St. 29 MtoiM imtujoa (UDi (intjttcii U mu
V Trstu, v sredo, 3. februarja 1926.
Posamezna številka 25 stot.
Letnik LI
List izhija vsak d 6 rušite L 22.— 1 6 30 vet — Pom v SifOkastl 1 ovmrtntoe, zilivak
Mali

ideljka. NaroUnina : za 1 Uto L 70.—, v
— O	» j^Vt nm prostora
»n yTae ^^se 75 stot, za oglas-; Trurrtth zavodov L 2.— besedo, najmanj L 3.
cOINOST
Urcdništro in upravniitvo: Trst (3), ulica S- Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravni£tvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*, Poduredništvo v O o r 1 c i: ulica Giostie Carducci 5tev. 7, I. nadstr.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
. Bpraftnie amerliko-evropskeso sodelovanja
Dolga, tri lota je vihral v Zedinjenih državah aniei i^kiU srdit boj ob vprašanju, v kako razmerje naj stopi politika Amerike napram evropskim stvarem. Ali konkretnejše povedano: ali naj Amerika sodeluje pri mednarodnem razsodišču v Haagu? Eni so zastopali mnenje, da veže Ameriko mo-1 dna dolžnost, da predlaga temu razsodišču vsa vprašanja, v katerih je ta mednarodni organizem kompetenten. Drugi so istotako odločno zavzemali stališče, naj Amerika oslane zvesta svojemu staremu gesl": Amerika za-se! I To je: naj se ne meša v evropske stvari in spore!
Te dni je padla odločitev v senatu Zedinjenih držav. S 07 glasovi proti 17 s<* je ta zbornica izrekla za sodelovanje Amerike pri stalnem mednarodnem razsodišču v Haagu. Zmagala je ideja mednarodne medsebojne pomoči. Ta sklep senata je vzbudil splošno zadovoljstvo v širokih masah. Vendar je to zadovoljstvo nekoliko skaljeno s pridržkom senata, da se pred razsodiščem v Haagu ne sme razpravljati nobena stvar, na kateri je Amreika soudeležena, ako ni on« sama privolila v lo. Ta pridržek izziva tehtne pomisleke. Kajti če bi tudi druge države postavile tak pridržek, bi bila izpodmaknjena podlaga toliko razsodišču v Haagu, kolikor tudi Društva narodov in bi se njiju pravni sestav moral spremeniti.
Kljub temu pridržku pa ostaja sklep ameriškega senata dogodek nenavadne pomembnosti ne le glede nadaljnega razvoja notranje politike Zedinjenih držav, marveč tudi in pred vsem z ozi-rom na vnanjo politiko, za razmerje Amerike napram Evropi za sodelovanje z ostalimi državami sveta in s tem ca ves nadaljni razvoj reševanja velikih svetovnih vprašanj, za mednarodno sodelovanje narodov. Z gori omenjenim pridržkom je sicer sklep senata popustil napram tistim, ki že leta nasprotujejo soudeležbi Amerike na evropskih stvareh ter zahtevajo, naj politika Amerike ostaja tudi nadalje strogo ločena od evropske in mednarodne politike. Vendar pa: čeprav je v pridržku senata rečeno, da pristop Amerike k razsodišču ne pomeni priznanja obvez glede Društva narodov in da se ta pristop no sme razumeti tako, kakor da se Zedinjene države odrekajo svojega tradicijonalnega stališča v čisto ameriških stvareh — vendar more evropska in izvenevropska javnost smatrati sklep sonata Zedinjenih ameriških držav kot uspeh kooperacijske politike, kot nov korak na potu k sodelovanju te največje države novega sveta z Evropo. In to na delu, ki je idealno in pragmatično nastalo pod dalekosežnim vplivom ravno Zedinjenih držav in ki se more tudi dovršiti edinole z njih pomočjo.
Največja pomembnost tega sklepa ameriškega senata za mednarodno politiko jo moralne narave. S sodelovanjem ameriških sodnikov pridobi mednarodno razsodišče na avtoriteti in ideja bo podkrepljena. Njega metodo bodo imelo večji odmev. Politika, ki stremi po ustvaritvi novega mednarodnega reda, zadobi vsekako veliko oporo. Amerika ne postane sicer še članica tiste politike, ki jo zastopa za sedaj stalno mednarodno razsodišče. Če pa pomislimo, da je treba smatrati ta etapo tlo sodelovanja, po sebi narinja vpra-temu sklepu prej ali slej sledil še drugi. In pa: kako se bo sodelovanje Amerike pri mednarodnem razsodišču sploh uveljavljalo v nadaljnjem razvoju ameriške politike?
Za sedaj, seveda, niso še dovoljene velike nade. Zgodovina vnanje politike Zedinjenih držav v teh zadnjih štirih leiiii kaže, kako težko so Amerika ločuje od politike osamljenosti. Zahteva, naj bi Amerika pristopila k mednarodnemu razsodišču, je trajala polna tri leta, prodno se jo uveljavila v senatu. Trebalo jo tri leta napornih prizadevanj od strani prijateljev ameriško -evropskega sodelovanja, predno so ti poslednji zadobili premoč v javnem mnenju in se je mogel dotični predlog predložiti senatu in jo bil tudi. sprejet. In nasprotniki napovedujejo že nov I »o j proti politiki sodelovanja in bo ta boj gotovo igral veliko vlogo v prihodnji volilni borbi za izvolitev predsednika. Do tedaj bosta vstop Amerike >' mednarodno razsodišče in posrednu udeležba Amerike na pripravah za konferenco za razoroževanje edino, kar se je moglo doseči za setlaj. Pa tudi to je fce velikanski napredek v razvoju ame-l-iško-e v ropskih odnošajev in velik plus »V politiki, ki sta ji cilj mednarodno sodelovanje narodov in ustvaritev novega mednarodnega reda. < Prage r Presse» j»iše tozadevno:
Že uspehi tega omejenega sodelovanja morejo pokazati nezaupljivemu
sklep kot prvo potem se samo šanje, ali ne bo
Amerikancu, da oba kontinenta, ameriški in evropski, ko gre za velike mednarodne probleme, dotikajoče se njiju moralnih in materijalnih interesov, moreta sodelovati brez škode za svoje ideale in posebne potrebe. Na kratko: da se more politika zdravega državnega in kontinentalnega interesa lepo združevati z resnično mednarodno politiko. če se je Amerika, ko se jo pridružila mednarodnemu razsodišču zavedala, da bi bilo negospodarsko in nepolitično, ako bi hoteli ustvarjati kako novo institucijo, ko razsodišče v Haagu že dobro funkcijonira, in Če se — priznavajoč potrebo razorožitvene konfe-lence — zaveda, da bi bilo brezpotrobno tratenje energij. Če bi pred pripravljalno razorožitveno konferenco hoteli sklicati kako posebno, potem smemo tudi pričakovati, da pride prej ali slej do spoznanja potrebe popolnega sodelovanja z — Društvom narodov!
volpl poroči ministrom o londondonsklh podajanjih
Senat se sestane v drugi polovici tega
meseca — Mussolini obiftce Tripolis
RIM, 2. Danes je ministrski svet imel sojo v viminalski palači. Prisotni so bili vsi ministri razun on. Suarda. Prvi minister Mussolini se je zahvalil conte Volpiju in ostalim članom italijanske delegacije za delo, ki so ga Izvršili v prid Italije pri pogajanjih v VVashing-tonu in Londonu v svrho poravnave vojnih dolgov. Volpi je pojasnil ministrskemu svetu vsebino sklenjenih dogovorov ter izjavil, da bo poročal o londonskih pogajanjih tudi zbornici, ko bo razpravljala o ratifikaciji londonskega dogovora. Seja ministrskega sveta se je zaključila ob 12.30. Ministrski svet se bo sestal jutri ob 8. uri pred poldne.
Nj. Vel. kralj je včeraj podpisal zakon glede političnih izseljencev.
Prvi minister Mussolini je danes zjutraj sprejel v palači Chigi predsednika senata Tittonija. Zelo verjetno je, da sta se razgovarjala glede otvoritve senata. Senat se bo sestal v drugI polovici tekočega meseca in se bo bavil z zakonskimi načrti za reorganizacijo vojske, ki jih je že odobrila zbornica. Medtem pa bo Tittoni imenoval posebno komisijo senata z nalogo, da prouči načrte ter pripravi tozadevno poročilo.
RIM, 2. Včeraj je dospel semkaj iz Tri polisa državni podtajnik za narodno gospodarstvo on. Italo Balbo. Poročal je ministru Belluzzo o gospodarskem in industrijskem položaju v tej koloniji.
«Informatore della Stampa» pravi da bo v prihodnjem mesecu on. Mussolini odpotoval v Tripolis, da 3e na licu mesta prepriča o napredku te kolonije. Prvi minister se bo vkrcal na vojno ladjo v Neaplju. Na potovanju ga bodo spremljali minister kolonij on Di Scalea in druge politične in vojaške osebnosti. ^^
Senat kupil palačo Giustlniani v Rimu
RIM, 2. Na sobotni seji senata je Tittoni predlagal nakup palače Giusti-niani. Senat je sprejel ta predlog enoglasno. V palači Giustiniani bo imela sedež tiskarna in biblioteka senata.
nejasen poleiaj jigosMi vlade
V pričakovanju nadaljnjega razvoja situacije
BEOGRAD. 2. (Izv.) Četudi se je ministrski predsednik Pašie vrnil iz inozemstva v Beograd in zboruje tu narodna skupščina, postaja politični položaj vedno bolj nejasen. Povsod, zlasti pa v vladnih krogih se naglasa, da je situacija naravnost mučna in nevzdržna, in pri tem ne more nihče vedeti, kako da se bodo stvari nadalje razvile.
Pričakovati je bilo, da se bo Pašić takoj po svojem povratku lotil razčiščevanja položaja vlade, in v tem ozi-ru so se delala najrazličnejša ugibanja. A do danes se ne ve še ničesar o kakih odločitvah v tem oziru.
Narodna skupščina, ki danes ni zborovala, bo načela jutri razpravo o državnem proračunu, kjer bo namestnik finančnega ministra Užunović kot prvi govornik podal ekspoze o proračunskem načrtu. Računa se, da se povrne finančni minister Stojadinović šele koncem februarja iz Amerike in bo tedaj debata o proračunu potekla najbrže brez njega.
Danes so imeli od 17.—20. ure radi-kalski ministri konferenco pod predsedstvom Pašiča. Na tej konferenci se je po izjavah ministrov razpravljalo o položaju in posebno o državnem proračunu.
Neki radikalski minister je po konferenci izjavil novinarjem, da smatrajo vsi radikali s Pašičem vred, da je politični položaj zelo mučen. Krogi radikalne stranke čakajo sedaj, kako se bodo stvari v bližnji bodočnosti razvijale. Na vsak način je dosedaj vsaka kombinacija še negotova.	t
St. Radića shod v Dubrovniku
DUBROVNIK, 2. (Izv.) Davi ob 11. uri je otvoril tu pred cerkvijo sv. Vlaha prosvetni minister S. Radič shod, ki se ga je udeležilo precejšnje število ljudi. Radić je v svojem govoru najprej pozdravil mesto Dubrovnik in poveličeval njega pomen zlasti z zgodovinskega stališča ter nato poudarjal, da se vlada zelo zanima za procvit tega mesta. Prosvetni minister se je v svojih izvajanjih na dolgo bavil s političnim položajem, prešel potem na gospodarsko polje in pri tem zagotovil, da se bo zavzel za osušitev Popovega polja in za ureditev Kana vi j a. Sto milijonov dinarjev — je nadaljeval St. Radić — bo k večjemu treba za ta >ie-la, a potem ho država dobivala iz te pokrajine milijarde, Na zaključku je še dejal, da mora južna Dalmacija postati aktivna pokrajina, ter poudaril, da je ves jugoslovonski narod enoten in složen. Nato je bil shod zaključen.
Juro Biankini nevarno bolan
SPLIT, 2. (Izv.) Don Juro Biankini je hudo obolel na pljučnici. Radi visoke starosti bolnika, ki šteje že 80 let, je nevarnost, da postane ta bolezen zanj usodna.	<
Tudi Jugoslavija se udeleži preiskave proti falslflkatorjem
BEOGRAD, 2. Načelnik odelenja za zaščito države 2ika Lazić je odpotoval v Budimpešto, kjer bo ostal več časa. Njegov odhod je v zvezi s falsifikacij-sko afero.	4
Konferenca Male antanto lt. t. m. v Te miš v aru
BEOGRAD, 2. Sestanek zastopnikov Male antante se je določil na 10. februarja v Temišvaru v Romuniji. To se je storilo na željo romunskega ministra za zunanje stvari Duco. Prihodnji sestanek Male antante pa se bo vršil še letos na ozemlju Jugoslavije. Program konference ni določen. Trdi se, da bo konferenca trajala samo kratek čas ter da se bo v glavnem obravnavalo samo stališče Male antante napram madžarski faisikacijski aferi.
Belgijsko ponudbe Jugoslaviji
BEOGRAD, 2. Tri velike belgijske banke so jugosl. prometnemu ministr stvu ponudile posojilo v znesku poldruge milijarde dinarjev za zgradbo nekaterih Železniških prog, v prvi vrsti za progo Kraljevo-Raška ter za zgraditev tvornice vagonov in za grad bo mosta Beograd-Pančevo. Posojilo naj bi bilo čisto finančno, ker posojevalci ne reflektirajo izključno na te gradbe. Poleg tega posojila naj bi se naknadno z drugim posojilom zgradil še železniški trak RaSka-Mitrovica, s čemer bi bila Mitrovica popolnoma zvezana s Kragujevcem. Prometni minister Krsta Miletič je o belgijski ponudbi referiral ministrskemu svetu, ki bo stvar še pretresal.	_
Preiskava proti beograjskim komunistom
BEOGRAD, 2. Preiskava proti aretiranim komunistom je pred zaključitvi-jo, ako ne pride do novih odkritij. Baje so se našli tudi dokumenti, iz katerih je razvidno, da so hoteli sovjeti po pričakovani obnovi odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo razviti intenzivnejšo propagando na Balkanu. To bi odgovarjalo tudi splošnim namenom sovjetske propagande, ki posveča vso svojo pozornost balkanskim državam.
Rakovski o pottjnjlli s Francijo
PARIZ, 2. Sovjetski poslanik v Parizu, Rakovski, predsednik delegacije, ki se ima pogajati s Francijo, bo danes odpotoval iz Moskve. Zastopniku agencije «Havas» je obrazložil veliki pomen, ki ga imajo ta pogajanja, katera se bodo pričela takoj, ko dospejo v Pariz 6ktm ruske delegacije. Izjavil je, da se brez „ sodelovanja sovjetske republike Evropa ne bo mogla nikoli otresti diktature prekmorskih vlasti in v prvi vrsti Zedinjenih držav. Kar velja za Evropo v splošnem, velja Še bolj za Francijo samo. Dolgoročni krediti in finančna pomoč, za katero se potegujemo — je rekel Rakovski — bodo tvorili sredstvo za rešitev vprašanja carskih dolgov. Pospešili bodo razvoj francoske industrije ter utrdili trgovinske vezi med obema državama.
Govoreč o drugih vprašanjih, je Rakovski izjavil, da ga ni vzroka, ki bi znal kaliti započeto prijateljsko zbli-žanje s Poljsko. Z ostalimi državami je* Rusija vsak čas pripravljena skleniti prijateljske pogodbe, kot je to storila s Turčijo. Razorožitvena konferenca bo po njegovem, mnenju imela uspeh le v slučaju, da bodo vse drŽave, ki bodo na njej za»topane, enakopravne.
Otvorite« angleškega parlamenta
LONDON, 2. S svečanostnim ceremonijalom je bil danes otvorjen angleški parlament. Kralj in kraljica sta prispela z običajnim veličastnim spremstvom.
Kralj Gregor V. je obdržal kronski govor ter rekel med drugim, da hi moral biti kot posledica locarnske konference razmeroma lahek korak naprej na poti k skrčenju oboroževanj. Spomnil se je tudi sklenjenega sporazuma z Italijo glede njenega dolga napram Angliji.	_
Kitajski vojaški oblastniki se hočejo polastiti osrednje vlade?
PARIZ, 2. Politični krogi v Pekingu zatrjujejo, da so se vojaški oblastniki sporazumeli za skupno postopanje ter se hočejo polastiti vlado.
General Vu-Pei-Fu se je baje združil s Čang-Tso-Linom, da skupno prepodita iz Pekinga krščanskega generala Feng^. Čang-Tso-Lin je poslal pekinški vladi brzojavko, v kateri pravi, da ne bo soodgovoren za počenjanje osrednje vlade, dokler se bo pustila vplivati od sovjetov.
Po drugih vesteh pa je general Feng že odpotoval iz Pekinga v Moskvo, odkoder se bo podal na Nemško.
Občinske volitve na Bolgarskem
SOFIJA, 2. V nedeljo 14. t. m. se bodo vršile občinske volitve na Bolgarskem. Vse stranke se z veliko vnemo pripravljajo za ta dan. Predvčerajšnjim so so po večjih krajih vršili volilni shodi. V Rousthovku je govoril zunanji minister Bourov na velikem shodu, ki ga je sklicala vladna stranka. Izjavil je, da hoče bolgarski narod živeti v miru ter doseči v najkrajšem času svojo notranjo konsolidacijo.
Potres na Salomanskib otokih
NEW-YORK, 2. Hud potres je po-vzročh na Salomonskih otokih ogromno Škodo. Porušil je deloma naselbino Tulagi. Ne ve se še, koliko človeških žrtev je potres zahteval.
Politične vesti
PLEMENSKO VPBA6ANJE — VOJNA NEVARNOST!
Znani angleški publicist Philip Snowden pravi v znameniti razpravi, da najtežavnejši problem, ki se postavlja zapadnim narodom, je probuja-nje «podvržonih» plemen. Od obali Sredozemskega morja pa do zapadnih obali Tihega morja so stotine milijonov azijatskih plemen, razvnetih od novih idealov in stremljenj. Dokler so bili epodvrženi» nevedni in brez omiko, so mogle osvojevalne drŽave z višjo inteligenco in bogatimi sredstvi gospodovati nad njimi. Sedaj so se začeli «podvrženi» upirati. Stare ideje o pravici naroda z večjo civilizacijo in razvitejšim gospodarstvom do gospodstva nad ostalim svetom se bo treba odreči. Slovita izjava predsednika Wilsona o «pravici narodov do samoodločbe« je postala za podvržena plemena magna charta osvoboditve. Zavest individualnih pravic se razvija hitrejše, nego pa razumevanje za njih pravo porabo. V tem vidi Snowden nevarnost, posebno ko je sprejeto načelo, da more biti vlada zastopstvo kvantitete in ne vedno kvalitete. Treba torej računati z dejstvom, da je bodočnost sveta na strani barvastih plemen. Ali pa mora to res postati usodno? Snowden meni, da ne. Vse da bo odvisno od vedenja belih napram neoporečni pravici barvastih plemen do neodvisnosti in enakosti, čim so dozorela.
Če bi pa «beli» trdovratno hoteli šo nadalje politično in gospodarsko gospodovati nad neskončno številnejšimi barvastimi plemeni, potem seveda ne bo moglo biti drugega konca, nego svetovna organizacija «belega» proti
»barvastemu» v vojni s tolikimi strahotami in s tako silo, da se mora lan* tazija prestrašiti pred njimi. Če pa bodo barvasta plemena osvobojena iz brezpravnosti, če ne bodo imela več občutka, da se njihova barva in pleme ne smatrata kot znak manjvrednosti, potem njihova plemenska zavest bržkone ne bo sovražna belokožcem.
Snowden odklanja tudi misel, da se problem Vzhoda in Zapada da rešiti s križanjem plemen z ženit vami. Ne —• zaključuje svoja zanimiva razmotriva-lija Sno\vden — ta težki problem z vsemi svojimi možnimi nevarnostmi bo rešen s pripoznanjem, «da so vsi ljudje lojeni kot enaki ter da ni bil še noben človek dovolj popolen, da bi smel vladati nad drugim brez njegovega privoljenja. Pa tudi noben narod nima pravice trajno odrekati drugemu enakopravnost.«
MADŽARSKA FAL8IFIKA0IJSKA AFERA
Iz Budimpešte prihaja vest, da se v tamošnjih političnih krogih širi glas o odstopu ministrskega predsednika Bothlena. In kljub zaupnici, ki imi jo je izrekla vladna stranka na sestanku, ki ga je sklical — un sam. In imenujejo se celo že imena njegovih eventualnih naslednikov. Med temi je tudi ime duhovnika Vassa, ki je sedaj član Bethlenovega kabineta. Regent Ilort.v pa da ostane na svojem mestu. Zapadne države da hočejo budimpeštanski krogi pomiriti z izjavo, da se kraljevo vprašanje v teku 10 iet ne sproži več.
Angleški tisk se bavi s prejšnjim falsificiranjem čehoslovaških novčanic. «Man-chester Guardian« priznava, da je bilo razburjenje v čehoslovaškem tisku popolnoma upravičeno. člankar opisuje podrobno na-način falsificiranja čehoslovaških kron in kako se je ta afera v Budimpešti potlačila. O.ehoslovaška je tedaj protestirala, to.lu, svetovni tisk se je zavijal v slovesen molk, Jcer je na koncu konca šlo le za majhno državo. Ko pa se je razkrila nova afera s francoskimi franki, je čehoslovaški tisk — pravi rečeni angleški list — le opozarjal Evropo na mednarodno pomembnost te afere, glede katere je Bethlen sam priznal, da zadeva ves civilizirani svet. Čehoslovaški tisk ni zahteval mednarodnega posredovanja, marveč k večjemu le ustanovitev nepristranskega preiskovalnega od-! hora potom Društva narodov. Tak odbor bi mogla pozdraviti vsaka vlada — s čisto vestjo! Izjava angleškega lista zaključuje s svarilom, naj se ne izziva komičen položaj, v katerem bi tatu prezirali in udarjali po tistemu, ki zahteva, naj se tat prime in kaznuje!
Danes je povsem jasno, da je gori omenjena zahteva čehoslovaškega tiska popolnoma upravičena. Stvari .<*o namreč dozorele že tako daleč, da nikdo ne pričakuje več resnične razjasnitve falsifikati jske afere, dokler ho preiskava v rokah uradnikov in politikov, torej sokrivcev, ali vsaj pomagačev pri tem zločinu. Po dosedanjih metodah preiskave ne izve svet prav gotovo ničesar, česar ne bi že vedel. Za razjasnitev bodo morali torej Francozi prenesti iz soban preiskovalnih sodnikov in parlamentarne preiskovalne komisije boj na politično polje, če nočejo ostati praznih rok. Potrebna bo veliko odločnejša akcija od strani Francije. Ali pa bi morale mase poseči vmes, da se stvar reši iz .goščave političnih intrig. Vidimo kaj na/.oivn primer teh pristno madžarskih intrig. Poprej je hotela na pr. meščanska opozicija žrtvovati Hortyja in rešiti Bethlena, sedaj pa — ker .položaj tega poslednjega postaja vedno bolj nevzdržljiv, ker je že po dosedanjih dogodkih kompromitiran do kosti ter je ves sistem omajan — sedaj hočejo Žrtvovati Bethlena in rešiti Hortyja. Tako je malomeščanski demokrat Vazzoni, ki je doslej branil ministrskega predsednika in napadal Hortvja, sedaj ostro nastopil proti Bethlenu in piše riajlepfie spričevalo regentu Hortyju, Češ da ta ni nikakor prizadet po falsifikacijski aferi. Ce že ne morejo rešiti' Bethlena, pa bi hotbli ohraniti IIortyja, samo da bi ostalo vse — pri starem! Iako igro igrajo Madžari tudi sedaj, ko je ves njihov sloves na sramotnem odru pred svetom.
DNEVNE VESTI
„mndal LW • nnSem jubileja
Ugledno glasilo čehoslovaikiji narodnih demokratov «Narodni Listy» omenja jubilej našega lista s toplimi besedami priznanja. Naglaša, da se «Edinost» bori že petdeset let za pravice Slovencev in drugih Jugoslovenov v Trstu in proti sedanjemu postopanju napram slovanski manjšini. Opozarja, la je bilo delovanje «Edinosti» velikega pomena za narodno probu j en je in za politični iu kulturni razvoj Slovanov v Trstu. Na to podaja kratek opis razvoja našega lista in naglaša, da je ta zgodovina nerazdružno spojena z imenom Maksa Cotiča. Zaključuje z voščilom, da bi mogla «Edinost« tudi v bodočnosti uspešno vršiti svoje poslanstvo.
Banca Adriatlca
Kakor smo svoj čas poročali, je bila lani koncem julija meseca v zadevi imenovane banke med upniki in skupino Feiner-Poggi sklenjena poravnava. O vsebini te poravnave smo tudi že obširno poročali in nje pogoji so naš! javnosti znani. Vsa javnost je bila tedaj nekako prepričana, da Je z omenjeno poravnavo afera Banke Adrija-tike zaključena, ker se je pričakovalo, da bosta gori imenovana gospoda iz-
vršila pogodbo. Včeraj pa jo prejelo tukajšnjo trgovinsko sodišče od Fcinerja in Poggija pismo, v katerem izjavljata, da definitivno odstopata od sklenjene poravnave ter da se za vso zadevo dezinteresirata. Zastopniki upnikov so si na primerne načine prizadevali, da bi preprečili ta nepričakovani preokret v tej zadevi, toda skupina Feiner-Poggi je vztrajala pri svojem sklepu, da ne izvrši pogodbo glede poravnave, ter jo napravila včeraj gori omenjeno vlogo na trgovinsko sodišče. Radi tega je seveda poravnava za upnike brez vsake praktične vrednosti, tako da se bo moralo nadaljevati proti upravnikom Banke Adrijatike redno konkurzno postopanje. - •
Odgovor ml Glunto na Čestitke Iz Trst«
Na brzojavno čestitko stot. Lupetine. katero smo objavili včeraj, je poslal poalunec Giunta sledeči odgovor:
»Zahvaljujem se TI za prisrčne izraze. Stari in pristni tržaSki fašizem, prvi v vsej Italiji, mora zopet vstati enoten 1n se žrtvovati ves sigurnf srečni bodočnosti tega trudoljubnejm mesta. — Giunta.»
Nalezljive bolesni v nekem mesta.
V času od 23. do 30 jan. 1920 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 1, škrlatica 11, trebušni le-gar 4; umrli sta dve osebi na trebušnem letfariu.
•EDINOST®
V Trstu, dne 3. lebruarja 1S26.
Razpust okrajne bolniško blagajne
V odet v o okrajne bolniške blagajne v Ajdovščini je prejelo te dni sledeč odlok:
«Na podlagi kr. odloka z dne 29. XII, 1925 St. 2146, s katerim se razširjajo na nove
fjokrajine zakoni o socijalnern zdravstvu ja določajo nova navodila glede zavarovanja proti bolezni;
Ker prej navedeni odlok odpravlja bivšo avstrijsko postavo z dne 30. III. 1881, 3t. 33 drž. z. zadevajočo zavarovanje proti bolezni in odpravlja tudi vsako drugo, slično odredbo veljavno v novih pokrajinah.;
In ker je smatralo potrebnim, da se takoj ndejstvi nova odredba zadevajoča zavarovalne bolniške blagajne je videmski prefekt Ricci razpustil izvoljeno vodstvo okrajne bolniške blagajne ter na njegovo mesto imenoval za komisarja inž. Lucijana Velieogna za toliko časa, dokler se ne sestavi upravni svet na podlagi člena kr. odl.-zak. od 2«. XI. 1925, št. 8146._
Krščenje novorojenčkov z imeni proti volji starisev.
Razsodbo prizivnega sodišča v Trstu v slučaju Viljema Modrijan-a, ki je hotel nadeti svojemu otroku slovensko ime Gorazd, je videmski prefekt Ricci sporočil vsem slovenskim občinam že dne 29. decembra 1925 z okrožnico št. 9229 Gab.
Vesti z
Goriške mestne vesti
V Gorici pada dež kot po vsem Goriškem. V gorah ima to slabo lastnost, da tali sneg, ki poveroča naraščanje vod, ki pa dosedaj še ne prete e poplavami. Ta dež pa prav nič ne moti splošnega pustnega razpoloženja, ki je letos v Gorici dokaj veselo. Danes morda Trgovski dom, jutri sala Verdi, potem sala Vittoria itd., največkrat vse troje hkratu — in zopet: danes študentje, potem časnikarji, potem trgovska šola itd. Če greš v nedeljo zvečer ali v pon-deljek zjutraj po ulicah, boš srečal ob vsakem koraku na kako masko. Zlasti v bolj zgodnjih urah bi mislil, da si v mestu mask.
Poročali smo že zadnjič, v kaki nevarnosti se nahaja človek, ko gre mimo cerkve sv. Vida v Gorici na Placuti. Tam okropf je vedno vse polno otrok, ki si iščejo zabave, in le Čudež je bil, da jih včeraj ni bilo tam. Včeraj zjutraj se je zopet porušil kos zidu, da je debelo in težko kamenje padlo daleč sredi ceste. Precej težek kamen je padel ravno na voz neki slučajno mimo vozeči mlekarici, poškodoval ji pločevinasti vrč in razbil dvolitrsko steklenico z mlekom. Čas bi bil, da se vsaj par metrov daleč od cerkve ogradi prostor ali pa popravi cerkev.
— Ze precej časa je, odkar so na Kornu restavili tramvajsko progo za kak meter
Tržaški «Piccolo» jo je sporočil svojim j j^Jj"proti niuieju. "Prej" je~ tekla po sredi Čitateljem v svoji številki v torek 2. febr. trga hl mnogokrat je bil tramvajski voz Pri naših mlajših parih in v vseh naših j sredi trga vsem v napotje. Sedaj leče skoro družinah, kjer veka te mesece novorojen-1 tik pred muzejem.	»
tek. niso te okrožnice dobile nobenega od-i — Slovenskim smučarjem povemo, da je
dobiti v Narodni knjigarni v Gorici knjigo «Smučar» od g. Badjure, vztrajnega in navdušenega zimskega športnika.
Letošnjo zimo je narastlo število naših smučarjev tako, da bo dobrodošla ta knjiga
živa.
Društvena vesti
— M. D. P. Trsi. Danes v sredo 3. t. m.
ob 20.30 se vršil v dvorani DKD pri Sv. __________
Jakobu izvanredni sestanek z jako važnim mnogim. Smučarji, se/.ito po njej!
dnevnim redom Navzočnost vseh članov potrebna. Točnost. — Predsednik.
te Srlaik#ga livlienia
TRAGIČNA PRIGODA DELAVCA.
Ležal dva dni in dve noči smrincaevarBO
poškodovan v nekem kamnolomu pri Sesljanu.
Včeraj popoldne so nekoteri delavci, ki so prišli po opravkih v kamnolom inženirja Favetti pri Sesljanu, našli pod strmo steno na dnu kamnoloma po delavsko oblečenega moža. ki se je onemogel valjal v blatu. Nesrečnik jc bil ves krvav, blaten in premočen do kože. Njegove nerazumljive besede in mrzlične kretnje so dokazovale, da se siromaku blede. Ko so delavci pristopili bliže, so spoznali v ranjencu 55-letnega kamnoseka Ivana Legiša, sta-nujočega v Sesljanu. Legiša je bil zaposlen pri podjetju inž. Favetti, a ga od pretekle robote ni bilo na delo. Njegovi tovariši so menili, d« je mogoče zbolel ali da radi kakega, drugega zadržka ni prišel na delo. Siromak ni mogel govoriti, zato ni znano, kaj se mu je pravzaprav pripetilo. Domneva se — in ta domneva je zelo verjetna — da se je mož vračal v nedeljo zvečer — takrat so ga zadnjikrat videli — mimo kamnoloma domov; očividno je radi teme zgrnil pot in»padel čez strmo steno, visoko kakih 10 metrov. Pri padcu se je hudo pobil, in ker tlo včeraj popoldne ni nihče prišel v kamnolom, je siromak ležal skoro dva dni in dve noči brez v^ake pomoči; izpostavljen mrazu in dežju.
O dogodku je bila obveščena rešilna postaj;., odkoder ie pohitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je stanje Legiše zelo nevarno; razen številnih prask in ran na raznih delih telesa, je imel revež počeno črepinjo, pretresene možgane in notranje poškodbe. Po prvi pomoči je bil Legiša preneljan v mestno bolnišnico, kjer so ga bprejeli'v kirurgični oddelek. Ker so se že pojavili znaki nevarnih komplikacij, je le malo upanja, da bo okreval.
Nesreča pri delu.
V tovarni olja pri Sv. Andreju se je sinoči okoli 23. ure pripetila huda nesreča, katere je bil žrtev 25-letni težak Albert Barducei, stanujoč v ulici Rigutti št. 4. Nesrečni mladenič je pri delu v oddelku za stiskalnice padel z odra. visokega kakih 5 metrov, ter se pri tem skoro ubil. Pobil se je po glavi, si hudo pretresel možgane ter si zlomil desno roko v zapestju, desno nogo pa v kolenu. ' Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesia, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti, ako ne bo še kaj hujšega, najmanj kakih šest tednov.
Padla po stopnicah.
Z avtomobilom rešilne postaje je bila včeraj poplodne prepeljana v mestno bol*" nišnico 48-lcUiU zasebiiica Pierina Bonaz z«, stanujoča v ulici F. Rismondo št. 3. Bo
GORIŠKA FOROTA.
V soboto se je nadaljevala obravnava proti Katarini Leban in Mariji Rejec radi detomora. Porotniki so zanikali stavljena jim vprašanja, nakar je razglasil eav. Fer-ri oprostilno razsodbo, tako glede Katarine Leban glede detomora, kakor glede Marije Rejec radi prigovarjanja k zločinu. . V t>ondeljek se je začela obravnava proti bivšemu ljudskošolskemu učitelju \ Idriji, triindvajsetletnemu Salvatore Liotta iz Maršale, ki je obtožen dejanj proti nravnosti. Razprava, kakor smo že omenili, se vrši pri zaprtih vratih.
Slov. župani
iz Sežane, Koprive, Skopega, Dutovelj, To-rnaja, Avbera so se šli v spremstvu fašist, pedtajnikov iz Sežan in Dutovelj poklanjat poveljniku pete milične cone g. gen. Monasiju, katerega so tudi prosili, naj jim pomaga, da dosežejo vsaj nekatere dobrote v prid kraškim občinam. Bomo videli, kaka bo pomoč.
Umor.
Na cesti pri Zagradu je bil najden mrlič, ki je bil spoznan za nekega Modesta Can-diana iz Padove, starega 34 let. Mrtveca so našle mlekarice na poti v Gorico. Naznanile so karabinerjem. Truplo je ležalo z obra/om na tla. Sodeč po legi in po rani in pa po tem, da se sploh ni našlo nika-kega orožja v bližini, gre za roparski umor ali maščevanje. Žalostna smrt moža je globoko ganila vse prebivalstvo vasi.
Mina.
Na cesti proti Ložicam so vojaki raz-streljevali kamenje in nesreča tudi tu ni počivala. V soboto zjutraj sta zažgala mino vojak Dubriocelli Lorenzo in kaporal Marcel li Ancona, ki pa nista mogla pravočasno ubežati predčasni eksploziji, ki je oba minerja ranila. Dubriocelliju je velik kamen razbit črepinjo, da so gledali možgani iz nje in Ancona je imel zlomljeno roko in je bil ves pobit po glavi in krvav.
Na ponioč poklicani goriški zeleni križ je odpeljal oba v Gorico, kjer Dubriocelli umira. Ancona bo sicer okreval, a posledice so neizogibne.
DRU6TVA
—	V nedelje dne 7. t. m. priredi »Bralno društvo« v ČrniČah svoj pust z veseloigro «Avtomobilist», ki se dosedaj na naših odrih Še ni igrala.
—	«škrjan£ek» - čepovan je imel pretekle nedelje, t. j. 31. jan. svojo pustno prireditev. Počastil je pusta teko, da bi želeli, da ga počaste vsa društva. Igrali so namreč igro «Domen», dramatizacijo Jurčičeve povesti istega imena. Poleg tega so še zapeli dve- pesmi, med njima eno, ki je zlasti ugajala, ker jc bila lepo zapeta in pa ker je istega imena kot je društvo in zato so rekli, da postane njih društvena pesem. V podrobnosti igre in igranja se ne bom spuščal.
So pač bile kot povsod gotove napake, ki bi se dale z malenkostnim trudom odpraviti; so potem še tipi, ki bi se jim vsak
iz sladkega spanja nenaden šum in ropot, lomastenje po ulici in razbijanje. Marsikdo se je dvignil iz gorke postelje in šel gledat, kaj je. Škode je kakih 4000 lir. — Ogenj je najbrže povzročila preveč zakurjena peč.
Skrivnostni avto.
Prišla je noč, ki je delila soboto od nedelje. V Vrtojbi je bilo vse mirno, tiho; še bolj kakor navadno, ko se je kak zamudnik sam s sabo polglasno ošteval in si delal na ta način družbo. A ta mir, ta molk je bil le navidezen, vladal je le po cestah. V posameznih hišah so stražili, z metlo za durmi, s polenom za okni. Ni je bilo hiše v Vrtojbi, v kateri bi ne bil na nogah najmanj en čuvaj. Toda ne samo domačini, tudi organi javne varnosti'so čuli in bdeli. Oblasti so poskrbele radi točnih, Izčrpnih in hitrih poročil v «E(finosti» za posebno varnostno službo.
Prišla je ena ura. Neznani zločinci so se tedaj spravili na svoje običajno tedensko delo. Poskusili so tu, poskusili so tam svojo srečo, a zaman, povsod so jih domačini odgnali in .pregnali- •
A oko postave je gledalo in uho postave je slišalo: po vaški cesti je vozil počasi, neslišno avtomobil. Luči ni imel prižganih. Stoj! in postavili so se možje postave pred avto, obkolili so ga, napeli peteline pri svojih revolverjih m že so imeli tičke v avtomobilu. Bili so štirje moški in ena ženska, ki je začela, ko je videla, da ni rešitve in da so splavale vse nakradene klobase po Vrtojbci, vpiti, javkati In vekati s takimi registri, da so se vaščani tam okrog, ki so še spali, zbudili dn mislili že, da je najmanj pol sodnega dneva. Karabinerji so aretirali seveda vse krivce, šoferja in avtomobil in pripeljali vse skupaj v Gorico.
Domačinom se je večkrat zdelo v nočeh, ko so se vršile tatvine po Vrtojbi, da vozi avto skozi vas, skrivnostno tiho, toda ker ne hodijo v kinematografe, si niso mogli misliti, da se vozijo moderni tatovi v avtomobilu, marveč so menili, da krade kaka brezposelna družba iz potrebe, da si napolni lačni želodec. S to aretacijo, h kateri se še povrnemo in pri kateri je imela nekaj zaslug prav «Edinost», so se menda ustavile vse tatvine in naši okoličani, predvsem Vrtojbenci, Biljanci, Šempetrci in Gradiškovci bodo imeli mir od sobote na nedeljo. Oblasti smo pa hvaležni, da nas je rešila te more in nam omogočila, da bomo lahko praznovali pustne dneve — vsaj nedeljo in torek —- pri svin jskem j mesu in «fritulali».
Tatvine ob železnici.
Ravnateljstvo §ele«niftke tpostaje v Ajdovščini je naznanilo oblastem, da so pobrali neznani tatovi sedem traverz in jih odnesli. Istotako sta zmanjkala na šem-petrski postaji dva kilograma žice.
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš preljubljeni oče, ded, praded, svak itd.
Ivan Gcberščik (Podšolait
gostilničar v Tolminu
danes ob 12.30, previden s svetimi zakramenti, v 93. letu svoje starosti, mirno v Oospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se prenesejo iz hiše žalosti dne 3. februarja ob 3. uri pop. na domače pokopališče. TOLMIN, dne 2. februarja 1926.
Mirko, sin.	Milka por. Bariolo, hči.
Marija roj. Hrast, snaha.
Ivo, Branko, Zdenke, Mirko, Mišoš, vnuki in ostali sorodniki.

GOSTILNA — buffet, z vso opremo, ti sobami, električno razsvetljavo, vrt, vinograd, več njiv in travnikov se takoj proda. Eventuelno sama hiša z vrtom. J. Godnič, Komen 33.	117
KAVARNIŠKA popolna oprava se proda po zelo ugodni ceni. Naslov pri upravni-štvu.	m
PRODAJALKA mešane stroke, izvežbana,j vešča knjigovodstva in nekoliko korespondence išče službe. Naslov pove upravništvo.	-	133
^ Zdravnik za zobe in usta ^
Dr. Lojz Kraigher
o sprejema vse dni v tednu S v Gorici na Travniku š!. 20 1
ob sobotah in nedeljah pa tudi
v Ajdovščini št. 146
nasproti ljudskemu vrlu (1S0)
V
plačuje
ALOJZU POUH, Piazza Garibaldi,
prvo nadstropja
Pazite na naslov!
[Pfira
Pazit« na naslov!
Zobozdravnik
Ned. D. dr. D. Sorsloč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbrlani ISJ.ferpaS.Miiii)
od 9-12 in od 3-7 829


po L 2.10 komad
Zlito, krilM pialiii. Mm&U zlate kimatU
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povla — nrarna
Trstj Via Mazzini 46 Bauasiiiff"! mas-Jšfeosr^s
DAROVI
Za «Dija5ko kuhinjo* se je nabralo na svatbi bratov in sester družine Rusjan v Renčali dne 30. januarja L 110. — Ing. Ter-čič v Gorici daruje za Dij. kuhinjo L 30. Stok Ivan iz Povirja pri Sežani je daroval v isti namen vrečo krompirja.
Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi DijaSke kuhinje v Gorici
nazza je v hiši št. 15 v nI. Brunner, kjer krivogled čudil, da so v Cepovanu. Nadvse fp je mudila po opravkih, padla tako ne-he ugajalo petje, ki je res nekaj zaleglo in erečno po stopnicah, da si je zlomila levo bilo dobro. Le škoda, da sta se peli samo nogo v gležnju. Okrevala bo v treh tednih, dve pesmi. Hoteli smo jih slišati več.
.. . , . . . ,	Veseli me pač, da se je naše društvo
bikovski obistf v dveh trgovman. j uko }ppQ posUvilo in proslavilo pusta s
Bogat pien.	igrQ -n g takim petjem, ki ni prav nič
V zadnjem času so zlikovci opustili j dišalo po znanih norostih, obiske v zasebnih stanovanjih, ker so jim' Naj rečem, da je škoda, da nimamo pri menda taka podjetja premalo «nesla>, zato nas tudi kakega stalnega odra, ki bi proso pa posvetili tem večjo pozornost trgo-; pagiral lepo dramo, burko itd. vinaui, kjer jim je na. izbero novo blago. čepovansko društvo bo svojo prireditev predpreteklo noč so vetriharji vzeli na' v nedeljo 7. t- m. ponovilo v istem obsegu piko skladišče trgovca Mojzesa Abar, ka-|'ob 3. popoldne.
tero se nahaja v ulici Toro št. 13. S pomočjo| — Prosvetni krožek čiginj - Kozarfcče -ponarejenih ključev so se vtihotapili v go- Selo je na letošnjem občnem zboru izvolil »tilno, ležečo tik skladišča, prevrtali na ! nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen pripravnem mestu steno in se skobacali]g. Kofol iz Sel, ki je obljubil, da bo društvo skozi luknjo v skladišče, kjer so pobrali j začelo z delom in z organiziranjem svojih več sto škatelj ženskih svilenih nogavic v,vrst. Kot je videti, obljuba raste v cvetje, skupni vrednosti približno 18.000 lir. Odšli — Ajdovščina - Štor Je. Z.P.D. pripravlja bo z dragocenim plenom, ne da bi jih kdo} obširno prireditev, katere spored priob-motit.	i čim o prihodnjič.
A ..	- s — Gorica. - Dramsko društvo ima v so-
lastnik skladišča je prijavil tatvino botQ in ? ^iren varijetetni večer.
orožnikom na bližnji postaji, ki si sedaj prizadevajo izslediti zlikovce. Zdi se, da eo našli pravo sled, kajti aretiranih jc bilo le več osumljenih oseb.
— Isto noč so neznani zlikovci obiskali trgovino z manufakturnim blagom Italije Venier na Corso V. H. 111, kjer so ukradli , več dovršenih oblek in zavoj volnenega blaga. VeniA-ova, ki je bila s tem nezaže-Jjenim obiskom oškodovana za približno 2?00 lir, je prijavila tatvino na policijskem komisarijatu v ulici Sanita.
boto
IZ R06INJA.
Naše marljivo društvo «Sloga» priredi v nedeljo dne 7. februarja veselico z veseloigro v treh dejanjih «Rodoljub iz Amerike«. Po igri prosta zabava. Kdor želi par uric razvedrila, naj ne izostane. Omenja se, da bosta režirala igro g. Carga Vladimir in Anton Mugeiii.
IZ KANALA.
Dne 1. t. m. zjutraj je začelo v filijalki banke treh Benečij nenadoma goreti. Bilo je okrog 3. ure zjutraj, ko jc zbudil tržane
eorsita poročila*
DEVIZE:
Trst, 2. fehr Am»t»rdam od 990.— do 1005 — Belgija «d 112 60 do 114 *0; ParU 93 50 do 94,— London od 121.20 do 121.-40 ; N«w York od 24.30 do 25.05; Španija od 349.— do 361.—; Švica od 419.— do -t3.y— ; Atene od 33.2A do 36.25; Berlin od 5S8.— do bn.~ ; BukaroŠt od 10.75 do 11.45 Praga %4 73.76 d« 74.3.« Ognka od 0.0347 do 0Dunaj od - —34d do — .3i3; Zagreb od 4J.85 do 44.20.
Renečyske obvesnic« 68 10.
VALUTE:
1 rs t; 2 februarja. Avstrijsko kron« od 0.0345 do 0.0352; dinarji od 43.50 do 44.10; dolaiji od 24.80 do 25.—; novci po 30 frankov od 03.50 do 98 50 fnnt iterling od lil. - do 121.30.
ZAHVALA
Vsem blagim in dobrim osebam, ki so sočustvovale z nami in so na katerikoli način počastile spomin nagega
pokojnika,
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Haiksrsdiss obleke
possjuje	159
L. VAILCINI
Via Ireneo della Croce 10 (Niti giifoitfi Rastttti) Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč.
Naročajte in Sirite
f £
Družina FAROŽIĆ
209
PRODAJALKA za trgovino z mešanim in manufakturnim blagom, poStenih stari-šev dobi službo z oskrbo pri Mariji To-miSič, Zminj iGlmino), Istra.	134
TRGOVSKA HlfcA enonadstropna, z lepimi prodajalnami in »kladiftenimi prostori, kakor tudi z stanovanjem v prvem nadstropju, poleg hiše skladišče in hlev, v sredini trga Laško (Slovenija), na jako prometnem mestu, kjer «e nehaja tudi lesno skladišče na kolodvoru, se proda. S hišo zajedno se proda tudi goed in polje. v površini c.a 3 in pol orala. Poleg tega ima kupec tudi prvenstveno pravico za nakup daljnih 2 in pol orala polja in travnikov. Proda se radi smrti dosedanje uiitJtarice. Pojasnila daje: Inženir Friderik Drolz, Hrastnik, Slovenija.
137
Edini vir za nabavo perila
PERILO na meter PERILO izdelano PERILO posteljno PERILO namizno PERILO moško PERILO žensko PERILO otroško
po
V SVRHO duSevnega razvedrila želini korespondirati z izobraženim inteligen-toin, plemenitega »načaja. Dopisi «Samo-tarka» na upravništvo.	135
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Ciozza 50, pritličje.	136
BABICA, avtoriziraa* iptijina noseče. Govori slovenske, Slavca via GiuHa 29. 64
Fantastična, umetniška oprema
izložbenih oken m posebno privlačnost
TRST [m
r "i	
	■■jzk^U
	
	
o -vk	
lili	
-	
a	WBŠ
%