List 48.
Politični oddelek.
Kandidatura dr. Elberta.
»Slovenec" je naznanil v soboto, da je katoliško-narodna stranka postavila v dolenjskih mestih kandidatom mil. presta gosp. dr. Sebastijana Elberta.
Ta kandidatura nas je presenetila, ker se je s to kandidaturo naravnost zatajil narodnostni princip, na katerem stoji tudi katoliško-narodna stranka, kakor kaže že oficielno imenovanje stranke.
Naj se nas ne razume napačno. Mi nimamo ničesar proti osebi mil. gosp. prosta. Pcznamo ga kot vzgled-nega duhovnika in sploh kot moža, kateremu se klanjamo z vso spoštljivostjo, ali če ga slovenska narodna stranka proglasi kandidatom, se postavi dotična stranka sama v nasprotje s svojimi načeli.
Mil. gosp. prost namreč ni Slovenec, nego Nemec. Rodil se je daleč tam na Bavarskem in četudi je prišel že v mladih letih na Kranjsko ter se popolnoma naučil slovenskega jezika, je vender ostal zvest svoji narodnosti in svojemu materinemu jeziku, kar se pri vsakem značajnem možu samo ob sebi razume. Kot Nemec pa mil. gospod prost ne more biti državni poslanec Slovencev.
Morda se bo reklo, da smo Slovenci že večkrat volili Nemce za državne poslance. To je resnica. Hermann, grof Hohenwart, princ Windischgratz, vitez Schneid so bili Nemci in so imeli slovenske mandate. A ravno delovanje teh »Slovencem pravičnih mož" svedoči, da smo bili pravi politični otročaji, ko smo take »pravične Nemce" pošiljali v drž. zbor. Ti možje se niso nikdar resno in s tisto odločnostjo, ki izvira samo iz svetega prepričanja, potegovali za naše narodne zahteve. Kar so ti možje v narodnem oziru za nas storili, ni vredno, da se omeni. Živeli so v prepričanju, da so naši narodni ideali le nekaj, kar se razobeša pred  širšim občinstvom,
sicer pa da je konservatizem   cilj   in  smoter vseh naših želja in potreb.
Prav to, da so ti nemški zastopniki slovenskih volilcev naše narodne ideale vedno prezirali je tudi pri nas Slovencih pomagal) do zmage načela, da sme samo Slovenec zastopati slovenske volilce. V drugih narodih je to načelo že davno zmagalo. Kdo je že slišal, da bi bili Nemci kdaj poslali kacega Slovenca ali Čeha kot svojega poslanca v drž. zbor, kdo je že kdaj slišal kaj tacega o Italijanih ali o Poljakih? Vsak narod zaupa zastopanje svojih narodnih gospodarskih in političnih koristi samo sinovom lastnega naroda, nikdar ne tujcu, ki ni njegove krvi, ki ni njegovih nazorov. Narod, ki se tako dahč spozabi, da postavi svojim voditeljem tujca, moža, ki je druge narodnosti, ki pripada narodnosti največjega svojega nasprotnika, in ki je kot pošten mož zvest idealom svojega naroda, takšen narod pokaže s tem pred vsem svetom, da je politično nezrel, da je „minderwerthig".
Vsa čast in vse spoštovanje mil. gospodu proštu, ali ker je Nemec, ker prisega na ideale nemškega naroda, kateri ideali so nam Slovencem sovražni, nima on tiste kvalifikacije, ki jo mora zahtevati od svojega voditelja slovenski narod, in ki jo bo moral zahtevati, dokler bo hotel spoštovan biti.
Naj se nam ne pride z zatrjevanjem, da je mil. gospod prost Slovencem pravičen. To je prazna fraza. Spinčič je jasno povedal, koliko je vredna »pravičnost" barona Dipaulija, dr. pl. Fuchsa, ki so ga časih imenovali »Ehrenslovane" in vseh tistih nemških konservativcev, ki se vedno proslavljajo kot »Slovencem pravične". Da ta njihova »pravičnost" ni vredna piškavega oreha to je povedal nesumljiva priča duhovnik in poslanec Spinčič, a večje »pravičnosti" kakor od teh tudi ne smemo pričakovati od mil. gospoda prosta novomeškega, zakaj če bi nam hotel biti resnično pravičen, bi se moral izneveriti svojemu lastnemu narodu.
Tako čudno kakor to, da kandidira katoliško-narodna stranka gospoda prosta, zdi se nam tudi to, da je
mil. gosp. prost kandidaturo sprejel. Za slučaj njegove izvolitve bi mil. gospod prost vender moral vstopiti v BSlovansko krščansko-narodno zvezo", torej v klub, ki pobija tista načela, katera mora mil. gospod prost kot Nemec zastopati in ki zastopa tista načela, katera mera pobijati mil. gosp. prost, prav ker je Nemec. Ali je mar katoliško-narodna stranka že danes pripravljena razgnati ta skupni klub in se zjediniti z nemško katoliško stranko, ki je vender na svojo zastavo zapisala nemški državni jezik ?
Kakor rečeno, vsa čast in vse spoštovanje mil. gosp. proštu, ali ker bi njegova kandidatura, če se vzdrži, pomenila, da je katoliško-narodna stranka za vrgla svoj narodni program, mislimo, da je popolnoma opravičeno, ako se zahteva, naj se ta kandidatura opusti.
Stran 464.