St. 41 Celje - skladišče D-Per 582/1982 1119821085,41 11414 jg celju Leto V. — januar 1982 Izhaja vsakega 20. v mesecu VOLITVE V sedanjem času je najaktualnejša naloga SZDL priprava in izvedba skupščinskih volitev. Priprave na volitve so skupna družbena naloga in obveznost vseh delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih samoupravnih in družbenopolitičnih oblik delovanja. Volitve zahtevajo pravočasno, učinkovito in usklajeno dejavnost vseh socialističnih sil ter vseh družbenopolitičnih organizacij. Najvažnejše so vsekakor kadrovske priprave, ki morajo potekali od enih do drugih volitev. Evidentiranje možnih kandidatov za posamezne družbene dolžnosti ne pomeni le občasne akcije, ampak to preraste v sistem stalnih kadrovskih priprav na volitve in je postalo reden del poitične dejavnosti. Najpogosteje pospešimo to aktivnost šele tedaj, ko nas k temu prisilijo volilni roki, potem pa smo časovno zelo na tesnem s kadrovskim usklajevanjem in vsemi zahtevnimi volilnimi opravili. Aktivnosti v zvezd z volitvami delegatskih skupščin so vedno znova tudi preizkušnja demokratičnosti kadrovske politike v naši družbi. Vsi postopki od evidentiranja, predkandidacijskih nalog do kandidiranja in samih volitev so grajeni tako, da so delovni ljudje in občani nosilci odločanja in oblikovanja predlogov. Družbenopolitične organizacije morajo za tako demokratičnost in javnost volilnih priprav ustvarjati vse pogoje. To še zlasti velja za SZDL in Zvezo sindikatov, ki sta neposredna organizatorja ter operativna nosilca volilnih postopkov. Tak demokratičen pristop smo izvajali tudi v občini Šentjur, kjer smo evidentirali 3659 možnih kandidatov za vse delegatske dolžnosti. K temu številu ste pripomogli delovni ljudje in občani, delavci v združenem delu, krajevnih skupnostih, druž-benapoiitičmh organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih in družbenih organizacijah. Ob evidentiranju smo marali upoštevati družbene kriterije in merila, delo pridnost, znanje, odnos do samoupravljanja do naše socialistične bratske skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ob vsem tem lahko rečemo, da smo zagotovili kvalitetno in demokratično možnost usklajevanja vseh kadrov- 1982 sfeih postopkov od evidentiranja, preko kandidiranja do samih volitev. Pri letošnjih kadrovskih pripravah smo morali upoštevati tudi dejstvo, da smo z ustavnimi dopolnili omejili trajanje mandatov za nosilce dolžnosti v delegatskih skupščinah in izvršnih organih. Mandati trajajo dve leti, z možnostjo enkratne ponovitve v delegatski skupščini, za predsednika IS pa mandat traja štiri leta brez možnosti ponovitve mandata. Ob tem smo sprejeli še skupno, frontno dogovorjen kadrovski princip o obvezni rotaciji vseh tistih skupščinskih funkcionarjev, ki so bili izvoljeni v prejšnem mandatu na predsedni- ške dolžnosti. To nalogo smo v občini dosledno izvedli. Ob tem se moramo zavedati dolžnosti, da po izteku mandata kandidata ne prepustimo samemu sebi, zaradi tega bi morali načrtovati kadrovske potrebe bolj dolgoročno in usklajeno. H kadrovskim pripravam smo pristopili celovito, saj potekajo skoraj Sočasno tudi priprave na volilne konference ZK. volilne konference ZS, pripravljamo se na kongrese ZKS in ZKJ. Poleg tega ne smemo mimo evidentiranja kandidatov za samoupravne organe v združenem delu ter krajevni skupnosti. Volitve v samoupravne organe KS bodo izvedli v mesecu maju. Pristop mora biti usklajen in dosleden in to v vseh ravneh, koordinacijsko vlogo pa mora še dosledneje opravljati Socialistična zveza delovnih ljudi. Dosedanja kadrovska aktivnost kaže, da smo tak pristop razumeli dokaj resno, saj nihče ne skriva kadrov v predalih. Na volitvah v združenem delu bomo volili delegacije za zbor združenega dela, združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti. V krajevnih skupnostih v nedeljo, 14. marca 1982, bomo volili delegacijo za zbor krajevnih skupnosti pri SO, združene delegacije za SIS ter člane DPZ. Kmetje kooperanti volijo svoje delegacije v temeljni organizaciji kooperantov v četrtek, dne 11. marca 1982. Delovne ljudi in občane občine pozivamo na obravnavo evidentiranih kandidatov za odgovorne funkcije v občini Šentjur ter da se ob valitvah v četrtek, 11. marca v združenem delu ter v nedeljo, 14. marca v KS zanje opredelijo z upanjem, da bodo svoje poslanstvo delegata uspešno opravljali. OK SZDL 27. januarja je minilo 72 let od kar se je rodil, 10. februarja pa tri leta od kar je umrl Edvard Kardelj. Njegovo delo je vtkano v vse niti našega življenja. Bil je eden najzaslužnejših borcev za srečo delovnega človeka, genialen teoretik marksistične misli in socialističnega samoupravnega sistema. Bil je človek, ki je z vsem svojim srcem in z vso svojo veliko ustvarjalnostjo izpričeval nepremagljivo zvestobo delavskemu razredu. Zgorel je v boju za srečo sočloveka in njegova misel postaja vse bolj zavest delovnih ljudi. Takšen, kot je bil on, so lahko le največji sinovi svojega naroda. V svoj narod je tudi verjel, saj je bilo njegovo življene polno vere v neizčrpno ustvarjalno silo širokih ljudskih množic. Bil je in je ostal velikan našega socialističnega samoupravnega sistema. ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★it **■*-***++**★*■*:-*★+★-************* Velikan socialističnega samoupravnega sistema OSREDNJP. tekst: J. K. možnosti sodelovanja v širši javnosti. Na razgovor so povabili tudi predstavnike Izletnika tovariša Lorgerja in tovariša Orla. Na ukinitev te proge sta vplivala dva vzroka. Izletnik Celje mora zmanjšati število avtobusnih prevozov za eno tretjino, kar pomeni 9.000 km dnevno. To je zaradi vedno hujše energetske krize, ki nastaja ne samo pri nas, ampak tudi v svetu. Drugi vzrok pa je ugotovitev, da je avtobus na tej relaciji po-, sloval rentabilno, kar je razvidno iz dnevnika šoferja tega avtobusa. Enotno vprašanje, ki se je postavljalo v več oblikah, je bilo, zakaj ukiniti prav ta avtobus na območju Kozjanskega. Zakaj Izletnik ne ukinja prog proti Ljubljani ali Mariboru, saj vemo, da vzporedno vozijo avtobusi in vlaki, ki so po večini slabo zasedeni. Na tem območju Izletnik ne išče nekih finančnih koristi, vendar pa je potrebno proučiti vsako relacijo in poiskati skupni jezik za reševanje morebitnih problemov. Ker sta poprej skoraj istočasno odpeljala s Planine dva avtobusa, je bil predlog predstavnikov Izletnika, da avtobus iz Zagorja pripelja na Planino okrog pol devete ure in odpelje proti Celju. V koikor bo potreba še po enem avtobusu, ga bo Izletnik ponovno vključil. Franc Škoberne SKUPNIH 50 LET Dne 9. 1. 1982 sta v Skupščini občine Šentjur pri Celju sklenila zlato poroko tov. Janez ŠKRA-TEK, roj. 12. 12. 1908 v Luterjah, kmetovalec, prebivajoč Luterje 27 in Marija ŠKRATEK, roj. 1. 11. 1911 v Koretnem, gospodinja, prebivajoča Luterje 27, Ponikva. Ukinjen avtobus zop, vozi Ogorčeni krajani Planine, Šentvida, Zagorja, Dobja in Prevorja so se zbrali v kulturnem domu v Šentvidu pri Planini, da bi izvedeli, zakaj je Izletnik ukinil avtobus, ki vozi zjutraj okrog osme ure na relaciji Zagorje -Planinska vas - Gračnica -Planina — Celje. Prvega decembra lani je Izlet-mk Celje brez predhodnega ob-vestila Krajevni skupnosti Plani-na ukinil avtobus, ki je za krajane velikega pomena. Jutranja veza je bila primerna za vse, ki 'diti doma, v so želeli zjutraj uri Šentjur ali hlevu in nato oditi v 'evažal sta- V Celje. Avtobus je pi I potrebni rejše občane, ki so bil. idi otrok zdravniške pomoči, pa tv tatistike ni manjkalo. Rezultati s m nam povedo, da je na te močju nad 15 % ljudi sta od 65 let. Krajani so bili nacv ločitvijo Izletnika še toliko v ogorčeni, saj so zemljo, na kav ri se je gradila cesta mladinski delovnih brigad, podarili brczlač-no z namenom, da bo po tej cesti vozil avtobus in jim odprl večje ob-rejših ' od-bolj *e- h Do kdsj ■ Prebivalci naselja Pešnica, hi- ftfSWÄÄ ogroža okolje, zdravje m varnos občanov, ki živijo b tóìa pred nekaj leti za to perdvidena tudi že dolocena sred tfva Potok bi moral biti urejen v smislu lokacijske dokumentacije in elaborata iz pLnf- pred pričetkom gradnje aaJ\es^_ ci. zaradi česar smo občani po ravnali tudi vse finančne drznosti V potok je speljana kana iizavija iz več hiš ulice na Upam voda v njem mma odtoka zasUj in povzroča neznosen smrad. Ra zen tega je v potoku ogromno 3Ä »red™»». Wg» £ poplave, ki segajo vse do his, vo da pa je vdrla tućh ze v hiše. Za radi umazanije je v g ramno mrčesa, predvsem PUa-vk odgan. pa tudi kac, tako da so v stalni nevarnosti nasl ot^du Vse te ugotovitve je po ogled (Nadalj. na 10. str.) (Nadaij. iz 9. str .j dne 25. 6. 1981 potrdila občinska komisija v sestavu vseh inšpekcijskih služb, Krajevne skupnosti, Komumaino-ceStne skupnosti ter SIS — enote za urbanizem. V zapisniku, ki je bil isti dan sestavljen pri Krajevni skupnosti in posredovan vsem odgovornim, so bili sprejeti pozitivni sklepi, zadolžitve in postavljeni roki, iz česar je sledil jasen in konkreten akcijski program. Krajevna skupnost, ki bi naj zadevo vodila, ugotavlja, da k realizaciji ureditve potoka nikakor ne pristopata Cestno-komuinalna skupnost in Vodna skupnost, ki pa sta poleg ostalih tudi neposredno odgovorni za sedanje stanje. Vse kaže, da tudi v progra- Ansambel v novi Ansambel Vinka Cverleta, v zasedbi klasičnega tria in vokalnega dueta, se je predstavil na raznih prireditvah že pred štirimi leti. mih za leto 1982 ureditev potoka ni predvidena. Ker občani tudi v obliki samoprispevka sofinanciramo urejanje komunalnih objektov v občini, u-pravičeno zahtevamo, da se reši tudi ta problem. Postavljamo javno vprašanje, do kdaj bo potbk urejen tako, da bodo občanom zagotovljene minimalne higiensko-sanitarne norme in odpravljena nevarnost poplav? Mislim, da je primerneje zadevo rešiti v okviru občine, kot pa da bi morali druge odgovorne organe prositi za posredovanje. To pa bomo morali vsekakor storiti, v kolikor nam v najkrajšem času resnično in zanesljivo ne bo zagotovljena rešitev problema. Prizadeti občani zasedbi Ansambel je deloval vse do takrat, dokler vodja ansambla Vinko Cverle ni odšel na odsluženje kadrovskega roka. Po vrnitvi je vodja zopet poprijel za delo in sestavil sestav kvinteta ter vokalnega dueta. V sedanji zasedbi ansambel sestavljajo: vodja ansambla Vinko CVERLE — harmonika, Pavle VIDEC — klarinet, njegov brat Marjan — trobenta, Milan CVERLE — bariton, bas kitara, Drago BELEJ — kitara ter vokalni duet Marija ČRETNIK in Janez KOREZ. Ansambel deluje v tem sestavu že dobro leto. V tem času so napisali lepo število lastnih skladb, katere bodo posneli že v prvih mesecih tega leta. Obljubljajo pa tudi udeležbo na Ptujskem in Sterverjanskem festivalu — skratka na vseh javnih prireditvah. Pri nadaljnjem delu jim želimo veliko uspeha. OPRAVIČILO Opravičujemo se vsem bralcem, da uvodni članek v prejšnji številki Utripa zaradi časovne stiske ni bil korigiran. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Novi proizvodni programi V mesecu aprilu lanskega leta je bilo v Gorici pri Slivnici ob praznovanju 40. obletnice OF in praznika dela — 1. maja — posebej slovesno, saj je bil odprt obrat Auree iz Celja. Obrat je z redno proizvodnjo začel junija 1981 v stari stavbi krajevnega urada in pošte. Zamisel, da bi Aurea iz Celja razširila svojo proizvodnjo v naši občini, je nastala na pobudo SO in KS, ki sta ponudili zgradbo in zemljišče brezplačno. Zaradi zanimive lokacije in širše družbene zainteresiranosti za investiranje na manj razvitem področju so se v Aurei za investicijo odločili. Z gradbenimi deli — adaptacijo — so pričeli j imi ja 1980. leta. Celotna investicija v tem obratu znaša 19.300.000 din. Proizvodnja je razdeljena na dva glavna programa: — športni program — izdelovanje pokalov in — otroški program — izdelovanje kovinske zložljive posteljice, gugalnice, otroški strolč-ki in vozički. V obratu v Gorici pri Slivnici je zaposlenih 13 delavcev iz Sliv- nice in bližnje okolice. Planirajo, da bo v bodoče zaposlenih 35 delavcev. Vodja obrata je Ciril Lesjak. Prebivalcem Gotice in okolice ta proizvodni obrat Auree pomeni veliko, vidni so njegovi rezultati. Goce Kalajdžiski KOLINE Gospodinja je morala vstati prva, kajti morala je zakuriti v peči, kjer ponavadi kuha hrano za svinje. Kropa mora biti dovolj, da ne bodo mesarji godrnjali, ko bodo čistili svinjo. Oče je že teden dni prej naostril nože, pripravil vse drobnarije, ki so na dan kolin potrebne. Velika lesena kad, preko katere so razpete verige, je prva pozdravila zgodnje mesarje, v veži pa je na ve- liki mizi steklenica z domačim žganjem. «-Privežimo si dušo, pa gremo!« je prevzel besedo glavni mesar. Vreščanje svinje je prebudilo DrameOjčane. Svinjska glava, obešena na vejo hruške, pa je preko dneva opozarjala, da imao koline. Spretne roke mesarjev so urno obračale svinjo v vročem kropu, tu in tam se je slišal samo ukaz in hitro je bila svinja obešena in pripravljena za razkosanje. Svinjska jetra in kislo repo je gospodinja pripravila za malico. Popijte še kakšen ko- zarček, da ne bo komu škodilo«, je pred malico opozarjal gospodar. Pri malici so se dogovorili za nadaljnje delo. «Vi trije boste oprali čreva in želodec, vidva pa bosta pomagala meni razkosati in pripraviti maso za salame. Nikakor pa ne smete pozabiti zalivati, sicer bodio salame pretrde«, je modro zaključil glavni mesar. Zopet so vsi spretno in natančno opravljali svoje delo in pozno popoldne je bila prva poizkušnja domačih klobas. Prva je morala oceniti kvaliteto gospodinja. «Pravega apetita nimam. Prizinati moram, da mi je za svinjo žal, zato tudi nisem mogla streči krvi.« Zvečer je bilo skoraj vse gotovo in pripravljeno za dimljenje. Pri večerji pa je tekla beseda o stabilizaciji, ki bo narekovala, da bodo morali drugo leto zrediti kar tri take svinje, da ne bo treba mesa kupovati. Franc Skoberne Bolečina podaljšuje življenje varna ali pri tajniku društva v pisarni PD Šentjur, ul. Dušana Kvedra 2, vsak četrtek od 14. do 15. ure. Tam se lahko tudi včla- nite ter nabavite dnevnike in vodnike po transverzalah. Ivan Straže Marija HROVATIČ iz Vrha pri Grobelnem je drobna in krhka ženica in živa kakor vreteno. Zdaj jim ima že dvaindevetdeset, pa bi človek pomislil, da je pravkar prišla z njive. Rodila se je v Selcah pri Ponikvi, leta 1890, v številni družini. Ko je bila stara 30 let, se je poročila in odšla na moževo domačijo, kjer je tudi danes. Pripoveduje o svoji mladosti, o življenju, spominja se težkih in garaških let iz svoje mladosti. Živi zelo osamljeno, v mali koči nasproti lepe stanovanjske hiše njenega nečaka. Z možem nista imela otrok. Ko je bdi nečak star 15 let (danes jih ima 62j, sta ga vzela k sebi, da bi jima pomagal na kmetiji. Kmetija je danes njegova, a ona živi sauna. Ne vidi, niiti ne sliši dobro. Ko sem vstopil v kočo z eno sobo, kjer danes živi Marija, sem vprašal ali je mogoče, da v današnjem času živi človek tako revno in v takšnih pogojih. Res da Marija dobiva socialno podporo v višini 1.500 din, res je tudi, da je socialna služba poskrbela zanjo, kolikor je mogoče, saj jo socialni delavec redno obiskuje. Pravi, da je zelo vesela vsakega obiska, vsake tople prijateljske besede. Vse svoje življenje je garala, kruh je služila s trdim delom pri sosedih, pri vseh ljudeh, ki so rabili pridne roke. V njenem pripovedovanju se čuti grenkoba. Sama ne more nikamor. Vesela je obiska svojega brata, ki redno prihaja enkrat na leto. Ko je bila malo bolj pri moči, je najraje hodila k sosedu Jakopinuu. Z možem sta živela, kakor sta vedela in znala. Vseeno, bilo je lepo, vsaj saima ni bila. Vdova je že 32 let. Sedaj je težje, ima veliko let, težko je hiti sam, nima s kom spregovoriti niti besede. Veliko ji pomaga nečak, ki živi s svojo družino na njeni domaSčiji. Njen nečak živi v lepi stanovanjski hiši. Sam pravi, da redno skrbi za svojo teto Marijo, ki jo ima kot za mamo. Mogoče je res, samo kako to, da v njegovi hiši ni bilo majhnega toplega prostora za Marijo Hrovatič? Mogoče je to tista bolečina v Marijinem srcu j bolečina, ki ji podaljšuje trdo življenje. Goe e Kalajdžiski Planinske novice Zadnje dni v lanskem letu je imel redno sejo IO Planinskega društva — Šentjur. Sprejeli so program izletov za leto 1982. V program je zajetih nekaj pohodov po poteh NOV, ostalo pa so izleti po slovenski ali savinjski transverzali ali ogled raznih znamenitosti, srečanje planincev ob proslavah ali jubilejih. PROGRAM IZLETOV PD ŠENTJUR ZA LETO 1982 3. 1. 1982 Pohod po poti Pohorskega bata- ljona (Osankarica — Rogla) 20. 2. 1982 Zimski vzpon na Stol 13. 3. 1982 Zimski vzpon na Snežnik 21. 3. 1982 Zimski vzpon na Porezen 25. 4. 1982 Hom — Šmohor 15. in 16. 5. 1982 Pohorje 6. 6. 1982 Matkov Škaf 12. 6. 1982 Pohod po poti I. celjske čete 10. in 11. 1. 1982 Plešivec — Smrekove 16. do 20. 8. 1982 Pot prijateljstva v Avstriji 10. do 12. 9. 1982 Triglav 12. 9. 1982 Dan planincev na Lisci 25. 9. 1982 10 let savinjske poti — gora Oljka 16. 10. 1982 Izlet v neznano Večina izletov ali pohodov je planiranih na proste sobote ali nedelje. V slučaju slabega vremena se bo izlet prestavil takoj na naslednjo soboto ali nedeljo. Vse informacije o izletih lahko dobite pri vodji izletov tov. Jožetu Zupancu »Alpos« TOZD Ce- HUMOR - HUMOR - HUMOR 0ß©S'£)S'» P CSmißSß: <0 g©© ÙAvCcSÙJ H/cOlAS. STAROD]) KRALJ GLAVNO SUSLilMN svenici Aensmu/j QlASEh vzDlH GLAV. rus. &LAC-RJNA TOVARNI PIJAČ RIMSKA per KuBih Alf?£2) ED£Č Papir konfekcij a« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodv št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.