Stev. 23. V Mariboru 10. junija 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na I Po.ameinl listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dum za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštm v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe j Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če ae natisne enkrat, po S kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list fcroz posebne naročnine. | dvakrat 13 kr., trikrat tS kr. Iz državnega zbora. Veliko upanje se je stavilo v državni zbor, v katerem so letos prvokrat sedeli tudi zastopniki onih državljanov, ki do zdaj niso imeli volilne pravice. Tudi presvetli cesar sami so se nadjali v prestolnem govoru, da bo izvršil državni zbor velevažne naloge v blagor( obrtnikom, kmetom in sploh na korist vsem udom človeške družbe. Toda kolika prevara! »Slov. Gospodar« je, kolikor je pripuščal prostor, prinašal natančna poročila iz državnega zbora, ki so spričevala, zakaj se v državnem zboru ne more nobena stvar dognati. Tega so krivi bili edino nemški liberalci ; ker so zgubili večino v državnem zboru, so dan za dnevom po zbornici nagajali in ropotali, da večina poštenih poslancev ni mogla priti do nobenega dela. Nikar ne mislite, ljubi Slovenci, da so vsi nemški poslanci tako nagajali. Ne; blizu 35 katoliških nemških poslancev, n. pr. iz Štajarske gg. Karlon, Hagen-hofer, Jožef Kurz, Wagner in Herk, ki so izvoljeni od nemških katoliških kmetov, torej mnogo katoliških nemških poslancev je držalo skupaj s slovanskimi poslanci in bi radi delali na blagor svojemu ljudstvu; pa jim ni bilo mogoče. Državni zbor je sicer zboroval; toda po zdajšnji postavi nima predsednik avstrijske zbornice pravice, kričače in razgrajalce spoditi iz zbornice in ni v stanu, napraviti mir v zbornici. Drugače je to po drugih zbornicah. Ko je dne 5. junija v francoskem državnem zboru neki poslanec razgrajal, mu je predsednik veleval, naj zbornico takoj zapusti. Ko pa tega storiti noče, pride osem vojakov v zbornico in ti so ga šiloma odpeljali iz hiše. Takšno postavo potrebujemo mi za avstrijski državni zbor; potem se bo dalo storiti kaj uspešnega. Ko bi vojaki odpeljali iz zbornice Schônererja, Wolfa, Turka, pa še nekatere druge Slovencem znane poslance-kričače in ropotače, nastal bi kmalu v zbornici mir. Vlada si torej ni mogla s tem državnim zborom nič pomagati; zaradi tega je v dogovoru z zbornično večino sklenila, državni zbor skleniti. Vlada ima pravico, državni zbor preložiti, skleniti ali pa tudi razpustiti. Če se državni zbor za nekaj mesecev preloži, ostanejo pri novem shodu v službi stari predsedniki in stari, poprej izvoljeni odbori. Če se pa državni zbor sklene, se imajo pri novem shodu državnega zbora izvoliti novi predsedniki in novi odbori. Vlada ima pravico, državni zbor tudi razpustiti in razpisati zanj nove volitve. Toda ta reč je v zvezi z groznimi težavami, z velikim hrupom in s silnimi stroški. Če se državni zbor sklene, zgubijo poslanci svojo imuniteto, t. j. svoboščino, vsled katere jih sodnija ne sme preganjati. In res smo čuli hitro po sklepu državnega zbora, da morajo poslanci Wolf, Šajer, Cingr v ječo, da odslužijo kazni, katere so jim sodišča naložila že pred začetkom sedanjega državnega zbora. (Konec prih.) --H»--- Pred važnimi izpremembami. Velike reči se pripravljajo v Avstriji. Čelih 30 let v naši državi ni bilo tako imenitne izpremembe, kakoršne imamo pričakovati v kratkem. Za nas Slovence pa utegne biti ta prevrat tolikega pomena, kakor za noben drug narod avstrijski. A rekli smo »utegne«, ker bo to zavisno od tega, ali sami hočemo, ali sami kaj storimo za-se in za svoj zarod ali ne. In ta veliki prevrat bi izpolnil nam najgorkejšo nado, ki so jo gojili skoz stoletja naši pradedje. »Združena Slovenija« je ta nada, »Združena Slovenija« naš cilj. Komu ne utriplje veselja srce! Kaj nas je našemu cilju tako približalo? V prvi vrsti poštena delavnost, neustrašenost in vztrajnost naših voditeljev, naj so načeljevali večji ali manjši četi; v drugi vrsti pa zavednost tvoja, o drago ljudstvo, to je: ljubezen do slovenskega jezika, ljubezen do svojih šeg, ljubezen do svoje zemlje, ljubezen do slovanskih so-bratov, zraven tega pa ljubezen' in zvestoba do svojega vladarja. Toda vse to bi nas še zdaj ne bilo dovedlo tako blizo do cilja, ako bi nam ne bili pripomogli naši večstoletni, najhujši sovražniki, Nemci. Kako pa to? Vsa leta svojega obstanka je »Slov. Gospodar« in so, na čast bodi rečeno, vsi slovenski časniki opominjali in klicali »Pošteno se bojujmo, zahtevajmo le, kar je pravično, krivično reč pustimo, ne dajmo se zapeljati, da sovražniku vračamo hudo s hudim!« in tega smo se držali do današnjega dne; uverjeni pa smo tudi bili, da sovražnikom našim, Nemcem, za nebrojne krivice in nečloveške krutosti ne izostane plačilo. Tudi nismo obsojali nikdar vsega naroda nemškega, ampak le ono liberalno in prusko tolpo, ki je oslepila večino naroda svojega in mu izdrla srce in ž njim čut za pravičnost in ljubezen do bližnjega, in tudi nam prizadela toliko gorja. Če se je naselil le jeden teh ljudij v slovenski občini, v koji sta vladala toliko let le mir in edinost, roval je tako dolgo, da je prišel po dobrosrčnosti soob-čanov slovenskih v občinski svet; ko je sedel na toplem, pa je jel pljuvati po svojih sosedih, češ, nemščine se otroci v šoli premalo uče, duhovnik se vtika v politiko, učitelj ima napake itd.; če je pa sam bil preslab, našel je v pomoč v bližnjem trgu ali mestu obilico belcebubov nižje in višje vrste. Kako še le tam, kjer je bilo v jedni občini več takih ščuk! Primer je na stotero. Povsod je hotel Nemec vladati, vsakemu je hotel vcepiti svojega strupa; tako je delal v krajnem, tako v okrajnem in deželnem šolskem svetu, tako v okrajnem zastopu, tako v deželni in državni zbornici, tako v ministerstvu in tako tudi v zasebnem življenju. In mi smo bili prepo-pustljivi in smo to trpeli in hudo trpeli. Toda »vsaka sila do vremena«. Slovanski narodi avstrijski so se spametovali, poštenim Nemcem pa se je do gobovih zgnusilo, pustili so je in pridružili se nam. Pokazalo se je to na prvo v državnem zboru, kjer imajo od pomladi sem možje krščanstva in pravičnosti večino. To je velevažnega pomena, ker je od državnega zbora v prvi vrsti zavisna naša usoda. Stopili smo kači na glavo, toda kača še ni bila mrtva; tem huje se je vila, tem besneje je sikala, in velika je bila že nevarnost, da nam izdrkne izpod noge; a sedaj nam pride na pomoč junak, ki zamahne po kači — Bog daj, da bi bil smrtni udarec! Kdo je ta blaženi junak ? Nikdo drugi, kakor naš presvetli, preblagi cesar; Bog jih živi, Bog jih varuj! Da ne govorimo več v podobi: Nemška besneča druhal je divjala, ker je bila v manjšini, v državnem zboru dan za dnevom tako surovo, da kaj tacega še svet ni videl. Krščansko-slovanski večini uspešno delati nikakor ni bilo mogoče. Vsak dan je šlo 5000 gld. v nič. Sedaj so cesar državni zbor na naglem razpustili, ker so uvideli, da se od teh ljudij Slovanom in poštenim Nemcem godi neznosna krivica in brezmerna škoda. Večina pa zahteva po vsej pravici takih postav in sploh takih izprememb v Avstriji, da bodemo za naprej svojega življenja varni. In cesar so želje pravičnih odobrili, kakor je to izjavil ministerski predsednik grof Badeni; ko so se načelniki večine cesarju hvaležno poklonili, so cesar večino pohvalili, sovražnike njene pa ostro grajali. Ali se tega slobodno ne veselimo? Ali torej nimamo uzroka, gojiti nado na boljšo bodočnost? Gotovo, ali vendar to še treba, da dosežemo svoj cilj, mnogega dela, ustrajne neumornosti in največje previdnosti. Večina v državnem zboru, ki bo odslej cesarja pri vladanju podpirala, sestoji iz Čehov, Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Rusinov (sami Slovani) in krščansko mislečih Nemcev. Zahteva te večine je: Večje pravice posameznim kraljestvom in deželam, pravična izvršitev jednakopravnosti vseh narodov v državi, gojitev pravega verskega mišljenja in nravnosti ter plodno delo za gospodarsko in socijalno povzdigo vseh slojev prebivalstva. Lepe besede, mislil bo marsikateri, ali ko bi se tudi uresničile! To pa je namreč uzrok našega veselja, da se morajo uresničiti; kajti 1. se brez večine ne more vladati, 2. se večina, kakoršna je sedaj, ne da raztrgati in 3. so cesar, kakor je že bilo povedano, obljubili te želje izpolniti. Zgodilo se torej bode, kar večina zahteva, toda kako, to je vprašanje. Ni vse jedno, koliko pravice se da deželam, ni vse jedno, kako se izvrši jednako-pravnost vseh narodov, ni vse jedno, v koliki meri in po kakih sredstvih se naj goji pravi verski čut itd. Kar je večina zahtevala, je torej le nekaj splošnega; njej pa še sedaj preostane natančneje povedati, kako se ji naj izjavljene želje izpolnijo. In zato je treba največje previdnosti in sloge med nami Slovenci, pa tudi med večino državnega zbora. (Dalje prih.) --—- Cerkvene zadeve. Cerkvene slovesnosti v llimn. (Dalje.) Utisek, katerega je napravila na nas notranja olepšava cerkve, je bil nepopisen. Velikanska bazilika je bila polna ljudstva, da se je glava do glave tiščala. Po sredini cerkve je bil z ograjo oddeljen prostor za procesijo. Okna Petrove cerkve so bila zagrnjena, tako da l zunanja svetloba ni prišla noter. Tisoče in tisoče gorečih sveč je razsvetljevalo čarobni polmrak. Raz sten so visele velikanske preproge, iz stropa so viseli neštevilni lestenci, zlasti v velikih lokih,' ki odpirajo stranske kapele proti glavni ladiji, so viseli ogromni lestenci. Rilo je najetih mnogo za to nalašč izurjenih mož, ki so zažigali sveče. Zažiganje se je začelo ob 4. uri in so do sedmih komaj prižgali vse sveče v gornjih prostorih. Petrov grob je bil ves v cvetju in svečah, starodavni Petrov kip iz bronca so tudi ta dan oblekli v papeško opravo. Na glavi je imel velikansko tijaro, ogrnjen je bil s širokim plaščem, na prsih je imel križ, na roki prstan, kakor bi bil živ. Na dnu velike ladije je bil pripravljen prestol za papeža, ob straneh pa sedeži za kardinale in škofe. Za škofovskimi sedeži so bile tribune, t. j vzvišeni prostori za diplomatične zastopnike pri sveti stolici, za rimsko plemstvo, za sorodnike obeh svetnikov in za druge odlične osebe. Ko so sv. očeta prinesli v cerkev, so pevci zapeli veličastno pesem: »Tu es Petrus« — Ti si Peter. Ko so dospeli do kapele, v kateri se hrani sv. Rešnje Telo, so papeža spustili na tla in so nekaj časa molili pred Najsvetejšim. Potem so jih zopet vzdignili, vseh oči so se obrnile na papeža, nesli so jih pa tudi tako visoko, da jih je lahko vsak videl, kdor le ni bil premajhne postave. Sv. oče so izgledali prav čvrsto, večkrat so se vzdignili in stojč blagoslavljali. Ko so jih od zahramentne kapele nesli dalje proti velikemu oltarju, zadonele so gori v kupoli srebrne trobente. To je bil slovesen trenutek ; papež so se zdeli kakor duh iz onega sveta, trobente iz višave kupole pa tudi kakor godba angeljska. Ko so jih prinesli na pripravljeni prestol, tedaj so se jim po vrsti poklonili kardinali, nadškofje in škofje. Na to se je začel obred, s katerim so slovesno prišteli svetnikom oba sveta moža. Pred papeža stopi kardinal, predstojnik zbora za sv. obrede z jednim konzistorijalnim odvetnikom. Ta v imenu kardinala prebere kratko prošnjo, naj sv. oče blagovolijo prišteti svetnikom dva sveta moža. Prvokrat prosi nujno (instanter). Tajnik papeških pisem odgovori, da je stvar velike važnosti, zatorej naj navzoči prosijo najpoprej božje pomoči. Na to se kardinal vrne na svoje mesto, vsi s papežem vred pokleknejo in molijo na-tihoma, pevci pa pojejo litanije vseh svetnikov. Ko so litanije končane, se papež zopet vsedejo, kardinal zopet stopi pred papeža in prosi v drugič nujnejše (instantius). Tajnik zopet opomni v imenu papeža, naj navzoči prosijo Boga sv. Duha za razsvetljenje. Kardinal, ki stoji zraven papeža, reče: molite! (orate), zopet vsi pokleknejo in tiho molijo. Čez nekaj časa reče kardinal: vsta-nite! (levate). Vsi vstanejo in papež zapojejo: »Pridi Stvarnik sv. Duh!... < Ko se odpoje himna v čast sv. Duhu, molijo še papež glasno molitev v čast svetemu Duhu. Potem se vsedejo in predstojnik zbora sv. obredov stopi tretjič pred papeža in prosi najnujnejše (instan-tissime). Sedaj odgovori tajnik, da sv. oče hočejo ustreči prošnji v čast božjo in poveličanje sv. cerkve. Sedaj vsi vstanejo in papež s škofovsko kapo na glavi stoje izrečejo kot učitelj in pastir vseh vernikov, da sta imenovana bogoljubna moža prišteta med število svetnikov, da ju verniki po celi sv. katoliški cerkvi smejo častiti in se jima priporočati. Kakor vemo, so papež vsled obljube Kristusove in po milosti sv. Duha nezmotljivi, kadar kot najvišji učenik in pastir s Petrove stolice učijo in zapovedujejo, kaj imajo katoliški kristijani verovati in storiti, da se zveličajo. Ta dar nezmotljivosti velja tudi takrat, kadar koga svetnikom prištejejo. Ne kakor bi ga papež s tem spravili v nebesa, marveč po posebni pomoči sv. Duha ne morejo prišteti med svetnike nikogar, ki bi ne bil že v resnici v nebesih. Sv. Duh ne more dopustiti, da bi verniki koga častili in se mu priporočali, ki tega ne zasluži ali še sam pomoči potrebuje. Na to so sv. oče zapeli »Te Deum laudamus« in za njimi je pela cela cerkev od jednega kota do drugega. Prav ganljivo je bilo poslušati, ko je cela cerkev, papež, škofje, duhovniki in posvetnjaki, pela veličastni hvalospev trojedinemu Bogu. Zunaj so pa zazvonili vsi rimski zvonovi in celo uro naznanjali radostno novico. V prejšnjih časih so gromeli tudi topovi z angeljskega gradu, toda od leta 1870. je to prenehalo, ker je Rim v ptujih rokah. H koncu so papež glasno molili molitev v čast novima svetnikoma in podelili »Urbi et Orbi« (mestu rimskemu in celemu svetu) svoj blagoslov. S tem je bila kanonizacija dovršena. Prvi izmhura, hura!« Vse za dom in za cesarja, Naš'ga Franca Jožefa, Mi damo blago in kri! Ne zamerita mi moje slabe pisave, kajti pečina mi služi za pisalno mizo. O, kako me bo veselilo, če mi odpiše eden ali drugi. Na vse kraje sem že pisal, a ne dobim odgovora. Veseli mesec majnik se približuje za Vas Slovence, ko boste obhajali priljubljene »Šmar-niee«, o kako me vleče k Mariji v domačo cerkvico! Srčen pozdrav od nas vojakov, ki smo na Kreti! Trije smo iz naše fare (Polje pri Kozjem); jaz, Vajdič Anton in Mihec. Z Bogom! Smešnica. A.: »Kaj pa svinja na sosedovem dvorišču tako neznansko cvili?« — B.: »Ker jo koljejo; mar si naj zdaj vriska?« Razne stvari. Domače. (Mil. knezoškof) so se, kakor smo že zadnjič poročali, v petek, dne 4. junija popoldne ob 6. uri vrnili iz Rima in sicer hvala Bogu, prav zdravi in čvrsti. Na binkoštno nedeljo pa so peli ob 10. uri v stolni cerkvi slovesno sv. mašo, nato pa birmovali 505 otrok. (Osebne vesti.) Danes se je pripeljal v Maribor nadvojvoda Rainer, da si ogleda tukajšne deželne bram-bovce, včeraj pa je korni poveljnik, podmaršal Succo-waty iz Gradca, inspiciral mariborsko vojaško posadko. (V rogaškem okraju) se je vsled ministerskega odloka ustavilo iztirjevanje zaostalih davkov do meseca septembra. Ker je vsled lanske toče in prepovedanih svinjskih sejmov rogaški okraj silno obožal, je ta odlok za našega kmeta velike važnosti, za kar se imamo zahvaliti vlč. g. dekanu J. Tombahu, ki je po drž. poslancu, g. dr. L. Gregorecu izposloval davkoplačilcem to olajšavo. (Božja pot pri Mariji-Loženski), podružnici Sv. Florijana pod Bočem, se vedno bolj širi in raz-cvita. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo krog Marije Lavretanske na tisoče pobožnih romarjev. Prijazna cerkvica in obilne uslišane priprošnje Marije-Loženske vabijo sem vernike od blizu in daleč. (Skušnja iz štajarske zgodovine) se je včeraj vršila na mariborski gimnaziji. Dotični četrto-šolci so prav dobro odgovarjali in so bili ti-le obdarovani: .Tehart Anton in Tiller Fr., vsak srebrno medaljo; Berk Anton in Pintar Fr. po en zlat; Vargazon Ernst in Šanda Karol, po 10 kron in Persoglio Fr. knjigo. Med obdarovanci ni nobenega Nemca. (Na Ptuju) se ta teden vršijo občinske volitve. Oni dan so v 3. razredu že bili izvoljeni sami veliki »Nemci«, med temi tudi pek Ornik, ki bržčas zopet postane župan. Kakor znano, je slovenska mati Ornika porodila pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. (V Radgoni) je binkoštne praznike nemško pevsko društvo imelo veliko slavnost. K tej so prišli nemški kričači od vseh vetrov, tudi iz Celja. Nekje so dobili slovensko zastavo ter jo na drobne kose raztrgali in te kosce vzeli seboj. Tako bi tudi radi s Slovenci napravili. — Slovenci, izogibajmo se nemških prodajal-nic, nemških krčem, sploh nemških obrtnikov! (Umrl) je na kliniki v Gradcu g. K. Jelovšek, trgovec v Rogatcu. Mož ni bil sicer našega mišljenja, vendar zavoljo svojega nesebičnega in mirnega značaja priljubljen tudi pri Slovencih. (Na Gomilskem) pri »Matevžu« je bil dne 7. junija popoludne ob treh velik shod socijalnih demokratov. Ko je predsednik njihovemu govorniku Ropasu vzel besedo, nastopil je krščansko-socijalni govornik, a socijalni demokratje so se resnice zbali in na komando svojega generala so pokazali peté. Več prihodnjič. (Popolno neresnična) je vest, ki smo jo zadnjič objavili o napadu v Črešnjevcu pri Radgoni. Poslal nam jo je neki Franc Simenčič iz Zbigovec pri Radgoni. Sram ga bodi, ki laže slovenskemu listu in blati slovensko ljudstvo! (Treščilo je) dne 4. junija v zvonik podružnice Sv. Vida v Hudini, v vitanjski župniji. Strela je grdo raztrgala streho na zvoniku ter švignila v cerkev. Škode je za 200 gld. Cerkev je zavarovana pri »Unio catholica«. (Silni nalivi) dne 4., 5. in 7. junija so napravili na južnem delu Pohorja veliko škode; potegnilo je deževje mnogo plazov, rodovitna zemlja se je na debelo zasula s peskom; pretrgali se kolovozi, voda je odnesla mnogo lesa in raztrgala jez pri Štinglčevem mlinu v vitanjskem trgu. Ubogo ljudstvo! (Trojni požar.) O polnoči dne 29. maja so na Galošaku blizu Radgone zgorele tri vinogradne hiše in sicer Francu Kranjcu iz Slabotinc, umirovljenemu gosp. župniku Fr. Lorenčiču in Henriku Potrču iz Slapščine. Vseh treh požarov je kriva bojda ena in ista zlobna roka. (Toča.) Na binkoštni ponedeljek je klestila toča po Rogatcu ter nekoliko poškodovala južnovshodnji del nadžupnije. — Na binkoštno soboto pa je toča nekoliko škode naredila po kamniški, svetokriški in št.-jurski župniji, severozahodno od Maribora. (Varuj se pretepačev!) Dne 5. junija je nastal v Arclinu blizu Celja, pred gostilnico Karola Rajerja med fanti pretep. Martin Brglez iz Arclina jih je toliko dobil, da so ga morali spraviti v celjsko bolnišnico, kjer je v torek umrl. (Duhovniške spremembe.) C. g. kaplan M. Šket je postal provizor pri Sv. .lanu pri Spodnjem Dravogradu. Ta župnija pa je razpisana do dne 14. julija. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali slavna posojilnica na Ptuju 50 11., vlč. g. S. Gaberc, župnik na Framu, 25 11. in vlč. g. Jožef Tom-bah, dekan v Rogatcu, 3 fl. Bog plati! (Mariborsko dirkalsko društvo) priredi v nedeljo, dne 13. junija veliko dirko z lepimi dobitki na Teznu. Oglasiti se je treba do 8. ure v soboto večer. (»Matice Slovenske«) občni zbor bode letos v Ljubljani, v »Narodnem domu«, dne 23. junija. Za letos izda Matica sedmero knjig in sicer 1. »Letopis«, 2. Dr. Glaser: »Zgodovina slov. slovstva«, 3. X. zvezek »Zabavne knjižnice«, 4. Dr. Štrekelj »Slov. narodne pesmi«, 5. J. Šubic »Elektrika«, 6. S. Rutar »Trst in Istra« in 7. »Ant. Knezove knjižnice« IV. zvezek. Iz drugih krajev. (Na praznik) sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija, bodo posvetih v cerkvi M. B. v Loreti slovansko kapelo. Iz Slavonije in s Hrvaškega takrat pojde tja mnogo romarjev. Kdor se jim od Slovencev hoče pridružiti, mu več o tem pové g. dr. Mato Novosel, škofijski tajnik v Djakovu. (Parobrod na Ljubljanici.) (L Karol Kotnik na Vrhniki je prosil dovoljenja, voziti po Ljubljanici s parobrodom, in sicer od Vrhnike do Ljubljane. Parobrod bode urejen za promet z ljudmi in z blagom. (Velika požara.) Dne 4. junija je v vasi Trava na Kočevskem zgorelo 26 poslopij, med temi tudi nova šola in podružnična cerkev. — Dne 5. junija pa je blizu tam, v Zapotoku pri Sodražici ogenj upepelil 8 hiš in 8 gospodarskih poslopij. V obeh vaseh so zanetili otroci. (Ne v Ameriko!) Avstrijski konzul v Filadelfiji poroča, da so se ondi delavske razmere silno poslabšale. Mnogo premogokopov je ostavilo delo. V Cikagi je 50 tisoč delavcev z družinami vred brez dela. V Filadelfiji pa je minolo zimo bilo 6—8000 avstrijskih izseljencev brez dela. Vendar pa se je lani nad 65 tisoč avstro-ogerskih državljanov izselilo v Ameriko.. (Čujte, kaj žganje dela!) V soboto zjutraj so našli ljudje v Jesenicah na Gorenjskem blizu železniškega tira znanega žganjarja Fr. Svetino. Ubila ga je prevelika množina žganja, katero je bil zavžil. (Koliko se je lani v Avstriji pokadilo tobaka? Pokadilo se je tobaka vsake vrste za 93 milijonov 205.869 gld.; to je za tri mil. 540.537 gld. več ko leta 1895. Med raznimi deželami je na prvem mestu Geška, potem Nižje Avstrijsko in Galicija. Vsega vkup se je pokadilo 1244 milijonov smodk in 1995 milijonov smodčic. Listnica upravništva. J. G. iz Č. plačali do 1. avg. 1897. Loterij ne številke. Trst 5. junija 1897: 16, 9, 77, 57, 82 • Line » 40, 4, 75, 7, 31 Bažnata obleka iz surove svile fl. 8.65 do 42 75 za popolno obleko — Tussors in Shantungs-Pongees — ter črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 različnih baž in 2000 razi. barv, vzorcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Zurich. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobivajo : ešne molitvice za šolarje I komad I kr., 100 komadov 80 kr., po pošti 5 kr. več. vete pesmi za Šolarje | Peti natis. 8' 04 str. 1 komad 10 kr., 50 komadov 4 gld. |^akup hipotek, posojila na vse kraje, ka-pital za stavbe in trgovine, posojila za obrtnije, nakup in prodaja posestev in zemljišč, G. Schmidt, Berlin - Charlottenburg, Schluterstr. 9a. 2 1 Dr. A. Praunseis | jijk okrožni in praktični zdravnik ^ ^ V Celju 9-22 }§§l ordinuje tudi za -zobobolne vsaki w dan od 9,—11. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v Celju .yk Ringstrasse št. 9. ^ Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskein sistemu w brez vsakih bolečin in garantuje Mtt za najpopolnejšo izvršitev. W7cenca? iz poštene hiše sprejme g. Mihael Černejšek, podobar, zlatar in slikar v P tuj i, Brand-gasse štv. 5. Ponudbe starišev pismeno ali osebno. 3-4 f7eenec, slovenskega jezika zmožen, se sprejme takoj pri Fr. Slavincu, trgovcu z mešanim blagom v Ponikvi na juž. žel. 2-2 Prostovoljna javna dražba. V soboto, dne 3. julija 1897 predpol-dnevom prodala bodeta na selu Jurij in Marija Golob svoje pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ležeče posestvo potom prostovoljne javne dražbe. Natančnpji pogoji se izvejo v gostilni: „Pri stari pošti" pri Sv. Trojici. 2-3 IVlajhna hišica 3-3 pri Mariboru, v kateri je sedaj branjarija, s 4 sobami, kuhinjo in hlevi ter s l1/, oralom njiv se proda za 3400 gold. (Hranilnica 1500 gld.) Več pove upravništvo „Sloy. Gosp." f If*Alli*SI sprejme takoj J. Beriin-* * * il ger, pek v Kornji PolMhuvi. 2-2 ^Slovanska knjižnica. izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev. „Knjižnica za mladino" izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegetthoffstrasse št. 13. 13-15 Žganjarija R. Wieserja v Hoci pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce. kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 22 Primerna birmska darila. >Iolit. venilci v obeh deželnih jezikih, raznovrstno vezani, prodaje v veliki izberi in čudovito po ceni ASIIBEJ PliATZRK, (poprej Eduvard Ferlinc) 3-3 v Mariboru, f-ftsf/fts/if tiHff 3. !! Svoji k svojim !! Naznanilo in priporočilo! -m Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najfineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti. Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«. Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem Ivan Nep. Gosar, akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.) Naznanilo. V ponedeljek, dne 14. t. m. je v Kozjem navadni „Antonov sejem". Ker so pa bili vsi sejmi v Kozjem do sedaj slabo ali celo nič obiskovani, zato je sklenjl podpisani občinski zastop kozjanski v svoji seji dne 30.. majnika t. 1., da bo poskrbel po svojih močeh za vse, kar bi le utegnilo ali moglo povzdigniti kozjanske sejme. Skrbelo se bo, da se prižene mnogo in lepe živine, za katero je pripravljeno zelo ugodno ležeče kozjansko sejmišče. Podpisani občinski zastop opozori vse živinske in druge kupce in trgovce, da se v prav velikem številu zberejo dne 14. junija na Antonovem sejmu, kakor tudi drugekrati na vseh določenih sejmih kozjanskih. Poskrbelo se tudi bo za tako zvano „sejmsko sv. mešo". V Kozjem, dne 8. junija 1897. Občinski zastop v Kozjem, V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih ohlastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali C dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali G dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. 20-20 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za birinance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenih SE „DUHOVNI VRTEC" ^ v V. natisu. Zraven lepili molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh se poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrez-kom s kopčo 95 kr. Sv. I>il*lllil. Poduk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4-50 gld. }{do PVe HneipPS^ If s ali kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. I d 0 o J CŽ 'OI G > O (M O p- • o ^ — >o O) o >o >N 1.VJ o? piá o «w §• £ „a o 55 d i> PI a> S Ö R '5=1 c « ¿ o. >o o f-i Fl* BS. 4) Vi e a Ö t> o f-t rS > d M O ° . a»« Oi >0 m i 4) cj -2 > £ a> co 1 • >i - J* • — «tí N rs O ^j-s Is = 5 © O — "O Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v ncprekosljivi kakovosti e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid .#« Y» SchmeUHer. Glavna x»lojca: VII/, Stiftgasse 19 llsaeiaj Podružnica : _ I., Graben 10. Naslov za telegrame: „ fJiMnntisc/iMteitller". 21 Bartosch-ev cement za zobe, da si lahko sam plombuje zobe. S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, in za varstvo proti zoboboln. ¡2MŠ" Cena 1 posodice 1 gld. Dobi se pri Jožefu Weis, (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlauben 27., U_1B kabor tudi v večini lelsar-n na Štajarnltem.