Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Uto VI. — Štev. 36.	Ljubljana, 1. septembra 1950
Izvod 4 din
3. septembra ii.Ho »»" TRBOUEUSKI RUDARJI
GOSPODARJI SVOJEGA RUDNIKA
List za Metom obračam po zgodovini črno dolino Trbovelj, dolina, kjer sta si celih HO lat stala ostro nasproti izkoriščevalska kapitalistična družba in množice brezpravnega proletariata. Trpka zgodovina nosi pečat velike in nemalokdaj tudi krvave borbe za goli obstanek, za večji kos kruha.
*
Ozka dolina med Bukovo goro in Spitz-bergom je bila zapuščena in nerodovitna.
konzumno društvo in konec tedna navadno ni dobil niti krajcarja od zasluženega denarja.
To strašno izkoriščanje delavcev ie končno moralo vzravnati upognjeni hrbet zasužnjenega človeka, Hlapec Jernej je začel terjati svojo pravicoI
Avgusta leta 1889.se je začelo. Trboveljski rudarji so zapustili delo. V strnjenih vrstah so korakali proti Trbovljam in zahtevali svojih pravic. Ne damo
Pogled na separacijo rudnika Trbovlje
Kmetje, lastniki teh pobočij, so tarnali, da v tej zemlji ničesar ne zraste. Neka črna. plast kamenja, pedenj pod prstjo, zadržuje rast korenin v globino in vsako žito prehitro dozori. Ljudje so jih pomilovali in skomigali z rameni, češ tako je ustvarjeno. Sele rokodelska »vandrov-ca« Thonhausen in Holuber, ki sta 1804. leta prišla tam nekje z Nemškega, sta se začela zanimati za to čudno kamenje, ki ni bilo ničesar drugega, kakor — premog.
Bogataš Maurer, kateremu sta zaupala to skrivnost, je že leta 1818 pripeljal v Trbovlje svoje ljudi in odprli so ^ prvi dnevni kop na Neži ter kmalu nato še na Dobrni in Limbergu, Delavci so se začeli zgrinjati iz vseh strani, tudi iz tujih de-žel, kjer so imeli delavcev že odveč. Nekaj let so kar dobro izhajali. Toda, ko so začeli v rudarska središča pritiskati osiromašeni bajtarji in ljudje, ki so prej živeli od prevozništva in domače obrti, se je tudi v Trbovljah spremenilo. Podjetniki so začeli priganjati delavce, terjali so od njih še večje žrtve, zahtevali so še več premoga, pri tem pa jim zniževali plače, posebno ženskam.
Procesije črnih postav so se utrujeno pomikale dan na dan po vijugastih poteh med grmičjem, proti Neži in Dobrni. Odhajali so na delo, oblečeni v grobe, črne in blatne obleke. Ženske se prav v ničemer niso razlikovale od moških. Od šestih zjutraj pa do šestih zvečer so zvenele lopate in peli krampi. Prekopavali so gore za tujce, omagovali od napora in jim ustvarjali milijone, da bi zaslužili svojih 80 krajcarjev za kruh in borno večerjo I
Življenje v zasilnih lesenih ali e kamenjem grajenih barakah, ki so bile zasilno postavljene brez kakršnega koli načrta, je postajalo nevzdržno. Tudi delavci brez družin so imeli nekakšne »domove«, toda bolj podobne hlevom, kakor stanovanjskim prostorom. Skupne kuhinje, ki so imele na eni strani zidu podolgovata z navadno železno tračnico ogra-1®na ognjišča so bile vse sajaste, zanemarjene in zapuščene. Ni čuda torej, da so ta žalostni kraj začeli imenovati črni
sel so kričali. Dajte nam živeti, kot se spodobi človeku, saj nismo živina! Zahtevali so povišanje plač in znižanje delovnika. Tri tedne so se dobro držali. Niti pretepanje, niti zapori in glad niso prisilili rudarjev, da bi klonili. Takratni časopisi so pisali: »V Celju so prenapolnjeni že vsi zapori; 408 oseb, mož, žena la otrok je zaprtih na dvorišču okrožnega sodišča. »Zločincem« so predložili predlog za »poravnavo«, da bodo izpuščeni iz celjskega »pisltra« — tako se namreč po domače pravi staremu in skrajno zanemarjenemu zaporu — če se zadovoljijo z 12% poviškom in gredo na delo ali pa fcodo sedeli dalje,«
Rudarj! so sicer po štirih tednih začeli prihajati zopet na delo, toda ta prvi boj ie postavil temelje novemu revolucionarnemu gibanju. Nesreče pri prevažanju premoga, zruški v jamah, lakota in socialno zatiranje nižjega, bolj ali manj razcapanega in neizobraženega ljudstva ter mnenje takratne narodne gospode, da spadajo »konji in delavci na cestišče«, je podžgalo vročo kri Trboveljčanov. Leta so potekala, z vsako stavko so iztrgali kapitalistom vsaj nekaj novih pravic. Leto 1923, leto velikih stavk na Slovenskem, leta 1934 in 1940 bodo za vedno ostala kot slaven spomenik bo.rbe delavskega razreda Trbovelj.
*
Kolone nemških fašistov so ^ vdrle v Trbovlje. Tiste tedne se je začela najbolj krvava zgodovina črnega revirja. Fašistično nasilje je rodilo odpor, Iskra revolucije je zanetila ogenj med rudarji. Okvare strojev, zruški v jamah in na desetine drugih sabotaž, so nemo, a prepričevalno odgovarjale na vse okrutnosti nemških pritepencev. S hitrim udarcem je imel sovražnik namen preplašiti napredne rudarje in zatreti revolucijo, ki je bila vsak dan vidnejša.
Med prvimi so odšli Keršič, Vresk in še drugi. Vsak dan jih je bilo manj v jamah. Kjer koli so bile raztresene slovenske brigade, vsepovsod si naletel na trboveljske rudarje. Nad 800 žrtev partizanske borbe in še večje število žrtev in-
revir,
•
Pripravljala se fe grozeča nevihta. Težki oblaki so viseli nad Trbovljami in dolgi bliski so preletavali sivino neba. Tudi Trbovlje same so pripravljale podobno nevihto. Čutiti je bilo da zori dan, ko bo izbruhnilo,
Razmere delavcev niso bile več člo-veške. Kopači so služili le po 80 kraj-carjev, drugi delavci pa celo P° 60. Še rudar Krasnik, ki ie delal že dolga leta Pri rudniku in vse težave pohlevno predal, ni mogel vzdržati. Imel je družino.
Ne, 12 urno delo, kadar se je turnus Menjaval, celo 24 ur skupaj, ne, tega ni ^ogel več zdržati, to je presegalo »e ves ^jeje! S pičlo mezdo, ki ni zadostovala Piti za osnovno hrano, je moral kupiti še olje za luč, za kar je potrošil 10 krajcarjev na dan, plačevati pa je moral še odstotke za rudniško skladnico. Toda to šs na vse. Rudniška blagajna je imela tudi »konzumno društvo«, pri katerem je vsak delavec moral kupovati živež in blago, ki je bilo večinoma preležano in 6la.be. Ves njegov zaslužek je romal v
ternacije, bo v večen, časten spomin na te krvave borbe. ^
Zimska ofenziva leta 1944 je bila ena naihujših. Stotine in stotine jih je odhajalo v partizane, ker je bilo nasilje vsak dan hujše. Toda nekateri med njimi so omagali. Zahrbtni poziv Nemcev naj se vrnejo na delo, in poslednji poizkus, napraviti zmedo med ljudnti je privabil nekatere neodločneže nazaj. Nemci so si meli roke, upali so, da bodo s tem dokončno razbili enotnost naše revolucije,
Takrat je zagrmelo na. vzhodnem obratu, Nihče ni vedel, kako se je zgodilo. Le rudar Ivan Skubic, ko je prišel iz •■šilita« domov in se olajšano vrgel rta posteljo, je zaupal svoji ženi: »Uspelo is Med izmenami sem nasekal podpornike in opozoril delavce naj zapustijo jamo. ko se delo znova začelo. Nobenih človeških žrtev ni bilo, Široko čelo se ie zrušilo v dolžini 12 metrov.« Z zadovoljnim. obrazom ie dostavil: »Šest tednov ne bodo odpeljali niti vozička premoga«
Nemci so zaigrali poslednjo karto.
V knjigi zgodovine se je začela nova stran življenja trboveljskih rudarjev. Trbovlje eo zasedli partizani, med katerimi so bili tudi trboveljski rudarji. Valj navdušenja, sreče in radosti je zajel vso dolino. Sproščeno ljudstvo si je dalo du-ška po tolikih letih. Vsepovsod vzkliki, vriskanje in petje.
Rudarji so zamenjali puške z lopatami. Obnovili eo skrajno izkoriščani rudnik, popravljali in gradili, Delovni polet je bil tolikšen, kakršnega v Trbovljah še niso poznali, Prvi petletni plan so navdušeno sprejeli in na številnih sestankih obljubljali Partiji in ljudski oblasti, da ji bodo zvesto stati ob strani v vseh težavah in naporih.
Kar eo obljubili, so izpolnili. Plan je bil vsako leto izvršen. Tekmovanje za višjo storilnost je od posameznikov prehajalo na ves kolektiv. Iz vrst stotine borcev za zgraditev socializma so zrasli heroji dela, Zagorišek, Petek, Ovnik in drugi. Zrasli so ljudje, ki so svojo petletno obveznost izpolnili že leto in pol in še več pred rokom. Rastli so udarniki, novatorji in racionalizatorji, Medtem ko je bilo v lanskem letu le 934 udarnikov, e e js njihovo število samo v letošnjem polletju dvignilo nad 1238,
Ljudska oblast jih je nagrajevala za njihova prizadevanja. To dokazuje tudi zunanje lice Trbovelj. Bivše vile ravnateljev in rudniške gospode so spremenjene v otroške jasli in stanovanja delavcev. Stanovanjski bloki najmoderneje urejeni, rastejo vzdolž ob cesti, na Limbergu pa stanuje v domače urejenih dvostanovanjskih hišicah 43 rudarskih družin. Lepo urejena rudniška restavracija in vrt, kjer
Član delavskega sveta Ivan Skubic
se rudarji lahko poveselijo, kantine ob izhodih iz jam, oskrbljene z vinom in drugimi malenkostmi, pričajo o prizadevanju naše ljudske oblasti, da bi izboljšali življenjske pogoje delavcem.
Težave, s katerimi se berimo zaradi izdajalske politike Sovjetske zveze, niso niti za las zavrle njihovega delovnega poleta, Budimpeštanskemu radiu, ki je pred letom dni trobil v svet, da rudarji v Trbovljah stavkajo in da umirajo od lakote, odgovarjajo z vedno večjimi delovnimi uspehi.
Delovni učinek se je v zadnjem letu močno povečal, Jamski učinek rudarja se je zvišal na 1,63 ton, v juliju pa so dosegli povprečje 1,73 tone, S tem so znižali proizvodne stroške pri toni za 40 dinarjev in dosegli do vključno julija 10 milijonov prihranka. Julijski plan so presegli za 6,5%, do 15. avgusta pa eo presegli mesečni plan za 17%, kar se še ni zgodilo v nobenem letu petletke. Tako veliki uspehi so bili možni le zaradi tega, ker večina rudarjev stopa po poti svojih velikih herojev. Najlepše pa so pokazali rudarji svojo veliko požrtvovalnost, ko so samo letos s prostovoljnim delom ob nedeljah nakopali za široko potrošnjo že 11.174 ton premoga.
Takim rudarjem ljudska oblast mora zaupati. Taki rudarji niso sposobni vihteti !e krampa in lopate, sposobni so tudi sami gospodariti.
To jim je ljudska oblast tudi priznala z novim zakonom o ustanovitvi delavskih svetov. Kakor blisk se je raznesla vest med ljudi: Rudarji bodo postali sami gospodarji rudnika! In zopet so se pojavila imena delavcev, ki v zgodovinski knjigi Trbovelj že blestijo: Skubic, Zagorišek, Koritnik in še 90 drugih bodo prvo leto kot zastopniki delavcev upravljali rudnik 29. avgusta so se zbrali in potrdili svoie zastopnike — 3. septembra 1950 pa bedo trboveljski rudarji, ki so v dolgih letih prelili toliko krvi za ta dan, postali gospodarji svojega rudnika.
Vpis ljudskega posojila
je odraz državljanske zavesti in predanosti naših delovnih ljudi
Danes začenjamo z vpisom drugega ljudskega posojila, čeprav bo vpisovanje trajalo do 20. septembra, se pred vse naše delovne ljudi kot zavedne člane socialistične domovine postavlja naloga, da z vpisovanjem posojila ne bomo odlašali, ampak bomo, kakor vselej doslej, le v prvih dneh storili svojo veliko državljansko dolžnost in vpisali čim več.
Priprave za vpis posojila so bile doslej skoraj po vseh krajih, okrajih, po tovarnah in ustanovah, med kmeti in zadružniki temeljito izvedene. Številni kolektivi pa tudi posamezniki so sprejeli lepe obveznosti, ki dokazujejo, kako veliko je zaupanje naših delovnih množic do svoje Partije. Toda zgrešeno bi bilo, če bi sedaj, ko se vpis začenja, mislili, da je vpis ljudskega posojila le še stvar vpisnih komisij, ki bodo z današnjim dnom začele svoje delo■ Kakor doslej, bo tudi v teh dneh naloga nas vseh, zlasti pa sirftikalnik, frontmh in drugih množičnih organizacij, da v lesnem stiku z vsakim posameznikom pojasnjujemo pomen drugega ljudskega posojila, ki se bistveno razlikuje od posojil kapitalističnih držav.
Naše posojilo je po svojem značaju in tudi po cilju in namenu drugačno od posojil, katera je nekoč razpisovala kapitalistična Jugoslavija. To izhaja že iz same in temeljite družbeno gospodarske spremembe naše države. Medtem ko so se posojila v stari Jugoslaviji razpisovala za »ozdravljenje« kapitalističnega gospodarstva in so koristi takšnih posojil izvlekle v prvi vrsti razne kapitalistične družbe, država sama pa je bredla v vedno hujše gospodarske težave, je ljudsko posojilo v socialistični državi namenjeno za produktivne namene, to se pravi, da se bodo ta sredstva ljudskega posojila uporabila za graditev novih tovarn, hi-drocentral, stanovanjskih zgradb itd., kar končno pomeni, da bo ljudsko posojilo služilo dejansko okrepitvi našega gospodarstva in koristim delovnih množic. Zato je naše ljudsko posojilo lahko postavljeno tudi na široko množično osnovo, zato to posojilo vpisujejo množice delovnih ljudi, dočim v stari kapitalistični Jugoslaviji, ki je imela v vsem času svojega obstoja vsega 36 posojil, ni tek posojil vpisovalo delovno ljudstvo, ampak pretežno le tuji in nekaj domačih kapitalistov. To je tudi razumljivo, zakaj je bilo tako. Kapitalistična Jugoslavija se ni upala obračati za posojilo do delovnih ljudi, ker je vedela, da ne bo našla razumevanja pri delovnih množicah, katerim tudi mi ničesar nudila. Z zmago ljudske revolucije, s korenito spremembo, ki je nastala s tem, da so proizvajalna sredstva prešla v roke ljudskih množic,
pa se je bistveno spremenil tudi ta odnos.
Danes, ko bomo začeti z vpisom drugega ljudskega posojila, teh dejstev ne smemo prezreti, pozabiti pa tudi ne smemo, da ima vpis drugega ljudskega posojila tudi velik političen pomen. Z njim bomo še enkrat dokazali svojo veliko ljubezen in socialistično zavest do no-ve Jugoslavije, kar bo mogočen odgovor in udarec v obraz vsem klevetnikom naše Partije.
Zato je naše geslo: Vse sile za to, da bomo že v prvih dneh dosegli čim večji vpis in naj ne bo nikogar, ki ne bi imel obveznice drugega ljudskega posojila!
*
Delo naših aktivistov e e bo zato v teh dneh še povečalo. Kar najbolj bodo morali stati ob strani komisijam, ki bodo morale opraviti odgovorno in težko nalogo. S povečanim propagandnim in agitacijskim delom bodo morali skrbeti, da bo vpis čimbolj množičen in da se bo odvijal brez zastojev. Člani vpisnih komisij bodo morali zato pojasnjevati vse morebitne nejasnosti, ki bi nastale na vpisnih mestih pri vpisovanju ljudskega posojila. Skrbeti1 bodo morali tudi za pravočasno odpravljanje napak, v kolikor bi se pojavile pri vpisnih komisijah, če pa tega ne bi mogli opraviti sami, pa bp4o morali javljati takšne primere višjim vpisnim komisijam.JSaradi tega je treba, da določeno število članov komisij (okrajnih, oblastnih in republiških) redno obiskuje posebno tista vpisna mesta, pri katerih se bo pri evidenci o poteku vpisovanja pokazalo, da vpisovanje ne dosega predvidenih zneskov ali se na drug naSn signalizirajo nepravilnosti o delu vpisnih mest ali komisij.
Z vpisovanjem ljudskega posojila pa delo sindikalnih, frontnih in ostalih množičnih organizacij še ne bo zaključeno. Skrbeti bodo morale, da bo plačevanje obrokov potekalo v redu, hkrati pa bodo morale zagotoviti, da bodo banke redno in točno dobivale obračun za vse plačane zneske ter obračune prevzetih in izdanih obveznic in da bo dosežena točna evidenca o vpisu posojil'.
Od pravilnega pojasnjevanja političnega in ekonomskega -pomena bo odvisno, ali bo vsota treh milijard, ki je preti-videna za vpis, pravočasno vpisana, od tega dela pa bo tudi odvisno, za koliko bo vpis presežen, kakšen bo odziv in sodelovanje mhožic pri vpisu in v koliko bo ta vpis še večji od onega pri prvem posojilu. Uspeh vpisovanja ljudskega posojila bo predvsem odvisen od požrtvovalnosti članov množičnih organizacij, ki naj z intenzivnim političnim delom vsestransko pripomorejo, da bodo obveznosti sprejete za to posojilo, znatno presežene.
Zelcznitsril Ichmnielo za ilm tečil
Sindikalne organizacije železničarjev so na območju ljubljanske in šentpetrske direkcije razvile živahno širše medsebojno temkovanje za čimvečji vpis ljudskega posojila.
Na pobudo partijske in sindikalne organizacije, so ob pomoči uprave, pred kratkem sklicali v večjih centrih — Mariboru, Ljubljani, Celju, Gorici, Divači itd. konference, na katerih so obravnavali razen problemov plana in priprav za volitve delavskih svetov, tudi vpis drugega ljudskega posojila.
Da bi bilo tekmovanje čimbolje organizirano, so celotno področje obeh direkcij razdelili na 15 tekmovalnih odsekov; vsak zajema vse službe in edinice na svojem področju. Dosedanji podatki dokazujejo, da je imelo tekmovanje velik odmev, saj znašajo celotne obveznosti obeh direkcij nad 15,000.000 din, 50% vseh edi-nic pa je zajelo že 100% vse člane za vpis. Med najboljšimi je do sedaj tekmovalni center Kranj, kjer se je obvezalo 97% vseh članov kolektivov za vpis, po povprečju obveznosti na posameznika pa so najboljši odseki Dravograd, kjer znaša povpreček 1.133 din. Najboljša je do sedaj postaja Jarše, s povprečjem ha vpisnika 1.714 din. Od celotnega števila članov kolektivov je sprejelo obveznosti za vpis
vpis posolila
posojila po posameznih odsekih v Gorici 92%, v Celju 90%, v Grosuplju 83%, med tem ko na Jesenicah šele 50% članov. V mariborskem vozlišču 89%, v ljubljanskem pa 76%, itd V delavnici Maribor so se obvezali za 2,160.000 din, v ljubljanskem vozlišču 4,301.500 din, v mariborskem nad 2,000.000 din, v železniški direkciji pa 418700 din. V tekmovalnih odsekih so se obvezali v Gorici" za
1.086.000	din, v Zidanem mostu nad
780.000	din, v Pazinu 244.000 din itd. V kolektivih ljubljanskega vozlišča t. j. Elek-trodeiavnica. Mostovna in Signalna delavnica, so vsi člani sprejeli obveznosti za vpis, njim pa sledi dolga vrsta postaj. Med posamezniki so največ vpisali Zaletel Ivan, ključavničar v kurilnici Ljubljana,
8.000	din, Cankar Franc, pepelar v kurilnici 7.000 din, strojevodja Gladek v go-riški kurilnici 6.000 din itd.
Podobno tekmovanje se razvija tudi pri sindikalnih kolektivih Ministrstva za lokalni promet, ki so pred kratkim napovedali tekmovanje sindikalnim kolektivom na železnici in PTT, za čimboljši vpis posojila, računano povprečno na posameznika, čimvečjo udeležbo pri vpisu in pomoč pri delu za vpis na vasi.
VSAKA OBVEZNICA LJUDSKEGA POSOJILA je korak bliže K URESNIČENJU SOCIALIZMA
V Dolnji Lendavi se dviga vsak dan ceč nafinm _	- pridobivamo vedno
več nafte za naše potrebe
iugoslavifa ni fašistična država
je izjavila skupina francoskih kovinarjev, ko je odhajala iz Ljubljane
S pravilnim razmeščanjem delovne site
Konec prejšnjega tedna se je skozi Ljubljano vračali v svojo domovino
skupina šestnajstih francoskih kovinarjev iz Pariza in okolice, ki so tri tedne preživeli v Jugoslaviji in v tem času obiskali vrsto tovarn, gradbišč, kmečkih delovnih Zadrug in državnih posestev.
Pred njihovim odhodom v domovino je Glavni odbor ZS Slovenije v klubski sobi Doma sindikatov pripravil krajšo tiskovno konferenco, katero je vodil Slan predsedstva Glavnega odbora ZS Slovenije tov. Roman Albreht, ki je uvodoma pozdravil goste in jim želel, da bi vtise, ki so si jih nabrali, ponesli med francoski proletariat in mu tolmačili vse. kar so videli in se na lastne oči prepričali.
Vodja skupine Domoat Rene je kot prvi podal nekaj svojih osebnih vtisov in misli ter povedal, da so v skupini v glavnem delavci-borci, ki so se za resnico, za kakršno se bori Titova Jugoslavija. borili že v Franciji. Zato so sedaj prišli v Jugoslavijo, da na lastne oči vidijo, kako Jugoslavija gradi socializem, ker se bodo tako na podlagi zbranih izkušenj lahko še uspešneje borili za resnico in pravico. Ob zaključku je v imenu vseh prečital skupno izjavo, v kateri je med drugim rečeno:
»Francoski delavci so se prepričali, da so laži vse vesti, ki jih širi Inform-biro o Jugoslaviji, češ da je Jugoslavija postala fašistična državai in podobno. Kljub težavam, ki jih ima danes jugoslovanski delavski razred je povsod ridno, da gradijo v Jugoslaviji socializem in da si Komunistična partija Jugoslavije prizadeva, da dvigne življenjsko raven delovnega ljudstva. Poseben vtis so na francoske delavce
Tj e p o urejeni
napravili delavski sveti in ukrepi, s katerimi prevzemajo delavci tovarne v
svojo upravo.«
Na koncu izjave je rečeno: »Naša proletarska dolžnost zahteva, da govorimo o pravičnosti vaše borbe in o naporih, katere tako junaško prenašajo jugoslovanski narodi.«
Po tej izjavi so še nekateri člani delegacije posegli v diskusijo, pripovedovali svoje vtise in spraševali o ureditvi naše države. Na vsa vprašanja je odgovor j al tov. Albreht in jim tolmačil našo stvarnost. Na koncu konference so pariški delavci obljubili, da bodo vse te bogate izkušnje, ki so si tih nabrali v Jugoslaviji, tolmačili svojim delovnim tovarišem in jim priporočili, cTa si še oni ogledajo, kako Jugoslavija gradi socializem. V zvezi s tem so iznesli h ek a j predlogov, k n ko bi se sodelovanje in vezi med jugoslovanskim in francoskim delovnim ljudstvom še bol j poglobile,
Adenauerjev načrt za oborožitev Nemčije
Zapadno nemški kancelar Adenauer je predstavnikom parlamentarnih skupin vladne stranke in predsedniku socialdemokratske stranke Schumacherju predložil načrt za ponovno oborožitev Nemčije. Načrt predvideva v glavnem ustanovitev petih zapadnonemških divizij, in sicer treh tankovskih, ene pešadijeke in eno protiavionske.
Temu načrtu se je uprl dr. Schumacher, ki smatra, da je ponovna oborožitev zaenkrat preuranjena, ker bi pač takšna vojska ne bila sposobna zagotoviti uspešne obrambe Nemčije. Zato je Schumacher zahteval, da se povečajo le okupacijske čete, ki bi bile kos upreti se kakršnemu koli napadu.
iuBastomilti paviimo na itlalle® eeieietmn
vzbtija veliko pozornost obiskovalcev
26. avgusta se je začel v Trstu mednarodni velesejem, na katerem je zastopana tudi Jugoslavija s svojimi proizvodi kemične in živilske industrije, preciznim orodjem, usnjarskimi ter umetnimi ljudskimi izdelki. Zlasti veliko je zanimanje za proizvode jugoslovanske težke industrije kot za izdelke iz tovarne »Ivo-Lola Ribar« iz Železnika, za poljedelske stroje in izdelke lesne industrije. Obiskovalci se izražajo o našem paviljonu, da je eden izmed najbolje urejenih.
Kinoprojektorji, izdelani v kranjski tovarni »Iskra«, so vzbudili pozornost elektroinženiriev, ki pravijo, da lahko ti kinoprojektorji konkurirajo s proizvodi največjih tovarn zapada.
Italijansko časopisje in to celo reakcionarno, ni moglo drugače, kot priznati, da jugoslovanski paviljon na velesejmu nazorno prikazuje izgradnjo in velike možnosti za vsestranski razvoj Jugoslavije.
ENOTNI SINDIKATI ISTRSKEGA
OKRAJA SO SE PRIKLJUČILI SLOVENSKO-ITALIJANSKI ANTIFAŠISTIČNI ZVEZI
V	Kopru se je prejšnji teden vršil plenum Enotnih sindikatov istrskega okraja, ki je pozdravil pobudo okrožnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične zveze, da se Enotni sindikati istrskega okraja priključijo tej zvezi. Na ta način bi Slovensko-italijanska antifašistična zveza dobila širši pomen in vlogo pri graditvi socializma.
V	resoluciji, ki je bila sprejeta na plenumu, je v zvezi s tem med drugim rečeno:
»Okrožni odbor Enotnih sindikatov istrskega okraja pozdravlja pobudo vodstva Slovensko-italijanske antifašistične zveze in je sklenil, da se Enotni sindikati istrskega okraja priključijo
Slovensko-italijanski antifašistični zvezi. Z vstopom v Slovensko-italijansko antifašistična zvezo — je rečeno v resoluciji — naša sindikalna organizacija ne izgublja značaja dela v podjetjih in ustanovah in svojih prejšnjih nalog, ki jih ima v borbi za zgraditev socializma.«
P o s v e I ii
Po poročilu Mednarodne organizacije dela v Ženevi je brezposelnost na svetu letos večja, lrakor je bila lansko leto. Brezposelnost se je povečala v Angliji, Franclji, Zapadnl Nemčiji, Kanadi, Avstriji, Norvečkl, Švici. Indiji, Pakistanu, Japonski ln Južni Afriki, Zmanjšala pa sc je v ZDA. Belgiji, Danski, v Izraelu ln Novi Zelandiji.
*
Nameščenci glavne tržaške bolnišnice so Izvedli dveurno stavko v znak protesta, ker anglo-amerlška vojaška uprava ni hotela zvišati njihovih prejemkov. Nameščenci zahtevajo, da se njihovi prejemki, ki znašajo 26 do 32.000 lir zvišajo za 15V» ln napovedujejo, da bodo Izvedli enodnevno stavko, če njihovim zahtevam ne bodo v prihodnjih dneh ugodili.
POPRAVEK
V prejšnji številki »Delavske enotnosti« je na prvi strani pod naslovom »Najboljši, zaslužni im pohvaljeni kolektivi« bilo v skupini republiških zaslužnih kolektivov pomotoma navedeno »Vinogradniško podjetje rpri Kapeli«, namesto pravilno: — Vinogradniško podjetje Radgona — Kapela (65.000 dinarjev).
Prav taJko je bilo med pohval jenimi kolektivi navedeno »Živinorejsko kmetijsko gospodarstvo v Črncih, namesto pravilno: — živinorejsko kmetijsko gospodarstvo Apače—črnci.
Borba za znižanje proizvodnih stroškov je stalna in načrtna naloga vseh podjetij. To je tesno povezano z vprašanjem delovne sile. Z znižanjem števila neproduktivnih delavcev in administrativnih uslužbencev, kakor tudi vračanje v proizvodnjo enega dela delavcev, ki so bili iz katerih koli razlogov premeščeni iz proizvodnje v administracijo, se bodo pocenili stroški proizvodnje. Zato je treba takoj v okviru predvidenih planskih kvot, začeti s pravilnim razmeščanjem viškov delovne sile. To je tembolj nujno, ker se višek delovne šile skriva večinoma v lokalnih podjetjih in v administraciji, medtem ko ključne gospodarske panoge, od katerih je odvisna industrializacija in elektrifikacija naše države, nimajo dovolj potrebne delovne sile. K temu je v veliki meri prispevalo tudi partikularistično pojmovanje lokalnih organov dela, ki s® omogočali kopičenje delovne sile v posameznih lokalnih podjetjih. O tem najbolje priča analiza vključevanja delovne sile v prvem polletju leta 1949. Plan za zvezna podjetja je bil izpolnjen z 42,7%, plan vključevanja delovne sile v lokalna podjetja pa s 145 %. Leta 1950 se je stanje popravilo, tako da je plan vključevanja delovne sile v zvezne resore dosežen s 40,2%, v lokalnem gospodarstvu pa z 79%.
Eden glavnih vzrokov pomanjkanja delovne sile in podražitev proizvodnih stroškov je prikrivanje delovne sile v
bomo znižali proizvodne stroške
administrativnem aparatu, kar je lahko razvidno iz strukture zaposlenega osebja.
Če analiziramo posamezne gospodarske panoge pred vojno in danes, vidimo veliko nesorazmerje strukture zaposlenega osebja. Tako je bilo n. pr. v lesni industriji pred vojno vsega 6,41% administrativnega osebja, 2,71% inženir-sko-tehničnega in pomožnega osebja. 90,8% pa delavcev. Danes pa je v tej gospodarski panogi 4,9 % pomožnega osebja, 3,75% administrativnega, 2,83% inženirsko-tehničnega, okoli 1% učencev v gospodarstvu, 85,32% pa delavcev. V kemični industriji je bilo inženirsko-teh-ničnega 5,18%, administrativnega osebja 10,17%, 84,65% pa delavcev. Leta 1950 je v tej panogi 8,23% inženirsko-tehnič-nega osebja, 23,49% administrativnega, 11,19% pomožnega osebja, 5% učencev v gospodarstvu, ostalo pa odpade na kvalificirane, polkvalificirane in nekvalificirane delavce v proizvodnji. Zaradi tega je treba takoj in v naslednjih mesecih četrtega četrtletja začeti z zniževanjem svot delovne sile. Pri zniževanju kvote delovne sile, se je treba predvsem boriti za znižanje administrativnega aparata, pomožnega osebja in neproduktivnih delavčevi kurirjev, čistilk in podobno). Treba je vzeti razmerje, da bo na 100 zaposlenih delavcev v proizvodnji 6 do 10% neproduktivnih delav-
UH $6 absolventi strokovnih Sol pravilno zaposleni
Velika borba, ki jo danes bojujemo za izvedbo petletnega plana, je tudi borba za vzgojo novih kadrov. Vzgojiti moramo nove, mlade, revolucionarne kadre, politično zavedne graditelje socializma.
V	tej borbi je prav posebno važen problem vzgoje srednjih strokovnih kadrov, ki jih moramo v prvi petletki v vsej Jugoslaviji vzgojiti 90.000,
V	proizvodnji moramo absolventa-prl-pravnika dodeliti dobremu strokovnjaku, ki ga mora pri delu učiti, pregledovati njegovo delo, ugotavljati njegove napake in ga na te tudi opozarjati. Nikdar pa ne smemo novinca-pripravnika pri delu pustiti samega sebi z izgovorom, da nimamo časa. T-alto je n. pr. gradbenemu inženirju v operativi treba dodeliti 2 do 3 tehnike-pripravnike, da jih v dobi dveh let vpelje v praktično delo. Šele nato bo tehnik, ki ima zanimanje za stroko, lahko postil sposoben in samostojen za delo. Zavedati se moramo, da so se morali tudi starejši kadri v pripravniški dobi učiti in da noben tehnik inženir itd. ni prišel iz šole v vseh ozirih pečen strokovnjak.
V	šoli se vrši pouk sistematično. Vsak predmet mora biti. zaključena organska celota, kjer se mora dijaku prikazati vsak predmet cd -najelementarnejših začetkov do zaključene celote. Prav tako morajo vsi predmeti tvoriti kompleksno celoto. Le na ta način dobi dijak solidno in pregledno osnovo za nadaljnje delo v praksi
Način dela v proizvodnji pa je drugačen. V operativi dobi mlad inženir ali tehnik nalog reševati probleme, ki so sestavljeni iz podrobnosti, ki se jih je v šoli učil pri posameznih predmetih. To delo pa dela začetniku težave, ker se takoj pri delu ne znajde, čeprav v bistvu panogo obvlada.
Pripravniška doba v operativi ima namen, da v dobi dveh let še nadalje vzgaja absolvente v podjetju, in sicer v specializaciji, za katero se je odločil v šoli, tako da ee bo seznanil z vsemi važnimi potankostmi del. Na primer gradbeni tehnik z organizacijo podjetja, gradbenim . poslovanjem, normami, analizo cen, risanjem detajlov, manjšimi statični-
mi računi, gradbenimi predpisi ter zakoni itd.
V operativi delajo v tem pogledu marsikje tudi napake, ker absolvente zaposlujejo tako, da sploh ne pridejo na delo, za katero so se šolali. Včasih jih zaposlujejo tudi samo administrativno, ali pa jim nalagajo pretežke naloge, katerih po svoji teoretični izobrazbi ne zmorejo. Prav nič se ne smejo začuditi, če dobi novo pečeni absolvent, ki se je šolal v arhitektonski smeri, naloge, ki bi jih dejansko moral vršiti geometer. Res, da se v zadnjem letniku uči dijak najnujnejše osnove praktične geodezije, vendar le toliko, kolikor jo potrebuje pri visokih gradnjah. Drugi primer: absolvent gradbenega tehnikuma je kmalu po prihodu v operativo dobil nalogo, da pripravi statične račune in armaturne načrte za industrijsko dvorano z žerjavovo progo. Razumljivo je, da je reševanje takih nalog za novinca pretežko, Poleg tega moramo poudariti tudi važno dejstvo, da prihajajo danes v operativo zelo mladi tehniki, stari komaj 17 let. Tak absolvent je premlad, da bi se mu smele nalagati težke naloge. Zato je pravilno, da se bo v bodoče za sprejem v srednje strokovne šole zahtevala nižja gimnazija s štirimi razredi in nižjim tečajnim izpitom in da se je šolanje na tehnikumu podaljšalo na štiri leta. V bodoče moramo stremeti, da se bo študij na tehnikumu razširil na pet let Le tako bo šola lahko poslala v operativo strokovno dobre in zrele absolvente.
Pravilno bi bilo, da bi podjetja pošiljala šolam svoja mnenja o pomanjkljivi strokovni usposobljenosti absolventov in predloge za izboljšanje dela na šolah.
Po dveh letih v operativi mora absolvent visoke, srednje in nižje šole opraviti strokovni izpit in prav to pokaže, ali je v šoli pridobljeno znanje pravilno uporabljal in prilagodil praktičnemu delu v operativi. Pri strokovnih izpitih opazimo, da so marsikje pripravniki nepravilno zaposleni, ker ne znajo samostojno izvršiti nalog, ki jih predvideva pravilnik za polaganje strokovnih izpitov.
Potrebno bi bilo, da se tudi sindikalne podružnice in delavski sveti zavzamejo v podjetjih za to, da bodo pripravniki v operativi pravilno zaposleni, ker le tako bomo lahko vzgojili res kvalitetne kadre, — V,
Pk
člmveč bo vpisnikov, toliko večji bo uspeh ljudskega posojila!
cev, skupno z administrativnim osebjem. Na ta način si bodo zagotovila delovno silo prioritetna podjetja, onemogočilo se bo birokratično poslovanje administrativnega aparata in plan delovne sile se bo vskladil s planom plačilnega blagovnega fonda.
Večina naših gospodarskih podjetij ima preveč administrativnega osebja. Če n. pr. vzporedimo dve podjetji črne metalurgije, bomo videli ogromno nesorazmerje. Na Jesenicah je od števila zaposlenega osebja 0,45% inženirjev, 5,91% tehničnega osebja, 5,71% administrativnega osebja in 1,56% pomožnega osebja. Poleg tega išče ta železarna šest novih uslužbenskih mest. V železarni Zenica je 5,91 % inženirjev, 2,7% tehničnega osebja, 3,35% administrativnega in 0,69% pomožnega osebja, kar pomeni, da imajo Jesenice 50% več inženirskega, administrativnega, tehničnega in pomožnega osebja kot Zenica.
V podjetjih, kjer je več neproduktivnih delavcev, je delovna disciplina uslužbencev slaba, povprečni delovni učinek pa nizek zaradi nezadostne strokovne moči, premajhnega prizadevanja 'uslužbencev za strokpvno usposabljanje, pa tudi zaradi previsokega števila uslužbencev. Izkušnja dokazuje, da so v podjetju z manjšim številom neproizvodnega osebja, uslužbenci dosegli večje strokovne kvalifikacije in da so bolj racionalno izkoriščeni.
Naša trgovina ima prav tako v delovnem odnosu veliko preveč uslužbencev. Skoraj v vseh naših trgovinah in prodajalnah je blagovni promet precej nizek, ker se nabavlja,lei in ostali uslužbenci zelo malo brigajo za nabavo posameznih predmetov. Zato je po naših trgovinah reveč delavcev in to večinoma mladih, i so se usposobili na tečajih m niso racionalno izkoriščeni Takšno osebje se lahko brez težav prekvalificira.
Zato bi bila naloga vseh gospodarskih vodstev, da takoj začno pravilno razmeščati višek delovne sile. Ob tej priliki je treba izvesti vse organizacijske priprave in v vsakem podjetju ustanoviti komisijo za razmestitev viška delovne sile, v podjetjih, ki imajo premalo delovne sile, pa je treba ustanoviti komisijo za sprejem novih delavcev. Te komisije bi imele nalogo preprečiti vsako odpuščanje starih delavcev, ki so s svojim, dolgoletnim delovnim stažem dosegli razmeroma visoke kvalifikacije .
Komisije morajo prav tako odločno preprečiti vsak poizkus odpuščanja nosečih žena, invalidov in bolnih, kakor se je to dogajalo pri aprilskem razmeščanju viškov delovne sile. Mišljenje posameznih voditeljev, da je treba odpustiti posamezne starejše uslužbence, zaradi slabe politične aktivnosti in zadržati politično aktivnejše, torej mlajše brez zadostne strokovnosti, ‘je nepravilen, ker je’ splošno znano, da je dosti primerov, ko stari uslužbenci zavestno izpolnjujejo svoje naloge na svojem delovnem mestu. Poleg tega je možnost, da se mlajši uslužbenci, posebni moški, lahko tudi prekvalificirajo in vključijo v proizvodnjo. Pri razmeščanju viška delovne sile je treba pretresti kvalifikacije in strokovnost vsakega delavca, ki pride v poštev za razmestitev, možnosti njegove zaposlitve na nekem drugem delovnem mestu in možnost vrnitve na vas.
Pri razmeščanju viška delovne sile se morajo organi dela, posebno pa uprave za delovno silo boriti za čuvanje delovnopravnih predpisov.
Odpuščenim uslužbencem, ki se iz katerih koli razlogov trenutno ne morejo zaposliti, je treba brezpogojno zagotoviti plačo in živilsko nakaznico za september, podjetja pa jim moraio omogočiti zaposlitev na drugem delovnem mestu.
Od pomoči okrajnih komisij za razmestitev viška delovne sile, kakor tudi koordinacijskih komisij je odvisno, ali bo naše gospodarstvo dobilo potrebno delovno silo, ali bodo delavci pravilno razmeščeni in ali bomo dosegli zaželeni cilj znižanja proizvodnih stroškov, J. J.
■■Bseee*»»8»en««eeEee»eoeeaa»ee«»eEeo«eeseB»«SEe«BS»BesB««seB»aeeweesE«ii0ES»eEse»«*ii3aeiia«,a»B«Feee*Ba»e«Beiie*eei»«ieiiaiie ■aniiii«*o«it»aaqo«*iiq»ao«:BaB«BonsaBBi:BBBB«BBano»BiBa»a«Ba
S 1 septembrom se začne drugo enomesečno republiško tekmovanje v tekstilni industriji, ki se bo vršilo pod geslom: »Predčasno izpolniti plan tretjega trimesečja.«
Na podlagi dosedanjih izkušenj, predvsem pa na podlagi turnirskega tekmovanja v juniju t. 1. začenjajo kolektivi kot celote s tekmovanjem, ki naj odpravi vse pomanjkljivosti ali eventualne nepravilnosti, ki jih je bilo opaziti in ki so zadrževale še večje uspehe tekmovanja delavcev, predanih ljudstvu, Partiji in Titu.
Ni dvoma, da je bilo prvo republiško turnirsko tekmovanje proizvodnih brigad v tekstilni industriji povsem nekaj novega in da je bilo zaradi tega že vnaprej pričakovati izpopolnitve. Pri vsakem tekmovanju, ki ima namen dvigniti storilnost dela, je najtežje in najodgovornejše ocenjevanje, ker je ocenjevanje važen političen, moralni in materialni pogoj za nadaljnjo tekmovanje. Turnirski način tekmovanja ima poleg ostalih vrlin prav to posebnost, da zahteva vsakodnevno ocenjevanje brigad ali posameznih delavcev na zelo enostaven način. Ker je ocenjevanje med brigadami različnih podjetij lahko krivično z ozirom na različno postavljen plan, zato je bil izdelan tako zvani redukcijski diagram, s katerim določimo vrstni red uspehov brigad, ki ne upošteva samo odstotka preseganja norm pri ustrezajoči kvaliteti proizvoda, ampak tudi odstotek izkoriščanja stroja.
Nadalje se je opazilo, da so v nekaterih podjetjih »lorsirali« le najboljše posamezne brigade, l:i so tekmovale v republiškem merilu, ostalim brigadam pa niso posvečali nobene pozornosti, kar e ne samo nepravilno, temveč celo škodljivo. To ■c je dogajalo predvsem v tistih kolektivih, kjer liso tekmovale brigade v notranjosti delovnega kolektiva.
K odstranitvi te napake je pripomogel tovariš 11 e g n a r. obrafovodja tkalnic A1TT, ki je dal za-nisel za kategorizacijo delovnih brigad v 5 skupin j in sicer tako. da pridejo brigade z ozirom na najboljše doseganje plana (od 120% dalje) v prvo ka- I
tegorijo, ostale brigade v drugo, tretjo in četrto, brigade ki plana ne dosegajo pa pridejo v peto kategorijo. Praksa je pokazala, da je največ takšnih brigad, ki pridejo v četrto in peto skupino. Tako je bilo v času pred kategorizacijo brigad v MTT 60% brigad pod planom, dočim se je s tekmovanjem brigad za prehod v višjo kategorijo, znižal odstotek na 25. Navedeni primer dovolj jasno dokazuje, da ni dovolj, da vodimo evidenco in skrb samo za že poznane proizvodne brigade, temveč je težišče vsega dela v tem, kako dvigniti tiste brigade, ki plan komaj ali sploh ne dosegajo. S pravilnim nagrajevanjem zmagovalcev turnirskega tekmovanja v posameznih kategorijah je dosežena še večja množičnost tekmovanja in pomeni važno dopolnitev turnirskega tekmovanja. S kategorizacijo brigad in uvedbo nagrajevanja tudi tistih brigad, ki so zaradi svojega strokovnega znanja slabše od ostalih brigad (kategorij) se materialno in moralno zainteresira slabše brigade, da se borijo za boljša mesta.
Septembra bo odpadlo vsako izgovarjanje, da se morajo najboljše brigade bolje oskrbovati s surovinami, kakor ostale brigade, ker imajo vse naše predilnice do konca t. 1. dovolj kakovostnih surovin, zato je tem bolj važno vprašanje kakovosti izdelkov, ki je odvisna le od pravilnih organizacijskih tekmovalnih prijemov delavcev in strokovnega tehničnega oseb.jp.
Podcenjevali bi napore kolektivov, če bi smatrali, da junijsko tekmovanje ni dalo pričakovanih uspehov v okviru republiške tekstilne industrije Slovenije. S prvim republiškim turnirskim tekmovanjem za naziv najboljše predilniške in tkalske brigade je bilo prihranjenega cca 3 milijone din, poleg tega pa je služilo za primer dobro organiziranega tekmovanja ostalim gospodarskim panogam Jugoslavije. Izredna tekmovalna razgibanost,
ki je bila junija v tekstilnih kolektivih Slovenije, se je v juliju in avgustu nadaljevala v internem tekmovanju. Vendar se je opazilo, da so se »oddahnili« v nekaterih kolektivih in to predvsem v kranjskem tekstilnem bazenu, zato je izpolnjevanje plana v tretjem trimesečju znatno boljše v štajerskem bazenu, ki stalno tekmuje.
S takšnimi izkušnjami so se odločili tekstilci Slovenije, da izvedejo v zadnjem mesecu tega trimesečja republiško tekmovanje, v katerem se bo določilo najboljšo brigado v predilnici in tkalnici Slovenije, ob koncu tekmovanja pa se bo ocenilo, komu pripada naziv najboljši delavec na posameznem delovnem mestu v tekstilni industriji Slovenije n. pr. najboljša predilka. navijalka osnove ali votka, snovalka, vckvalka, tkalka itd. Prav tako bodo septembra tekstilni kolektivi tekmovali kot celota. Na podlagi odstotka izkoriščanja strojev, proizvodnosti deia, kakovosti in delovne discipline se bo določil najboljši delovni kolektiv ob zaključku tretjega trimesečja.
Že iz uavedenega je razvidno, da se tekstilci pripravljajo na najbolj množična tekmovanja in to prav v času, ko je treba storiti vse za čimboljše izpolnjevanje trimesečnega plana, ter tako zagotoviti preseg letnega plana.
V čem se razlikuje drugo republiško tekmovanje od prvega? Pred vsem v načinu ocenjevanja, ki se ne bo vršilo po turnirskem načinu ocenjevanja, to je v seštevanju zmag (točk) ampak v izpolnjevanju mesečne kumulativne izpolnitve plana. Ta način so smatrali delovni kolektiv za najbolj primeren način ocenjevanja med kolektivi, kar je razvidno iz naslednjega primera: Brigada štev. 1., ki je tekmovala z brigado štev. 2, je izpolnila plan 105%, druga brigada pa 102%, naslednji dan je zmagala prva brigada s 104% proti 103%, tretji dan 95% proti 101%, četrti dan sta obe
brigadi izpolnili plan 100%, peti dan pa je prva brigada ^ izpolnila plan 101%, druga brigada pa 100%. V takem primeru bi po turnirskem ocenjevanju prejela prva brigada 3,5 točke (zmaga), druga brigada pa 1,5 točke. V izpolnjevanju plana je bila prva brigada slabša od druge brigade, ki je izpolnila plan 103%, proti prvi brigadi, ki je izpolnila plan 101%. Zato bodo vsa tekstilna podjetja javljala republiški komisiji tri brigade, ki so dotični dan najbolje izpolnile mesečno kumuiativo, poleg tega pa bodo podali tudi potrebno obrazložitev, na kakšnem odstotku izkoriščanja strojev je bil postavljen plan za imenovano brigado.
Na podlagi dobljenih poročil bo ocenjevalna komisija dnevno objavljala vrstni red najboljših brigad po časopisju in radiu. Sindikalne organizacije bodo poskrbele za primerno nazorno agitacijo objavljenih brigad in njihovih rezultatov. Nazorna agitacija 6o nedvomno lahko močno vplivala na tekmovanje vseh brigad v podjetju in tako na izpolnjevanje plana vsega kolektiva.
Važno je poudariti, da se za to tekmovanje ne zahteva od delovnih kolektivov nobenega izrednega obremenjevanja v sestavljanju poročil, ker so vsi zahtevani podatki že v rednih poročilih podjetja. Poročila uspehov brigad se bodo dnevno pošiljala republiški ocenjevalni komisiji in prav tako dnevno ocenjevala, najboljšega delavca na posameznem delovnem mestu in najboljši delovni kolektiv pa se bo ocenilo ob zaključku drugega republiškega tekmovanja. Ker so se v junijskem tekmovanju rojavljale v nekaterih podjetjih namerne nepravilnosti v obračunavanju delovnega časa. se bo pri septembrskem tekmovanju s strani Generalne direkcije disciplinsko kaznovalo vsako namerno napačno pošiljanje poročil. Ves material obračunavanja se bo moral hraniti do konca oktobra zaradi eventualne pritožbe glede ocenjevanja. S tem bo prav gotovo odstranjeno vsako sumničenje v ocenjevanje.
Primer tekstilcev Slovenije je vsekakor posnemanja vreden tudi za ostale stroke naše gospodarske dejavnosti.	Z. C.
Tovarna dušika v Rušah
je spet dobila prehodno zastavo Sveta za predelovalno indusinjo vlade FLR]
Lansko leto je Tovarna dušika v Rušah začela prvič presegati plan. To se je zgodilo s trenutkom, ko je postal direktor Anton Robič. Anton Robič je bil do takrat že IS let delavec v Tovarni dušika, zaposlen je bil kot mizar, udejstvoval pa se je tudi na najrazličnejših drugih delovnih mestih, tako da je popolnoma spoznal ustroj tovarne, pa tudi svoje tovariše delavce, ki so ga imeli radi zaradi njegove iskrenosti, požrtvovalnosti in tovarištva. Zato ni čudno, da se je delavnost v tovarni z njegovim imenovanjem za direktorja nenadoma spremenila, saj so delavci v njem videli res pravega tovariša-sodelavca, ki jim bo zmeraj zvesto stal ob strani.
Kolektiv Tovarne dušika v Rušah je lansko leto za drugo polletje že prejel prehodno zastavo Sveta za predelovalno industrijo vlade FLRJ, ki so jo do takrat imeli v rokah delavci Kemične tovarne v Celju. Le-ti so jo osebno prinesli v Ruše in ko so jo izročili ruškim zmagovalcem, so izjavili, da jo bodo prihodnje polletje dobili nazaj, Rušani pa so jim odgovorili, da je ne bodo dali nikdar več iz rok. Začelo se je tekmovanje, v katerem je zmagal kolektiv Tovarne dušika v Rušah in tako spet obdržal zastavo. Polletni plan so presegli po količini za 118%, po vrednosti pa za 124%.
Borba je bila težka. Že delo v tovarni je naporno. Vročina, prah. dim — kajti tovarna izdeluje karbid, kisik, umetna gnojila, ferokroin za kromiranje kovinskih predmetov, danit za razkuževanje ladij, stanovanj itd., disuplin za varjenje, kormnd za bruse, ogljikovo kislino, amonijačno vodo za tekstilno industrijo, amonosulfat za usnjarsko industrijo in industrijo kvasa itd. Poleg tega je v tovarni delalo 30 delavcev manj kot je bilo planiranih, dnevno pa še sedaj manjka 70—90 delavcev zaradi dopustov in bolezni.
In vendar je šlo!
Zakaj? Ves kolektiv se je zagrizel v plan, od specialistov-mojstrov, strugarjev, ključavničarjev itd., ki so vsak remont opravili v rekordnem času, ko delavcev pri karbidni in kromovih pečeh, razkla-dalcev, nakladalcev, polnilcev itd. itd. do uprave. Pred sabo je imel le en cilj: Zmago.
LTpeljali so brigadni način dela s tekmovanji. Tako so'na pr. pri pečeh delali v izmenah, vsaka izmena je bila brigada zase, vse izmene pa so tekmovale med sabo prav za vsak kilogram. Isto je bilo pri razkladalni skupini, kjer so brigade tekmovale, katera bo v nekem času več naložila ozir. razložila, pri skupini za apneni dušik, pri remontni brigadi, kjer so na pr. brigadirji izvršili remont na karbidni peči kar 20 dni prej, kakor je bilo planirano, pri brigadi polnilcev kisika itd. itd. Zraven so upe-liavali nove aparature novatorjev in ra-cionalizatorjev, upoštevali vse nasvete,
prepričevali delavce in jih poučevali — in tako se je proizvodnja večala z dneva v dan, da že danes na pr. proizvajajo kisika mesečno toliko, kakor so ga pred vojno vse leto!
Norme so postavili tako, da jih more preseči le najboljši delavec, a kljub temu je bilo v januarju in februarju letos proglašenih 52 udarnikov, od februarja dalje pa jih je vsak mesec 10—15.
Razumljivo je, da je veliko vlogo igrala močna socialistična zavest delavcev, ki so dali prav vse iz sebe...
*
Iz delavskega kolektiva so vzrasli udarniki, novatorji in racionalizatorji.
Najboljši delavec vse tovarne, Rečnik Leopold, je že desetkratni udarnik, prav tako jesih Vili, mesec za mesecem pa so udarniki Janko Fridolin,
Stražiščar Jože, He-rič Franc, Topiovec Miha, Ferenc Franc, med njihove vrste pa stopajo novi in novi.
Odlikujejo se tudi novatorji in ^ racionalizatorji. Golob Franc, Janko Fridolin in Žafran Ludvik so izdelali novo napravo za dušikov oksidu! - finančni efekt je bil 1,300.000 dinarjev, Golob Albin je izdelal nov elektrodni nož za rezanje kovine, ing. Furlan Maks, ing. Prevolnik Jože in mojster Kohne Alojz in Hape Drago so sesta-	Pogled
vili napravo za mešanje nitrofoskala (umetno gnojilo) in so državi prihranili 635.000 dinarjev.
Njim ob strani stoje še Rudolf Piščanec, Stanko Bokšanin, Ludvik Kmetič, Gašper in drugi.
In tako je bilo samo lansko leto prihranjenih čez 36,000.000 dinarjev.
Vidi se torej jasno, da bo delavski kolektiv ruške tovarne dušika prav lahko izbiral ljudi za delavski svet, ki bo v kratkem spet voljen.
Zato, ker delavstvo veruje v to, kar dela, je tudi majhen odstotek neopravi-
čenih izostankov, kar ni nemajhna zasluga sindikalne organizacije.
Sindikalna podružnica organizira redne mesečne skupne sestanke, prav tako redne obratne sestanke. Na sindikalnih skupnih in obratnih sestankih se poglabljajo v tekoča politična vprašanja, razčlenjujejo plan, seznanjajo se z razvojem svoje tovarne itd. itd.
Seveda zato ni čudno, da so delavci poučeni prav o vsem, še posebej pa o
na tovarno dušika v Rušah
svojem tekmovalnem zanosu, ki ga jim dnevno prikazujejo grafikoni, kateri še bolj vzpodbujajo tekmovalno vnemo.
Delo sindikalne podružnice se povezuje z delom delavskega sveta, ki je bil izvoljen v januarju letos in v katerem so najboljši delavci, udarniki, racionalizatorji, novatorji in odlikovanci. Delavski svet bo zdaj voljen na novo, ker v januarju niso izvolili zastopnika sopod-jetja »Apnenika« iz Zagradca pri Celju z 82 delavci in ki spada v strukturo Tovarne dušika v Rušah.,
Kolektiv mariborske livarne
tretjič osvojil prehodno zastavo
LetoSnji proizvodni plan mariborske livarne je za 10% večji od lanskoletnega. V sodelovanju s 30 udarniki so pristopili predvsem k delavkam in delavcem in jim pojasnili stvari. O borbi za dvig storilnosti in preseganju plana so govorili na sestankih, na obratnih in drugih konferencah — in tekmovalni polet je kmalu zajci vse oddelke tovarne. Razvila se je ostra borba med brigadami v bronolivarni, v oddelku vlečene medenine, v brusilnici, strugami in montaži. Borba za visoko storilnost se je močno odrazila na vsakem delovnem mestu. Spričo Se ostrejšega medsebojnega tekmovanja za čas volitev pa so v marcu zabeležili v mariborski livarni največjo zmago: trimesečni plan so izpolnili pred dano obveznostjo. Tekmovanje za višjo storilnost dela po Sirotanovičevem načinu ki so ga izvajali v letu 1949, je
Tegalni stroj domače konstrukcije, izdelan o lastnih delavnicah
Pokazalo razne pomanjkljivosti, ki so jih Prisilile, da so nekatere delovne procese Izboljšali. K izboljšanju procesov so mno-9o pripomogli številni udarniki, racionali-zotorji in novatorji, katerih je bilo v letu ‘949 nad 50, ki so predložili 28 racionali-tQtorskili predlogov.
. Kič manj aktivno delo racionalizator-lCu in novatorjev ni bilo v letošnjem letu,
®aj so do danes predlagali že 40 predlogov, katerih pa se jih samo 9 še ne izvaja.
Med najpomembnejšimi predlogi je predlo tou. ravnatelja Jožeta Germeka o iz-
pa izkoriščajo, deloma za domače potrebe, ostanke pa izvažajo. Dalje je pomemben predlog tov. Ivana Kržana, ki je sam konstruiral in izdelal avtomatski stroj za upogibanje žice za jedra. Stroj izdela v enem mesecu toliko, kolikor bi prej napravil en delavec v enem letu, ki bi delal 12 ur dnevno.
Nosilci plemenitega tekmovanja za višjo storilnost in vodje veličastne borbe za izpolnitev plana pa so udarniki v vseh proizvajalnih oddelkih. V letošnjem letu jih je bilo proglašenih 262. Med njimi se posebno odlikujejo: lanskoletni sedemkratni udarnik Sebastijan Muhič in Frančiška Veberič, petkratni udarnik Mirko Bučar, Ema Lakota in Matilda Vračič ter v letošnjem letu sedemkratna udarnica Matilda Vračič, šestkratni udarniki Sebastijan Muhič, Jože Marcenovič, Justina Ufšič, Marija Urlep, Stefan Vajs, Dora Štern, Ignac Jošt ter nadaljnjih osem petkratnih udarnikov.
Novi uspehi tekmovanja po turnirskem načinu.
Po zgledu tekstilnih brigad in njih doseženih uspehih je tudi pri livarjih vzplamtela želja doseči prav takšne u-spehe. V prvem, tako rekoč poskusnem tekmovanju je v mariborski livarni kot enem prvih v kovinski industriji tekmovalo šest brigad, od katerih se je najbolje izkazala brigada tov. Antona Bračka, ki je v času tega tekmovanja presegala dnevno delovno normo za 100 odstotkov. Druga brigada je bila brigada tov. Bikovška, ki je prehitevala dnevno normo za 55%. Tretja mladinska brigada pod vodstvom Stefana Vafsa pa je presegala dnevno normo za 40%.
S tekmovanjem pa v mariborski livarni niso prenehali. Danes so brigade razdeljene v 2 skupini. V prvi skupini so najboljše brigade, ki tekmujejo med seboj, ostale brigade pa tekmujejo s sebi enakimi. Vse pa tekmuje pod geslom: >Tovarnc
delavi kalupov — kokil in o izkoriščanju delavcenu, to je na čast volitev v delnv-‘hndre, ki so jo prej zametovali, sedaj jo sik svet, ki bodo 7. septembra. — tj.
1. september — prvi dan vpisa ljudskega posojila — naj postane mogočna manifestacija ljubezni naših narodov do svoje svobodne socialistične domovine!
Pot v naprej
Tovarna je zdaj preuredila in razširila svoj laboratorij, ki je že dograjen, postavljajo le še opremo, aparate itd. Novi laboratorij bo mnogo večji, prostornejši, svetlejši in zračnejši, zato se bo tudi delo poglobilo in razširilo. Razne analize novih 'izumov, preparatov itd; bodo dale nove proizvode, saj so že zdaj izdelki tovarne visoko kvalitetni, mnogi pa so že postali izvozno blago.
In če vprašaš direktorja, ko ti razlaga težave zaradi pomanjkanja delovne sile, zaradi stanovanjskih zgradb in zaradi bodoče upokojitve stotih delavcev, se ti nasmehne in mimo pravi:
»Zastavo bomo dobili še tretjič!«
Som! s® sl pomaga!!
Ko je časopisje objavilo novico, da prejme »Celuloza« Videm prehodno zastavo Centralnega odbora ZSJ in resornega ministrstva, se je v tovarni vse svečano razgibalo.
Delavci, ki imajo za dosego tega častnega priznanja največ zaslug, so pokazali v primeri z lanskim letom, znatno večji delovni polet. Če primerjamo, da je bil v letu 1949 dosežen plan le z 98%, je ta uspeh še posebno značilen ter ponovno dokazuje, da se z dobro voljo in pravilno organizacijo dela doseže lahko najboljše uspehe.
Da je požrtvovalnost delavcev bila v prvem polletju res velika, dokazuje tudi to, da. so kljub neredni preskrbi delavci nepretrgoma hodili na delo ter presegali normo tako visoko, da smo v prvem polletju proglasili 51 udarnikov, Prezidij Ljudske skupščine FLRJ pa je odlikoval tri najboljše delavce.
Kolektiv se je še prav posebno izkazal ob raznih večjih delih in ob pošiljkah lesa naj si bo to ob nedeljah ali delavnikih. Opravili so nad 1500 prostovoljnih delovnih ur. Ker jc bilo vse polletje pomanjkanje delovne sile, so se posamezni delavci obvezali izvršiti važnejša dela po redni službi. Tako so omogočili redno obratovanje v tovarni.
Pomanjkanje vode je bil vseskozi glavni vzrok, da se tovarna ni mogla že prej uvrstiti med najboljše kolektive. Ko pa 6o sl napravili nove vodnjake, pri gradnji katerih je bilo treba pokazati precej samoiniciativnosti, ker ni bilo na razpolago vsega potrebnega materiala in surovin, je tila ta bolna točka odstranjena.
Pri izkopu vodnjakov se je s svojo organizacijo posebno dobro izkazal zidarski mojster Mežič, ki je moral s svojo skupino betonirati poleg vodnjakov tudi odvodne cevi z>a vodo, katere bi morale biti v normalnih razmerah iz litega železa.
Za nemoteno obratovanje ima največje zasluge mehanična delavnica, ki je posamezne reparature izvršila kar med obratovanjem.
TRI POMEMBNE K1J1GE
V	Cankarjevi založbi so te dni izšle tri knjige: V. G. Belinskega: Članki in eseji o književnosti, Lenin: O kulturi in umetnosti in Marx-Engels: O umetnosti in književnosti. Prvo je prevedel Fran Albreht, drugo Josip Vidmar, tretjo pa Bogomil Fatur. Knjige so bile že napovedane v letošnjem programu Cankarjeve založbe in so bile težko pričakovane; založba je z njimi opravila pomembno delo in knjige bodo gotovo v prav kratkem času razprodane.
V	čem je globoka pomembnost teh treh knjig? Že 'med osvobodilno vojno in kasneje se" je načelo vprašanje, kaj daje književnost v novi dobi, kakšna naj bo snov in oblika in kakšen pomen ima književnost in umetnost prejšnjih dni danes, ko osvobojeni stopamo v novo družbeno stvarnost Premnoge diskusije, članki, debate — tako v književnosti kakor tudi umetnosti — vse je stremelo za tem, da se postavijo temelji nove književnosti In nove umetnosti, ki so jih označevali s skupnim pojmom socialistični realizem. Ta pojem pa ni bil do dna razčlenjen. Zato je večina književnikov in umetnikov tavala in je vsak po svoje, žal, premnogi kar po sili reševal ta problem. To zmešnjavo so še poglobile smernice književnikov in njihovih svetovalcev Sovjetske zveze, kjer je Ždanov prevzel pouk umetnosti. Pravo sliko take umetnosti pa je dala še razstava sovjetske likovne umetnosti, ki je zmedo še povečala. Diskusije so šle tako daleč, da so nekateri že negirali vrednost naše klasike in omalovaževali naše impresioniste — malo pa jih je bilo, ki bi postavili jasne vidike za razvoj naše književnosti in umetnosti.
Po svoje je vplival tudi zapad, katerega novejša dela — vsaj po večini — so bila proglašena za dekadentna. Pisalo se je, sicer zmedeno in nejasno, o slovstveni patologiji na zapadu itd.
V	vso to problematiko posegajo te tri knjige, jo razširjajo in poglabljajo, ker posegajo — posebno Leninova — še v druga kulturna področja, kakor v šolstvo, nepismenost, politično-prosvetno delo itd.
Najobširnejša je knjiga Visariona Grigorijeviča 'Belinskega (1811—1848). V njej so zbrani njegovi najpomembnejši članki in eseji, ki niso napravili revolucije samo v stari Rusiji (reakcionarni pesnik Vjazemski ga je imenoval »literarnega puntarja«. Belinski je bil res vsa zadnja leta pod strogim policijskim nadzorstvom), temveč so šli tudi izven ruskih meja in so tako še zunaj vplivali na razvoj realistične umetnosti.
V prvem eseju razčlenjuje Lermontov roman »Junak našega časa«, ki ga imamo tudi v slovenščini, v drugem govori o Puškinovem »Evgeniju Onjeginu«, ki ga smatra za najbolj srčno delo pesnikovo, v katerem je, kot nikjer prikazana pesnikova osebnost do vseh popolnosti. Slede »Doživljaji čičikova ali Mrtve duše«, ki jih imamo Slovenci že v dveh izdajah, katerim je dodano »Pojasnilo na pojasnilo glede Gogoljeve poeme »Mrtve duše«, v katerem polemizira z Gogoljevimi kritiki. »Pismo Gogolju« je dokaz veličine Belinskega, ki je obsodil zadnjo Gogoljevo knjigo »Izbrana mesta iz korespondence s prijatelji«, kjer Gogolj zagovarja carsko samodrštvo, cerkev, ponižnost in vdanost v usodo. To pismo, polno iskrene nejevolje in svete jeze je Lenin imenoval »eno najboljših svaritev iz necenzuriranega demokratičnega tiska, ki so ohranile mogočen, živ pomen tudi za današnje dni«. Za pismom sta dva članka: »Pogled na rusko književnost v 1. 1846.« in »Pogled na rusko književnost v 1. 1847«. slede pa še: »O kritiki in o literarnih mnenjih »Moskovskega nabljudatelia«, »Govor o kritiki« in »Pismo V. P. Borotkinu, 8. septembra 1841«, kjer Belinski pravi: »... napočil bo čas..., ne bo bogatih ne revnih, ne carjev in ne podanikov, ampak bratje —, oče — razum bo znova zavladal —, jaz ne zametujem preteklosti, ne zametujem
zgodovine — v njiju vidim nujni m razumni razvoj ideje; jaz hočem zlati vek, toda ne prejšnji, nezavedni zlati vek, marveč vek, ki ga bo pripravila družba, postava, zakon...«
Knjiga, ki so ji dodane dokaj popolne pripombe, nam odkriva zakone umetniške pravičnosti in objektivne, poštene kritike.
Leninova knjiga vsebuje izvlečke 'n govorov, člankov, pisem V. 1. Lenina in je razdeljena v dva dela: v prvem delu govori Lenin o kulturi in kulturni dediščini ter o razrednem in partijskem značaju umetnosti, kjer beremo Leninova načela in misli o umetnosti, o ljudski izobrazbi, o kultumo-političnem delu, o nacionalnem vprašanju, o Hercenu, o Tolstoju itd. V drugem delu pa so zbrane razne direktive in odredbe V. I. Lenina v zvezi s kulturnim življenjem — njim pa so priključeni spomini na Lenina, ki so jih napisali M. Gorki, N. Krupskaja, A. V. Lunačarski, Klara Zetkin in VI. Bonč-Brujevič. Tema deloma je priključen »Dodatek«, kj‘er A. V. Lunačarski govori o »Leninu in literarni vedi«.
Marx-Engclsova knjiga nam razkrije in znanstveno obdela V9u snov o umetnosti in literaturi na ossovi dialektičnega materializma. V njej avtorja razpravljata o nastanku in razvoju umetnosti, o umetnosti v kapitalistični družbi, o problemih realizma v umetnosti in o literarni zgodovini, kjer razčlenjujeta starogrško umetnost, renesanso, malomeščansko romantiko, angleške realiste, ruske demokratične pisatelje in govorita o Danteju, provensalski poeziji, Diderotu, Goetheju, Platenu, Heineju, Weerthu, Carylu, Shelleyu Byronu, Hugoju in Proudhonu, Chateaubriandu, Balsacu in Wagnerju, s čimer razjasnjujeta prav to problematiko, ki vstaja danes pri nas. Tudi ta knjiga ima »Dodatek«: »Kritika mladostne poezije in spomini na Karla Marxa«.
Tako smo s temi tremi knjigami dobili pomembno literaturo, ki bo ne samo razčistila pojme umetnosti in književnosti v današnji stvarnosti, temveč bo obogatila vse naše kulturno izživljanje, poglobila kritičnost in dala novih nagibov za rast našega kulturnega življenja. Ko pa bodo izšle še ostale štiri napovedane knjige (G. V. Plehanova »Umetnost in literatura« I. in II. del, Franca Mehringa »Prispevki k zgodovini književnosti« in N. G. Černiševskega »Estetski odnos umetnosti do stvarnosti«), bomo dobili široko in trdno podstavo, da znanstveno obdelamo vso našo književniško in umetniško problematiko in s tem postavimo temelje pravemu realizmu.	K.
»Zdravilna zelišča in gozdni sadeži«
Te dni je izšla brošura »Zdravilna zelišča in gozdni sadeži« (priročnik za nabiranje), ki jo je izdalo podjetje »Gosad«, sestavili pa so jo: Tomažič Gabrijel, Logar Stanislav in Velušček Vinko. Brošura je razdeljena v tri dele: 1. gozdni sadeži, 2. zdravilna zelišča in 3. koledar taktičnega nabiranja zdravilnih rastlin, rošura opisuje okrog 400 različnih zdravilnih rastlin, ki tvorijo ne samo blago našega zdravilstva, ampak tudi pomemben predmet našega izvoza. Gozdni sadeži so istočasno predmet široke potrošnje in izvozni material, pa tudi surovine naši industriji. Ker je brošura pisana praktično in poljudno, in ker je naša dolžnost, da v korist svojega razvoja in čimprejšnje zgraditve socialistične domovine črpamo nenehno svoje pnirodne zaklade, bo brošura v veliko korist vsem nabiralcem, ki morajo poznati zdravilne rastline in . gozdne sadeže ter načine, kdaj in kako jih je treba nabirati sušiti in shraniti. Brošura sicer nima barvnih slik, je pa tako bogato in precizno ilustrirana, da si bo lahko prav vsak pomagal z njo pri spoznavanju naših rastlin in sadežev, kar ne bo pomembno le za šolsko mladino, temveč tudi za vse tisti, ki ljubijo prirodo in njene skrivnosti.
mmmmM
»DAJ NAM DANES“
je angleški film. Zrežiral ga je Edvard Dmgtrgk, znani napredni režiser, ki je bil zaradi svoje progresivnosti izgnan iz Amerike in zdaj deluje v angleških filmskih ateljejih. Scenarij je napisan po romanu Pietra di Donata »Kristus v betonu«. Glavni vlogi igrata Sam Wanamaku>er (Gere-mio) in Lea Padovani (Annunziata).
Film prikazuje življenje zidarjev v Ameriki, ki se pehajo za svoj vsakdanji kruh v večnem strahu pred gospodarskimi krizami. Srečni so, da lahko delajo vsaj teden dni na mesc, da s tem preživljajo svoje družine. Ko pa nastopi gospodarska kriza, primejo za vsako kakršno koli delo, da si priborijo drobtino hrane. V filmu je podano resnično življenje delavskega razreda, ki je v rokah izkoriščevalcev, popolnoma odvisen od njih, suženj kapitalističnega profita. Zgodba, ki na njej sloni ta osnovna tematika je preprosta, a podana — z mogočnimi režijskimi prijemi in prepričljivo igro — tako, da ozraste v dramatično napetost, ki priklene gledalca od prve do zadnje slike, posebno, ker vse dogajanje tolmači glasba, ki ilustrira dogodke v delu in duševno nastrojenje nastopajočih ter tako ustvari ustrezajočo atmosfero. Film je klic po pravici in obtožba vladajočega razreda, ki ne pozna ne usmiljenja ne pravičnosti in mu je delavec le predmet, iz katerega črpa profit. Ne učinkuje pa prisiljeno, ne vsiljuje tendence s frazami in parolami, kar smo opazili v nekaterih sovjetskih filmih. Idejo izpoveduje z živim življenjem samim in tako vsebuje nešteto drobnih prizorov, ki pre tresajo do dna kot n. pr. prizor z otroki, ki strme skozi okno, da bi videli, ali bo
še sneg, da bo oče s kidanjem lahko zaslužil denar, prizor, ko se vrača domov Geremio, ki je bil postal preddelavec, ves zagrenjen in potrt, ves razkrojen, ker opravlja službo valpta, prizor, ko se mora izseliti i: hišice, ki jo je kupil na obroke, prizori s tovariši Geremia itd. itd.
Film je visoko pozitiven, saj razgalja pred nami sliko življenja delavcev ne samo v Ameriki, temveč vsega sveta, kjer še vlada izkoriščanje Človeka po človeku.
Tako je film mogočen protest človeškega trpljenja.
hjubavna zgodba
je tudi angldški film, toda čisto drugačnega kova; brez vsake ideje, brez vsebine, brez dobre igre, skratka popolna limonada, ki kaže življenje v napačni luči, kot bi na suetu ne bilo ničesar drugega kot troje zlaganih ljudi, ki se otepajo drug drugega za prazen nič in se ne zavedajo velikih dogodkov okrog sebe (film se godi med vojno, ki pa je nekje v ozadju, kakor otroška igračka). Tako film nima ni-kakšne cene, je le dokaz, kako lahko filmska industrija ustvari lažno delo, s katerim zavaja ljudi od resnice.
Pri tem še ena pripomba. Ta film vrtijo zdaj v Ljubljani v letnem kinu v Tivoliju. Pred filmom je vsak večer nekakšen »zabaven* program, ki vsebuje baletne točke in kuplet. Ta program je tako na hitro in mizerno pripravljen, po večini pa podan diletantsko in brez humorja in živosti, da se delovni ljudje upravičena sprašujejo, če ni morda podjetje uvedlo ta nepotrebni predrepek le zato, da vstopnice skoraj še enkrat dražje prodajajo. K.
NA SEČlSČU SINDIKATOV
Delavci tovarne /Triglav4 hočejo doseči
predvojni stom svofih izdelkov
v dolini Amerike pod Poišnihom
Kakor vsako leto tako so tudi letos sindikalne organizacije Ljubljane organizirale delovne brigade za sečnjo lesa v gozdovih. Že ves mesec avgust prihaja na desetine ih desetine vagonov lesa na ljubljansko postajo, tako da so za letošnjo zimo skoraj vsi preskrbljeni z drvmi.
Kakih štirideset ali petdeset, ljubljanskih sindikatov že lani in letos seka v obširnih gozdovih okrog Litije, predvsem v dolini Amerike.. V Ameriki so razsežni gozdni kompleksi.
Pred vojno je bila dolina Amerike, ki jo obkrožajo vasi Tepe, Polšnik, hrib Žerjave c in Mamol, tiha in odročna. Vsi ti obširni gozdni kompleksi so bili last graščakov e Slatine. Te doline nišo cule udarcev sekir, le od časa do časa so odmevali tu lovski rogovi, kadar se je presiti gospodi hotelo zabave in lova. O Ameriki so trdili, da je Eldorado srn in srnjakov, pa tudi druge plemenite divjačine.
Danes pozna to tiho,,bogato dolino mnogo, mnogo ljubljanskih delovnih ljudi, včlanjenih v različnih sindikatih.
Od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni se -vrste tu delovne brigade iz raznih podjetij, ustanov, tovarn. Skupine se menjavajo vsakih štirinajst dni, na tri tedne, ali pa tudi na mesec. Mncjgim so ti dnevi, ki jih prežive s sekiro v roki in pod streho primitivnih barak, ne samo v gmotno korist zaradi samooskrbe, temveč tudi v razvedrilo in v okrepitev zdravja. V Ameriki sekajo ljubljanska tovarna hranil, Fizkultura, -Sindikat PTT, Industrija obutve/ Žitofond, Narodna banka, Državna založba Slovenije, Kovina., Hidrometeorološki urad, Eka, Saturnus, Ljudska pravica itd. itd,
Sindikat, ki zaprosi za dodelitev se-čišča, se obrne najprej na gozdno upravo v Šmartno pri Litiji. Določijo mu sečišče in označijo drevesa, ki pridejo v 'poštev za posek.
Tedaj pa se mora sindikalna gozdarska druščina postaviti na svoje noge. Delovna skupina si postavi barako, novi dom kolektiva, ki je prišel na sečnjo Vse udobje in pravilna oskrba je odvisna od iznajdljivosti samega kolektiva in pomoči, ki jo nudita sekačem uprava podjetja in njihov sindikat.
Okoliški kmetje iz Tep, Mamol a in drugih vasi gredo ljubljanskim sekačem na roko, kadar jih poiščejo zaradi pomoči. Prav v tem je vzgledna povezava našega ljubljanskega priložnostnega drvarja z zasavskim kmetom.
*
Ljubljanska tovarna hranil je nasekala
za svoi» članstvo 300 kub. m. Vsaka par
tija sekačev je štela po 12 članov. S seboj . so imeli tudi lastnega voznika, ki je spravljal les iz gozda do avtomobilske ceste v Pasjeku. Ta kolektiv si je že doma zgradil zložljivo barako, ki so jo tu pod vznožjem Mamola sestavili in
si v njej namestili dom.
*
Tov. Pagon Janko, v civilu tehnični risar pri direkciji PTT, je bil tu med sekači za brigadirja. Pohvalil se je: »Kar dobro ti stori, če se giblješ, po hosti. Pe-tetejevci so se namestili v stanovanjski hiši, ki- jim jo je odstopil kmet iz bližnjih Tep. Prenočišča pa so si namestili na pogradih. Dobro so si oskrbeli tudi hišno apoteko.
V gozdu je pač treba misliti na vse, tudi na nezgodo. Pa tudi na estetiko so mislili in so. v prazne konzervne škatle posadili cvetlice. Vsa ta skupina je. izdelala S35 kub. m drv, ki so jih nasekali v Štrigljevcu pod Mamolom.
*
Sindikat ŽitoJonda uživa po vsej dolini Amerike glas dobro opremljene ekspedicije, kjer ni skrbi ne za jed ne za .pijačo.
Sindikat 'Narodne banke ima med vsemi sekači največji plan: 1000 kub. m drv, kar seveda ni šala. Ob močniku, ki jim ga je skuhala kuharica Ančka, in drugih priboljških, ki jih premore »tresor NB«, presegajo pridne roke plan dan za dnem.
Hidrometeorološki urad si je zgradil barako na vzvišenem prostoru, da je
Že v prvih dn< h vpišimo čim ver posojila l
vidna že od daleč. Ograja iz brezovih debel daje domku svojevrstno, pravljično obeležje.
Brigadir Bohinc Janez očetovsko skrbi za s/ojo skupino sindikata Eke. Doma je z Gorenjskega, kot mladenič je sekal na Jelovici, prav zato pozna gozdne običaje in težave.
Posamezni kolektivi premorejo tudi tekočo vodo. Imajo takorekoč: stanovanje s tekočo vodo.
Med skupinami, ki so si znale dobro urediti domovanje je tudi sindikat Državne založbe Slovenije. Ta se je dogovoril s kmetom Andrejem Medvedom iz Tep, ki jim je prepustil mlin, skedenj in barako v dolini Amerike.
Sindikat DZS je začel s sečnjo drv 8. maja in se posamezne ekipe menjavajo
vsakih 15 dni Nekateri pa ta rok tudi podaljšajo. Do sedaj so izdelali že več sto kubikov drv, ki jih sproti odvažajo v Ljubljano in razdeljujejo med člane sindikata.
Sekačem prihajajo ob nedeljah na pomoč ostali člani sindikata DZS iz Ljubljane, da gre delo hitreje od rok. Takrat je pri Medvedovem mlinu v Ameriki vedno veselo, kadar pride sindikat na nedeljsko prostovoljno delo.
Po storjenem delu se neradi vračajo nedeljski gostje domov. Izpred doma sekačev, kjer je šaljiv napis: »DZS — podružnica Amerika pri Savi: knjige, tiskovine, papir in drva ,. .,« pa mahajo v pozdrav brigadirji, ki ostanejo še na poslu, da bodo oskrbeli vsemu kolektivu drva za tiste hude zimske čase, ko jih bodo potrebovale peči...
Precetsmo gospodarsko zmogiiivost Sta pokazali gospodarski razstavi v Celju in Krškem
Pretekli teden sta bili odprti dve razstavi, ena v Celju, druga v Krškem. Prva razstava je prikazla gospodarstvo mesta Celja, druga pa krškega okraja.
V	letošnjem letu je bilo že precej raz-sta.v lokalne dejavnosti, najpomembnejša pa je vsekakor bila republiška razstava v Ljubljani. Celjska razstava je imela tako že nekaj izkušenj, kar je pripomoglo razstavljalcem do uspehov. V velikih prostorih so razstavili predmete, ki jih proizvajajo delovni ljudje sami. v Celju in človek se lahko čudi lepim izdelkom, bodisi obrtnikov ali pa tovarn. Kvaliteta je bila tudi na tej razstavi na prvem mestu. Videti je bilo tudi iznajdbe — tako aparata za povečanje fotoslik in nekakšne druge proizvode mizarske stroke. Izdelki mizarske stroke od najlepšega pohištva do preprostejših in praktičnih pohištvenih predmetov, so bili posebno dobro zastopani.
Na celjski razstavi pa so bili poleg tega razstavljeni še dokumenti izza narodnoosvobodilne borbe, iz področja prosvete in dravstva, tako da je vse tvorilo celoto, pa čeprav — ozko vzeto bo nekdo sodil, da to ne spada v okvir gospodarske razstave. Tako je prosveta zavzela lep prostor in iz razstavljenega smo lahko videli, da se vzporedno z gospodarskim razvojem, uspešno razvija tudi prosveta, med njimi celjsko gospodarstvo, prav tako pa tudi zdravstvo. Razstava pa je nudila gledalcem tudi uvod v bodoči 'razvoj Celja, malega, a industrijsko že močno razvitega mesta.
Razstava v Krškem pa nudi poleg izdelkov obrtnikov, to je lesnih izdelkov, čevljarstva itd. posebno bosrat vpogled v kmetijsko gospodarstvo. Proizvodi, ki so bili razstavljeni, nam dokazujejo, da so kmečka gospodarstva močna in da lahko vzporedno z industrijo in obrtništvom uspešno zastopajo omenjeni okraj. Poleg tega pa je bilo razstavljeno tudi orodie za obdelovanje zemlje, vozila in podobno.
V	Celju smo videli izdelke celjskih tovarn, tovarne za posodo, cinkarne itd., v Krškem pa tudi izdelke rudarjev v Senovem, elektrarne, tovarne celuloze in Kopitarne iz Sevnice. S tem dobi obiskovalec razstave celoten vpogled v gospodarsko zmogljivost področia, na katerem je prirejena razstava. Med temi so bili tudi omembe vredni predmeti, ki so jih izdelali vajenci.
V	okviru razstave so bile v Celju tudi razne kulturne in športne prireditve ter revija oblačil, na obeh razstavah pa tudi zabavišče oziroma okrepčevalnica. Malo pretirana je seveda cena enega sendviča v Krškem, sai so zaračunali zanj 45 dinarjev in tudi prostor bi moral biti čistejši. Malo prevelika je razlika med zares lepimi razstavnimi predmeti in napol polomljenimi mizami v okrepčevalnici. Na obeh razstavah so obiskovalci lahko kupili nekatere stvari.
Ogromne količine čevljev prodaja tovarna »Triglav« po vsej državi, od koder jim druge tovarne vračajo zopet nove surovine, usnje in drugo, to teče iz dneva v dan. Že pred vojno so si izdelki iz tovarne utrli pot na državni trg. Po vojni je proizvodnja naraščala tako hitro, da si ie delovni kolektiv tovarne »Triglav« v Tržiču pridobil mnogo priznanj za svoje aktivno udejstvovanje na gospodarskem in političnem polju. Dokaz
V soboto 26. avgusta so se v Ljubljani začele III. letna študentske športne igra na katerih sodeluje 300 najboljših študentov v naši državi.
Otvoritvi študentskih iger na letnem telovadišču v Ljubljani je prisostvoval tudi minister za kulturo in znanost pri vladi LES tov.. dr. Jože Potrč, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen III. študentskih iger za našo akademsko mladino, hkrati pa je študentom, ki se bodo borili za doseganje čim boljšega mesta, želel kar največ uspehov.
Borba za prvo mesto v posameznih fizkul-turnih panogah bo po vsej verjetnosti zelo zanimiva in težko je reči, katera izmed reprezentanc si bo osvojila naslov prvaka III. študentskih športnih iger. Študentje iz ljubljanske univerze bodo tudi tokrat morali vložiti mnogo truda in naporov, da bodo kos sotekmovalcem iz zagrebške, beograjske in sarajevske univerze. Največ izgledov za prvo
najuspešnejši vsakodnevni individualni pogovori z delavci, sestanki z mojstri, po potrebi s posameznimi oddelki, kjer so se obravnavale in sproti odpravljale zapreke. Uprava podjetja je v najtesnejši povezavi s kolektivom vselej upoštevala pametne predloge posameznih delavcev in mojstrov,
K izpolnjevanju planskih nalog nam je mnogo pripomoglo organizirano tekmovanje po turnirskem načinu, saj se je
mesto imajo ljubljanski študentje v lahki atletiki, kjer jih bodo zastopali tekmovalci, kakor so Kopitar, Šubelj, Rožman, Kovačič, Vozlič ter brata JliiUer. kateri so v letošnjem letu dosegli že pomembne uspehe. Reprezentanca ljubljanske univerze ima prav tako veliko vzgledov za dosego dobrih rezultatov v ekipi odličnih strelcev ki so se pred kratkim izkazali na republiškem tekmovanju v Ljubljani . Plavalci Kancler, Hafner, Pelan in Rotar pa se bedo v hudi konkurenci pomerili z najboljšimi plavalnimi ekipami iz drugih univerz.
Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 43-33 lo oprava telefon 19-7». Maaarykovn 11-11 v Ljubljani - Izhaja nah petek. — Mesečna naročnina din 15.—. Štev ček. položnice 604-9(1603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pra. vice« v Ljubljani
visoke zavednosti kolektiva je dejstvo, da so vse od 1946 do danes prejemali prehodne zastave, diplome, nagrade in ostala priznanja.
Pri tej veliki borbi za gospodarske zmage ne smemo pozabiti naših udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev, ki so največ pripomogli za dosego takih uspehov v omenjeni tovarni. To so: petnajst-kratni udarnik Rotar Pavel, ki je dosegel petletni plan že 13. I. 1950, Stare Miha, Švab Janez itd.
Rezultati delovnega poleta so zelo vidni, saj je bil polletni plan izpolnjen v vseh treh obratih po vrednosti s 100.37 odst, po količini 99.40 odst. in po asortimentu s 97,32 odst.
Za doseganje planskih nalog po vseh vidikih in odpravo dnevnih težav so bili
združuje narode vsega sveta
12. avgusta se je v Dubrovniku začela šahovska olimpiada, na kateri sodelujejo najboljši šahovski mojstri Iz 16 držav vsega sveta. Doslej so odigrali že VII. kol, presenečenja pa so vedno večja in vse kaže, da bo borbo za prvo mesto na tabeli ostra in tudi zanimiva.
Naši šahovski mojstri Gligorlč, Pirc Robar, Ing. Vidmar ln dr. Trifunovič so se po zmagah nad šahisti Iz zapadne Nemčije. Norveške, Grčije, Švedske, Francijo ln Peruja utrdili na prvem mestu z 22 in pol točkami pred Nemčijo In ZDA ki sta na drugem mestu z IS točko ml. 'led najboljšimi so poleg Jugoslavije, Nemčijo ln Amerike še šahovske reprezentance iz Nizozemske. Argentine, Belgije, Finske, švedske Clleja itd.. ki Imajo veliko Izgledov. da dosežejo čim boljša mesta na tabeli.	.
Izmed jugoslovanskih šahovskih mojstrov je doslej pokazal najboljšo igro Gligorič, saj jo od vseh odigranih partij le enkrat remi-
TRETJE LETNE ŠTUDENTSKE I0RE V UUBLJ&N! so pokazale lep razvoj fizkultornega gibanja naših študentov
pomerilo 26 brigad z 212 člani kolektiva.
Najboljša je bila brigada Žnidaršič Marije v končni izdelavi, ki je od 26 možnih, dosegla 22 točk.
Največjo vlogo pa igra kakovost izdelkov. Ob zaključku plana za leto 1949 je kolektiv izbral geslo za leto 1950: »Delovnemu ljudsvu kakovostno obutev«, sleherni delavec je izboljšal svojo fazo dela, prav tako so kontrolorji nad kakovostjo prispevali k temu. da je dosežena povprečna kvaliteta 84 odst. pri ostrem in kritičnem ocenjevanju kvalitete. Ob zaključku polletja pa se je kolektiv obvezal, da bo svoje izdelke kvalitetno stopnjeval do 90 odst. Delavci tovarne »Triglav« hočejo za vsako ceno doseči predvojni sloves svojih izdelkov. K.
ziral. Poleg Gligoriča sta se z odigranimi partijami na olimpiadi izkazala tudi mojster Rab ar in ing. Vidmar ml., ki sta s svojo kvalitetno igro priborila naši reprezentanci že lepo število dragocenih točk. Isto velja tudi za mojstra Pirca, ki je svojo prvo partijo odigral v odličnem slogu. Nekaj manj uspehov pa je imel dr. Trifunovič, ki ie doslej dosegel le 50’.'» možnih točk. Naše šahovske mojstre čakajo še trde borbe, posebno v osmem kolu, ko bodo igrali ' z reprezentanco Avstrije, ZDA, Italije itd. in bodo morati vložiti vse sile in napore, da si priborijo naslov prvaka IX. šahovske olimpiade
IX. šahovska olimpiada predstavlja za razvoj jugoslovanskega šaha pomemben dogodek, saj bodo na ta način hajlepše potrdili velik razvoj šahovske igre v naši državi po osvoboditvi. Zavedajoč ss ogromnega pomena šahovske olimpiade bodo naši šahisti še nadalje častno zastopali našo domovino pred vsem svetom.
J§l	S potovanja na svetovno telovadno prvenstvo
JSazel, ki je bil letos prizorišče svetovnega prvenstva v telovadbi na orodju, je nekako za polovico večji od Ljubljana, šteje namreč okrog 139.9M prebivalcev. Basel leži ob Renu, prav ob kolenu, ko Ren obrne svojo prvotno smer vzhod-zahod proti severu. Novi del mosta je na levem, stari pa na desnem bregu, Mesto, posebno novi del je lepo ln čisto, kakor vsa švicarska mesta, velikih palač ni. Največje stavbe so štiri do petnadstropne. Nekaj minut lz središča se raztezajo obširna in lepa predmestja, kjer živi prebivalstvo v prikupnih epo ali dvonadstropnih vilah, obdanih z negovanimi vrtovi ln nasadi. Promet je zelo živahen. Edino v Ziirichu, ki ima okrog 50 tisoč avtomobilov, je promet še večji. Po vseh ulicah vozijo po dva ali trije tramvajski vozovi skupaj. Veliko je ameriških limuzin, manj premožni pa so vozijo na kolesih ali pa nizkih a zelo praktičnih motorjih.
Življenjski standard je v Švici razmeroma visok . morda najvišji od vseh evropskih držav. Za to se Ima Švica zahvaliti svojemu privilegiranemu zemljepisnemu položaju ter gospodarskemu ln političnemu razvoju. Nekaj dni. preden smo prišli v Švico, so v Baslu obhajali s procesijo ne vem katero, stoto obletnico, odkar je bila v Švici zadnja vojna, če sedal pomislimo na Balkan, ki je bil vedno nekak »sod s smodnikom« tor je od leta 1912 doživel kar tri težke vojne (balkansko ter prvo ln drugo svetovno vojno) potem bomo švicarsko blagostanje laže razumeli. Razen tega črpa država ogromne dobičke zaradi Izredno razvitega tujskega prometa. ki je v Švici takšen, kakor nikjer na svetu.
Industrija je zelo razvita. Prav tako tudi promet In trgovina. Kljub visokemu standardu in močno razviti Industriji, pa je živ-jenje v S vici razmeroma drago. Cene med 'nduetrijskimi proizvodi ln hrano ter stano-an.il so precej nesorazmerne. Par najboljših -nsklh neylon nogavic stane le šest frankov, za Isto ceno pa dobiš komaj navadna eluloldna očala za sonce ali pa šminko. Hra-a je zelo draga, zlasti v kavarnah in rasta -racijah. Za skodelice mleka plačaš v Zii-ichu pol franka, prav toliko za čašo Ovo-laltlne za pivo pa kar celo frank ln še d • ajset centimov za postrežbo, kajti v švicarskih kavarnah in restavracijah pribijajo na "sak frank blagovne cene še 29 odstotkov *» postrežbo.
Vtisi iz
Izredno draga so tudi stanovanja. Naj dražja stanovanja v ZUrtcbu stanejo do 10C9 frankov, kar predstavlja dve mesečni plači povprečno plačanega delavca. Navadna sobica v predmestju stene okrog 100 frankov. Sicer se pa tudi švicarskemu prevladujočemu položaju zadnje čase močno majejo temelji. Proizvajalci ur so resno zaskrbljeni n„ad položajem .kajti danes je v Švici ur v vrednosti za okrog 159 milijonov frankov, povpraševanje po nrah pa v svetu močno pada. Izgleda, da se tudi ta država približuje neizprosneemu pojavu vsakega kapitalističnega gospodarstva: nadprodukclji ter z njo zvezanim krizam in brezposelnosti.
. *
Ves stadion Bcbtitzenmatte kjer so bile tekme za svetovno telovadno prvenstvo, obsega eno večje in eno manjšo telovadišče. Manjšo telovadišče je približno takšno, kakršno je naše letno telovadišče v Tivoliju.
V	nedeljo popoldne, ko so bile finalne tekme švicarskih, finskih, francoskih ln italijanskih telovadcev, se je na večjem stadionu zbralo skoraj 20 tisoč gledalcev ki so do zadnjega kotička napolnili vse tribune in stojišča.
Ko so se začele tekme- je bilo pri ženskih vrstah očitno, da bodo zmagalo Švedinje, pri moških pa smo računali na ostro borbo med švicarskimi in finskimi telovadci. In res so Švedinje ne samo s svojo pojavo, ampak tudi s prvimi Izvedbami očarale, vse občinstvo ln tudi sodnice. Posebno so navdušile vso gledalce v prostih vajah. Njihovim Izvedbam se pozna močan vpliv Kingovega telovadnega sistema. Svoje vaje so gradile pretežno na lepotnih ln fizioloških učinkih ter manj na efektnih akrobatskih prvinah. Ko so nastopale Švedinje v poljubnih prostih vajah, sem si zapisal: -
»Pravkar telovadijo švedinje na parterju.
V	svojih vajah nimajo sicer hravnmlh in akrobatskih fines, kakor n. pr Italijanke ali Francozinje vendar so njihove Izvedbe tako krasne, da jih je treba občudovati. Vsak gib je pretehtan, vsaka kretnja mehka ln graciozna. Oči vsega občinstva so uprte vanje. nihče se ne imeni za Avstrijke, ki nastopajo na dvorišlnskl bradlji.« In v resnici je bila telovadba Švedla! takšna, da Jo le
težko popisati z besedami. Lahkotne so In nežne kot rahel morski veter, ki veje nad samotnimi fjord! in širnimi gozdovi a pri vsej svoji gracioznosti prožne in čvrste. Edina hiba, ki so jo pokazalo, je bila tekmovalna neizkušenost, kar se da deloma opravičiti z mladostjo vseh nastopajočih.
*
Naše telovadka so se v ostri mednarodni konkurenci kar dobro držale in zapustile povsod zelo dober vtis. Lahko trdim, da niso prav nič zaostajale za Francozinjami tn Italijankami. Če bi Imele manj smole in bi bilo bolj objektivno ocenjevanje, bi lahko zasedle vsaj tretje mesto. Tako pa. je najmlajša predstavnica komaj 16-letna Terezija Ko-člševa, ki je tik pred zaključkom svoje vaje padla z gredi In dvovišinske bradlje, zasedla med Jugoslovankami v končnem plasmaju zadnje mesto.
Najslabšo točko prvenstva so predstavljale sodnice. Nekatere so bile za opravljanje svojih odgovornih funkcij popolnoma nesposobno In niso imele zadostnih strokovnih kvalifikacij, druge spet so vnašale v sodniške funkcije politične In nacionalne tendence. Edino naši sodnici, tov. Milica Šepova in Ančka Majdlčeva sta bili ves čas skrajno objektivni ter nepristranski, tako da se js včasih celo zdelo, da naše telovadke strožje ocenjujeta kakor pa Inozemske.
Dobro se spominjam našo tekmovalke Dri-ničeve, ki je brezhibno Izvedla svojo lepo vajo na gredi ter jo zaključila z efektnim premetom. Od vseh strani so se slišali klici: »Bravo! Kolcsali«, spremljani z navdušenim ploskanjem. Toda sodnice so ji dale prenizko oceno, kar je občinstvo sprejelo z negodovanjem.
Poleg mene je sedel na tribuni prileten možakar, ter reg čas godrnjal. Ko le videl oceno sodnic, je Jezno zavpil: »Zn tlet ge-rchStzt!« (Prenizka ocena). Nagnil sem se k njemu ln ga povprašal, kako to misli. Pogledal me je ostro od nog do glave, nato pa nokazal s prstom na sodnico, ki je s sto jim slabim ocenjevanjem zbujala med občinstvom nezadovoljstvo in dejal:	»Dtose
Schledsrlchterin lst aber sparsam mit den Noten, hosonders bel .Tngoslarvinen!« (Ta
sodnica skopari z ocenami, zlasti pri Jugoslovankah),
Največ zmede, nepravilnosti In ogorčenja med gledalci je povzročala mlada švedska sodnica. Včasih so prišle med sodnicami razlike do treh točk ln še več. Občinstvo je take slabosti sodniškega zbora spremljalo s posmehovanjem. godrnjanjem ln vpitjem, kajti priznati je treba da je švicarsko občinstvo Sekaj kritično in v6 kaj je prav in kaj ne.
*
Med našimi tekmovalkami sta se najbolje odrezati znana mednarodna telovadka Vida Gerbičeva, ki je zasedla v skupni oceni 14. mesto, na dvovlštnskl bradlji pa 2. mesto, ter mlada Tereza Košlčeva, ki sl je v prosti^ vaji priborila 2. mesto na svetu in s tem srebrno kolajno. Še danes ml je živo pred očmi Vidina vaja na bradlji. Čeprav so bile ob tistem času na parterju švedinje, ki so priklepale nase oči vseli gledalcev se je naenkrat obrnila vsa pozornost proti dvovišlnskt bradlji, kjer je pravkar Vida pričela svojo težko vajo. »JngosIawlen, Jugoslavrlen, je šlo od ust do ust po tribunah. V razburjenosti ml je začelo močneje utripati srce in z ostalimi gledalci vred sem se nagnil naprej, da ml ne bi ušla nobena podrobnost. Ali bo vzdržala Vida brez napake do konca?
»Gut! Sehr schon!« sem slišal pripombe okrog sebe. In res je izvedla Vida svojo težko vajo kot po niti. Nikjer se ji ni zataknil niti za las. Še cmel seskok z orodja ln že je obstala kot vlita. V Istem hipu ss je dvigali nad telovadiščem takšen aplavz, kakršnega vse dopoldne ni bila deležna nobena tekmovalka.
*
Že prvi dan je bilo očitno, da bo največja borba za prvo mesto med švlcarajdmi in finskimi telovadci Francozi in Italijani so po vrednost! močno zaostajali. Toda že v soboto, posebno p aše v nedeljo smo vedeli, da bodo zmago odnesli Švicarji, ki so bili na vseh orodjih neprimerno bolj gotovi kakor Finci. Ker šem doslej poznal švicarske telovadce le. Iz časopisov In revij, moram priznati, da so me močno razočarali. Njihova telovadba je na oko grda, na držo kolen ln stopal ne po-
lagajo posebne pozornosti pač pa so sigurni v Izvedbi vseh prvin. Eden naj*boll elegantnih Švicarjev je znani Josef Stalder, ki pa je v eleganci koma! enakovreden najslabšemu Fincu.
Pravo nasprotje Švicarjev so Finci. V eleganci nimajo tekmeca, morda se jim v tem pogledu še najbolj približujejo Madžari (Toth Varkoel) ln nekateri Italijani.
Francozi ln Italijani so po kvaliteti za Švicarji in Finci precej zaostajali. Po znanju so Francozi boljši od Italijanov. Italijani so po postavah slični Švicarjem, kot vrsta pa precej nehomogeni. Z velikim znanjem ln lepo držo se odlikuje mladi Ftgone, o liber je tu dl Zanetil, dočlm ostali precej zaostajajo. V vrsti je nastopil tudi mladi komaj 20-letnl Neri, sin nekdanjega slavnega olimpijskega zmagovalca lz Los Angelesa (1. 1932) Mladi tekmovalec pa še ni bil kos tako težki preizkušnji tor je bilo videti, da so ga le nezdrave ambicije znancev spravile v državno reprezentanco.
•
Bilo bi preobširno, če bi našteval vse, kar sem videl v Švici. Vsekakor som dodobra spoznal, kaj je osnovno gibanje vsega švicarskega življenja: denar in dobiček, če v Švici nimaš denarja, sl ničla; če ga imaš. dobiš vse. celo uslužen smehljaj ali narejeno prijaznost. Slišal sem pripovedovati, da moraš v Švici plačati vse, od prevoza v bolnico ln zdravljenja, pa celo do zapora (dva franka na dan). Starostnega zavarovanja ne poznajo, odtod Izvira švicarska skopost saj vsakdo »stiska«, ker se boji ostati na starost brez prihrankov. Ne vem. kaj se zgodi v Švici s človekom, ki brez denarja na cesti obnemore ali ga doleti nezgoda. Verjetno mn najprej pregledajo žepe ln če vidijo, da so pralni, ga prepustijo usodi. Takse na visokih šolah so ogromne — 699 frankov za semester — še slabše je v raznih privatnih Internatih, za katere zmoreio šolnine samo največji bogataši. Zato se Švica vsakega tujca, k! nima zaposlitvenega dovoljenja, hitro Iznebi z izgonom čez meje.
Prav nič čudno ni zato. da mi je kljub razkošja ln napredku, ki sem ga pet dni opazoval, v tem ozračju hladnega račonar-stva ln korlstolovstva postalo kmgln neprijetno ln da sem sl — do grla sit te Švice zaželel, da se čimprej vrnem domov — svojo domovino.	Prešeren