina je sofijski katoliški cerkvi podarila krasne orgije. Tudi na potovanji je skupno s svojim sinom mnogo žrtvovala za šolske in cerkvene namene. llu8ko poljedelsko ministerstvo je sredi tekočega meseca izdalo poročilo, po katerem je stanje jarega žita na Poljskem v vzhodnjemorskih provincijah, veliki in južni Rusiji in okrog Peterburga nepovoljno, v Kavkaziji in iztočni Rusiji pa dobro in povoljno. Stanje ozimnega žita na Poljskem, v zahodnjemorskih provincijah in enem delu velike in južne Rusije je srednje, v enem delu južne Rusije in Kavkazije nepovoljno, v drugem celo slabo. O potovanji nemškega cesarja v Anglijo piše monakovska „Allgemeiue Zeitung": „Cesarja Viljema obisk v Angliji ni brez zgodovinskega pomena, če se pomisli, da ga bo spremljal sedmi del cele nemške mornarice s 4000 mož posadke. ADglija še nikdar ni videla tolikega oddelka nemške vojne mornarice ob svojih bregovih. Skoro gotovo bo povelje prevzel sam vrhovni admiral baron van der Golz. Male oddelke nemške mornarice, posamezne ladije, so Angleži že večkrat videli v Portsmouthu, nikdar pa še ne toliko vojnih ladij zbranih pod nemško zastavo, kakor jih bodo dne 2. avgusta zrli pri Covvesu. Težko se bodo obranili vtisa, da je Nemčija od leta 18 7 0 v resnici postala ena prvih morskih velesil. 1'pajmo, da bodo pa s tem vtisom ob enem občutili potrebo, tudi v drugih krajih sveta odslej bolj računati z Nemčijo, nego se je to dosedaj godilo." — Ta izjava je menda zadosti jasna. Napovedanih osemleset kandidatur Boulanger-jevih za volitve generalnih svetnikov je spravilo francosko vlado v veliko zadrego. Nedavno sklenjena postava zabranjuje več kandidatur le za volitve v zbornico. Vlada in njena glasila so začela razmotrivati vprašanje, ali bi se besede: „Nikdo ne sme postaviti svoje kandidature v več nego enem volilnem okrožji" ne dale raztegniti tudi na volitve generalnih in okrožnih svetnikov. „Figaro" sam je postavo v tem smislu tolmačil. Tu pa je vladi prišlo na pomoč državno sodišče. Sicer ni res, da bo v soboto izšla naredba, s katero bodo Boulanger in tovariša zgubili svoje državljanske pravice, pač pa bo državno sodišče, kakor javlja llavasovo izvestje, v soboto določilo zadnji obrok desetih dni, po preteku katerega bode zguba državljanskih pravic postala pravomočna. Državno sodišče, tako je konečno-veljavno določeno, sešlo se bo dne 8. avgusta. — Škofje so sklenili, da bodo skupno protestovali zoper novi vojaški zakon. Mesto Kdinburgh je sklenilo irskega poslanca Parnella izvoliti za častnega meščana ter ga pova- vsemu prikimal, kar so mu prekucuhi v podpis predlagali. Da, ob obletnici naskoka na bastilo je sam prisegel na novo ustavo, na kar so Francozje iz hvaležnosti ali kali napravili velikansko slovesnost na Marsovem polji, kjer so pili bratovščino vse križem. Sedaj morda bi se bil mir ohranil, ko bi ne bilo strupenih časnikarjev v deželi, katerim je bilo vsako sporazumljenje med kraljem in narodom pravi trn v peti! Le-ti, v prvi vrsti Marat, skrbeli so v svojih listih noč in dan, da se je nezadovoljnost, umetno vzgojena, čedalje bolj na široko razraščala. Marat je imel po svojem listu poseben vpliv na Francoze, zlasti na brezmiselno množico, ker je pisal, kakor se je njemu prav zdelo, seveda vse proti veri in duhovščini, katero bi bil v eni noči najraje v žlici vode utopil. Njegov prijatelj Barbarouv se je kasneje o njem izjavil, da ni bil pri pravi pameti. „Hotel mi je vedno dokazovati, da je ni večje sreče za Francoze, kakor če bi jih vsak dan po 260.000 umorili." Barbaroux je sodil, da je moral Marat v to število zaverovan biti, kajti vedno je le to zahteval in nikdar ne 300.000, ali katere nižje. Knako lahkomišljeno je svoje sodržavljane obrekoval in zadostovalo mu je, če je o katerem le zvoniti slišal, da je privrženec kralja in duhovnikov, že je zarohnel: „No. temu bom jaz podkuril!" Ker je bil sam zamazan, eapinski in grd, da se bilo k obisku v mesto. Dne 19. t. m. je Parnel tudi prišel. Sprejeli so ga navdušeno. S kolodvora ga ie spremil do|g slavnosten sprevod, katerega se je ^eittilo nad 16.000 oseb. t CaltotfrHlljo mu je t'niavzočnoiMi uebrojne muo»ifce delavska dePut4* cfja izročila pozdravno adreso. pgrnell jo-odgovoril, lato :-ga veseli, da Škdtdki delavcPvuinevajo pravično itvar irsko, katere ugodna rešitev'flo le okrepčali državo, ne pa oslabila. Irska ni ftj|» nikdar vstaj rta* raz ven pod pritiskom britkega slabega' gospodarstva. Dne 10. t. m. so vrlemu boritelju al koristi uboge irske diplomi častnega meščanstva bfoVesno izročili. Zastopniki tridesetih Italijanskih 'radikalnih društev so s0 posvetovali, kaj naj storč nasproti vladnemu postopanju zoper irredentovsko gibanje. Po običajnih strastnih govorih so se zedinili, da bodo nadaljevali rovanje, vodstvo pa izročili tajnemu osrednjemu odboru v Rimu. — Rimski dopis „Pol. Corr." razpravlja, da je Crispi s svojo mirno in ob enem odločno politiko dosegel v Atriki nepričakovane vspehe, od katerih Italija ne bo imela samo političnih, marveč tudi gospodarstvene in trgovinske koristi. Izborno razmerje Italije h kralju Meneliku je še važnejše, nego zasedenje Kerena in Asmare, in jako pametno je bilo od Grispija, da je tako uneto gojil prijateljstvo z Menelikom, najmogočnejšim knezom v onem delu severne Afrike, kot bodočim kraljem abesinskim. V prvi polovici avgusta bo prišlo posebno abesinsko odposlanstvo v Rim, da sklene stalne pogodbe z Italijo, ter se tako bolj utrdi vzajemno prijateljstvo. Te pogodbe bodo jako važne za nadaljni položaj Italije v Afriki. Kakor poroča „Times", razposlala bo turška vlada v kratkem svojim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri bo zatrjevala, da ni zapustila svoje nevtralne politike in da tega tudi na nobeden način ne bo storila. K temu koraku so Turčijo menda prisilile vesti, da se je približala trodržavni zvezi. Izvirni dopisi. Iz Rudolfovega, 23. julija. (Raznoterosti.) Šolsko leto je minolo, in naše mesto je vsled tega postalo tudi jako „prazno", ker z dijaki so odšli tudi gg. profesorji iu nekaj drugo gospode na počitnice, in to je za naše malo mestice takoj občutljivo. Precej se čuti, da imajo obrtniki in trgovci malo prometa, kateri si z gostilničarji združeni vedno žele kak bataljon vojakov sem, kar pa se ne bode kmalu zgodilo. Stoji namreč sicer obširna vojašnica z drugimi poslopji prazna in zapuščena; skoro vsa okna so potrta, in tudi sem že čul, da je erar pripravljen vse to prodati, kar gotovo priča, da ne mislijo na Dunaju v naše mesto tako kmalu vojakov poslati. Zgodi se sicer vsako leto enkrat, da pride kaka divizija topničarjev skozi naše mesto, ko gredo na vežbanje v streljauji na Krško, a drugače jih ne vidimo, pa jih tudi ne bomo kmalu, dasi smo v vojaškem veku. Iz zanesljivega vira pozvedel sem tudi, kar že ni več tajnost, da pojde naš okrajni glavar in vladni svetovalec g. Ekl na svojo prošnjo v pokoj. Gospod nam Slovencem ni bil neprijazen ter službuje vže 43 let. V soboto 20. t. m. je prišla nenadoma huda ura nad naše mesto, namreč ploha z bliskom in treskom. Treščilo je na dvorišče okrajnega sodišča v zid ter omamila pri tem dva vjetnika, katera sta v ga je večinoma vse ogibalo, bilo mu je tem laglje na ta način strah razširjati. Vsak se ga je bal, vse se mu je umikalo. Imel je tudi svoje jako čudne nazore, s katerimi je hotel Francozom pomagati. „Se je mogoče Francijo rešiti," rekel je nekega dne svojemu prej omenjenemu prijatelju, „toda narodni zbor mora ukazati, da si vsak plemič pripne bel trak na levo roko in da bi jih morali takoj obesiti, kjer bi tri skupaj na ulicah našli." Po ozkih ulicah naj bi se po njegovih nazorih nastavili oprez-niki, ki naj bi prežali na rojaliste (kralju udane) in pa na feljante (duhovščini privržene), ki so bili nekak protiklub jakobincev, ter naj bi vsakega takega ondi kar neutegoma posekali, kar bi dalo primerno še najmanj dela in bi bilo še vendar-le precej človeško. Ko mu je Barbarou.v na to odgovarjal, da to ni nič, ker bi se nprezniki lahko zmotili in poleg prizadetih tudi čisto nedolžne, dobre domoljube lahko zgrabili in pomorili, rekel je Marat: „Nič ne de; če tudi na vsakih sto pomorjenih plemičev deset domoljubov pade, to še nima nobenega pomena, — ker služi nam! Le čez tiste planite, ki se v kočijah vozijo, ki imajo postrežnike iu svilena oblačila, ali pa, ki prihajajo iz gledališč, in prepričani smete biti, da bodčte same čiste plemiče v pest dobili." (Dalje sledi.) shrambi za orodje delala. Bila sta omotena, sicer se jima ni hudega zgodjlo. Letina se je prt nas na ranogib krajih na slabo obruija; pri košnji je dolgo časi; nagajaj1 «Jupiter pluvml* in isto tako škodoval^žitu, kasneje pa je prič»! in še razjeda požrešni črv po po$"korenike vseli nasadov, in to le po nekaterih krajih. Vidi se na poTji, da ima kak gospotjar Se lepo, drugi tik njega pa prašno po|je, in je komaj poznati, je li bil krompir ali kaj druzega tu. oranjPso našli na tisoče in tisoie teh ŽFvov. Trta pa nam, hvala Bogu, lepo obeča, ali kaj hočemo, ker ne bode cene in kupcev po naše dobro in zdravo vino. Marsikateremu gospodarju se je letos obilo vina spridilo. Vem za gospodarja, kateremu se ga je spridilo nad 40 veder. Dasi so Dolenjci pohlevni, vendar se pa tudi vedno zgodi kaj žalostnega iu zlobnega. Tako so minoli teden prignali orožniki kmetskega fanta v zapor iz Šent Jerneja, ker je tam neko deklo ubil. V nedeljo pa so se pijani fantje do dobrega sprli v Vavtovasi in neki na orožnike kamenje metali, pa kaka je posledica: v ponedeljek so jih že šest pripeljali v varno zavetje, da se jim v „pasjih" dnevih ne bodo več živci razgrevali in pa da zapor okrožnega sodišča ne ostane prazen. —r. Od sv. Frančiška Ks. pri Ljubnem na Štajerskem, 22. julija. (Blagoslovljenje novih orgel j.*) Komu ni znana, ali kdo ni vsaj slišal o prijazni, lepi in z bogatimi zakladi obdarovani cerkvi sv. Frančiška Ks. pripovedovati? V zgorenji savinjski dolini, na malo vzvišenem griču stoje, proti vzhodu obrnjena, čuva takorekoč nad svojimi župljani, in vabljivo se ozira oko potovalca na mično hišo božjo. Cerkev, dasiravno notranje lepo opravljena, pogrešala je vendar dolgo časa dveh glavnih faktorjev, namreč večjih zvonov in pa za njeno velikost primernejših orgelj. Za čast božjo in olepšavo cerkve goreče unet' č. g. župnik Janez Krener delal pa je neumorno na to, da cerkev tudi v dveh ozirih vzpopolni. Iu res, — izpolnile so se njegove in faranov želje, kajti leta 1883 zapeli so že novi lepo vbrani zvonovi prvokrat v širno okolico iz visokih lin; in letos, v nedeljo dne 7. julija, — zadonel je veličasten glas novih orgelj prvokrat pri sv. daritvi, v slavo božjo in vernikom v spodbudo. Izvanrednost teh orgelj opravičeno zasluži natančnejšega opisanja. Da je bilo č. gosp. župniku pri naročitvi in izročitvi zgradbe projektiranih velikih novih orgelj gledati na to, da se delo odda možu, kateremu se sme dobra in natančna izpeljava podjetja te stroke popolnoma zaupati, je umevno. Na vprašanja od raznih strani došla poročila glasila so se ugodno daleč na okrog že znanima gg. bratoma Zupan iz Kamne gorice na Gorenjskem, kojima se je delo tudi izročilo. V naše veselje moramo priznati, da je tvrdka bratov Zupan z dovr-šitvijo orgelj naše pričakovanje daleč presegla. Da je temu res tako, in da bodo cenjeni čitatelji, kojim dela ogledati ne bo mogoče, o tvrdki bratov Igu. in Janeza Zupana kot strokovnjakoma v tej stroki zasluženo čast priznavati mogli, hočem v naslednjem nove orgije pri sv. Frančišku Ksaveriju natančneje opisati. Izdelane so po najnovejših izuajdbah te stroke, in sicer: 1. Sostava sapnice na stožce (Kegelladen-System) po Walcker-jevi najzadnji vzboljšavi z dvojnim sapotokom in zatvorom. 2. Mehanika je iz cevnih valčkov, na vseh vrtincih, gibalih in potezah je tek na mesingu, ter je v vseh vrtečih se luknjicah z usnjem obloženo, da vse teče tiho in gladko na obeh manaalih in pedalu. 3. Potezni trikotniki so vsi iz medi ter se da vsak z ziirjcni, likarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne Z? ► izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. Oljnata barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od naprej primerno ceneje. i S^® l Kupovalcem večjih množin \ Vse vrste slikarskih in ► Prednostne cene. < llkarskih čopičev in |__| slikarske patrana. Perstans, mineralne in kemične 'barve. XXXXX .X .X X X XXXXiX, XX xx-1 X -x