Loto Vi., štev. 77
Lfublfana, torsk 3?. msrca 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
aaa lahafa ob 4. »Iirtra). ea
Stan« mesečno Dm »5—; ra tno» icmstvo Om 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Oaevna redakcija: Miklošičeva cesta
»tev. 16/I. — Telefon itev. jt. Nočna redakcija: od 19. ure naprej » Knaiiovi ui, St. j/L — Telefon it 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto Sn politiko
Uprava1
Upravnlštvo: Ljubljana, PreSemovtl ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratr.l oddelek t Ljubljana, Prešer. nova ulica St. 4. — Telefon it 36»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana it 11841, - Praha čislo ji.lt* Wien Nr. 105.241.
Ljubljana, 30. marca.
Nemške predsedniške volitve niso prinesle nobenemu kandidatu absolutna večine, zato je potrebno čez štiri tedne novo glasovanje, pri katerem bo izvoljen za dobo 7 let za predsednika republike oni kandidat, ki doseže vsaj relativno večino.
Navzlic neodločnemu Izidu so nedeljske volitve prijetno presenetile Evropo. Pokazalo se je. da je Nemčija na najboljšem potu strankarsko - političnega ozdravljenja, ker polagoma tudi ona izločuje manjše skupine in se v njej vedno bolj kristalizira delitev na velike, načelne politične formacije. Razpad pretiranih levih in desnih strank, ki jih je ustvarila povoina psihoza, se nevzdržno nadaljuje. Narodno - socijalistična stranka, ki je hotela predstavljati nemški fašizem. leži liki mrliču na tleh. Od 891.671 glasov, ki jih je še dobila 9. decembra lani. ni mogel ohraniti Luden-dorff niti 300.000.
Drugi težk] ranjenec je komunistična stranka, ki je še huje nazadovala kot pri zadnjih državnozborskih volitvah. Od 2.679.000 je tokrat padla na 1 milijon 869.533. Lani v maju je bila številčno še tretja stranka, zdaj je šesta. Nazadovanje komunistov je tem značil-neiše, ker se tokrat ne morejo izgovarjati na vladni teror kot pri december-skih volitvah.
Občutno je nazadovala tudi bavarska ljudska stranka, kar pa je pripisovati dejstvu, da dr. Heldova kandidatura ni bila mišljena resno, temveč le kot afirmacija posebnih bavarskih zahtev. Pri drugem glasovaniu bodo strankini pristaši volili meščanskega kandidata, v kolikor tega niso že zdaj storili.
Presenetil Je neuspeh demokrata dr. Hellpacha. kl je zbral pol milijona glasov manj kot v decembru. Nič mu ni pomagalo laskanje nacionalističnemu čutu z agitacijo za priključenje Avstrije in za Veliko Nemčijo. Kato!;ški centrum j« kot dobro organizirana stranka obdržal svojo pozicijo.
Najznačilnejši pojav nedeljskih volitev Da je močna afirmacija obeh socijalno najizrazitejših taborov, socijalne demokracije kot zastopnice delavstva In bloka nacijonalcev in ljudske stranke kot predstavnika kapitalističnega ekonomskega reda. Sociialisti so navzlic manjši volilni Ufi^ležbi ohranili svojih 7Y\ milijona volilcev. meščanski blok je celo napredoval za 1 milijon gasov na račun hitlerijancev. bavarske ljudske stran ke in drugih strankarskih drobcev.
SocHalne demokracije ni mogla omajati niti Barmatova afera, ki je kompromitirala vrhove stranke. Naskok komunizma ie bil sijajno odbit. Nemčija se vedno bolj načelno orijentira in zbira okrog izrazitih, četudi ne naiekstrem-neiših gospodarskih in socijalnih programov.
Splošno vlada želja, da se socijalisti zadovolie s svojim uspehom 29. marca in ne Insistiraio ra lastnem kandidatu pri dragi volitvi. Ce bodo poslušali bolj glas razuma in politične 'uvidevnosti kot trenutne strankarske ozire, je zmaga skupnega kandidata zmerne republikanske levice dr. Marxa zagotovljena. Sociialnodemokratičen predsednik je danes v Nemčiji nemogoč, ker dober del centruma in tudi demokratov itak rrnasno koketira z meščanskim blokom. Ponovna postavitev socialističnega kandidata bi prinesla avtomatično zmago nemških nacijonalcev in streseman-novcev. Socijalna demokracija tega ne more želeti.
Z napetostjo bo ves politični svet Pričakoval izida ooga'ani za drugo volitev državnega predsednika. Zelia demokratov vseh dežel je. da pride do sporazuma v weitT»arsVl koabciii in da bo stal na čelu NemčHe prihodnjih sedem let mož. ki bo zasigural pogrešano iskrenost in zmernost v vodstvu nemške r>oWke.
R^orp^mzariia Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Beograd. 30. marca. o. Ministrski ivet je danes na podlagi čl 35 finančnega zakora za 1924.-25. sklen1! reor-KDn'?acljo Trgovska in obrtne ztM-rnlc? v Ljubljani ter je v glavnem odobril predloge, ki jih je stavila zborni.a. od nosno ljubljanski oddelek ?a trgovini ln industrije. Trgovska in jbrtna zbornica bo no novi uredbi ime'« tri ? bistril samostojne odseka, trgovski, obrtniški in industrijski. Na čelu ibornice bo predsednik, a na čelu .sakesa odseka 00 eden podpredsednik. Skuon« tadeve se bodo reševale v pie.^arnih seiah zbornice, vendar bo'o posamez <ii odseki imeli pravico, di proti sklepom plenuma podajo svoja orld' oiena oiišlienia na končno rešite r oblaki. Na podlagi nove uredbe bo se nI predpisal minister trgovine in indust.ije nov volilni red v Trgovsko in ot"tno .zbornico. ki bo upošteval razdelitev ou kanjah.
Razkroj v opozicijonalnem bloku
Ljuti prepiri med blokašL — Radič in Maček. — Politična situacija. — Rekonstrukcija t četrtek.
Beograd, 30. marca. p. Nasprotstva krajevnega značaja, ki so nastala po-vadom razprave o dvanajstinah niso vplivala na stabilnost politične situacije. Narodni blok stoji krepko in glavne linije njegove politike se izražavajo v popolni solidarnosti. Vsled razprav o dvanajstinah je stopilo vprašanje rekonstrukcije za nekaj dni v ozadie. Danes je gotovo, da bo vlada podala ostavko in se bo nato izvršila rekonstrukcija šele po sprejetju dvanajst;n v sredo ali četrtek. O rekonstrukciji se je danes govorilo, da bo sedanji minister agrarne reforme dr. Krizman prevzel ministrstvo trgovine. Politika radičevcev se vedno bolj razvija samostojno v guvernementalni smeri. To sicer ne vpliva bistveno na situacijo, ob čuti pa se splošno kot ve'ika olaišava.
Opozicijski blok pa se nahnja kakor vse kaže tik pred popolnim razkrojem. Radičevci so danes v zakonodajnem odboru sklenili prvi kompromis z Narodnim blokom ln Imeli z njim skupno listo proti listi oooziciiskesa bloka. To le naravno izzvalo ogorčenje pri ostalih skupinah opozicijskega bl^ka in pooo' dne so se sestali blokaškl šefi. med k z terimi je prišlo do ljutega prepira ln do
zelo mučnih rrrdsebomih obtožb. Po dveurni debati so radičevci končno nekoliko popustili in dr. Polič ie podal ostavko ra svoie mesto kot drugi podpredsednik zakono<Vvne£7t odbora. Jasno na je. da ie tn sror z'enljen le za trenotek In da posta?sI<» nasprofstva v op^cVskem bloku vedno večja.
Stranke bloka se tudi niso mogle ze-diniti na sktmno man:š;nsko mnenje nroti budžetnim dvanaistinam in preostalo ni nič drugega nego da bo vsaka sk»oina za sebe norela posebno poročilo. kar ie bilo končno tudi sprejeto.
Velezanimivo je tndi, da je po avtentičnih poročilih iz Zagreba med Radl-čem na eni s*ran! ter dr. Mačkom in ostalimi zaprtim vodite!!! HRSS prišlo do osfresr* konflikta. Zatriuie se, da bodo Maček in tovariši prihodnje dni izprščeri ir da ostane v zaporu edino še Sriepan Radič.
Kralj je danes sprelel predsednika Trifkoviča. ki mu le poročal o delu parlamenta. nato na ministra za zuranie zadeve dr. Ninčiča. ki je naznanil, da se vrši spstnnek Ma'e an^nte dne 2. msla.
Klerikalci so imeli sejo. na kateri so razoravljali o svojem sporu z radičevci.
Radičevci glasujejo za vlado
Skupno predsedništvo Narodnega bloka in radičevcer v zakonodajnem odboru.
da med člani takozvanega sporazuma. Radičevci so to danes eklatantno manifestirali na seji zakonodajnega odbora ter »o v Imenu svojega poslanskega
Beograd. 30. marca. p. Popoldne ob 16. se je sestal zakonodrni odbor. V Imenu vladne večine je Voja J a n j I č stavil predlog, da se za predsednika izvoli Ljuba Jovanovič. za prvega podpredsednika dr. Jura} D e m e t r o -vič, za drugega podpredsednika dr. Nikola Subotič. V imenu opozicije je posl. Ang;elinovič predlagal za predsednika dr. Bačiča. za prvega podpredsednika dr. Superina. za drugega podpredsednika dr. Miioviča. Vendar ta predlog opozicijskega bloka nI bil sklenjen soglasno med blokašklmi stranVami. temveč so ga oripravili davidovičevei na svoio roko. Na skunni seji šefov opozicijskega bloka se ni mogel doseči sporazum. vsled velike nestrpnosti, ki vla-
kluba ponudili vladln! večini, da *'asu-lejo za listo večine, ako sa sprejme ra drugega podpredsednika dr. Poliča.
Seia zakonodainega odbora se je nato za nekoliko časa prekinila ter je bila kratka konferenca med Pašičem In Markom Trifkovičem. nakar je bil prscPog radičevcev sprejet. PrHTo se je na glasovanj. pri katerem ie bila izvoljen* lista: Predsednik Ljuba Jovanovič, prvi podpredsednik je J. D e m e t r o -vič, drugi podpredsednik dr. Polič. Seia je bila s tem zaključena ter se bo prihodnja sklicala pismeno.
Dvanajsline v finančnem odboru sprejete
Zakon o prisilni poravnavi odpravljen. — Opozicijski blok zahteva redukcijo univerz.
Beograd. 30. marca p. Danes ob 9. je v
finančnem odbru pričela podrobna razprava o dvanajstinah. Opozicija je prevarala razpravo po členih, večtaa je sklenila, da se debata vrS v treh oddelkih. Poslanec dr. Bazala (HZ) je zahteval povečanje kreditov za univerze, mlmister financ je izrazil, da se v načelu strinja, vendar opozicija, ki v svojih listih napada povečanje proračuna, n trna moTailične pravice, da v finančnem odboru zahteva povišanje kreditov. Nato so govorili poslanci KumamkH, Pušenjak ta Sečerov.
ZA REDUKCIJO UNIVERZ
Pozornost je vzbudil tovor dr. Mehmed Spaha, ki Je ostro kritikoval, da imamo preveč višjh kri, predvsem vseučiHJč Ki pa nekaterih strokovnih ioi. Zahteval Je, da »e r-dvi&no število fakultet odpravi. V državi bi bila do voljna ena medicinska, ena tehniška in ena bogr>skrvna fakulteta. V odboru nI bilo povsem jasno, aH postavlja dr. Spa-ho to zahtevo v imenu opozicijskega bloka, zlasti ker so klerikalci popolnoma molčali in tako očMcino odobravali Spahova Izvajanja. Minister prosvete PrPMčrvič je izja-javfl, da je pravilno, da bi se gledajo predvsem na kva^teto naših visokih šol in ne na njih število. Toda on se iz državrco-pofctič-nih razlogov prettvi Spahcvi zahtevi Separatistične stranke bi vsak korak vlade v smislu Spabovih zahtev proglasi!« za sovražnost prof? enemu aK drugemu plemenu in ea do skrajnosti zlorabljale. Zato je vlada prisiljena, da visoke So!e tudi šteje. Mi-
nistra Maksimovič in Ninčič sta dala pojas-rlla o povečanju zaupnih kreditov, ki se porabljajo predvsem v kulturne hi socijalne svrhe in glede katerih sta pripravljena dati zaupne informacije. Na kritiko poslanca Krajaca (HZ) glede našega pomorskega prometa, j« odgovarja! minister za promet, kl je navajal program pospeševanja rospo-darskih in zlasti prometnih naprav ob Jadranu. Končno je bil prvi oddelek zakona o dvanajstinah z večino Klasov odobren.
Na popoldmski sej! se ie naiprvo razpravljalo o čl. 5 do 13. Govorili so: Puše-njak, BaHč, Vujič, Krajač, Nendorfer, Spa-ho, Sečerov, ministra Stanič in Stojadircovič ter bilo Izglasovano vseh 13 pozlavtj. Nato se je razprava vršil* o zaključnem delu. Najprej je povorfl mhiister Stojadiicvič, nato ministra Lnkinfč in Maksimovič. Dalje sc govori! dr. Radonič in Kirrrarud!. minister Pribičevič o dijakih štipendistih, ko-rečno dr. Bazala, PuSenjak, Kulovec in Kra<Jač.
Ob 20.30 je bSo zlasovanje o podrobnostih.
PRISILNA PORAVNAVA UKINJENA.
Finančni minister je sprejel predlog, da s* ukine prisilna poravnava Izven kon-knrza v vsej državi. Spori o prisilni poravnavi vePato samo še do 31. marca, predloženi sodišču.
Poročilo finančnega odbora bo še tekom današnje noči naitlsojeno in jutri predloženo plomimu Nar. skupščine.

Novi radičevski poslanci
Beograd, 30. marca. r. Verifikacij »ki od« bor ie danes razpravlja! o gradivu, ki se nanaU na one poslance, ki imajo kot na. rnestnifci priti na mesto rszveljavljenih man datov HRSS. Mandat Avguata Košutiča, ki je bil izvoljen v okrožju Dubrovnik»Spiit» Kotor, prevzame Josip Vandekar, ki je bil poslanec tudi ▼ prejinem sasedanju, vsled česar spada v parlamentarno anketo. Na mesto dr. Mačka, kl je bil izvoljen ▼ Za. grebu, pride Blaž Salomon, ki je bil istota« ko poslanec v prešlem zasedanju, vsled če. sar se bo tudi o njem razpravljalo v parla« mentarni anketi. Mandat dr. Mačka v Sre. mu prevzame dr. Ivan Lončarevič, advokat is Mitrovico. Na mesto Josipa Predavca, kl ]e bi! izvoljen v zagrebikem okrožju, pride Miha Rehak, seljak is Gračans. Mandat dr. Jurija Krnjeviča v Tuzli prevzame Ante Gjojič, seljak is Kostrg-Oraša. Na meato St. Radiča, izvoljenega v okrožju Maribor. Celje, pride Ivaa Fuatič, posestnik t Pod.
turnu; mandat St. Radiča v Moetarju pa prevzame Derviš Hadžioman, uradnik v Mostarju. Na mesto Stjepena Košutiča, iz. voljenega v okrožju Dubrovnik»Split«Kotor, pride Ivan Trojanič iz Pavljega brda. Ker je bil dr. Trumbič izvoljen na treh mestih ter se doslej ni odrekel nobenemu manda. tu, je verifikacijski odbor sklenil, da obdr. ži mandat v varaždinskem okrožju, njegov mandat v Virovitici prevzame Ljudevit Zi» mar iz OsJeka, mandat v Zagrebu pa Vinko Trnjar, ki pa je bil izvoljen že pri prejšneia zasedanju, vs!ed česar se bo tudi o tem mandatu razpravljalo v parlamentarni ao. keti.
Avstrijski finančni minister v Londonu
London, 30. marca. k. Avstrijski rreznl finančni minister dr. Ahrer je obisksl »m gleikega zakladnega kancelarja Churchilla, ki se je iivshno sanica al aa raaoa avstrijska vpraianja,
Brezuspešne volitve v Nemčiji
Noben kandidat ni dobil potrebne absolutne večine. — Nazadovanje skrajne levice in skrajne desnice. — Nove kombinacije.
Derlin, 30 marca. z. Včeiajšn * t rel-sedniške velitve res niso "rinti> pozitivnega rezultata, kar is t ilo a ik pri čakovati. Nobeden izmed 7 kan^oato-ni dobil po ustavi zahtevane abso'utni večine, ztto se bodo vršile 26. aprili nove volitve. Pri včerajši. ih »r.Vitvah so dobili glasov: Jarres (desničarski hlokN 10 3*7.523, Braun 'socijalist) 7,7F5.6T8, Mnrx (centrum) 3.883.676. Thaelmann (komunist) ! S33. Retlpaeh (demokrat) 1.5r.rl3»>. F!e!d (bavarska Ijud. str) 1.002 278. Ludendorfi (nar. socijalist) 2S;*71. 34.152 glasov je bilo neveljavnih. Skupno je glasovalo 26.'!1''537 moških in ženskih volilccv. približno 20 odst. manj kakor pri december*kih parlamentarnih volitvah. Volilna absti*e"ra se je zlasti poznala na d-že!i. k:cr ie ponekod izostala skoraj polovin volil nih upravičencev, dočim ie bila udeležba po večjih mestih, zlasti v Berlinu, naravnost o?romna in je znašaia povprečno 80 odst
Svoje pozicije izza oa-lameniarnih volitev so ohranili le desničarji t socijalisti: ce..trum je neznatni ,.«/at?oval. občutno ra demokrati In knr»unisti. Popolnoma poraženi so izšli 'z boia Ludendorff-Hitlerievci, ki so rešili komaj četrtino svojih glasov pri ??dnjih volitvah. Dočim pa se je I niihovo 1 komunistično nazadovanie splo? 10 pričakovalo. je presenetila izcvba demokratov. Prilagajo jo na *a način, da
Težkoče pri budžetskih dvanajstinah
Vsestranski oster odpor v Narodnem bloku proti posameznim določbam dvanajstin. — Nezadovoljiv kompromis s finančnim
ministrom.
danes od finančnega odbora sprejet fn pr!* de Jutri pred plenum parlamenta. N! Izključeno, da se tudi tam še Izvršijo nekatere spremembe.
Kralj zonet v Beogradu
Beograd, 30. marca. r. Včera' popoldne .«ta se kralj in kraljica vrnili iz Topole v Beograd. KroI; je kmalu nato — okrog 5. oooo!di;e spieiel v avdijenco nremijerja Pašiča. ki -e poročal o notraniem. in zate 1 zunarjega ministra Ninčiča. ki je ref*rirai o zunanjem položaju in o sestanku Mn> antante. Ob II. ponoči sta se k.-ali In kraljica odpeljala v smeri nroti Suka-rešti. kamor se je kr-i.Jica r >da!a obiskat oč.ita. rumunskega Kralja. I:3 je obolel. Kralj je kraliico ^amo spremlja! z jahto do Turn-Severii.a in sc nato vrnil v Beograd.
Ponočna seia Narodne
so mnogi demokrati, ker je biia Hell-ichova kandidatura itak orezustešna. že pri včerajšnjih volitvah glasovali 'eloma za centrum, deloma za socija-liste.
Volitve so se v splošnem izvršile mirno. Prišlo je sicer tu in tam do raznih incidentov, zlasti do sp .padov me-J komunisti in nacijonalci. vendar > policija izgrede takoj v kali zadušila.
Vsa pozornost je že sedaj obrnjena na druge volitve. Z gotovostji računajo. da bodo takrat republikanske stranke (sociialisti. centru':! in demokrati) nastov-ile s skupnim kandidatom, vendar še ni gotovo ali bo fo dr. Mane. Iz socialističnih vrst je namreč izšel danes, za enkrat še neoficiielen predlog. naj bi centrum postavil kol skupnega republikanskega kandidata bivšega državnega kancelarja dr. W?rtha, ki je v centrumu vodja levičarskega krila (kršč. socijalcev) in zato ;ocija-listom bolj simpatičen od več aH manj konservativnega dr. Marxa. O;iofjclna pogajanja o tem vprašanju s:; bodo med strankami začela še tn teden.
Berlin. 30. marca, s. Listi sklcnaio po številkah o izidu predsedniških vilitev. da bodo desničarske strank- t ji če se upošteva, da bo volilna udeležba pri drugih volitvah večja, ori.iele raiveč 12 milijonov glasov, dočim bodo stran ke weimarske koalicije dosegls do 14 milijonov glasov. Odločilen za !iid bo zopet kakor često centrum.
Beocrad, 30. marca. p. Včeraj In danes so se v vladi in v obeh klubih Narodnega bloka ves dan vršila posvetovanja o zakonu o dvanajstinah, kl ga Je finančni minister sestavil in vložil v zadnjem trenutku In katerega določbe so zadele na mnogo odpora. Zastopniki p-jsameznih pokrajin so iznašali svoje zahteve In želje ter zahtevali celo vrsto sprememb In novih določb. Nastalo je precej ostro razpoloženje in Je nekaj časa izgledalo, da bo to razpoloženje vplivalo celo na po'itično situacijo. Zeln energično so vztrajali zlasti samostojni demokrati in prečanski radikali na tem. da se že v dvanajstinah uvede-io določbe v smislu Izenačenja dlrek'nih davkov in znižanja nekaterih preobčutnih bremen.
Finančni minister Je temu nasproti dokazoval, da za sedaj ne more pristati na nobeno znižanje, ker so prihodi Iz mono- 1 pola za 200 milijonov manjši, ne<ro Je bilo predvideno, ker so nadalje direktni davki od januarja padli in Je padla tudi carini, navzlic povišanemu ažiju. Na dniTi strani pa so postavila strokovna ministrska nove velike zahteve, za katere Je treba novih bremen. Spor med finančnim miristrnm ln vladnim! klubi se Je končno rešil v tem smislu, da se deficit v kn'ikor Je predvsem Investicijskega značaja pokrije s posnjPom, a ker to nI zadostova'o, so vladni klubi po dnlrem odporu pristali na dvakratni Invalidski prirez in na prirez za vojaško komoro. 2-odst. pavšaliranl davek za ročne delavce Je naletel na oster odpor, k! ga Je finančni minister mogel premagati le z obljubo da bo Izdal pravPnik, v katerem bodo temu davku podvržene v glavnem le tl-s'e grupe, k! so dosedaj p'ačevale dohodninski davek. Samostojni demokrati so poslovall še določbo, da družbe, ki polagalo Javne rsčune, v bodoče smejo pri rcn-tabilitetl vračunati vse državne in samoupravne davščine, pri režijskih stroških pa vse vojne dodatke, davek na poslovni promet in prireze, ki so bili uvedeni po vojni in med katere Je štet! po Izjavi finančnega ministra tudi InvaMdski davek. Samostojni demokrati so nadalje zahtevali izenačenje hišnega davka, čemur se Je uprl mln'ster financ z argumentom, češ da se nahaja njegov projekt o Izenačenju davkov Itak pred dovršitvtio In da ne more prts*at! na to, da se sedaj posamezne točke rešujejo. Ko so demokrati opozarjali posebno na težavno situacijo h'šnih posestnikov v Liubljani, $o radikali klicali: Kje pa Je ljubljanski poslanec? Ta se rajše bori proti državi! Samostojnim demokratom se le posrečilo tudi reš!ti kredite za anfljerij^ke delavnice v Ljubljani, k! so se radi premajhnih kreditov v prejšnlem flnancijskem zakonu nahajale v stalni kriz!. Finančni minister je pristal na pomnožltev teh kreditov za 10 miliionov. Glede stanovanjskega zakona Je prišlo do kompromisa. Ker nI gotovo, alf bo parlament rad! nas'aJajočih veVkonočnih praznikov mogel spraviti pod streho novi stanovanjski zakon do 1. maja. Je veljavnost dosedanje stanovanjske uredbe priznana do 15. maja.
V smislu vseh teh tekom včerajšnjega in današnjega dne s težko muko doseženih kompromisov, 1« bil cakoa • dv&aajstiaafe
skup;
vv»
seme
Beograd, 30. maTca p. Današnja skupščinska seja se je pričela šele ob 10. zvečer. Pred prehodom na dnevni red so se razpravljale verifikacijske fn tomsirtehre zadeve. Ker je poslanec 2am5č pri tem delal sika nemir, je predsednik izjavil, da ga br» predk>žfl Narodni skupščini v Izključitev. Nato se je vršila volitev imunttetnega odbora, za pritožbe tn prošnje, anketa odbora za preiskavo radičevskih maindatov in administrativnega odbora. Narodni blok te rostavtl enotne liste, opozicija pa razcej>-Ijene.
V imunitetnem odboru Je dobil Narodni blok 13, davidovičevei 2, radičevci 2, klerikalci 2. muslimani 1, male skupine 1 odbornika. V odboru za prošnje in pritožbe: Narodni blok 11, davidovičevei 2, klerikalci 2, radičevci 2, muslimani 1, male skupi-' ne 1. V anketni odbor: Narodni blok 7, opozicija 4. V administrativni odbor: Narodni blok 13, Nemci 1, dav;dovičevd 2, klerikalci 2, radičevci 2 zemljoradniki L Seja Je bila zaključena ob polnoči. Jutrišnja seja, na kateri se bodo razpravljale dvanajstine, bo trajala ves dan in vso noč. Prične ob 9. uri.
Herriot o garancijskem paktu
Pariz, 30l marca. (Avala.) Kakor doznava «Tamps» je ministrski predsednik Herriot pri včerajšnjih razgovorih o garancijskem vprašanju objavil zastopnikom odbora za zunanje zadeve vsebino nemškega memo* randa ter je dal obenem več pojasnil glede političnih smernic vlade. Herriot je nagle« šal, da ne bo podpisal garancijskega pakta, dokler Nemčija ne bo brez pridržkov spre« Jeta v Zvezo narodov. On da je z london« »ko vlado sklenil pogodbo, da bo priče! po« gajanja s Nemčijo že pred njenim spreja« mom v Zvezo narodov. V tej točki se ras« likujeta stališči Herriota ki zborničnega, od« bora, ki hoče ravno tako, da zavisi priče« tek pogajanj od vstopa Nemčije v Zvezo narodov.
Ekspozč fin. ministra v fin. odboru
Sc nekatere podrobnosti iz zakona o dvanajstinah. — Povijanje invalidskega prireza, uvedba davka za vojni tren, pavšali-ranje davka za ročne delavce. Dvanejstine v načelu sprejete.
Beograd, 29. marca
Finančni odbor se je na svoji današnji dopoldanski seji konstituiral ter izvolil za predsednika dr. Milana Srskiča, za podpredsednika r. Svetislava Popoviča, za poročevalca Otona Gavrtloviča 4n za tajnika Milana Stepanoviča.
EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA.
Prvi je dob2 besedo finančni minister dr. Stoja dinovič, ki je o dvanajstinah podal kratek ekspozč. Glavni
razlogi povečanja Izdatkov »o v privredmem programu, ki ga provaja vlada osobito v svrho prometa, za graditev novih prog kn dovršitev že započetih, kakor je to pr gradbi ličke železnice. Obre-r-ovac-Beograd, katera se spaja z Jadranom nadalje ozkotir. klosek proge Užice-Vardi-šte ter predhodna dela za Izgraditev prostora skozi Ivan Planino in drugo. Poleg tega so precejšnje svote predvidene za popravljanje cest m poti. Drugi glavni razlog povečanja proračuna so kredit! za narodno obrambo m. dr. za arzena! v Kragujevcu In tretji razlog so izredni krediti za invalidske podpore v znesku sto milijonov. Te izdatke hoče minister krsti 1. z z viškom dohodkov 2. s prihranki v državnem proračunu, ki so predvidenih na 100 milijonov dinarjev hi 3. novimi viri dohodkov: a) s i00 odstotnim povečanjem invalidskega prireza, bar le predvideno na 50 milijonov; b) z dohodki komorskega prireza, ki se v izmeri starega invalidskega prireza zdaj prvič uvaja v smšslu vojnega zakona. Govoreč
o finančnem položaja države je minister Izjavil, da so se nakopičiti trmo-Ei stari dolgovi, ki samo pri prometnem ministrstvu znašajo okrog 330 trilijonov Din V svrho plačila bodo izdani državni boni, s katerimi se naj poplačajo zaostaatki m neizplačani državni dolgovi do vključno 30 marca 1925. dočim se državna naročila, kf bodo sledila pa 30. marcu izplačajo v gotovini Na ta način namerava f man oni minister regulirati državne obveznosti iz prejšnjih let. Skupna vsota bonov bl znašala 150 milionov Din s 6 odstotno obrestno mero in pokrRrmr. rokom dveh let. Za tem je finančni minister izjavil, da bo ta pogodba a Bleirovo skupimo, ki je potekla ta mesec podaljšala pod istimi pogoji za šest mesecev. V izgledu ej nov skupni aranžma O Bleir-Armstrogovo skupino za&r.o.
VSEBINA ZAKONA O DVANAJSTINAH
Je v glavnem nastopna:
Skupna svo;a kreditov, ki se odobravajo S tem zakonom za štiri dvanastine je predvidoma na 4_C95.S95.-I38 Din. Zakonski osnutek se deli v dva povsem neodvisna dela, katerih prvi je v ožjem smislu zakon o dvanajstinah, di-ugi pa zakonski predlog o naknadnih izrednih kreditih poleg proračuna za leto 1924 /25.
Zakon o dvanajsriinah vsebuje tudj mno-Eobrojne odredbe, s katorlmi se regulirajo KajrazSčnejša vprašanja, kl se doslej niso n*»gla reguliran rednim zakonitem potom. Za zgradbo fiziološko histološkega instituta medicinske fakultete v Zagrebu Je predvidenih 5 milvjonov. ja zagrebški anatomski institut pa dva ta pol milijona Din. Za dovršitev arzenaila v Kragujevcu 30 milijonov Din ln v Sarajevu 3 mplijone Din. Predvideni so potrebni kred:t| za zgradbo cele vrste železniških mostov za popravila cest ln poti, za likvidncSo in dovršitev železniških prog: Top E der-M al a, Krsna-Požarevac, Užice-VarcHfte. Gračac-Knin, Ormož-Ljuto-ner-Mur. Sobota, Titel-Orlovac, z mostom na Tisi, Bihnč-Bos. Krupa, Paračin-Sialač, Veles-Stio, Nfš-Prokuplje, kakor t.dl za irasiranje in gradbo prog, Štip-Kočame. Be-ograd.Obrenovac. Trebinje-BHeč-N&šlč Pa-zarič-Konjic, Plamija-Crnja.
Važnejše odredbe so nastopne: Predvideva se osnovanje direkcije slobodne cone v Solunu In carinarnice. Osrednji držav, r.i .posojilnici se bodo dale dve tn pol odstotni obveznici vojne odškodnine v vrednosti. ki bo odgovarjala vsoti enega milijona I>7i za ot>rf70vn.Ti>e gara-ntnega fonda.
Prosvetni minister se pooblašča, da predpiše pravila o podeljevanju štlpenal) siromašnim ln pridnim dijakom na domačih univerzah ter da z uredbo v smislu čl. 94 ustave po odobritvi ministrskega sveta tivede enotne učne načrte za vse šole svojega resorta ter, da izenači termine prlčet-ka in zaključka šolskega leta, kakor tudi način ocenjevanja učencev.
Prometni minister izplača v roku treh' let obveznosti iz prejšnjih let v bonih do največje vsote 300 milijonov Din. Poleg tega mora prometni nrnister z uredbo, ki bo imela veljavnost zakona urediti promet pot nikiv in robe.
Minister trgovine se pooblašča, da za-more v Podgorlcl ustanoviti trgovsko Industrijsko zbornico za črno goro in da tam proširi obrtni zakon z dne 29. junija 1910., kl Je veljal samo za Srbijo.
Invalidski davek se podvoji. Oblastne, okrožne ln srezke doklade preko 100 odstotkov in občinske preko 300 odstotkov, mora odobriti fnančni minister, odnosno njegov delegat. Davčna obveznost zastara v 10 letih. Vsi ročni delavci, ne glede na vrsto dela, ki ga opravljajo in ki prejemajo mezde od privatnih oseb ali podjetij, bodo za leto 1925. plačali kot državni davek mesto vse ostal'h državnih In posebnih doklad Izvzemši invalidski davek in Izredno dok'ado, dva odstotka svojega lastnega zaslužka. Na račun interesa za držav ne dajatve, ki niso točno vplačane se z dnem. ko se ta zakon uveljavi plača na ozemlju cele kra'ievine 12 odst
Za kritie Izdatkov po postavki 983 proračunski izdatkov se bo od 1. aprila 1925. plačeval komnrskl prlrez po zak-nu o ostrojstvn vojske ln mornarice v Izmeri enkratnega iznosa invalidskega prireza po finančnem zakonu u 1924.—25. Razdelitev
davkov na zemljišča Srbije in Črne gore izvršeno za leto 1924. velja tudi za 1925. Za leto 1925. se dohodninski davek In Imovinski davek ponovno razdeli na Hrvatskem, v Sloveniji, Banatu, Bačkl, Baranji In Sremu. Cl. 62 zakona o dvanajstinah ovlašča vlado, da more takoj v celoti ali delno ožlvotvoritl predlog zakona • obči carinski tarlH z izvozno In uvozno tarifo čim ga predloži Narodni skupščini. Od dne 1. maja 1925. dalje se ukinjajo okrožna načelstva, železniški komlsarljatl In policijske ekspoziture. Izjemoma na predlog notranjega ministra more ministrski »vet odobriti, da te Instance v poedinlh krajih ostanejo najdalje še do 31. marca 1926. Ukinja se zakon z dne 22. maja 1922. o priznanju In vračunavanju službene dobe onih službenikov, ki so Izvrševali nacionalne opravke v Star! Srbiji, MacedonlJI ln drugih krajih kraljevine pred voino za osvoboditev in ujedinjenje. Veljavnost poteče tudi rešenju ministrskega sveta o priznanju specijalnega dodatka za službovanje v južnih krajih. Razveljavi se za ozemlje Srbije in Črne gore zakon o prisilni poravnavi z dne 29. aprila 1916.. k! je bil razširjen na celotno ozemlje kraljevine.
Vsa gotovina, kl se nahaja v upravi fondov na račun 6 odst (starega srbskega)
uradniškega fonda, kakor tudi gotovina in vrednote vseh drugih »ličnih fondov, lz katerih so te Izplačevale pokolnlne državnim uradnikom In uslužbencem, ki pa se leda) plačujejo iz državnega proračuna, se mora po uveljavljenju tega zakona prenesti glavno državno blagajno kot izreden dohodek.
Po ekspozeju fin. miniatra Ja bila teja zaključena.
Na popoldanski te ji (e je vršila
načelna debata
Dr. Veljkovič j* zahteval pojasnila glede
pokritja naknadnih kreditov, ker sodi. da bodo novi viri dali samo okoli 180 milijo« nov dinarjev. Posl. dr. Kumanudi Je kritizi. ral prenos pokojninskih fondov v državno blagajno ter je zahteval, naj ie uporabijo za izplačilo razlike uradnikom. Z dr. Spa« hom vred je zahteval, naj se razpravlja po. sebej o proračunskih dvanajstinah in pose« bej o finančnem zakonu ter naknadnih kre. ditih. Dr. Šečerov je v Imenu opozicijona! nega bloka protestiral proti povišanju ca« rinske tarife, češ da bo to na škodo kme. tijstvu in konzumentov. Posl. dr. Krajač je zahteval, da se naj pririlna poravnava ukine za vso državo. Protestira! je tudi pro. ti novi razporedbi davkov in doklad v Hr. vatski. Ko sta govorila proti predlogu še posl. Puleniak In dr. Spaho. dr. Radonič pa za sprejem predloga. Je finančni minister repliclral na posamezna izvajanja predgo. vornikov. Nato ao bile dvenajstine »prejete v načelu c večino glasov.
Dr. Korošec naznanja slovenski javnosti polom svoje politike
Senzacijonalna izjava voditelja SLS.
V soboto je «SIovenec» zmagonosno proglašal »popoln poraz dr. Žerjava* ter »umik vlade na celi črti.» Svoje senzacionalne naslove je potegnil kar čez celo prvo strani Ze dan nato. v nedeljo ziutraj. pa je isti »Slovenec« svojo bla-mažo sam postavil na sramotni oder in objavil dokument o debaklu politike parlamentarcev SLS. Oglasi! se je voditelj SLS. dr. Anton Korošec, ki je objavil nastopno izjavo:
«V prvi vrsti moram ugotoviti, da se položaj oo vsem tem, kar se le dogodilo v zadnjih dneh. ne samo ni Izpre-menll na boljše, ampak je postal mrt-vejši. Radikali se meni ne zdijo iskreni. To vsled tega, ker so zahtevali anketo, čeprav imaio pred seboj Radičevo izjavo. Ml Slovenci nismo zadovoljni z izjavo. kl le padla s hrvatske strani. Ml Slovenci ostanemo verni avtonomni, ali ako hočete Po Marlnkovtfevi terminologiji: široki samoupravi. Mi ostanemo čvrsti na tem, da so Slovenci narod sami zase. kateremu le treba omogočiti naciionalnl ln kulturni razvoj. Nismo zadovoljni z dosedanjim razvojem politike. ker nI odnesla dovolj Izgledov za bodočnost. Blok ni dovolj discipliniran. Priti je moglo do tega. da se je debata tako razvila, da smo ml obtoženci, krivci pa tožitelji. Največ besed je padlo o komunizmu, nezakonitosti pa so ostale pozabliene. Vi vidite, da ne moremo biti zadovoljni.«
Reči moramo, da tako odkritosrčnega priznanja o popolnem krahu klerikalne politike še nismo čitali v »Slovencu«. Sedaj mora biti jasno tudi najnaivnej-šim v vrstah SLS. da so njihovi »Angleži« »fuč«. »Vse je zavoženo, vse izgubljeno!« tako mora zaklicati sleherni pristaš SLS. ki je prečita! dr. Korošče-vo obupno naznanilo žalostnega konca tigrovske slave.
Položai je za dr. Korošca postal »mrt-vejši«. Zanj in za SLS seveda, ker ie motna voda splahnela, v kateri so klerikalni kolovodie mislili, da bodo stalno ribarili. V skupščini je tudi pričelo delo in ne bo več pretepov na veliko žalost gg Zebota. Smodeia ln drugih »katoliških« junakov.
Radikali se dr. Korošcu ne rdijo iskreni; podoba je. da tudi oni ne dajo počenega groša na Koroščevo iskrenost. ki so io spoznali po zaslugi Sve-tozarja Pribičeviča in dr. Zeriava.
Dr. Korošec s svojimi »latinskimi« Slovenci ni zadovoljen z lz'avo. kl ie padla z radičevske strani. Koliko prijetnejše bi bilo za klerikalce, da bi radičevci ne pristali na državni in narodni unltarlz.em. na monarhijo hi ustavo! Potem bi še leta in leta lahko uganjali
politično komedijo, kakor so Jo dosedai šest let državo uničevali, ljudstvo na soravliall v vedno večie nezadovoljstvo. In vendar bi Korošec navzlic temu lahko bil zadovoljen z radičevci! Zdaj ima oriliko. da se izkaže za večjega renublika^^^ In večiega demagoga od radičevcev. kakor so to klerikalci skušali dokazovati že pred volitvami. Morda bo notem tudi nanj svet tako nestrpno čakal, da slovesno kanitulira, kakor je sedal čakal na Radiča. Za brezglave pr»'lt'ke je vsekako ta poskus po^kušnie vreden!
Menda baš zato se dr. KoroSec trka no prs!h. češ: «Ml na ostanemo, kakor smo b'Ii» ... Dr. Korošec bo torei še drhtel po avtnnonMH Slovenije, kakor makedonstvuiušči po Makedoniji In čr-nogorki emigranti v Ameriki po obnovi črnogorskega carstva.
Dr. Korošec pravi, da nI zadovoljen z dosedanjim razvojem politike, ker ni orlnesla dovoli izgledov za bodočnost. Le pomirjen naj bo. bo pa »dobro 1'uJ-stvo« ž n'im še naorej zadovoljno; saj ga tudi šestletna škoda, ki jo je imelo od tigrov, ni ^nafrrtnvala. na ga tudi sedaj ne bo. Če nI zadovoljstva več na tem sv<»+ii pa Ima klerikalna gospoda za tolažbo še večno zveHčarie na onem svetu. Desk za krokodile loviti Imajo klerikalci vedno dovolj na razpolago.
Najhujše se zdi dr. Korošcu, da se je debata tako razvila, da smo bili »mi (klerikalci, blokaši) obtoženci, krivci pa tožitelil.« Ne samo obtoženi, marveč tudi obsojeni ln za kazen teneni ste bili! In to vas boli in skeli! Smodej le mislil, da bo s svoiimi prisrnodariiami kot poslanski novinec delal v Narodni skupščini »furore«. Menil Je menda, da le vseeno, če debatira v Narodni skupščini s Pribičevičem in Žerjavom, ali pa v »parlamentu« pri »Kaplanu« na Sentpe-trskem nasipu z gosp. Ložarjem in drugimi »parlamentarci«.
Smodej Je sedaj spoznal, da ni dobro, če se človek praska tam. kjer ga ne srbi. da pa dr. Korošec ž njim ne more biti zadovohen. je jasno, ker z »zalete-lorn,. _ tako mu pravijo sedaj sami klerikalci — kl ie sedaj glavni krivec klerikalnega debakla. nihče od klerikalnih voditeljev zadovoljen biti ne more.
Vsekako se nam dr. Koroščevo odkrito priznanje dopade in samo še čakamo. da pojde s svojo zavoženo politiko v klošter. kakor gredo v samoto generali, ki so izgubili in zafurall odločilne bitke. Želimo mu ra vendarle, da ostane še dolgo, dolgo na krmilu, ker dokler bo on voditelj SLS. se nam ni bati. da bi se skrahirana tigrovska politika mogla rehabilitirati.
Mnenja o konvertitstvu radičevcev
V komentarjih o radičevekern preo-kretu, ki jih je sedaj novinstvo rolno. je vrlo značilna enotnost presojani organov Narodnega bloka in konsternaclte v vseh glasilih onozicije. Organi Narodnega bloka ln njihova javnost Dr/drav-Ijajo iztreznitev kot močno afinnaciio dosledne in energične unitanstičn-. politike; kolikor je primešane skense. ie upravičena radi dosedanjih radič vskih vihravosti in zato le pravilno ti'.a nadaljnje dokaze v dejanjih. Med opozicijskimi observacljami oa Je V3 kakor najpomembnejši komentar »Hrv.ta«, ki v nedeljskem uvodniku (pod zag-avjem «V zatišju«) oficijelno doznava lz radičevskih vrst:
»Ko je HRSS docela izvršila svoio nalogo v pogledu organizacije .istroda, je smatrala za svojo dolžnost di pristopi k realnemu, pozitivnemu delu. Pri takem delu je treba za vrhovno direktivo bistvene interese naroda. HKSS se je takoi no izvršitvi svoje prve <alrv»e pripravljala za resno delo v Beogradu, zato je že lansko leto oDustila abstinenco in se odpravila v Narodno skupščino. Beograjska vlada in beograhki ob-lastniki so ooazill ooasnosL ki Hct prati
z aktivnim delom HRSS. zato so se oo-služili Obznane, ki pa Je dokaz;.ia da je moč HRSS neoobitna in aa ie HRSS navzlic vsem nasiljem nri volitvah ohranila vse svoji oozicije. HRSS ie tudi da nes močan faktor v skuoščini. a bo še močnejši, ko se reši vprašame isoore nih mandatov. Zato ie HRSS sklenila, da ne izpret,.eni svoje lini.c realnega, pozitivnega dela in se ni dala premotiti s protlzakonltostmi in brrtalno«tmi. ki so se izvršile proti njtj In moti hrvatskemu narodu. Ko se je oJločib ra pozitivno delo. ie obenem sklenila. i*a ori nJem tudi ostane. Martirii naroda se ne da tirati do absurda, osobitj ko spozna, kakšne so in kolikšne realne potrebe, kl Ah le treba nujno Izvršiti. Delovni program bloka narodnega snoraz. ma In seljaške demokracije Je pjkazal. v kakem pravcu se mora kretatl realno in pozitivno delo. V tem orogran.o stoii na prvem mestu zakon o ureditvi občin. ki nai seliaštvu zasi-nira i'rravo njegovih največjih potreb v lastr.ih rokah. Situacila sedanjega momenta ie nastopna: Hrvatski narod ie nrcsfal bu-ro in grmenie. sedai oa se nahata v momentu zatišla. V tem zatišlu ie treba razmisliti kal nai se počne In pripraviti vse moči za drla. ki Jih Je trebt rešiti. Narod je ostal složen in Cvrit. On ve, kai hoče ln ne bodo za zmedla nikaki
spletke niti podtikanja s katerekoli strani, niti radikalske fraze niti strah pred r.oviml napori.«
Povsem razumljivo, da ima -»Hrvat« napram radičevski javnosti zaenk-at še težavno stališče. Eskamotirati se «kuša s staro terminologijo na račun »beograjskih oblastnikov« in z enostavn.« tezo. da le oni morejo v Pavletcvi izjavi videti nekai »čisto novega« 1! cci; »pre-okret celokupne hrvatske oolitiK'.« ka je vendar dokazano, da je HRSS še od leta 1918. bila za sporazum, od lani za monarhijo in od vhoda v skupščino za realno in pozitivno delo! . . Prid sle-potniki, ti beograjski gospoiie v Narod nem bloku, ki sicer po Pavletovi iziavi niti niso toliko DresenečenL kako: bi se želelo, a vendar!
Nemci in Poljaki ter mi
Razprave in pozaiania. ki se sučejo okrog garancijskega pakta, so oo zaslugi Nemčije spravile v osuredje jav-nih razprav tako imenovani tr-jLIem nemške vzhodne meje. za kater; kon-stantnost Nemčija ne mara crevzeti garancije. Ta nemška diplomatska ofenziva je naperjena v prvi vrsti zoDer Poljsko, v kateri je vzbudila velika ogorčenje in sprožila celo uplomatsko. oziroma propagandno protiofenzivo; poljska javnost pravi, da k trei,a po kazati, da tudi Poljska ne more niti za dovoljna s svojo mtjo naoram Nemčiii in da mora zoper nemško ttzo Dostaviti protizahtevo po — VzhoJnl Prusiii ki leži tako rekoč sredi Doljskega c.emlia. tvoreč veliko vojaško in oremetno-eko-nomsko oviro, predstavljajoč s .-Aojim velikim številom Poljakov del nsodre* šenega poljskega teritorija.
Težišče nemških rcvandikacij leži pač v gospodarskih nagibih; Nemci na morejo preboleti prevažneea »zemlia Gornje Slezije. ki predstavlja s svoiimi silnimi rudniki železa in premoga t*r cinka z veliko razvito želez.' ter kovinsko industrijo v ekonomskem oziru eno najvažnejših srednieevroDskib ozemelj. Prav tako želijo Nemci obnoviti po kopnem ncDosreden kontakt z Vzhodno Prusijo. kar jim ie uničil oolj-ski koridor do morja ob dolnji Visli.
Kljub temu da prevladuje o pri Nemcih predvsem ekonomski navibi. 'f važen tudi nacijonalni moment sam i.i Drav ta okolnost je zadostna, da Drioijuiemo orotlemu nemško-polisk»- meje ciime-ren pomen tudi z našen sfališča. Zakaj treba je naglasiti. da veže Poljske. Češkoslovaško in Jugoslaviio hiš — ikup-na meja z nemškim narodnim teiitorl-jem in di bi uspeh nemških revnndika cij napram pni državi, to oot naoram Poljski. Imei za posledico ojačenje nemških nacijonaln:h asniracii naoram drugim vzhodnim sosedom. Čehoslovakom in Jugoslovenom. V tem oziru so ii do litični interesi Poljske. Češkoslovaške in Jugoslavije napram Nemčiii. oiiroma Avstriji oovsem enaki. Povsod so ostaii Nemci kot preostanek nekdanje vladajoče kaste, kot rezultat srednjeveške in novoveške kolonizacije, kl se ie vršila na celi vzhodni nemški meii od Jadran? do Baltiškega morja na škodo slovanskega sveta. V borbi naoram N.-mcem so tedaj naše simpatije brez pridržka in brez omejitve na noliski strani.
K temu še nekol:ko statistike i- po glavju o nemških vzhodnih meiah. V Poljski se nahaja okroglo 2 miHion-Nemcev, kar tvori 7.3 odst. celokuor* ga Drebivals*va Poljske. Nasorotio Pi je ostalo v okviru NemčHe še vednj 1.100.000 Pollakov, kar priča o upravičenosti ooljske teze o o:ot'o rnzivi nacijonalnih -evandikacij. Zakaj mnog) onih Nemcev, ki jih navaia stiMstiki med Poljaki, so le napol germahiziranl Slovani, tako da faktično stanje :'t bolj govori v prilog Poljakom.
Politične beležke
+ Logika dr. Hohnjeca. Nedeljski »Slovenec« ponatlskuje govor dr. Hohnjeca v Narodni skupščini od 21. t. m., ci pravi med drugim: *Iziav'i3m. da vedoma nikdar ne govorim neiesn!ce. \'e izključujem možnosti, 'la se kdaj zmotim, toda nelstine ne govorin«. Na to Izjavo moremo dr. Holrnjecu samo odgovoriti, da mi ne moremo vedeti, kdaj vedoma laže in kdai govori v zmoti. Kadar govori v zmoti, ne da bl se potrudil, nriti tej zmoti do dna s stvarnimi dokazi, mora vsadko smatrati. da laže. in sicer vedoma. l.'v.ovor. da se je zmotil, ako kdo nasprotniku očita pogreške. ne da bi jih podprl z dokazi, ne drži. Vsaka resnica mora biti podprta z dokazi in kdor nekai trdi. za kar nima dokazov, ne more govoriti o zmoti, ker se mera zavedati tudi posledic svojih trditev In končno, četudi Driznavamo da je dr. H^hnjec včasih samo »zmoti«, kadar očua nasprotnikom kaj nedokazanega, nvramo vprašati g. profesorja bozoslovia. ail ni zmota tudi neistina? Ali ni dolžan po načelih katoliške mora'e. da svojo zmoto tudi popravi? Kako more trditi, da ne govori resnice, ko sam priznava, da se včasih »zmoti«. Končno na moramo še naglašnti. da se poslanec kot zastopnik ljudstva ne sme /.motiti, ker za svoio »zmoto« nI odeivoren samo sebi in napadenemu, ai^mk tudi ljudstvu. Poslanec je dolžan, d* dobrj premisli vsako besedo, oredno jo iz-nregovori pred javnim forom. V:akor ie Narodna »kupščina. Kadar bo to storil in kadar bo za svoje trditve dooirnesel tudi dokaze, se mu ne bo morh očitati. da laže. četudi se ie morebiti | •zmotil« in četudi klerikalna «no*-'a dopušča tako »zmoto«, kakor io ie zagrešila klerikalna stranka, ko !c zlo-
Pomladanske
oMelie, površni!!'
In drnoa oblačila
nudi najugodneje
J. Maček
JLjubljana, Aleksan-, drova 12
mene, kar hoče sedaj zataiiti s tvoiiml lažmi. Očitka, da jt lagal, ko !e trdil, da klerikalna stranka ni zlorablu t vere in cerkve, se s svojo fezuitsko logiko dr. Hohr.iec ne bo opral.
-f Klerikalci sami zase. Dr. K.'?ošec je v svoji iziavi. objavljeni v udelj-skem »Slovtncu«. naglašal. da vztrajajo kler.kolci na tem. da so S.ovenci narod sami zase. Z ozirom na to izia-vo. bi bilo oo vsei logiki orlčanovati da izstopi dr. Koroščev klub i', skupnega cooziciionalnsga bloka. Dokler ie namreč zastopal oooziciionaliii blok načelo, da predstavljamo Jugu"ovcni tri narode, ie bilo še umevno, da ro bili klerikalci kot načelni senarntisti v tem bloku, odkar na se ie HRS? Izrekla no posl. Pavlu Radiču za državno jn narodno edinstvo. ne more biti \ eč v opozicijonalnem bloku mesta za klerikalne separatiste, ki še sedai t.-d'ir da so Slovenci narod sam zase. l> Korošcev klub nima kot tak ničesar iskati niti pri Srbih, niti pri Hrvat;h ker mu to ne dovoljuje niegovo snarati-stično plemensko stališče. Kot "erska stranka na se morejo klerikabi raslo-niti edino le na muslimansko ctranka četudi ni krščanska, ker loči naš j muslimane od Hrvatov in Srbov samo vera. ne oa plemenske razlike. Ker Da tudi musl!mani niso avtonomisti sai so glasovali >za vidovdansko ustave, in so se coozicijonahiemu bloku r.iidru-žili največ radi svojih begovskJi ored-pravic in radi preprečenia pod une izvedbe agrarne reforme, klcrikalcm ne preostane nič drugega, kakor da res ostanejo sami zase. Tako ho zanja prav. pa tudi drugim bo ^šeč.
-fMlsterlozen intervju z Ri-Mčem. Beograjsko »Vreme« je dre 26. n arca (torej vočigled odločevaniu o u.Nodi radičevskih mandatov) printslo pjseben intervju s Stjeoanom Radičem. intervju. poln laskavih priznanj za d-rastijo Karagjorgjevičev in za vidov :,insko ustavo, raj bi bi! poslužil l.ot Ttipiii preludii k oficiielni izjavi njerr)vega nečaka Pavleta Radiča. A dasi je dopisnik »Vremena«, ki se je razgi> /ariai 7. Radičen. poudaril s posebna o 'nom-bo, da h prinravlien s polnitn imenom kriti avtei.tičnost Radičevskih i?i?v. se intervjuvu v beograjskih poetičnih krogih ni pripisovala nikika oovrbna važnost. Pač pa se je zdai izcimila in-teresantiia polemika, ki oJkri ?. nekatere pikantne podrobnosti. Rfdičev brnnitelj Ivica Kovačevič jo na-ireč v »Hrvatu« ohrirno in trdovratno Jrmnn-tiral Radičeve izjave tpr dopisnika »Vremena«. Steva u Oalotražo. nedvoumno obdolžil potvorbe. S'ev. gaža ne ostaja odgovora dolžat in iz. javlja v nedeljskih »Novostih« n. dr.i »Imenovani intervju s Stjeranom Rad}, čem mi je 1 il dan pod pogoiem. da ga Stjepan Radič ne more demontirati pred svršefkotn verifikacibke debato, a potem lahko, ako mu to pai'.*ično konvenira. Meni le vrlo žal. da •••oram to razkrivati, toda kriv »isrm jaz. temveč apodikt:čnost in ensku obširrost v pisanju Ivice Kovačeviča!« ... V nadaljnjem dokazuje g. Galocaža. da ie Ivica Kovačevič povsem nemfornvrati o svojem zagonetnem klii« ntu Radičn. ter obeta, da bo ukrenil vse potiebno, da tak postooek dobi povsem 'Iriigc posledice, kakor so si to mi: Hi nekateri nsinformirani gospodje, ki so zrdnh dni delali «nafte de velotirs> tkro? Stjenana Radiča! Pričnkovati it torej končni obračun z Radiče.im 'nVrvju-vatorskirn enderstvom. kak<>r ra ie Stipa posebno lani usranial rapra-t češkima novraritma Vichu in dr Nebeškemu, katerima je istetako nodal ultradržavoh orne Izjave, a iili Vmal-i nato oobiial z besnimi osovkami Obračun ie umesten tembolj, ker Sfioi ni uspelo izsiliti »poouščanjc« s s-trani Narodnega bloka.
Mladinska or^amzscija
Seja »Edinosti* v Ljubljani se vrM danea ob 8. zvečer v društvenih prostorih Narod« nena doma.
Seja pripravljalnega odbora Z. D. M. ss vrši danes ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih »Edinosti«, Narodni dom. Dnev> ni red važen.
Po svetil
Kongres sovjetskih novinarjev. Iz Moskve poročajo, da te otvorl tamkaj peti sovjetski vseruski novinarski kongres letos dne 5. maja.
Spomeniki pesnika Tara«a Sevčenka. lz Moskve poročajo, da )e tamošnja komisija za postavljanje spomen:kov odi »čila, da »e ima postaviti Sevčenkov spomenik na grobu v Kaniievu In v kijevskem parku pred univerzo. Načrte za oba spmienika izdelujeta kipar Markulov in kijevska umetn'ška šola.
Rdeči gardist mesto angela. Leningrajski sovjet |e sklenil, da ie nadomesti figura angela vrhu Aleksandrovega »tolpa z rdečim gardistom. 5 tem bo aadoščeno komunistične Ideologije po odpravi vseh M«
Kresna MClinaiim »uauiva. tu 'V «...»-	'>.vun/Ki|t
rahljala vero ln cerkev v noUUčne na- i ičanskih znakov prošle dob«.
Na Jadrana
1
Ije
Maflnska na Krka, koncem marca.
Malinska na otoku Krku je nedvomno sno najlepših in najprimernejših mest na našem severnem Jadranu za bivahje na morju v pomladanskem času.
Krasen zaliv Malinske je popolnoma zaprt proti burji in drugim vetrovom. Vreme je stalno toplo in solnčno. Pristanišče ima vsakdanio zvezo s Sttša-kom. odkoder se prinelje že v dveh urah. Idilični mir in divni razgledi so kakor ustvarjeni za odmor in odpoči-tek. Za velikonočne praznike nI lepšega Izletišča. kakor je Malinska na otoku Krku. Tudi za telesno dobro in udobnost je odlično poskrbljeno. V hotelu »Slaviia*. last odličnega pristaša samostojne demokratske stranke. D. Radiča, kl so mu ob priliki zadnjih skupščinskih volitev politični nasprotniki iz zlobe in maščevan ia uničili vse mreže za ribolov. dobiš vse. česar ooželi srce. Hotelir Radič je odličen ribolovec in moreio oriiatelii morskih rib vedno računati na mojstrski pripravi iene prvovrstne in izredno okusne ribe. Gosti Imaio tudi priliko, da lahko sami prisostvujejo izredno zanimivim vsakovrstnim lovom. Mimo morje dovoljuie priletne vožn'e s čolni. Domače prebivalstvo je napram postom Izredno ljubezniivo in prijazno. Postrežliivost je dika tega naroda. Poštna zveza je jako dobra, kaf je važno posebno za poslovni svet. Čeprav ne ravno luksuzna, zato na izredno dobra in obilna je oskrba. Skupno s snažnim stanovaniem z razgledom na morje z balkona stane dnevno za osebo samo 55 Din. (Obed s pecivom, večerja s kupico izredno dobrega vina, kava ziutraj in oopoldne.) Drugih stroškov ni. Domačica kuha samo dobro in okusno. Povsod vlada največja snaž-ttost. Za slovensko nanredno publiko nI ugodnejše pril'ke za izlet na morje. Mislim. da ie pošteno, da »Jutro* opozori svoie čitatelie na ta divni kraj ln na odličnega nriiatelia. ki se je eksponiral za samostojno demokratsko stranko in zato tudi trpel.	Dr. H.
H koncertu društva „Drave" v Mariboru
Maribor, koncem marca.
Glasbeno društvo »Drava* vrši v Mariboru že od prevrata tiho. a smotreno važno narodno prosvetno delo, da z našo pesmijo širi narodno zavest tudi v one vrste, ki so nekdaj tvorile glavno zaslombo mariborskega nemštva, — med naše železničarje. Nemalo je zasluga tudi teza društva, da se Maribor narodno tako lepo probuia.
»Dravo* so osnovali takoj po prevratu narodni železničarji. Spočetka slabotna brez sredstev in prostorov, se je sčasoma razvila v močno društvo. Njena Izborna godba je povsod priljubljena in je skoro Pri vseh narodnih prireditvah izpodrinila vojaško.
Posebno pozornost pa vzbuja v zadnjem času močan preko 50 članov bro-ječi moški pevski zbor »Drave*, ki pri vsaki priliki požrtvovalno sodeluje pri narodnih prireditvah. Do sedaj je priredil že dva večja leno uspela koncerta. razven tega pa nebroj manjših po deželi in posebno v obmejnih krajih.
Dne 4. aprila priredi moški zbor zopet večji koncert v G5tzovi dvorani v Mariboru. To pot nastopi večinoma z modernimi jugoslovanskimi skladbami. Pod priznanim vodstvom gosp. profesorja Hladkega se ie zbor v poslednjem času posvetil moderni pesmi in obeta len vokalni užitek. Nastopil bo tudi z nekaterimi skladbami, ki se dosedaj še niso izvajale.
Sodeloval bo tudi znani basist gosp. Rumpel iz Ljubljane. Zapel bo ob spremlievaniu gosp. skladatelja samega
nekaj Adamičevih pesmi, ki so kompo-nirane nalašč za ta koncert
Zato opozarjamo cenj. občinstvo na koncert in ga obenem prosimo, da se s svojim posetom oddolži trudu in požrtvovalnemu delu tega narodnega društva in mu tako pripomore do uspeha. Pevski zbor je dobro naštudiran in je zato Dričakovati tudi lepega moralnega uspeha.
Natančnejši program se obiavl pravočasno prihodnje dni. Predproda<a vstopnic pri ge. Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici.	667
Mariborsko »Muzejsko društvo"
Maribor. 30. marca.
Včeraj dopoldne se je v mali kazinski dvorani vršil '»bčni zbor »Muzeiskega društva* v Mariboru ob zelo pičli udeležbi. česar pri kulturno tako važnem društvu ne bi bilo pričakovati.
Zborovanje je vodil društveni pred sednik prof. dr. Fran Kovačič. ki ^e poudarjal da vrši društvo važno kulturno nalogo, vzdržujoč mestni muzej, s katerim se je preteklo leto združil tudi škofijski muzej, tako da so prostori postali pretesni in bi bilo treba muzejskemu poslopju nadzidati drugo nadstropja. Tajniško poročilo ie podal prof dr. He-ric. ki je natančneje poročal o novih pridobitvah mestnega muzeji., zlasti kul-turno-historičnega in etnografskega oddelka. na nrimer: kos od Nemcev leta 1848. raztrgane slovenske zastave iz Ljutomera: spominski trak vižmarske-ga tabora; Slomškova zlata ura in srebrna žlica: Žmitkov nortret Aškerca na mrtvaškem odru; model Orftja v Ptuju: štiri orehistorične posode Iz izkooin v Brezuli pri Račah: razne slike in fo-tog-afije ter stari bankovci: severna raca. ustreljena na Muri. kot edini eksemplar. ki je dosedaj poznan v Sred-nii Rvropi: Stinlovškovi lesorezi -^fari* Maribor*, darilo mestne občine. Z bivšim škofojskim muzejem se je o-ic.obilo 24 del plastike renesančne, baročne in gotske dobe. med njimi redke umetnine, več nrehisteričnih predmetov, več bakrorezov in odlomkov rokopisov iz 12. in 13. stoletja.
Društveni muzej je obiskilo v zad njem letu 4128 oseb. nevštevši obiskov šol in korooracij, med njiini odlični znanstveni delavci, kakor načelnik etnografskega muzeia v Beogradu dr. Wal-ter Schmid Iz Gradca itd
V muzejski zbirki slik se j« našel Groharjev original: slika neznane ta dovnice iz Škofje Loke.
O stanju blavajne je noročal blasrai nik Leyrer. Društvo je imelo 14 500 dinarjev dohodkov, med temi 2500 Din podpore mestne občine in 2000 Din dr žavne podpore, izdatki so znašali *76T dinarjev.
Kakor je bilo razvideti iz noteka občnega zbora, vlada med mariborskim prebivalstvom veliko premalo zanimanja za važno »Muzejsko društvo*. Tndi število č'anov je padlo v nretekkm letu na 204. dasi znaša letna članarina samo 5 Din. Mnogo bolj so umevali \až-nost društvenih ciliev svoičas Nemci, ker je društvo štelo pred prevratom več tisoč, skoro izkliučno nemških članov. Potrebna bi bila samo nekoliko večja agilnost nri nobiraniu članarine, kar bo v veliki meri odvisno od novo nastavljene pisarniške moči. ker odbor sam ne more opraviti vsega dela.
Kolesa
J, Goreč
155-a
kanite najceneje in naiboiie pri tvrdki
Palaf* L'ubtianske kreditne b»nke In Gosposvetska e. 14. Vsi 4*11. oprema In prnumatlka na zalogi.
ELITHI
mm
fTHTICfl
Fib poln Dsaogoiih mogo&nostl
24 ur ^enltesnan
v glavnih vlogah iarmantaa Grete Iiiatraid la jmlriii Carlo Al din! St. mirca la 1. 2. aprila
Predstave ob po! 4., 5.. pol S. In 9. nri
Italija in naša pomorska delavnost
Italijansko časopisje posveča v zadnjem času veliko pozornost naši oo-morski delavnosti. Prvenstvo zavzema v tem pogledu zlasti velika rimska re vija »L* Italia Marinara*. ki je siažbeni organ »Lega Navale Italiana*. to ie udruženja. ki je slično naši »Jadranski Straži*. Pri tej reviji sodeluieio najuglednejše italijanske osebnosti in najvišji člani uprave so aktivni italilanski admirali. V eni svojih zadnjih številk posveča »L* Italia Marinara* dališi članek naši nomorsk? delavnosti in opozarja na veliko aktivnost našo »Jadranske Straže*. Clankar natrlaša med drueim:
»Koliko moč predstavljalo Pomorske Lige. ki iih ustanavliaio nomorski narodi in koliko važnost nolneajo na taka udruženia vlade, industrijska, trgovska, bankarska in pomorska udruženia vsake vrste, dokazule dejstvo, da se taki udruženia ustanavliaio v vseh pomorskih državah. Pomorska udruženia so ona. ki uživaio povsodi <--imoati»c vse javnosti tn ki razvid io veliko d plavi ost za svoio državo. Ob tel mi'ik! hočemo opozoriti zlasti na delo iueoslov;nske pomorske Litre. MI unamo. da bo 'o opozorilo vzbudilo vsakosrai. ki ''ubi svojo domovino, da prične trnovo in resno rarmišliati. Mi želimo da bi ta naš alarm bil čim efektnnšl in naš<:l odmeva v srcih vseh Italilanov. onč-n ši od on'h naiskromneiših do oi.ih. ki imajo' težkr, nalogo voditi eilokt.nn<* državno upravo. Jusroslovenska pomorska Liga ima svoi nradni organ odlično reviio. ki ni m-^hne^a oomena ',a ltn''io: »JadransVa Straža* (T.a uardia deli' Adriatico). Pri reviii sodeluieio vsi iuvoslovenski krotri. posebno oni iz Amerike, kier se vrši živahna propaganda za mornarico SHS. Iz Ameriko dobiva Ji'70slovenska nnnorska l iea vplike denarne nodonre. (Tu na v,'a re-viia tndi številna Imena daro*aWv!) Darovalci so izsplienof ramena soclial ne<ra noložnia. Dovolj pomenita ž- ta deistva. Smatramo, da n! trel.r več besed v dokazovanii. kakšno te hotenie te« naroda. H besedam nridruž nt tudi dpiania. Jngoslovenska pomorski Livi obstnii šele kratek čas. a število nirne-ga članstva ie naravnost orromno.*
Tako niše o paši nomorski delavnosti ugledna itslitanska reviia. ki rb sM»—i poziva ItaHiansko vlado in javnuct da krepko oodnira t"dl akcijo svo'- Italijanske Pomorske Lire
Veselje do dela
ostvsrHte svniiai t)*'tižbencew, »to »a^irlte
mKA ali pa IDEAL
pisalni stroj.
The Rex Co.t Ljubljana.
Skrivnostni snubač
Novosadska policija ic n; nra< ila te dni zelo redek lov. Posrečilo s: ii ie namreč aretirati enega onih itežkih mladeničev*. ki znaio taiir.stveno zakri vati svoje zločine. Gre za sledeč*, kriminalno afero:
Dne 23. t m. je prišel k vdovi Mili Letič v Novem Sadu neki moški ki je izročil gosoej pismo njene s<;Mre iz Skoplja. Letičevo it to silno presenetilo. ker je davno prekinila vse :!ike s svojo sestro V platnu se "aoroša Leti čeva, nai sprejme donositelia pisna kakor brata in mu gre v vsakem viru na roko. Pismo na je bilo datirano ' No veea Sada. Donositeli nisma se i: predstavil za Dušana Pai'ča In ga ie Leti-čeva v resnici sprejela z vso tosto-ljubnostjo. Po večerii je izjavil da ie izmučen in prosil, da sme spat. Vdovi se ie zdela vsa stvar zelo zagonetna in je zato pokazala nismo svo''m jorod-nikom. Iz previdnosti so tudi n Vzirali stanovanje vdove. Paiič je cb 6. ruitrai odšel z doma se om>'dne vrnil ;n zahteval. da se mu pismo vrne. Lrfičeva mu Je odgovorila, da je nismo tt uni čila.
V resnici na Je Izročila pisn > zna nemu kriminalistu dr. Milanu SiMilič«
Preiskava je imela uspeh, nakar je bil Pajič aretiran Pri zasliševanju i-, izjavil, da le pismo ponaredil da onde na ta način v zvezo z Letičevo. ki io hoče poročiti. Policija pa tej izpovedi teveda ni šla na lim Letičeva je namreč precej stareiša. na drugi strani pa se ie Pajič obnašal jako sumljivo in je imel očividno druge načrte.
Vs»"»,;r:-» ->re'»^ava 'r domah. ca ie Dušan Pajič velik zločinec, kl ima na vesti celo vrsto grehov. Leta 912. ie zvabil novosadskega gostilničara Drago Buiina na svoj dom. va urr/ ril in oropal, njegovo truplo pa vigel v klet in je pokril tamkai z veliko ce;rentno pločo. Bujir.a je Pajič ustrelil % samokresom. ko je spal. Morilec ie bi! areti ran in obsojen na 15 let težke ječi. Leta 1918. pa je pobegnil iz zaoora in izvršil od tedaj celo vrsto drznih vlomov ropov in goljufij. Desetkrat Je bil m-jd tem že kaznovan in zaprt, a ie vidno pobegnil. Paiič trdovratno zai.ika ^sako krivdo, vendar pa ima noliciii oroti njemu že toliko obtožilnegn matsrrala. da bo kunčr.o vendarle moral 'azkriM svoje tajnosti in skrivnosti. Domneva se. da tudi z nepričakovanim n^setom pri bozaci vdovi ni nameraval rvčesar dobrega in da se ima Letičeva zahvaliti le izredni sreči, da je ušla sigurm smrti.
Ostrostrelci
Na tozadevno notico, ki smo jo priobči!! v včerajšnji številki »Jutra«, se nam po-1 reča:
Drnftvo »Ostrostrelcev« je bilo ustanovljeno leta 1562. Imelo je Isto svrho, kakor s!:čna društva po drusrih deželah: uriti me-Sčatie v streljanju in ustvarjati s tem oboroženo rrP'co. Društvo fe bilo v najvišji meri r^skluzivno in je bil sprejem mozoč samo, če so vsi odborniki soglasno ra novega člana clasoval!.
Politično življenje je imelo tudi na društvo svoj vpliv. V dobi, ko Je naš narod zpčel probujatl in «aš jezik javrro udejstvo-vat!, je tudi ostrostrelsko društvo izgubilo svoie čisto nemško lice. Naš jezik si je priboril vstop tudi v to društvo, kjer le bila zbrana elita ljubljanskega meščanstva. Ohranjene so le tarče s slovenskimi na-olsi.
Poznejši val rermanizacije je z ostro-strelsfcesa ščita spral slovensko trobojnico m društvo Je zadobilo zopet čisto nemško lioe, ter postalo trd^iava ljubljanskih Nem-eev, slično kakor Kazina »n Filharmonija.
Ob prevratu je prišlo društvo pod sekve-ster.
Nadaljrra usoda društva Je seveda zanimala oba tabora: Slovence in Nemce. Zlasti so Nemci vse storili, da bi preprečili tsk razvoj, kakor sta ta doživeli Kazina in Pllharirorija. Po intervenciji tedanjega pokr. namestnika Hribarja je bilo sprejetih v društvo rvekaj slovenskih članov in za odboc sporazumno določen proporc 5 Slovencev &n 4 Nemci. Na občnem zboru dne 25. februarja 1923 je bil izvoljen sledeči odbor: Jean Schrey. za višjega strelskega glavarja. Cmerfk Maver, za narre-sttrifca, za »dbomlke pa dr. Kaiser, dr. CberI, dr. Schweiger, Anton S c h u-ster, dr. Lovrenčič. Fran Urbane in Anton J u v a n č I č. Kot delegati slo-vettska skupine so bili voljeni: Schrey, dr Eberl, dr. Lovrenčič, Urbane in J o v a n č i e.
Ta odbor je oživel društveno delovanje : in sktiša! predvsem popraviti strelišče in ; restavracijo. Novi odbor je sprejel še nekaj ! Slovencev, četudi z obotavljanjem. Ker so se pa priilasli nadaljni novi člani, Slovenci, so se Nemci z vso odločnostjo vprli temu, da bl se še nadnljni člani sprejemali. Nj?m sta sledSla žallbog tudi dva slovenska delegata. S tem se je iače-1 razkol v odboru ln ta razkol se od dne do dne veča.
Po društvenih pravfih je za sprejem novega čla-na potrebna 8', večina torej pri 9 odbornikih 6 glasov. Ker ima slovenska skupina samo 5 člamrv, ne more biti sprejet v društvo noben Slovenec več, če ne glaiuje zanj vtaj en član nemške skupine. Razen tega, pa kakor rečeno dva slovenska detezata glasujeta dosledno z Nemci, tako da imajo Slovenci v odboru pravza-ptav ie 3 zastopnike, Nemci pa 6.
Dne 2. aprila t. L se vrši redni občni zbor, kjer bo voVti namestnika višj. strelskemu glavarju. Dosedanji namestnik Eme-rik M a y e r je namreč fe pred več meseci odstopil.
Mogoče se slovenski skupini posreči spraviti pa to mesto zavednega moža naše narodnosti, kar b! bilo živo želeti.
Društvo šte'< v celoti 57 članov; med temi izrazitih Nemcev 21, Slovencev 36. Slo-vtr.«i imaio torej absolutno večino, nima-
Daaes reUiastaa premij«« koloaalMff*
Marcella Albani
filma
,Oui!lotinec
Grandiozna tragedij« v 7. dejanjih v glava ai vlogi fcrasotica, najglasovitejša tragedi*
nja sveta Marcella Albani Vkljub velikim stroškom cene običajnet Rezervirajte si vstopnice telefonično it 730, katere dobite brez čakanja in truda » pisarni.
Predstave danes ob 4., H 6", H 8. !n 9.
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon
730.
Jo pa */, večine, kl znaša 38. To Je tudi glavni razlog, da sedanji odbor ne sprejme nobenega slovenskega člana več. Da prt» tiče pri tem razmerju članstva vodstvo društva Slovencev, leži na dlani. AH kaj pomaga, ko ni sloge, ne zavednosti! Nekaj slovenskih članov je odsotnih, nekateri ne kažejo zadosti razumevanja za novo situacijo, ki Je nastaia po razsulu Avstrije in se boje ??mere pri Nemcih, druge ločijo zopet osebni diference itd. Brej 2. IV. bo brez dvoma trd, če se slovenska vrsta ne strne. Sicer pa en glas situacije v odboru tudi ne bo mogel izprem<«rati, ker večine Slovenci vkljub temu ne dote. To bi se doseglo le tedaj, če bi ona dva delegata slovenske skupine v odbor, svoji mesti prepostila za-vednejšim Slovencem. Toda, kedo Jima bo to dopovedal!
Mahe banditskega poglavarja
Rimza Pašič. poglavar glasovite ban-ditske toloe. ki ie svoječasno ogrožala vso Srbijo, v zadnjem času pa posebno Beograd, se nahaia s svojimi tovariši že dva meseca v kazematah znane beo-gra''ske «glavn!ače». 2e trikrat se je skušal obesiti, ker mu niso dovolili sestanka z njegovo ljubico Milko Jerko-vič. ženo enega njegovih tovarišev, ki se istotako nahaia v zaporu. Takrat se le obnašal kakor kak otrok.
Rimzova liubezen pa očividno še vedno ni ugasnila. Zadnje čase je popolnoma podivjal. Dosedai se Je nahajal v sobi. v kateri je bilo še več drugih zločincev. Ker pa ie svoie tovariše neprestano strahova! in jim grozil so ga morali odpePati včeraj v samotno celico.
Akti. ki predstavliaio obtočni materi-lal proti Rimzi PaŠiču. zavzemajo od dne do dne večie dimenzije. Pred tremi dnevi je zločinec izjavil, da pod nobenim pogojem noče k preiskovalnemu sodniku peš. ampak samo še z avtom. Ko so zadnjič prišli k njemu orožniki, je divie suval z nogami in kričal: »Samo še z avtom, peš pa nikamor več-Ne marm. da bi me ljudje zasmehovali ko bi slišali rožljanje mojih verig na nogah. Sai se tudi v večjih mestih vozijo zločinci samo z avtomobili!* Nobeno prigovarjanje ni pomagalo. Rimza Pašič se je vlegel na tla in orožniki so se morali odstraniti, ne da bi kaj opravili. Obvestili so o nainoveišem razpoložen iu kralja srbskih banditov šefa policije Popovima, ki je nato osebno pose-ti! Rimzo Pašiča in mu prigovarjal, naj nikar ne dela neumnosti, ker si bo s svojo trmo položaj še poslabšal. Toda zločinec je odgovoril policiiskemu rav-nateiu: »Ne pomaga nič. Peš ne grem nikamor več. Ako nimate avta. potem me ne bi smeli zapreti. Po vseh velikih mestih prevaža io nevarne zločince z avtomobilom. Ali vam nisem morda dovolj nevaren?* Posledica je bila. da ie dobil Pašič osem dni poostrenega samotnega zapora in samo polovico por-ciie hrane. Ko so mu včeraj prinesli pot hleba kruha, je iezno zamrmral: »AR mi daite jesti kakor drugim, ali pa umrem raie lakote!* In res je priče! takoj z gladovno stavko. Ko so zvedeli za to njegovi tovariši, so takoj slediH vzgledu svoiega poglavaria.
V beocrraiski »elavnjači* imaio toref sedaj gladovno stavko, ker se hoče poglavar banditov voziti z avtomobilom. kar Pa mu ni bilo ustreženo._
Iz pravega angleškega svil. flora NO3AVICB v vseh modnih barvah po najn'2jih cenah se dobijo le v trgovini	i«
A Ž!BER?, Eenoretnl trf.
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama
Torek, 31.: Zaprto. Sreda, 1.: »Izgubljene duše*. F. Četrtek, 2.: »Vdova Rošlinka«. D. Petek, 3.: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 4.: »Lizistrata*. Premijera. Izv.
Ljubljanska opera
Torek, 31.: »Don Pasquale*. E. Sreda. I.: »Don Juan*. B. Četrtek. 2.: Zaprto. Petek, 3.: »Boheme*. A. Sobota, 4.: »Mignon*. C.
Mariborsko dadališče
Torek. 31.: Zaprto.
Sreda, 1.: »Baron Trenk*. D. Premijera. Četrtek, 2.: »Ptterček*. B. (Kuponi.) Zad. njič v aezonL
Zaključna predstava ljubljanskega ma-rijonetnsga gledališča »Atena« v Mladiki
V nedelVi zvečer »o se tulke v marijonetnem gledališču »Atena« za letos poslovile od svo*h malih p«»ate<iev. ZaMjnčna predstava je Kl »Doktor Fa-rst«, ki je bila odirrana sred itcvjbn oavaočo pubUk«. Igra i* pota-
i pregled
kla v dobrem razpoloženju ter Je bfla v nekaterih momentih boljša od premtjere. Ki-kor čujerno, prijavlja naše rrarljonetno gledatišče za prihodnje leto več novosti, ki bodo prav zarrimive «t vsakega prijatelja lutkovnih iger.
Ljubljanska drama
Srgjana Tuciča »Golgoto* so po dalj šl pavzi ierali v nedeljo zvečer znova Pred leti je z nio režiser Rogoz rodal menda prvi vzorec moderne režije stl-liiirane in omejen« v opremi na bistvene značilnosti ter skoncentrirane čim najbolj na nastopajoče osebe. Ro^ozova režija, previdna in kolikor možr» kom promisna. je bila takrat na našem dram skem odru senzacija. Zdaj se ie g. Ro-goz omejil le na režijo dejanja, a zunanjo inscenacijo je prevzel g. orof. in-ženjer Kregar.
Tucičeva legendarna drama «r res prav primerna za iascenatorske • ksne-rimente. Dejanje, ki se godi dti »ma r samostana, deloma v modernem salona, ni navezano na realističen milje, ne potrebni« maloa« nikakih kulis ia rekvizit.
ker je čisto duševno in ga nvramo smatrati za Dopolnoma simbolično Sai sicer bi mora!i reči. da ie naivno in ba nalno. Očitka, da je teatra'no in rlitki tendenčno ter soekulativr.o st-sano. Itak ne moremo zatajiti. Igralka it pokaže mlademu, hrenenečemu •> enihu dvakrat »naga*, klošter r velikanskim razpelom, sv. pismo čitaloči. n^to se prepirajoči menihi, vratar riian'?k mo-drijanček. btg men:ha Demetrija v svet. kjer postane pisatelj, ima lazuzdmo ženo. mn umre otrok, zasači žen-: 7 ljubimcem in flagrantl. jo med Doi rbom zadavi ter zbeži nazai - sari-~stan. kjer ga gonijo z .Apage Satanas!" Vmes pa On (Krist). ki vodi Demetrih iz samostana in snet nazai. predstavil i otroškega zdravnika ter sorejem* nase krivdo za prešestničin umor S itn teater. vzlic patetičnim deklamaciism in polemikam zoprno ouhel.
Igrali so »Golgoto* dobro Os^be so ostro očrtani tipi brez ind;vidur:iizira-nja. G. režiser Rogoz se it kot *">eme trij v vseskoz živčno pren«»otti vloei zopet odlikoval Prav dobra je bila tndi ga. Rogozova in je zlasti 2. ceianje igrala efektno realistično. Krista lea» predstavlial r. Skrfctnšek. rjrničea asketski fanatik je bi! g. KrcU sli pati len vratar k. Plut topel priiatcli venia
g. Jerman in verjetno podel Uubimcc g. Drenovec.
Kaj je nameraval s svoi». inscinacl-Jo, je g. inž. Kregar povedal it sa:n v naši nedeljski številki. Z usp-?h"m ju bil zado volje-.. Pozorišče obdaja iu na treh straneh črni zastorji: le ia levi zadaj je od vrha do ta! meter širok svetel pram. v prvem dejanju menda rumenkasto. v 2. dejaniu zelmkasto. v 3. dejaniu belo razsvetljen. Ta različni reflektorska barva (za naše oči relo neodločna) naj izraža občuije junaka Demetrija. Sicer stoji v 1. in 3. dejanju sredi odra velikanski bel križ lesa in platna s klopco za prietja: v 2. dejanju stoje pod neokusno risano sve-tiljko še neokusnejše ma;ogasti divan in za njim najneokusneje pestri zasloni ter dva stolca. To naj izraža strašno disharmonični Demetrijev zakon ter njegovo duševno razrušenost Torej ssma brutalna simbolika, ki pa 'e odbija.
Predstava je dosegla popoln igralski uspeh in so želi gg. Rogoz. Rogozova. Skrbinšek in Krali dosti priznanja. 2al da je bilo gledališče zocr< slabo zasedeno.	F. G.
Orkestralni mladinski koacert v LJnb-UaaL V sredo ds« . avria ob 6. uri svečer
se vrši mladiisk? koncert orkestralnega dru. štva Glasbene Matice v LJubljani. Pri tem rriadfoslcem koncertu se izvajajo vsa ona dela za veHkI orkester, ki se Izvajajo dasi pozneje ra sinfeničnem koncertu in sicer: HSndel: Concerto grosso, Debussy: MaJa suJta za veliki orkester in Beethoven: Sim-fcorjs st. 7, op. 92, A-dur. Koncert je namenjen izključno le mladini šolskih zavodov v Ljubljani ter vstop dovoljen, ako aS vsak kupi srored, ki stane 3 Din in ki se prodaja v Ma•tt&a Isrigamj ali v sredo eno uro pred koncertom. Koncert se vrši v U.-aoo-aiti dvorani, začetek ob 6. uri zvečer.
Slnlonlčnl koncert Glasbene Matice t LJubljani. Debussyjev& mala suha za veNM orkester je druga programna točka stmfo-trl6nega koncerta, ki se vrši v četrtek. <bte Z. aprila t 1. Širita hna 4 Kavke, ki sa opremljeni s posameznimi naskm. Prvi stavek »Na iadji« nem sHca širno morsko ravan, popolnoma mimo In na kateri plove ladja. V H. stavku nam slika skladatelj »lo-vesno razpoloženje pri slavnostnem sprevodu. lil. stavek Je v svojem prvem dela popolnoma proeta, fantastična obNka me-auetta. Po vsebini Izredno nežna te tete gracijoma, a v popolnem nasprotju z zad-njfen stavkom te sulte-baletom. ki nam v Hvahnem ritmu s)?k« pesrro vrvenje v plesni dvorani. V sredini tega stavka ie l&hofc valiefc, ki je najbolj naa del cele konca:*«
«JUXRG» «t 27
Torek 31. ID. 1925
Domače vesti
Kandidature
Nemčija je v nedeljo volifa svojega nredsednika. Kandidatov je bilo sedem. Demokratsko novinstvo Nemčije je s poudarkom kazalo na to veliko število. Večja Amerika je imela navadno le dva do največ tri kandidatve Cim manj zrel je narod, tem več jih kandidira. De-mokratiia je Sele v pričetkih.
Ljudie božji, sedaj si na predstavljajmo. kdo bi vse kandidiral pri nas za predsedstvo, če bi se usoda razljutila 1» nam sedai »naklomlas republiko. To bi jih mrgolelo! Poleti pravih kandidatov bi vložili svoje liste n. pr. Radič, potem bi se smatral vrednim za prezidenta remibll-ke JuKoslaviie kakšen Triša Kaclero-vič; notem Blaško Rajlč. Nastas Petrovič. Tomica Tomlienovič - Ambrela. in seveda Spaho JMehmed ali Halidbeg ffrasnica ali Feradbes Draga; potem Nikola Preka. in Kerubin Sezvifi, ki bi s pomočjo Grge Angjelinoviča vodil Dalmaciio. Tudi oni zubar iz Sibenika. vraž jra vzemi, ime sem rozabil. -— ne-minovno bi tudi on prišel, in bi bili zastopani vsi deli. pokrajine, dežele, oblaste. srezi. krugovi. okraji, okrožja, okru-žia in kotari. in bi šel skozi mesta in tasl. povsod so takšni, ko le til
In kaj mislite, kdo bi vse kandidiral v Sloveniji na predsedniško mesto? Stavim, da bi ne šlo izpod dveh ducatov. in bi bila med njimi gotovo tudi «vitez» Zagorski ter gospod Murn iz Kandije.
In. seveda, brez Vladimirja Pavnibar-ia bi ne opravili ^	M. A. C.
•	Imenovanja v diplomatski službi. Dr.
Stanko Erhartič, doslej vlcr-konrul pri našem konzulatu v Celovcu, ie Imenovan za tajmka v mrnistrstv-u vnan>ib zadev.
•	Imenovanja / 0nan2nl kontroli. Finančni minister je "..mnov-l: Miroslava Ribariča za podinspektoija finančne kontrole v Mariboru m Josiia L ti ž ar ja za komisarja finančne kontro i <* Ptuju.
*	Učiteljska Imenovanja in npokojltve. Na oodlagi čl. 141 tn 239 zakona o Rnovni-klh ln ostalih državnih uslužbencih sta upokojena Fran G o r a z d, učitelj v Ljubljani in Hedvika Schwinckert-Lehman, učiteljica v Sv. Ani pni Tržiču. — Gospodinjski šoli ženske realne gimnazije v Mladiki v Ljubljani so dodeljene: Vera Mohorič, učiteljica v Sv. Jurju pri Grosupljem, Otfli-ja Zemljak, učiteljica v Toplicah pri Novem mestu in Justina Hiti, učiteljica na Viču pri Ljubljani. — Za stalnega šolskega upravitelja v Žužemberku je imenovan Iv. Pir n a t, šolski upravitelj v Mokronogu, za stailnjo učiteljico v Hrastniku Ema Zamejec, učiteljica v Žužemberku, za stalno tateljico v Sv. Jurju pri Grosupljem Angela L o c k e r.Kumej, učiteljica v Mozlju.
* Izpremembe v carinski službi. Za carinskega posrednika pri riavtii carinarnici v Ljubljani Je imenovan Hajko lurk. Za carinika pri glavni carinarnici na Rakeku 'e imenovan Franjo Lah, c&rljlk Ivan Ramor pa le iz Marenberga premeščen v Dravograd.
*	Imenik konzulov v Jugoslaviji. Konzularni oddelek v ministrstvu vnanjih zadev je sestavil sezna.n vstl aktivnih in častnih konzulov tujih '"ržav v Jugoslaviji, kakor tudi častnih konzulov, kl so naši državljani! a točnimi naslovi in s krajem konzularnega sedeža.
*	Povod odlikovanja z redom Sv. Save III. razr., s ka-terim jc bil kralj Aleksander izrekel svoje posebno priznanje znanemu od Učnemu prijatelju našega naroda m zvestemu sotrudmrku pri delu za narodno osvoboditev, direktorju notr. ministrstva ČSR g. J a n u H a j š m a n u. je le-ta prejel tudi iz Jugoslavije treioeo čestitk. G. Hajšman nas prosi, da sporočimo vsem onim prijateljem in znancem, kl so se ga Ijubeznlivo spomnil z brzojavkami ala pismeno njegovo naj-iskreneišo 7fl hvalo.
•	Masarykova proslava » Konicah je fenela v soboto prav itp uspeh. Ob častni edeležbi je v .Čitalnični. dvorani starosta Sokola lekarnar Prorazil s prisrčnim nagovorom o pomembnosti 75 letnice rojstva prezidenta Masarvka, pozdravi! odbornika Jgsl.-čsl. Lige predavatelja g. Borka iz Ma-
I^BgHHI" —MM———
širite. Delo je z>lož!l slavni Famcoz Debussy ki je prvi uvedel v francosko glasbo Izrazit nacijonalni zmagaj. Začetek koncerta ob 8. nri zvečer. Predprodaja vstopnic v Matični kn$?ami.
Razstava francoske grafike 19. stoletja v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo dop. ae je otvorila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstava francoske grafike 19. stoletja, ki obsega dela slikarjev Bracque-mocda, Daubingnvja, Gorota, Mnlleta. Raffe-ta, Charlota, Maneta. F3ssarra. Daumiera, Gavarnija, Joyaua, Lepera, Fantin-Latoisra, Toulouse-Lautreca in Carrierea. Pri otvoritvi so bili navzoči vsi ljubljanski konzularni zastopniki tujih držav, veliki župan dT. Baltič, gerent ljubljanske občine dr. Puc, univerzitetni profesorji z rektorjem, zastopstvo narodnega ženstva z go. dr Žerjavovo. upodabljajoči umetniki, francoski institut m druga kulturna društva. V imenu Narodne galerije je govoril dr. Izidor Cankar, ki Je povdaril, da je sedanja razstava važna iz dveh vzrokov: 1. ker se prvič nahajajo v Ljubljani orig+nali francoskih slikarjev in 2. radi vpKvcrv francoskega slikarstva na razvoj naše moderne domače upodabljajoče umetnosti. Govoril je Je lektor francoskega jezika na ljubljanski tmiverzl prof. RenS Marte!, nakar se Je vršil ogled razstave. — Po ogledu se Je zaliva«! navzočim povabljencem francoski konzul de Flache. Razstavljenih je 50 Hstov, katerim se pridruži še 22 risb, katere uvrste v razstavo danes. V torek ob 4. popoldne predava prof. Mar-tel o franooski grafiki v 19. stoletju. Razstava ostane odprta samo 14 dni. Vstopalo« 10. dfamjev.
rlbora, kl Js najprej »pretvoril o težnjah Lige, nato pa podal Izčrpno celotno sliko filozofa, učitelja in slovanskega državnika Masaryka. Predavanje Je bik) s hvaležnostjo sprejeto in »e Je po nj.-m razvil* prisrčna zabava med narodnim občinstvom.
*	Masarykove proslave v St. Lenarta fti Rušah. Dames v torek dnt 31. L m. zvečer proslavi Masarykovo 75 lemico trg Sv. Lenart (predava ured. B. Borita), jutri v sredo I. aprila pa znana narodna trdnjava Ruše nad Mariborom. (Gomori ptot. dr. Dolar) V obeh krajih organizirata proslavi Sokolski društvi, kl skrbita tudi z* častno udeležbo vsega narodnega občinstva.
*	Smrtna kosa. V Št. Pavlu pri Preboldu je umrla dne 29. t. m. AnJca O o 1 a v š e k. trgovka. Pokojnica Je bila zavedna narodnjak m ja In ljubezniva družabnlca, kj j« uživala splošen ugled. Pogreb bo danes, ob U. dop. na pokopališče v Sv. Pavlu.
*	Polovična vožnja na železnicah sa državne nameščence. Po brzojavnem obvestilu. ki ga Je včeraj prejela ljubljanska železniška direkcija, je dosedanji način z objavami, ki bi moral z današnjim dnem poteči, podaljšan še za dva meseca.
*	Popravek. V nedeljsko številko sta »e nam med drugimi vrinili tudi dve napaki v naslove. Mariborska slovenska porota je praznovala te dnj šestletni«), «re šestdeset-le-tnico, dolgotraina trgovinska pogajacvja pa vodi Nemčija s Francijo hi ne z Rusijo.
*	Split Ima 30.000 prebivalcev. Anagraf-ski urad mestne občine ^plit je prošlo soboto v svojih ktvjigah zafbil ežli, da Je število mestnega prebivalstva prekoračilo 30 tisoč. Prebivalstvo je zlist." v zadnjem času hitro naraščalo. Na novega leta dan je imel Split 29.655 prebivalcev.
*	Nevarni tlčkl r«m ključem. Mariborska policija je že več tednov opazovala sumljivo družbo, kl se k držala nekega Gabrijeli Kožarja. Ta ji ir'. starinarjih prodajal rosteljno perilo, fcfo.gf hi druge reči. Opazilo se je da pe kTj teh sumljlvcev živi bre« dela. Posebno je vzt.Ldllo pozornost, da so od časa do časa v^l izginili, nato pa se čez nekaj dni vrnil! in zopet tratili denar. Policija je !zvršt'a pri t.'ih hišno preiskavo in jih aretirala Našlo se Je pni n.Hh mnogo sumljivega blaga ki so ga nakradM v Avstriji v okraju Ltpnica. Oškodovanci lz Gamlitza pri Upnici so ukraden« stvari spoznaj kot svojo lastnino. Aretirane! so bili izročeni v zapore okrajnega sodišča. Policija sumi, da je ta družba Izvršila več vlomov in večjih tatvin tudi v mariborski okolica, tako n. pr. v vilo v Limbušu, kjer kaže vlom ravno Iste metode, kakor vlomi v Upniškem okraju. Zdi se, da so prišli v kletko nevarni tiči.
*	Amaterlotcgraiskj tekma v Beograd«. Pri tekmi amatirf^fotrrafov v pokrajinskih slikah, ki Jo je razplsjl svoj čas odsek za turizem pri ministrstvu trgovki« in industrije v Beogradu, je priznal žiti prvo nagrado (Din 2000) od slovenskih udeležencev znanemu amaterfotog.hfu Joži Kunaverju, magistralnemu uradniku v LJubljani
*	Naša prva podmornica. »Jadranska Straža« si je nrJela nalogo, da si iz društvenih dohodkov čim prej nabavi vojno podmornico ter lo kot narodni dar pokloni naši vojni mornarici. Nabrala je že lepo svoto. Na poslednji seji je društveni odbor sklenil, da se dohodki vseh društvenih prireditev Izroče r.e iotsl ljlvemu fondu za nabavo prve pod.noir"ce.
*	Slovenska dijaška zadruga v Pragi. (Praha II Legerova 42) Je te dni razposlala več prošenj za slovensko jkvnost, da JI pomore v njeni sedanji krizi !n tako omogoči večini naših vlsokošolcev dovTšitev oziroma nadaljevanje študii. Tako tudi najboljše vzdržuje vzajemno češ* »-jugoslovanske kulturne vezi, ki nikakor m smejo prenehati. Ker je zadruga 21 t. r. izplačala zadnjo minimalno podporo, prosimo, da ne za-vržete naših prošenj. Vsak dar hvaležno sprejmemo. (Račun pri Ljubljanski kreditni banki.)
*	Velesejem v Budimpešti se bo vršil od 18. do 27. aprila ter se nudi posetnfkom 50% popust na jugoskrven ,kih in madžarskih železnicah. Legltimacl.e in vowii listki s popustom za tja hi na za1 se dobe pri »Putniku« Tourist-Offlce v Ljubljani, Palača LjubPanske kreditne barke.
*	Cepllnl tečal za »In >*r«dnlk«. Prt državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrši v ponedeljek ckie 6 -prila enodnevni cepilni tečaj na katerem re vinogradniki lahko izučijo v suhott' ce,)!j<-r,ju ki statl-fictramju trt. Pričetek ob 9. zjutraj. Vstop prost.
*	Mandlfl r Dalmac'11 pozebll. Iz dalmatinskega Zagorja In Primerja poročajo, da
je zadnja bur.ia skoraj p',>o!iioma uničila pridelek mandljev. Plod j« bil še drobam kakoT grah ki ga je burja popolnoma os-irodlla. Z ozirom na znaten pridelek ki visoko ce-no mandljev je Skoda, k« jo j« burja povzročila, jako velika 4n zlasti v Pri-ir.orfn zelo občutna.
*	V pijanosti. V St. Rupertn v mariborski oblasti je prišlo te dni med pijanimi posestniki in viličarji do ptttepa, k! je »me! usodne posledice. Posestnik Friderik Fekonia, sicer miren človek, e v pretepu dobil od soseda z motfko ve^ težkih udarcev po glavi ln mu je bflo Izb'o tnu levo oko. Rešilni cddelek ga je i/ripcMi.! v mariborsko bolnice. Njegovo sta ijj v brezupno.
*	Tatvino na železnici. Na posta* Trbov-Ke so bfle zadnje čaae lz zaklenjenih v a tonov postajnega skladišča ukradene velike množine raznovrstnega bla*a. Dasfravno ie orožtrištvo pridno zasledovalo ponavljajoče se tatvin«, vendar ni moglo priti dolgo časa
nogavic s žigom Ir znamko (rdečo, modro sil zlato)
„klju6"
ds m prepričate, kako ea par traja kakor It.rj* pari drugih. Dobivajo te v proda alnah, Nogavic* brez žiga .ključ to ponarejena. ts-* V
Excefla
je najboljši In vendar najcenejši »troj ta rodbino tn obit — Nadomestni deli za v»c stroja.
J. GOREČ, LJUBIMA
palača Ljubljanske kreditne banke*
Domsko konfekcijo
okusni in f nI kostumi Iz prvovrstnega blaga, skrbna Uvršltev, dalje vsa Oblačil« u gospoda lo dsfike se proilaia k praznikom po znatno znižanih enah
F. Lukič, Pred škofijo 19.
tatovom na sled. V soboto dre 28. t. m. je imelo orož-"A5tvo srečen dan. V prvi čuvajnici med Trbovljami In Zagorjem so našli Prt WSni preiskavi 72 kg usnja, pod svinjakom zakooanega, katero je bilo ukradeno na postaji Trbovlje meseca februarla fz za-klenirnega vagona. Aretirani so bili železničarji I. Jančar, pisar progovrega mojstra, ter progovna delavca P. Rakar in S. Ginr Rievlč. Nadaljna preiskava le v teku. Da se organiztrajii tatinski družbi ni moglo bciSko časa na sled, k temu Jt veHko pripomogel progovn| mojster Oezza Sommer. ki Je pretil vsakemu železničarju z ovadbo na dVekcKo drž. železnic, sko bi Is koHčkaJ sumil njegove delavce. ZnaMno za trbo-vellske razmere je tudi dejstvo, da »o pred volitvami progovni delavd rr»maza3i sa že-žezmlSktii vagonHi napise SHS z barvo, češ, da ne pripomajo t« države. Zadeva je bila službenim potom prijavljena progov-r,emi! mojstru Gezza Sommerju, ki pa jo je zamolčal.
Hčerka g. Larsak
pride
Kino "LJUBLJANSKI DVOR.
Iz Ljubljane
a—• 75-letnlco prezidenta T. O. Msssry.
ka proslavi ljubljanska filozofska fakulteta v nedeljo dne 5. aprila z lavnim predavanjem prof. dr. Franca Vebra «0 nekaterih temeljih Masarykove filozofije'. Predavanje se vrši v veliki dvorani univerze. Začetek ob II. url dopoldne. Vstop prost.
u— Predavanje v »Pravniku«. V četr ek dne 2. aprila bo predaval na sestanku društva »Pravnika« dekan jurldične fakultete dr. Milan SkerlJ o predmetu »Letalsko pravo«. Predavanle se bo vršilo v dvorani št. 79, I. nadstr. deželnega sodišča In prične točno ob pol 6. uri popoldne. Društveni! se vabilo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli
n— Razdelitev mesta Liubllane ns dva ometatna okraja. Ministrstvo trgovine In industrije, oddelek v likvldacljf v Ljub'ja-n! ie ukinilo razdelitev mesta LJuhllane na 10 dimnikarskih ometalrlh okralev ter z veljavnostjo Izza 1. aprila 1925., do preklica razdePlo mesto samo na 2 ometalna okraja. Meje okralev In imena za vsak okraj upravičenih dimnikarskih mojstrov $o razvidna Iz razglasa, kl le nabit na magl-siratnl deski.
u— Tlakovan]« cest v Ljubljani. Tlakovanje prometnih cest v Ljubljani se bo tudi letos nadaljevalo seveda v okviru razpoložljivih sredstev. Tlakovale se bodo v prvi vrsti dovozne ceste na glavni kolodvor, to Je: Miklošičeva cesta, ki se bo asfaltirala kakor Aleksandrova, nadalje Ce sta na Južni kolodvor od Dunajske ceste do glavnega kolodvorskega poslopja. Na tej cesti se bodo položile velike gran'tne kocke In zalile z asfaltom. V poštev pridejo v letnšnjj sezoni še: Reslieva cesta. VI-dovdanska cesta. Slomškova In Komenske-ga ulica. Pokvarjene hodnike po mestu namerava mestna občina, čim bo vreme dopuščalo, vzeti v delo in bodo tekom letošnjega leta odpravljeni vsaj glavn! nedostatki.
u— Občni zbor vodmatskega političnega I* gospodarskega društva se Je vrli v soboto dne 2*. marca z običajnim dnevnim redom. Častnim predsednikom za nesebično delovanj« v prospeh društva in dobrobit vodmat^kega okraja Je bil toz'a*-io Izvoljen mizarski mojster in posestnik S!-mon Praprotnlk. V odbor so bil! Izvoljeni: predsednik Fortlč Va'entln, podpredsednik PIšek Franc, tajnik Flegsr Stane, blaiaj-n:k Kotnik Tranc, knjižničar 1 ampert S'a-ne, odborniki: SlrcelJ Jožef. Verblč Drago. Lampert Ivan, Bizjak Jožef, Roš Edvard. DermelJ Ljuba, dr. Hočevar Dra-o, S<-deJ Prane, Lenarčič Franc Petelin A bln. Hribar Adolf In Gadnik Peter. Kot pregledo-valca račtmov Požar Vinko ln Vidic Ou-stav. O. Majcen Je podal nato pregled po-1'tlčnlh dogodkov v zadnji dobi po razpustu skupščine do končne zmage Narrdoega bloka In kapitulacije hrvaškega repubMka-nlzma. Na predlo« g. Fortlča Je bila soglas no odobrena zaupnica ministru dr. 2er|avu. Končno J« pozval novo Izvoljeni predsednik vs« navzoče, da naj posvečalo vso pozornost delu la procvltu demokratsk« stranke.
o— Tombola. Dne 19. aprila priredi društvo nižjih poštnih uslužbencev II. veliko lavno tombolo na Kongresnem trgu. Začetek točno ob 15. uri. Dobili »e b^o dragoceni dob!tki. I. tombola spalna oprava li hrastovoga leta, vredna D'n, II. tombola nevestina oprema, vredna 5500 Din; IH. tombola pitan prašič, vreden 4000 Din;
IV.	ženski Šivalni stroj, vreden 3W> Din;
V.	tombola moško kolo, vredno 3000 Din,
VI.	tombola voziček, naložen z razVčnlml : Jedil', vrede« 2.VXI Din. Poleg tega b0 le i več lepih Cetvork In petork. Občinstvo naj | Vlido« posega n tablicah, kl |lh nrodaJa- 1
lo vsi ptsmonošl v Ljubljani Šiški, na Viču ln v Mc-'.ah, ps tudi trsf ke in prodajalne časoplsov Tablica stane samo 2 Din 50 p.
u— ^""tnl občni zbor »Slovenske Šolske Matice« se vrši v soboto dne 4. aprila L L ob po! 6. uri popoldne v prostorih I. mestne deške osnovne šole na Ledin! v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani se tem potom vabijo k mnogobrolnl udeležbi. — Odbor.
o— Pevski zbor Glasbene Matic«. Ta In
prihodnji teden te vrše detajlne vale v tem-le redu: Torek In četrtek ob 18.15 alt, ob 20. bas. Sreda In petek ob 18.15 sopran, ob 20. ur' tenor. Prosimo točne In polno-Itevlln« udeležbe. — Odbor.	676
u— Za mestne reveže le namesto cvetja na grob blage gospe Marije Trkavčičeve darova! g. Anton Umberger 50 DLi, ki se nahajalo v naš! upravi.
u— Naznanjam vsem cenjenim gostom, da Imam kavarno ob 5. url zjutraj odprto. Na Izbiro se dobijo vsa Jutranja gorka in mrzla okrepčila. Točilo se pr:ttna dolenjska in štajerska vina. Poleg tega nndlm ceni. gostom lep vrt !n pmj*or za balinanje. Postrežba točna, cene solidne. Priporočam se MARIJA ZGONC, kavama Cesta v Rožno dolino.	537
u— Vinska klet restavracije Lhibllans'1 dvor. Kot izpopolnitev celotne restnvracile se danes otvori vinska k'et, kjer se bodo točila dolenjska vina Prijatelja In druga Iz-borna vina. Mrzla In gorka Jedila morske ribe In specilalitete na razpolago. Klet je lako prostrana, zračna in udobna. Oglelte $1 Jo I	6*9
u— J. a. d. »Triglav«. Danes v torek, dne 31. marca ob četrt na 21. uro č'anskl sestanek v Akademskem kolegija Na doev nem redu so vrlo aktualne zadeve. Zato Je po1no*tevl'na udeležba nnjno potrebna.
u— Članski sestanek in seja odbora M. O, Orjuna Mo*te se vrši v četrtek dne 3. aprila točno ob pol 20. uri v znanem lokalu. členi kl nimaio še novih 'zkaznlc. naj prineso stare s seboj, da dobe nove In obenem poravnalo zaostalo članarino. Radi važnns'1 udeležba strogo obvezna. 678 u— Predavanje o zdravstvu. Drug0 predavanje, ki ga priredi v okviru »Ljudske visoke šole« Zdravniško društvo v Ljubljani, se vrši danes, v torek dne 31. t. m, ob 6. uri zvečer v veliki dvoran! univerze. Predava g. dr. M. Ambrožič, lef zavoda za socialno - higilensko zaščito dece. o predmetu: »Socialno • higiienska zaščita dece«. Na to aktualno predavanje vabimo našo javnost, zlasti še naše matere in vzgojitelje mladine.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaj!: Janez Pleško, gostač 63 let. — Betka Tušek, posestnlčina hči, 18 let. — Anton Priiat-lJ, posestnik, 68 let. — Barbara Lesjak, ko-čarjeva žena, 55 let. — Marija Tekavčič, prokuristova žena. 66 let — Fran Blzf.ik, poslovodla, 27 let — Ignacij Fijavž, krojaški mojster. 45 let.
u— PollcIJsi'9 prijave. Od nedelje na pondeljek so bTli prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 Izgred, 1 popad od psa, 1 prestopek kallenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 pre stopek prekoračeni« policijske ure In 2 prireditvi godbe brez dovoljenja. Aretacije so se Izvršile 4 In sicer: I radi tatvine, I radi s ima Istega prestopka, I radi telesne poškodbe in 1 radi postopanja
u— Utopljenec v Ljubljanici. Identiteta utopljenca, ki so ea po'egnill v sobo?0 iz Ljubljanice, je s«'dal ugotovljena. Dokazano je, da ie bil vendarle 72-letni Anton Hostnik, hlapec pri trgovcu Zormanu na Starem trgu, ki Je dne 2. t. m. odšel od svojega gospodarja. Utopljenca, kl Je ležal že tri tedne v vodi. Je spoznala služklnla pri Zormanu, Angela Jež, ki Jo Je poklicala komi«l)a v mrtvašnico k Sv. Kr ltofu. Razen tega to dobili pri utopllencu tndi razne dokumente, k| potrjujejo Izjavo Angele Jež. Svoie dejanje Je starček" izvršil bržkone v duševni zmedenosti.
u— Nož In kri. 40-letnl delavec Ant~n Vodopivec nI še nikdar v svojem življenju nosil noža, vsa! pravi tako; v nedelio popoldne. pa mu ga Je ponudil v nakup dnl-matlnsk' krošniar In Vodopivec ga Je zares kupil. Z novim nožem Je šel zvečer v gostilno Meze na Vldovdanski cesti, se pošteno opil In v Jezi skoro odrezal uho svojemu tovarKu, tako da le moral ta v bolnico, Vodopivec pa z nožem v zapor.
Tatvina na kolodvoru. Ko Je železniški kurlrč Ivan Rekef pus'll v nedeljo za trenutek svoj suknj'č na stroju pred kurilnico na državnem kolodvoru. Je izrabil nepoznan uzmovič ugodno priliko ter mu potegnil iz žepa listnico z večjo vsoto denarja. Po:zvedbe za storilcem to ostale kljub takojšni! prijavi zadeve policiji, doslej brezuspešne.
Iz Marfbora
a— Ljudska univerza r Mariboru Je v nedelio popoldne priredila za otroke drugI letošnji pravljični večer s sodelovanjem gledališki igralcev g. Skerlja, gdč. Sever-Jev« ter glasbenih umetnikov gdč. Zacher-love ln g. Sljanca. Ena češka in dve ruski pravlilcl ter rec'taci]e !z 2upančičevega • Ciribana« to po svoji lepi ob'lki vzbudi! veliko zanimanje med navzočimi velikimi In ma'!m! otroki, lepe so bile ski^t:čne s'ike. Tudi za odrasle to bile po'eg pravljic zlasti glasbene točke umetniški užitek, žal. da obisk nI bil najboljši
a— Petletnica mariborske podružnice Jugoslovenske Matic« te praznuje na letošnjem občnem zboru, k! te vrši danes, dne 31. marca v restav. prostorih Narodnega doma ob 20. url. Pred oficijelnim občnim zborom podalo sltuacllska poroda o neosvobojenl domovini t'edeč! gg.: prof. Ribarič o Tstri In Trstu. dr. Ko'n1k o Koroški In g. Zorzut o Oorlškl. — Odbor.
a— Oradbenl odsek Sokolskega drultv« ▼ Maribora Je sklenil pr!red'tl dne 5. julija veliko poletno veselico v Ljudskem vrtu z najobsežnejšim zabavnim sporedom. V slučaju slabega vremena m vrši vetfll-d dn« 12. julija In se slavao občiastvo
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega Izdelka raznih kakovosti z« gospode, de.'ke ln otruke Vam nudi edino-Ie
RoBfefcljs&a tsnuu fras a^cfc i GU!o!ii:aa
Hrepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato ralogo na £rjaviewl cesti 2 (na-tpiuU Dramskega giednl šča, v neposredni bližini Nunske cerkve). 16754
mesta ln okolice na to prireditev že danes opozarja.
a— »Rak na maternici tn njegovi prvi znaki«, predavanje samo za ženske v soboto dne 4. aprila ob 20. url v mali kazin-sk! dvoran! (ljudska univerza) v Maribora Predava g. dr. B. Ipavlc.
a— Učni zavod za priiiroievanle ln praktično Izdelovanja moških ln damskih oblačil Ivan Bizjak iz Celja, priredi povodom zaključka prvega tečaja v Mariboru v nedeljo dne 5. aprila od 9. do 14. ure raz« stavo krojev v dekliški meščanski šali r Mariboru, Cankerjeva ulica 5, l. nadstr. v glasbeni sobi. Ob 11. uri bo predavanje o zgodovin! krojev. Razstavljen! bodo tudi razni sistemi krojev in bod0 strokovnjaki lahko proučevali sistem navedenesa ulne-ga zavoda od drugih. Razstavljeni bodo tud! modeli raznih oblek pred Kristom pa do danes. Vstop Je brezplačen ter splošno-sti priporočljiv. — Učni zavod sprejema med razstavo nova vp;sovanja za moško in damsko prikrojevanje oblačil v Mariboru za drugi tečaj.
a— Star. zveza Triglava naznanja, da jo fotografija o petdesetletnici uspela in se raroča naravnost pri fotografu V, Vlašiču v Mariboru.
«— Cetnlškl sestanek »Oriune« Maribor se vrši danes 31. t. m. ob 15. v tajništva Narodni dom. Udeležba za vse četnlke obvezna!
a— Kriza v društvu stanovanlskh najem, nlkov. Predsednik društva stanovanjskih najemnikov g. Aljatičlč Je odloži! mesto predsednika. Istotako je demisljonira! podpredsednik strokovni učitelj g. Skof.
a— Porodila na kolodvoru. Na glavni kolodvor se je pripeljala posestrtica Marija Vrtnik od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ko pa je izstopila tz vlaka, jI je postalo slatio, tako da »o jo morali odpeljati v ambulantno sobo in poklicati zdravnika. Preden pa Je prispel železniški zdravnik, je žena že porodila zdravega sinčka in so jo z otrokom vred prepeljaH v bolnico.
a— Kaj pa Je tebe treba bilo? Služkinja Štefanija Hauptmann, uslužbona v Gajev! ulici pri g. Voikerju je v noči od r.edelje na ponedeljek porodila nezakonsko dete moškega spola. Porod Je zamolčala/ Ko jo jc druga služkinja vprašala, kako da je naenkrat postala tako vitka, je daia Stetanija znamenje, naj molči. Ko pa Je šla nato ta služkinja gledat v posteljo, je našla otroka, ki je bi! že mrtev. Nezakonska mati je priznala. da Je otrok po porodu živel. Kako pa ga ie umorila, bo dognala sodna obdukcija oziroma policija, ki Je aretirala Štefanijo.
a— Samomor. V Vrbanjski ulici 8. je žive! pri svoji materi 24-letnl mesarski pomočnik Franc Polič. Z materjo sta se slabo razumela ki so s« vsak dan vršili družinski prepiri. Včeraj je odšla mati na neki stjem n« da bi pusrtla doma potrebna sredstva za hišno gospodarstvo. Vnel se je prepir med maiterjo in siinom tekom katerega je zvečer Franc Polič v kuhinji porinil kuhinjski nož sam sebi v srce. Iz kuhinje je teke! na dvorišče, kjer se Je mrtev zgrudi na tla.
a— ZasačenI tihotapec svile. V neki mariborski hotel so že dalj časa dunajski železniški sprevodniki prinašali sumljive pakete. Policija je bila o tem obveščena tor jo te dni odkrila, da se v paketih utihotaplja svila. Od tedaj je policija čakala na nekega zastopnika dunajske tvrdke, ki je posredovala razpošiljanje te svile po Jugoslaviji. Včeraj Je policija na kolodvoru v Mariboru aretirala nekega Nedoga iz mariborske okolice, zastopnika neke dunajske tvrdke, ki je daije časa tihotapil svilo v Maribor in dalje v Jugoslavija
a— Aretirani vlomilcL Mariborska po!5-cija jc včeraj aret?ra1a dva nevama vlomilca. ki sta že dalj časa ropala po mariborski okotid. Policija je pri n/ih našla večje množine tobaka ki kož.
Iz Primorja
•	Šolski skrbnik iz Trsta na Goriškem. Trža§ki šolski skrbnik prof. Reina se j« mudil prošli teden na Goriškem, kjer si Jo oglcdil šole in nadzoroval pouk v Biljah. Dornbergj, Čcrničah, Solkanu, Ločniku, Podgori, Renčah. Scntpetru, Oseku, Prvači« ni. Sempasu in Vrtojbi. V Rcnčah ae j« vršila obiskovalcu na čast veselica šolsko mladine.
•	Goriško dramatično društvo v Trstu. V nedeljo so gottovali v Trstu pri Šentjakob« aki Čitalnici goriški igrale! pod vodstvom g. Bratuža. Igrali so Molierovo komedijo
NamS!jcni bolnik«. Tržaški Slovenci so svoje goriške rojake prisrčno sprejeli in pri predstavi napolnili gledališko dvorano do zadnjega kotička.
•	Nekvalificirani napadi v Postojni. Ko so se 25. marca vračali gosti ob eni uri po« noči iz postojnske gostilne «.tama», so jih ustavile neznane osebe ter zahtevale od po« sameznikor, da ae Izkažejo z dokumenti Nekatere »o pretepali t palicami in biči. Le« p« osebna varnoat vlada ob jugoalovensko« italijanski meji. kjer ščiti nove državljan« Italije disciplina fašizma!
•	Z« povzdign sadjereje. Goriška trgov« sko*>brtna zbornica je sklicala zadnje dni sestanek sadjerejcev, ki »o razpravljali o vprašanju sadjereje v goriški deželi. Na sc« stanku »e je zlasti obravnavalo vprašanje izvora.
•	Feilstovske klofute pred sodiščem. Pred časom amo pisali, da je napadel ini. Hei« land. bivii konzul fatistov v Gorici dopis« nika »Piccola« In predsednika goriškega no« vinarskega dni*tva g. Cunteja. Dogodek se je prolle dni obravnaval na goriški sodnijl. Napadalec Je bil pogojno obsojen na 16 dni zapora, na denarno kazen ia i« na poram uro aodnih strofkov,
XXV
in sveta
Nabob Ford
Dobiček Fordove avtomobilske drnž be v Severni Ameiiki za lansko poslovno leto cenijo na 100 milijonov dolarjev. Vse delnice tega velikanskega podjetja se nahajajo v rokah Henryja Fotda. ki je pred leti pretvoril svoje delavnice v delniško družbo. Delnice njegovega podjetja so danes vredne nekaj nad 600 dolarjev, ponujati pa bi moral velikanske vsote, da bi jo mogel kupiti.
Vso borzno vrednost Fordovega kapitala cenijo nad eno milijardo dolarjev, to je nad 60 milijard dinarjev. Iz tega se vidi. da je ta mož najbogatejši človek na svetu. Drugi pravijo, da ga je zopet dosegel »petrolejski kralj« John Rockefeller. ki mu je »avtomobilski kralj® pred par leti odvzel prvenstvo na tem polju. Rockefelleriu ie bi'j zadnje mesece sreča izredno mila in je svojemu tieizmernemu premoženju dodal še lepo število dolarskih mliijonč-kov. s katerimi je baje zopet popravil poraz, ki mu ga je prizadejal Ford.
Menda bo moral imeti vladar petroleja še nekaj časa dosedanio nezaslišano srečo, da bo prekosil svojega prednika, ki diktira cene vsem avtomobilom na svetu.
Rekord v nesrečah na morju
je menda dosegla žena ameriškega veleposlanika v Buenos Airesu. Johna Riddlea, ki je sedaj odstopil, ker noče iti soproga z njim zopet na morje. Ta gospa ima namreč silen strah i red vož njami po morju, ki je tako velik, da noče spremljati svojega moža v Južno Ameriko in ostati tam cri njem. Zato je veleposlanik resigniral na svoje mesto, ker noče živeti ločeno od svoje žene.
Strah gospe Riddleove bomo razumeli. ako pomislimo, da ie ena ena iz med onih par potnikov, ki so se rešili z «Lusitanie», ki io je med vujno potopil nemški podmornik nedaleč od obšle južne Irske. Od tega časa dallc je bila dama še večkrat pri nesrečah na morju. Fnkrat se je peljala na ladji na kateri se je razletd kotel in je bilo pri tem ubitih oet mornarjev. Drugič so ledene gore zaprle ladio. ki se je le po hudih nanorih rešila iz nevarnega obroča. Potem se ie tazbil parnik. na katerem se je peljala žena velenoslanika. v norveškem fjordu. Nadalje je ogenj uničil ladjo, na kateri se je Deliala. Končno jo je usoda nrivedla na parnik. kateremu je razburkano morje zdrobilo krmilo, tako da je ladja več dni tavala po vodi in se ni megla gariti z mesta, dokler ie ni rešib pomožna ladja.
Marsikdo bi na mestu eospe Riddleo ve storil isto in se ne bi več upal ra morje, ko bi toliko doživel in bil tolikokrat v smrtni nevarnosti kot ta dama.
Ugotovitev spola pred rojstvom
Dr. J. Sundek piše o tem problemu nastopno: Vprašanje spoia novega bit* ja, ki se razvija v materinem telesu, je že sto in stokrat zanimalo znanstveni« ke. Koliko komičnih, tragikomičnih, često pa tudi tragičnih prizorov beleži kronika našega življenja v zvezi s koč« ljivim vprašanjem kdo bo novorojen« ček, deček ali deklica. To ugibanje se pojavlja v dveh oblikah, v neskromni, ki hoče direktno izzvati spoi novoro« jenčka, in v skromni, ki se zadovoljuje z ugotovitvijo bodoče embrijonove spolnosti. Prva želja ima slabe izgle« de na uspeh. Biologija je prišla potom opazovanja in eksperimentiranja z niž« jimi organizmi do zaključka, da je spol telesnega ploda določen v trenotku, ko pride moško seme v žensko jajčece, poznejši vplivi na materin organizem, zlasti način življenja, prehrane itd. ne igrajo odločilne vloge. Znanost smatra, da odloča o spolu moč semena, tako da je samo naključje, če se oplodi žen« sko jajčece tako, da se razvije iz em« brijona moško dete. Ali tudi tu se nam odpirajo ozka vratca, ki pa še nc vodi« jo povsem k zaželjenemu cilju. Med vojno je bilo namreč mogoče kontro« lirati do gotove meje dopuste oženje« nih vojakov in biološke posledice teh dopustov. Na ta način so zdravniki v nekaterih s'učajih sklepali o vplivu mo« ža in žene na spol novorojenčka. Toda vse to so doslej samo hipoteze. Spola na umeten način ni mogoče povzro« žiti.
Tač pa lahko trdimo, da je vpraša« nje predvidevanja spola danes ie ugo« dno rešeno. L. 1913 je izumil znameniti fiziolog Abderhaldcn v Halle način, kako je mogoče po krvnem serumu spoznati, da je ženska noseča. Moder« na biologija operira v tem slučaju z argumentom, da živalski organizem re« agira, če se pojavijo v njem tuje celi« ce ali kemične snovi, zlasti beljakovi« ne, na ta način, da začne izločati neka« ko protisnov. To so tako zvani Abder« haldenovi «Abwehrfermente»; pojav« Ijajo se v krvnem serumu kot posebna snov, ki jo je organizem absorbiral in je potem povzročila odgovarjajoče Protisnovi. Materinemu organizmu je tudi p!od in iežišče, ki hrani rastoči em« hrijon. tuja snov in zato izdeluje ob« rambne fermente, kar je razvidno iz opazovanja preparirane materine po« gače (Nachgeburt). Poizkus se napra« vi po Abderhaldenovi teoriji tako, da položimo v pergamentni mehurček ko« iček prepariranega. t. j. krvi povsem sčiščenega in prekuhanega materinega ležišča ter dodamo 1 cm* razredčenega seruma. Če gre za nosečo žensko, ie
pod vplivom fermentov v krvi beljako«
vina ležišča razkroji in tvorijo se plod« ne snovi, ki prodro steno pergamenta ter se pojavijo kot enostavna reakcija v destilirani vodi stoječe posode, ka« mor smo vtaknili pergamentni mehur« ček. V teoriji je ta eksperiment eno« staven, v parksi pa zelo kompliciran, ker je potrebna velika opreznost, da se posreči.
Takoj ko je bil objavljen Abderhal« denor izum, mi je prišlo na misel, da se da na ta način ugotoviti tudi spol človeškega zarodka. Pisal sem Abder« haldenu, ki pa je dvomil, da bi se dale domnevane plodne snovi uefotoviti po njegovi metodi. Ker sem bil sam pre« pričan o pravilnosti svojih zaključkov, sem povabil ženskega zdravnika dr. Emila Krausa, ki je umrl pred štirimi leti, k skupnemu eksperimentiranju. Zače'a sva ? delom pozimi 1. 1913 in nadaljeval? spomladi 1. 1914 v anato« mičnem institutu v Brnu. Ko sva se podrobno seznonila s pomenom Ab« derhaldenove metode za ugotovitev no« sečnostl, sva se lotila soecijalnih zadač. Vojna je prekinila nailno skupno de« !o in odgodila objavo rezultatov, ki so izšli šele 1. 1917 v «Zentra1blatt fiir Gvnaekologie«. Naiini usnehi so bili v tem, da sva napravila v 28 slučajih 22« krat pravilno diagnozo, 6krat na sva se zmotila. Nekaj slučajev je bi'o torej ne« jasnih. Dasi takrat nisva prišla do me« todike. ki bi se v vsakdanji praksi ob« nesla, je bilo vendar vprašanje ugoto« vitve spola s praktične in teoretične strani rešeno. Zadnji rezultat najinega dela je bil ta, da sva se prepriča'* o začasni nezanesljivosti tega načina ugotovitve spo'a pred rojstvom, obe« nem pa nada, da zboijšana metoda pri« pomore tej v načelu pravilni ideji do zmage.
Nisva se motila. Razni avtorji, med njimi ruski zdravnik Mainov in asi« stent znamenitega gvnaekologa Sc!« heima Liittge so bazirali svoje eksneri« mente na istih domnevah, kot midva. Liittge je poenostavil in izpopolnil Ab« derhaldenovo metodo s tem. da je za« vrgel komplicirano eksperimentiranje s pertfamentnimi mehurčki. S pomočjo alkohola je kondenziral beljakovine, izoliral plodne snovi in olajša! sigurno ugotovitev spola. Liittge napovedi!ic spol deteta v materinem teicsu s 100 odstotki verjetnosti.
S teoretičnega stališča je to nedvom« no velik napredek, ki dviga pomen Ab« derha!denovega izuma ter kaže v novi luči vp!iv notranie procedure zlasti pri spolnih žlezah. Praktično danes še ni mogoče oceniti te «prognoze». M oso« če, ce'o verjetno je, da sprejmejo me« dicinski eksperimentalni zavodi v svoj repertoar tudi to krvno preizkušnjo, da strežejo radovednim roditeljem. Naj bo že tako ali drugače, ni pa iz« ključeno. da bo računala s tem de?« stvom tudi zakonodaja. Socijoloških in evgenetičnih uspehov danes še ni mogoče oceniti in zato se zadovo'iuie« mo glede prakse s skeptičnim: Chi lo sa?«
Ljubezen med kazn jenci
Znano je .da je Francija vedno v skrbeh zaradi oadania porodov. To bo nai-brže vzrok, da je bog ljubezni poškilil tudi med kaznjence, tokrat z dovoljenjem in celo na pobudo francoske vlade.
Kakor splošno znano, deportirajo francoska sodišča one kaznjence, ki so bili že večkrat obsojeni na večje kazni, v Novo Kaledonijo, otočje v Tihem oceanu. kjer morajo trdo delati in kjer jim je vse nrej kot z rožicami postlano. V bližini Bouraila stoji nizka temna zgradba. prejšnja jetnišnica, sedai se pa nahajajo v niej one jetnice, ki so se doslej lepo obnašale. Sedaj jih pošiljajo tiakai, ako izjavijo, da se hočejo poročiti s kaznjencem. Nadzorstvo nad njimi je poverjeno redovnicam.
Ako se hoče oženiti kaznjenec, mora svojo željo snoročiti pismeno nristoine-mu oblastvti. Ce se je dobro obnašal in je na razpolago dovoli «dam». ki bi sc rade omožile. se mu prošnia utrodi. Zaprte lepotiet st snrehaiaio nred kandi-datom za sveti zakonski jarem ki si jih temeljito oeleda. Ko se je jetnik za eno odločil, sooroči prednici svojo volio, da bi se s svojo «ohoževanko» rad podrobneje seznanil. Prihodnii dan že lahko govori s svojo nevesto med ?tirimi očmi v tako zvanem »ženitovaniskem pavi'ionu». maihni leseni hiši sredi vrta. Obirki se vedno nosrosteie ponavlia jo. Srečni ženin dobi od svnie neveste tudi v dar kako leno vezenino ali drugo ročno delo. Končno se nraznu.ie svatba. Vendar je treba čakati na ta trenil tek. da se nabere več oarov. ki bi radi skočili v jarem. Poroka se oraznuie z vsem ceremonialom in io svatje pridno zalivaio z a'koholom. Omeniti je treba, da moraio kaznjenci in tudi jetnice v Novi Kaledoniji trdo delntf. so na sicer razmeroma nrecei prosti in delajo kar hočeio. toda vedno pod strogim nadzorstvom.
Ali bodo potomci iz takih zakonov odgovarjali pričakovanlu francoske vlade. kl ga ima od njih, bo treba Se počakati
Kdor želi
Imeti obleVo ie k prarn kom Izgotovlfenc in <z najboljšeg« anglrlkega sukna, U naj il b'*go čimprej de bavi pri
Drago Schwab - Ljubljana.
Hudič v loži
Slavni ruski basist Saljapin je gostoval te dni v Metrooolitanski oneri v Newyorku v svoji najboljši vloei »Me-fisto* v Boitovi istoimeni oneri. Predstavi je prisostvoval v svoji loži tudi predsednik Zedinjenih držav Coolidee. ki se ie baš takrat nahajal v Newyorku.
Kakor vse občinstvo, je bil tudi pred sednik zad'vljen nad nenrekosliivim glasom in igro slavnega nevca. Zato ie dal v odmoru "orašati. ali ne bi smel posetltl basista v nieeovi garderobi, da mu čestita in izrazi svoje občudovanje. Coolidcre is tak demokrat, da ie smatral Sal.iapina za sebi vzvišeneea h' se ie hotel v tem pogledu nostaviti na isto stališče, kot ga zavzemnio drusi ljud ie. ako hočeio priti v dotiko s tako veli kimi možmi kot ie ruski umetnik.
Koma! le zaznal Salianin za predsednikovo želio. je tnkoi pohitel sam k njemu. kir ni hotel, da bi se predsednik največje republike na svetn. ki zavzema Isti noložai kot kronane rlave. potrudil k nlemu v carderobo. V svo'em kostumu kot «Mefisto» 'n ..ašmlnkan stopi! nenričakovano v Coolidgeovo ložo kier sHe osunlierrti predsedniku gl.tbo ko priklon'!, rekoč: «Ni st^ar nredsed-n'ka Zedinienih držav, d* bi poiskal hudiča. AmraV dolžnost hud!čn Je. r'a izrazi predsedniku svoje so< štov.ir;e!»
Lahko si mislimo, kako je občinstvo debelo gledr^o. ko le naenkrat zagledalo v predsednikovi loži slavneea ruskega pevca v ijegovem rdečkasto-črnem kostumu kot poglavarja vseh vragov.
Glasni premesrar
Dne 26. t. m. se le moral zagovarjati pred sodnikom v Londonu premogar Herbert Pavev. ki je sprav!Jn! s svoilm neverjetno močnim in oresunt"v1m glasom. s katerim je ponujal po ulicah nre-mog. prebivalce celega mestnega d?la v nepopl«no jezn. Na vse zgodai ziutraj ic vozil po ulicah premog fn klica! go-snodinie vktro s takim glasom, da je moral vsakogar vreči iz še ta^o globokega sranla. Njegov glas. ki ne zaostal mnogo za močio parne sirene, mu ie s!e-r prihajal zelo prav, ker Je vedela ceh rilca, čim se ie poiavll na n''ei. da prha'a mož s premogom in ic tudi marsikdo rad kunil od niega kurivo. samo da ea ne nadleguje več n:e-gnv orjaški g'as. Vendar ima vsaka stvar svoie meie. in tako tndi glas londonskega premogar'a. LJud'e so se končno naveliča!! poslušati megovega silnega r'?*i!. V« ea 'e mo?, mnogokrat r»s preveč forsiral. In so ga končno tožili.
Sodnik ie velel Pavevu. nai prav na glas zakriči. da se bo mogel uveritl. ali je tožba proti niemu utemeliena. Pre-mr>gar ie kai ponosen na svoj glas in zato ni v prvem trenutku pomislil, da ga bo nlegova izrednost še boli pokorila Premorariev krik Je ta^n silen, da so sl morali vsi. kl so bili v dvorani, zatisniti ušesa. Sodnik, ki le Imel seveda ušesa odprta. da bo zna! presaditi Intenzivnost glasu, se le grozno ustrašil in Je kar poblede!. V dvorani ie bil tudi časonisni reporter. ki pravi, da je dobro videl, kako se ie sodnikova lasu-lia vidno premaknila. Vsaj tako pravi oni časnikar.
Sodnik se Je mora! na lastna ušesa preoričati. da imaio Lordončani prav in da nikakor ne gre. ponuiat! premog s takim glasom, ki mora vsakogar, ki ni popolnoma gluh ali oa ki ni skoraj čisto mrtev, vreči iz še tako hudega spania. Zato ca le obsod:! na 10 šilingov kazni (približno 1*0 Din) in na poravnavo sodnih stroškov.
Ali bo mož s tako silnim glasom Se vnanrei pomiša! premog z dosedanio močjo svoiega glasovnega materiiala. 'e pač njegova stvar. Ako bo ne'ial. bo nemara mani zaslužil, pa mu tudi ne bo treba plačevati kazni.
Ikega prestolonaslednika, ae je okrcal te dni na naddreadnought .Repulse*, bojno križarko, težko 33.000 ton, s katero yt oa« •topil potovanje po svetu, ki bo trajalo prh bližno pol leta. Sel bo v Južno Afriko in Južno Ameriko. Obiskal bo angleike kolo. nija Gambijo, Sierro Leone, Zlato obalo, Zapadno Afriko in Kaplandijo. Približno trt mesec bo trajala vožnja po vodovju Juž« ne Afrike. Prestolonaslednik si bo ogledal
tudi razne kraj«. Poeetil bo razen tega Moa tevideo ln Argentinijo. Na programu je tu« di prepotovanje Južne Amerike z vzhoda proti zapadu preko Kordiljerov.
X Ukinjen Je smrtne karnl ta vojaške prestopke predlaga poročilo posebnega od. bora angleškega parlamenta. To naj velja samo za dobo miru, ne na nai« se pa n« upor.
& slovanskem svetu
ie vršil v prostorih varšavske Filh*»v monije Obiličev koncert, katere« so se udeležili poljski prernip' Grabski, šel civilne pisarne državnega poglavarja Lene in druge osebnosti.
Iz Varšave potuje «Obil'č» Se v I «dž. Poznanj in Krakovo. Povsod na Poljskem so Jugosloveni gostoljubno sprejeti in ni dvoma ^ bodo vtisi n*fh akader kov i' Poljskr v vsakem ozira izvrstni.	<
x Letošnje N ob In ve nafrade. Komisija za razde!jevanie petih Noblovih nagrad z« leto 1925. v Stockholmu je določila vsegt skup« i 590.R25 švedskih kron, tako da zna. Sa vsska nagrada 118.165 (nekaj manj kot dva milijona dinsrjev).
X K eksploziji v htrmhorlkem pristanu fču, kier io te vneli plini na petroMskl ladji »Saturnu« in so jo raztrgali na dvoje, »e doznuva sedaj, di Je zahtevala nesreča 12 mrtvih. Devet mrtvecev so spravili n« dan, ostile tri p« ni mo«oče dnhlti \z vode, čenrav Jih neumorno iščelo potanllsfl. NI izključeno, d« so te žrtve pri eksploziji zffo« rele, ali pa Jih je zračni pritisk vrg-1 dsleč proč. Eno truplo so ni^li delavci približno 30 metrov od ponesrečene ladje n« dnu reke Lahe.
X Z/a/o na češkem. V Marijini jami r rudniku pri Prlbramu na Če^Vo^ovalVem so naleteli te dni na precej izdatno zlato žilo.
X 50 zamorcev vtonllo. K»Vor poročilo Iz Johannlsburpa v J-fnl Afriki, je utonilo 50 zitnoreev t reki T"ge1l. ki je silno na« risla vsled deževja. Tudi rti belokožcev 9e pogreša.
X Novo milijonsko mesto. Menda bo dvi'set mest ns svetu, ki imijo en milijon prebivalcev ili več. Niimlijše ▼ tej vrsti ie glavno mesto Avstrilije. Sldnev, kl je kot edino ni nijmliišem kontinentu do« seglo milijonsko število tvojega prebival« stva.
X Tornado v Argentlnlli. V državi Sin. ti Pe v Argentini i! je divji! pretekli teden hud ciklon, tornido, kiVor g« imenujejo v Ameriki, ki k sreči nI zahtevaj žrtev. Stvar« na ikodi je zelo velika.
X Potovan fe angleškega preslofonatledi nik*. Princ Waleski, eficljelni naziv angle«
„Tatiček Masaryk"
Danes menda ni na kontinentu tako popularnega državnega poglavarja, t ki bi se mogel meriti s priljubljenostjo Ma-sarvka v vseh slojih ljudstva češke države. Dokaz za to nam nudijo številni darovi, katere je prejel prezident Masa-ryk o priliki svojega letošnjega rojstnega dneva	. ,
Dne 7. marca je dospelo v predsedniško pisarno v Pragi nešteviino poši-liatev. ki so jih naslovili na Masarvka ponajveč siromašni ljudje iz republike. Večina političnih, kulturnih in gospodarskih društev k poslala slavnostne adre-se s čestitkami. Slikarji, kiparji, pisatelji in glasbeniki so poslali svoja dela — slike. kipe. rokopise in skladbe. Neko učiteljsko društvo je zbralo kolekciio doslej nezapisanih narodnih pesmi iz Tešina. Otroci so poslali najrazličnejše lastne izdelke. Obrtniki, kmetje, delavci so se spomnili prezldcnta s predmeti iz svoje stroke. Deca je prispevala drobnarije: poslikana jajca, blazine, robce, srca iz testa, lesoreze, lutke, keramične predmete, pahljače, šale in slično. Povsod je bilo čitati napis »Tatičku Masa-ryku«. Neka dekliška šola je poslala krasno izdelano zastavico za predsednikov avtomobil. Neki kovač s kmetov ie poslal delo. s katerim se je habilitiral kot pomočnik pri moistru pred tridesetimi leti. Neki siromašen bajtar iz Slovaške je daroval prezidentu starinski koledar iz leta Masarykovcga rojstva. Neki brivec se jc lotil originalnega dela-izgotovi! je Masarvkov portret iz samih las v različnih barvah. Neka stara žena iz Košic je poslala predsedniku topel šal s priporočilom, nai se dobro ogrne Ln zavije na ježi. Druga ženska iz Komama je Jzvezla na blago Masarvkovo sliko z naislavneišimi izreki iz njegovih knjig in del. Neki starec in starka sta poslala predsedniku svojo sliko in fo-tografiio svojih sedmero sinov — Sokolov. Neki zidar iz jugovzhodne Moravske se .ie og!asi! z vezivom, kateremu je doda! genliivo pismo z naslovom »Tatičku naš«. Napisal je. da je vezeiie obi-čaino ženski posel, toda on hoče pokazati. da umejo to za prezldenta tudi mo-Ski.
Prezident Masaryk Je vseh teh darov iskreno vesel, ogleduje jih in razporeja. Predmeti pridejo v njegovo kniižnico in vsak darovalec prejme pismeno zahvalo za ljubeznivost, katero je izkazal državnemu poglavarju.
Obilic na Poljskem
Poročali smo že. da Je odpotovalo beograjsko akademsko pevsko društvo «Obilič» na Poljsko, kier se vozi od mesta do mesta in prireja koncerte. — 120 pevcev se naliaia na turneji rod vodstvom profesoria Giaie in Vuliča ter kanelnika Matačifa. Dne 12. marca je «Obil;č» do^el v Lvov. Sprejem ln pozdrav se je vršil v avli tamošnie tjnrvrz?. Navzofl so brH za«fopn'ki civilnih. vojaških ln cerkven;h oblasti, pred katerimi j" eovoril v i^enu vse-učilišča rektor Sieradski v polkkem jeziku. prof. slavistke Le!ir-SDlawinski pa v srbr>brv^**Vem if»iV»
Nas!edn'i Obiličev k«»"-*rt se je vršil v Lnblinu 15. ma"-- T ublin ir«a --:v*t-no visoko šolo. 16. t m. pa je do«-«-' pevski zbor v Varšavo, kier je že bil sestavljen centra'ni odW 7"» spre'ema-nie jucoslovenskih gostov ni r>->n<vih tleb. V tem odboru so bMi pr*>ricf-»vn:ki polivke prestrlice. prosvetnega ministrstva. zi^-metra ministrstva, visoko, šolskih. proferor«v;h. rimetni^kih in novinarskih onrnnizacii itd. Na pozdravil došle "oste nrnf var^vV» univ-rze Porzezvnskl. k« ie vodil lani «Pol}sko-'t'eos!ov»nsko akadern^Vo kolo* na ekskur7iii v JuposlaviJi. Ob 11. dopoldne so bili »Ob:' čevci» no7<t-av-!ieni na tmiverrl. kier ie govoril rektor Kr7vszta'oWez ter 7-<ftonri!V pn,:<-'"» akademske omladine. dočim sta v imenu r0?"! akademikov od<rovarta':i prof<""'>r Gjaja In več drugih. Ta pozdrav je bi! zelo prisrčen tnr ie b:l rravcata manifestacij za Jtiroslavlio. Zvečer so prisostvovali gostje izvaianiti Verdileve or>ere «Aid*» v varšavskem "■'eda!!5*n. Nasledrl»ra dne ie naredilo prnsv»*"o m;n!strstvo banket, kater«1""« se ie »'de-!ežil namestnik prosvetn®^ m'n'stra 7awid*ki. namestnik zunanjega ministra Bertoni. veliki ftman voivoda Soltan. naš -"^slamk v Varšavi Simič in drugI odličniki. 18. marca se je vr5>'a ustanovna skupščina »Udruženia ^rijatePev Jutroslavije«. ki se je ustanovila r» inj-cljatlvo polivko - ji-^oslovenskera akademskega kola. — Ta organizacija Ima centralo v Varšavi, svoie podružnice "a v vseh poljskih mestih. Zveč»- tera dne je povabil direktor varšavske drame Szvfman Obiličevce .v »Teatr poljskU na predstavo drame »Jeanna d'Arc». Pred predstavo ie Imel pozdravni govor g. Gordzvlski, Vobče je prijetno izne-nadilo akademik" dejstvo da je govoril Poliak v srbohrvaščini. Dne 19. marca je «Obi!ič» nočastil skomin Ne7nane<ra vojaka na Placu Saškem ter položil ob tej pri1ožnocti na »rob nrVoiiko iueo«lo-venske zemlle. katero je prinesel z »roba našega Neznanega vojaka, ki se na-haia v Avali od Beogradu. Zvečer se
Komenskega dan v Pragi Kakor v»a*
ko leto, so tudi letos obha)ali v Prati rojstni dan ve!ike:a češkega pedagoga Jana Amoša Komenskega. Proslava se le vršila v Veliki dvorani stare praške občine dne 22. marca. O delu Komcnskesa Je tovori proL J. V. Klima, ki le zlasti povdarjal idejo Komenskega neprestanega vračanja v domovino. Poleg tega se Je bavil tudi a vojaškimi koalicijami, katere le Komensky organiziral proU Habsburgovcem. Slavnost je zaključilo pevsko društvo »ftabol«, Id le zapelo par lep h zborov.
Smrt znanega češkega medlclnca. V Pragi Je pred kratkim preminul v 78. let« svojega življenja univerzitetni profesor la bivši vodja dermatoioške in sifilidoške klinike na medicinski fakulteti Karlovega vseučilišča, dr. Viteslav Janovsky. Pckoj« nik spada med najizrazitejše osebnosti češke zdravniške stroke in Je bil učenjak svetovnega slovesa. L 1872. te ie habilitiral za historljo medicine na praški univerzi In deset let pozneje Je postal prlma-rlj splošne bolmce v Pragi. Bil le v tvoji stroki zelo mnogostranski ter se Je zelo zanimal tudi za tocijalni položa) zdravniškega ttanu. Nap'sal Je mnogo razprav v raznih jezikih. Kot veneroloz te Je pro-tlavil na mnogih kongresih zdravniške vede. Umrl je kot član Jteviln h svetovnih zdravniških korporacll.
Oblikovanje češkega učenjaka. Sodobni nestor čeških zgcdovinarlev profesor Avgust Sedlaček, k| Je lani praznoval osemdesetletnico svojega rojstva ter ima velikanske zasluge za historično topografijo čeških dežel. Je bil te dni odrkovan i Paplaskovo nagrado v znesku osemtisoč Kč s posebnim oziram na dela, katera le Izdal v zadnjih Jestlh letih. Sedlaček le napisal tehtno zbirko knjig »Češka mest® In sela.. V komisiji, kl Je podelila SedlaS-ku nagrado, so bili zastopniki Karlove univerze, državnega zlasbenega kontervato« rija. češke Akademije znarvnatl. knjlževni-škega društva »Maj«. Akademije umetno« sti in drugI.
češki NobeL V Pragi |e bil proSle dni položen temelj nekakšni domači Noblovl nagradi, ki se bo vsako leto podeljevala domačim tehničnim delavcem. O priliki 70 letnice Inženierja drja Hanuša Kar'ika, ki si Je stekel Izredne zasluge za pospeševanje moderne tladkorne industrije, se |e osnoval fond, kl znaša 1.700.000 čeških kron In daje vsako leto 90 tisoč Kč obresti Vsakoletne obresti so določene za tistega tehničnega delavca, kl ga spozna strokovna komisija za najzaslužnejšega praktika v Infenierskl strrkl. Namda te t nekih slučajih razteza tudi na delavce pri jocljalni politiki, v narodnem gospodarstvu In sličnem. Navedena naerada Je največji od vseh dosedanjih nagrad, kl te po* deljuiejo v češkoslovaški republiki.
Zsnlirlv umetniški sp-r pred praiklm sodličem. V praški sodni dvorani te le te dni zakUučil zanimiv umetniški proces. Akad. kipar Jaroslav Mara Je tožil profe-sorja na umetnostno - obrtni šoli drla Ja-romlra Pečirko. znaneca praškega kritika radi članka, katerega Je t!ednj: objavil v reviji »Vo'nt Smfry«. Mari je bila poverjena izvršitev poprsij za Narodno Dlvadlo in za Pantheon. Pečirka ie napisal članek, v katerem Je Izrazil tvoj dvom nad tem, jt-!l Mara, kl prpada mlajši umetniški ge-neradiI. dovolj kvalificiran za Izvršitev tega deta. Pred sodišče Je bilo pozvanih na pričevanje okolu trideset ttarejših. znanih čeSVh upodabljajočih umetnikov, da povedo tvoje mnenje. Med njimi to bili: Alfonz Mucha, Maks Svabinsky. prof. Kefka, kipar Lad. 5a'oun. Prarrt. Bilck In drugI. Razvila se Je živahna debata o tem, v koliki meri le krtt:ka upravičena soditi o umetniških delih in v koliko Je bila kri-tika umestna zlasti v danem slučaju. V prvem vprašanju to bila mnenja zelo različni ln sodbe deljene. V drugem primeru pa te i* pokazalo, da se Je kritik lotil kritiziranja poprsii predno so bl'a izvršena la predno iih Je videl. Najznamenitejša le bila na rtzpravi izjava češkega umetnika BPeka, kl Je v izčrpnem govoru očrta!, k?ko težko Je človeku soditi človeka, posebno umetnika. Na podlag! teh Izvajanj je bil Pečirka obsoien na 700 Kč globe radi Spodkopavanja ugleda Jaroslavu Marl Poleg tega mora odsedeti prof. Pečirka se-dem dni v zaporu !n poravnati sodne atro. ške. Revfla pa mora prinetti natančen tekst obsodbe. Pravni zastopnik obsojene« ia drja Pečlrke te Je pritožil na višjo in-itanco ln zah'eva razveljavljenje pravo-reka ter zadoščenje za svo4ega klljenta.
Zabrana ruskega Jezika na Pcti*V.ein. Ker le priš'o zadnje čase na občinskih te-Stankih v Pinsku do razpravljanja v ro-skem Jeziku se Je poljska vlada v Varšavi zavarovala proti uporabi teza občeval-nega sredstva ter je zabranila vjem avto. nomnim zavodom uporabo ruščine v Javnem ilvllenju. Dovoljenja Je raba belorv-šč!ne In ukrajinščine, občevanje ▼ ruskm Jeziki) p« le prepovedan^
•JUTRO« it JI
T*rck 31. IU 1923

Občni zbor Gremija trgovcev za Logatec
Cerknica. 39. marca. Danes se Je vršil v Cerknici ob mnogoštevilni udeležbi redni občni zbor Gremija trgovcev za pol. okraj Logatec.
Po kratkem pozdravnem nagovoru načelnika gremija g. Lenarčiča, ki je posebno pozdravil delegata Zveze grenfjev trgovcev v LJubljani podnačelnlka t■ Zebala in zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Žagarja, je sledilo poročilo o uspehih In ukrepih logaškega gremija v minulem letu.
Glavno točko občnega zbora Je tvorilo vprašanje premestitve glavne obmejne carinarnice iz Rakeka v Logatec, aa ta na-iin, da bl delovala na Rakeku samo še carinska ekspozitura, ki bl odpravljala lokalni promet iz Loške doline, med tem ko bi se carinjenje tranzita vršilo v Logatcu
Po živahni debati hi vsestranskem raz-motrivanju tega vprašanja, ki naj predvsem omili veliko krizo v lesni Industriji v Cerkniški io Loški dolini Je bila z veliko večino sprejeta resolucija, ki pravi:
Člani Gremija trgovcev za pol. okraj Lo. gatec so prepričanja, da Je prvi in najnuj-aejšl korak za olajšavo krize v lesni industriji Cerkniške in Loške doline — premestitev glavne carinarnice iz Rakeka v Logatec. Temu mnenju so se pridružili že na anketi dne 2. Januarja L 1. zastopniki vlade in oblasti, železnice, glavne carinarnice Rakek in dalje generalni direktor carin sam, ob priliki svojega službenega potovanja. Zadnji imenovani Je tudi že preteklo leto odredil premestitev carinarnice iz Rakeka v Logatec, ki pa žal iz neznanega razloga ni bila izvedena, čeprav je bilo v Logatcu za carlnanvco fe vse pripravljeno. Premestitev carinarnice bi se izvedla na skupno željo in v korist pridobitve-nih slojev cerkniške ia loške doline, brez oškodovanja Rakeka, kl dobi iiak po že zaključeni pogodbi z Italijo — mednarodno postajo — v zadoščenje logaških in žirov-skih gospodarskih krogov, v prvi vrsti pa v glavnem interesu naše državne uprave same, kl zamore z malenkostnimi investicijami urediti v Logatcu tako carinsko postajo, ki jo na Rakeku z večmllijonskimi vsotami ne bo zamogla ustvarltL
Ugoden položaj postaje Logatec Je mero dajnim krogom iiak dovolj znan ter iztak-nemo vsled tega samo še sledeče točke, ki bodo po končani razmejitvi in dogovorih z Italijo, odločilnega vpliva v obmejnem prometu. Logatec je križišč* glavnih mednarodnih cest proti Idriji, Gorici, Postojni (Trstu) in Žlrem, na katerih bo promet po ureditvi naših odnošajev z Italijo gotovo oživel. Leži tudi na projektirani progi Ajdovščina - Gorica, k! bo prej ali slej uresničena, ker skrajša pot prometa do Benetk za približno 90 km ter jo zahteva obojestranski trgovski interes. Razen tega Je bila zgrajena v letu 1916. na tkzv. logaškem polju postaja z vsemi izogibalniml tiri, katerih del je še danes po železniški upravi v uporabi in bi se s primernimi popravili sijajno uporabila za carinjenje tranzita.
Dejstvo, kl ne sme ostati neuvaževano Je tudi, da je edina cesta iz Rakeka čez Planino v zaledje v Časih spomladanskih in jesenskih poplav za vsak promet prekinjena.
Z rapallsko pogodbo Je pripadla tudi Idrija sosednji državL Z gotovostjo bl b:lo računati, da se ▼ trenutku, ko stoji glavna carinarnica v Logatcu, ta ln njen okoliš (približno 62.0C0 preb.) zopet gospodarsko veže z Logatcem, na katerega teži.
Dejstvo Je tudi, da Ima glavna carinarnica tudi mnogo opravka s politično, sodno in davčno oblastjo, katere na Rakeku tti, pač Je vse to v Logatcu na razpolago.
Ako končno pripomnimo, da le v Logatcu za preselitev carinarnice vse pripravljeno, bodisi glede prostorov za urade, bodisi glede stanovanj uradnikov, dalje za napajanje in krmljenj« ž'vine, smo prepričani. da se enodušni zahtevi po premestitvi carinarnice Iz Rakeka v Logatec nemudoma ugodi.
Splošne danosti davkoola-eevakev v II. četrtletju 1925
(Opozoritev Trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I, Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maia t i. zapade v plačilo drugI Obrokov davkov za l. 1925. Ako davek za 1. 1925. še ni predpisan. Je plačati obrok pj višini zadnjega defšnitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definatlvnega predpisa za leto 1925.
V 14 dneh po dospelosti še neporrjw ini davki se prisilno izter;aJo, za kar se zar*. i unijo poleg zamudnih obresti še ekseka cijske pristojbine, ki jraSajo samo n opomin že 4 odstotke terjanega zneska.
IL Posebna prldobnlna.
Javni račir.odaji za\*zana podjetja »o dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobr.t-vi ra-čimskera zaključka, a najkasneje iri 30. junija, predloži* napoved z* odmor* posebne pridotmine.
HI. Davek aa posloviti promet.
Davkoplačevalci, kl so zavezani vodH knjige opravljenega r-remeta, so dolfri do 30. aprila 192». odpr-miti s posebno priia-vo davek za I. četrtletje 1925.
OstaH davkoplačevalci, ki plačuje to i*-vek na poslovni promet pavšalno, to Je oo višini prometa opravljenega ▼ letu 1934. so zavezani plačaj sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni p-o-net. predpisanega za leto 1935.. v prlm*ru pa, da ta še nI predpisan, t izmeri prepisa za leto 1934.
IV. Dopolnilna pienona taksa.
Drugi obrok za taksno perijodo 1934/25. odmerjeno deeUb&M sramna taka«, ko*-
kor presega let«! p-edpi« yesek po 500 Din je plačati od da, 1 do v"!et«ga dne 15. aprila t L
Kdor ne polofi predpisane svote v tem roku, plača polt* redne takse m 8% obresti kot kazen ie d v al: x«ttni znesek nt položen« takse.
V. Davčni prcdplsn: izkaz!.
Davčna oblasta, razgrinjajo predpiene izkaze pr*vik<ma prvih It dr,i vsakega četrtletja, v drugem četrtletju L L torej od 1. do H. aprila t. L
Rok za vloitev prizivov proti davfcon. predpisanim Izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, potjr*e ?re'»ku sadri jnih 1« dni, to je koncem aprila t 1.
Občni zbor Udruženja izvoznikov v Beograda
Naglašanje načela svobodne trgovine.
V nedeijo «e J« vrI8a v Beogradu v prostorih Eskocnptn« banke glavna letna skupščina Ud-ružer.ja tevozr.lkov, kateri so prisostvovali JtevUm' delegati Iz cele države. Zborovanje }e otvorH Ljuba Srečftovifi, k1 je v kratkem nagovoru pozdravi prisotne in povdarjal važnost tega zborovanja. Za njim }e prečita! tajnik Gjoka Petrovič poročilo npravnesa odbora o delovanju udruženja v prošlem letu, ki se je nanašalo v rlavnem »ra kreditno politiko, prometne prilik« ter popolno svobodo dela izvoznikov. Gled« trgovinskega poslovanja nanaša poročilo načelo svobode in zahteva ukinjenje izvozne carine, ki po mišljenju udruženja onetroroča pravflni razvoj trgovine.
Resolucija, Id so jo zborovald sprejeli, tma pet toSc, M zahtevajo: 1.) da se ukine dosedanje omejevanje deviznega prometa glede odvzemanja tretjine deviz po Narodni banki; 2) da država preneha s posebnim obračunavanjem vozarfne na nekdanjih vicina>.ih železnicah hi na progah bivše juž. železnice; 3.) da se uvedejo direktne tarife aa izvorne poetaje k luke za izvoz blaja; 4.) da s« v isdelamm zakonskem načrtu o gospodarskem aveta čira najbolj zaščitijo interesi ievoarsBtov is 5.) da s« izvoznikom poveča kredit pri Narodni banki, ksr je v prošlem letu bil naš izvoz za 1 miRjardo 308 miSjoaov Dai večji od uvoea.
Poljedelska razstava v Pragi
Kakor vaako leto bo priredilo tudi letos Poljedelsko udruženje češkoslovaške repjb« like ▼ Pragi v velikem obsegu znano Polje« delsko razstavo (od 15. do 31. maja).V okvi« ru t» razstave bo prirejena tudi razstava poljedelskih strokovnih časopisov, na ka« teri bodo zastopani vsi časopisi poljedelske stroka is kraljevine SH5, poaebno ic Slo« ▼enije (»Kmetovalec«, »Sadjar in vrtnar«, »Lovec®, »Slovenski čebelar« in druge stro« kovne publikacije).
Splošna poljedelska razstava bo rardelje« na na razne skupine, kakor: rastlinstvo, po« ljedelstvo sploh, dalje gozdarstvo (varstvo gozdov), živalstvo, poljedelska industrija, poljedelski stroji, zadružništvo, poljedel« sko stavbarstvo rtd. Poleg že omenjene raz« stave časopisov bodo prirejene še te»le po« sebne razstave: sadjarska, ribarska, lovska geologijska in živinorejska. V razstavnih dnevih bo Poljedelsko udruženje organizi« ralo zborovanja centralnih poljedelskih or« ganizacij, ekskurzije na vzorna posestva in natečaj poljedelskih strojev.
Kakor je iz gornjega razvidno, bo nave« dena razstava v Pragi nudila posetnikom podrobnostni pregled vseh panog moderna« ga poljedelstva in ne dvomimo, da bodo tudi intereeentl iz Slovenije posetili ▼ obil« nem številu to pomembno razatavo.
Tržna poročila
Nsvosadska blagovna fcorzs (30. t m.) Plenica: baška, 2 vagona 455. Oves: srbijanski, Klemak, 3 vagoni 387.5 Turščica: 4 vagooi 185; baška, maj-jurUi. 5 vagonov 302.30: juntj-Julij 40 vagonov 210; sremslca. Junij- julij. 10 vajtonov 210. M o -k a: baza »0», 1 vagon 660. Otrobi: v Jirtnfli vrečah, 3 vagoni 175. Tendenca v turščici nestanovitna.
= Tarifni popust za vajeniška razstavo v LJubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse Interesente, da Je generalna direkcija državnih železnic z odlokom 6. t. m. odobrila za udeležnike 'n razstavljale« na vajeniški razstavi v Ljubljani, ki se bo vršila od 26. aprila do 8. maja naslednje vozne olajšave: 1.) posetnikom razstave In razstavljalcem Je dovoljen 30-odst. tarifni popust od voznih cen pri vseh brzovlakih, osebnih in mešanih vla-k;h na vseh prozah državnih železnic ln proeah, k| so pod državno upravo, Izvzemši brzovlaka št. 5 ln 6 In S. O. C. Posetnl-k! Imajo pri odhodu na razstavo kupiti cel listek, ki velja tudi za povratek, ako bodo Imeli na razstavni leglfmaclJI potrdilo uprave, da so pošetfll razstavo. Zato marajo potniki dati pri nakupu voznih llstknr legitimacije pri postajni blagajni žigosati, ker zgubijo sicer pravico ua polovično vožnjo. Tudi se vožnla pri odhodu na razstavo ln na povratku ne sme prekiniti. Navedena olajšava velja: a) za razstavljalce ®d 19. aprila do 15. maja; b) za pcsetnlke razstave za potovanje od 35. aprila do 12. maja; c) za prevoz razstavnih predmetov pa veljajo tozadevni predpisi železniške tarife I/B. to Je 50-odst. popust
= ReorgtmlzacIIa Ljubljanskega re!©-sejma. Te dni se Je vršil občni zbor konzorcija velesejma, na katerem se je sog'as bo sklenilo, reorganizirati dosedanjo družabno obliko konzorcij v reg. zadrugo z o. z. Povod temu J« dala potreba, ker se Je Y«1ese]em v teku zadnjih let tako razš:rll bi vsestransko Izpopolnil, da do«edanJa oblika konzorcij, ki ni Juridlčna, »l odgovarjala veS cilju Ia namenu tega važnega, n*-orido&itoMa gospodarskega podjetja. Za
predsednika upravnega sv«ta novo ustanov Ijene zadruge Ljubljanski velesejem, razstavna In prodajna reg. zadruga z o. z.. Je bil soglasno Izvoljen dosedanji predsednik konzorcija g. Ivan Knez, kateremu stoje kot podpredsedniki In člani upravnega sve ta ob strani odlični zastopniki našega gospodarstva. Za predsednika eksekutivnega odbora in obenem predsednika velesejma Je bil soglasno lzhran zaslužni velesejmskl strokovnjak g. Fran Bonač, predsednik d,> sedanjega glavar*, odbora. Upamo in žel!-no, da se bo ta, za naš gospodarski razvoj tako pomembna fns*""cija tudi v bodeč« uspešno razvijala.
= Dobave. Direko"^ državnega rudn'ka v Brezi sprejema do 10. aprila ponudbe glede dobave motorja (Drehstrommofor) In
nekaterih pripadajočih strolev. — Pri direkcij! državnih železnic v Saralevu se bo vršila dn« 18. aprila ofertalna licitacija gle de dobave 105 kub. metrov borovih desk. — Predmetna oglasa sta v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled,
= »Trgovski Tovariš« 8t. 3, ki je Izšla te dni, prinaša med drugim: Gospodarski svet na vidiku; Vknjiževanje delniške glavnice (Fr. Zelenik). — Borzni efektni posli (dr. M. Dcbrla). — Na potu po Alzaclji (Benom Gregorič). — Kako naj čuvam svoje Inte-rese? — Iz zgodovine trgovstva in trgov! ne (Josip Golob). List stane letno 35 Din in se naroča na naslov: Uprava »Trgovskega Tovariša« v Ljubljani, Gradišče 17, I. nadstr.
= Velesejem v Parizu. Za velesejem v Parizu, ki se bo vršil letos od 9. do 24. maja, se dobijo prijavnice za razstavljalce in prospekti v p:sarni Trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
= Pred znižanjem cen belgijskemu koksu. iz Bruslja javljajo, da bo belgijski sin dikat koksa s 1. aprilom splošno znižal cene, najbrže za 10 frankov pri toni
= Vprašanje povratka Anglije na zlati standard. Na s«il spodnje zbornice jc Izjavil Churchill v imenu vlade, da se še ne more objaviti čas. v katerem se namerava uvesti zlati standard. Prej se mora rešiti še proračun novega finančnega leta. Proračunske razprave se pričakujejo koncem aprila.
— Mednarodno oslabljen?« bombažnih cen. TrSšči v Newyorku In L1verpoo'n beležita te dni padec cen bombsža (od 25.32 na 24.90 pemsa). Vzrok za to Je večja ponudba »a anrlešlrth tržiščih, nekoliko ugodne i 5 s poročila iz ameriških produkdisklh pokraiin kakor nadaljnje padan'e nakupovanja s strani mednarodne tekstilne industrije.
Bor^©
marcu 192«. LJUBLJANA. Vrednote: 7-od»t. posojilo 0 — 62.5, vojna škoda (156.5), Celjska posojilnica 210 — 212, ljubljanska kreditna 2.35 — 252, Merkantllna 110 — 12«, Praštediona 828 — 840, Kreditni za trgovino 190 — 200, Strojne 0 — 134. Trbovlje 410 — 425, Vevče 100 — 110, Nihag 50 — 0 Stavbna 2fi5 — 2S0. — Blago: zaključki: hrastovi frizi I a, 25 — 60, 5 do 9 cm, fco meja, 1 vagon (1400); bukova drva, polsuha, 1 m dolžin«, polena fco meja. 10 vagonov (25); pšenica Hard Winter 2, fco Po-stolna tranz., 2 vagona (486); fižol pr^pi«-ličar I a, fc0 Ljubljana, 1 vagon (3?0). P,->-nudbe so bile Se v remeljnlh, pšeničnih otrobih, turščici, ajd' In raznih vrstah krnm piria. Povpraševalo se je po smrekovih in jelovlh deskah, bukovem oglju la fižolu msndolonu.
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. — Devizno tržišče. Baisse, ki je danes nastopila v devizah se ne pomni že preko leta dni na tukaišnl borzi. Tečaji posameznih deviz so zabeležili padec z« preko 20 točk, kar velja špedalno za devi-zi na Dunaj in na Švico. Dtmaj se je tr«rovs-1 po 860— 865 napram ES8 v petek, a Švica i>o 1182.5 napram 1215 v petek. Blaga Je Mo mnogo, pa tudi povpraševanje Je bilo večje, ker so kupcem konventrale današnje cene. Ker je proti koncu meseca, je bil zabeležen tudi večji promet. Dinar Je v Curi-hu poskočil za preko 10 točk, a še proroku-jejo nadaljni porast. Na zagrebški borzi so rvotlrjtfe devize: Dunaj 852—872, BerKn 0—1470. ftaliia {zračilo 250—233. ček 250— 253, London iz->!*či!o 290.05—293.05, New-vork katiel 0—61.25, ček 60.57—61.57, Pariz 317.5—322.5 Praga 180.7—183.7. Švica 1177—1187; efekti bnnčni: Trgo 16—17, Es-komptra 104—106, Kredltn* Zagreb 1<M— 105. Jugo 100—101. Slavenska 72—0, Hipo 57.75—59, Praštediona 830—840. Narodna 0—3700; industrijski: Eksploatsclja 42—47, Gorairtn 30-43. Isls 59—61, N:hag^50—55. Girtmatm 450—471, Trbovlje 415—0," Union C—483, Drava 185—210. Narodna Intrska 25—30; državni: 7% posojilo 0—63.5, agrarne 29—32, vojra škoda per kasa 161—162, obračun 160—162.5.
BEOGRAD. PoJožai zaradi skoka dinarja za vse devize mlačen. Poslovalo se Je na bazi 8.38—840 za Beograd v Curihu. Noti-rate ao devize: Dunaj 830—862. Berlin 1460—1470, BucHmpeSta 0.0855—0.0858, Italija 251.25—231.75, London 393-293 35. Newvork 61.25—61.30, Pariz 321—323, Proga 181.5—181.75, Švica 1184—1186.
CURIH Beograd 8.328, Newyork 518.30, London 24.77, Pariz 27.2S, MIlan 21.20, Praga 15.375, Budimpešta 0.0072, BukareSta 3.425, Sofija 3.70, Dunaj 73.10.
DUNAJ. Beograd 11.53 — 1157. Berlin 168.80 — 169.40, Budimpešta 98.10 — 98.50, Bukarešta 3.32 3.34, London 33.80 do 33.98, Milan 29 — 29.12, Newyork 709.35 do 711.85, Pariz 37.35 — 37.52, Praga 21.015 — 21.095, Varšava 136.15 — 136.65, Sofija 5.15 — 5.19, Curih 136.72 — 137.22; d!narji 11.48 — 11.54, lire 29 — 29.20.
PRAGA. Beograd 54.75, Dunaj 477, Rim 138.125. Newyork 33.80. Curih 052.625.
BERLIN. Beograd fi.lft ftlilan 17.18, Praga 12.43, Curih 86.884.
Spori
Ilirija : Primorje 6 s 0 (5 s 0)
Tekma predčasno /.sključena.
Največje zanimanje vzbuja med našita občinstvom od vaeh prvenstvenih tekem brezdvomno boj med Ilirijo in Primorjem. S športnega stališča je pravzaprav to sani« man je skoraj nerazumljivo, ker so moči teh dveh klubov od časa, odkar se {je Pri« morju posrečilo z 1 : 0 premagati prvaka Slovenije, tako različne, da nihč« ne more računati a pravim aportfiim bojem. V tem oziru je marsikatera druga prvenatvena tekma nsnogo zanimivejša. Nogometno mo« štvo Prim. je od one srečne ir tudi zaslužene zmaga precej nazadovalo, da tudi ae« danji Iliriji, ki še ni doaegla višine svoje prejšnje forme, ne more veljati za takega športnega konkurenta, ki bi jo mogel rea« bo ogrožati
Toda kljub temu je ta prvenatvena tek« ma najbolj obiskana in pri malo boljšem vremenu bi v nedeljo videli na Igrišču ra Ljubljano rekordno število glcdalcev. Pri občinatvu je pač znano, da ai pri tej tekmi ne atojita nasproti dva aportna druga, tem« več dva neprijatelja. In ia tega izvira iali« bog velika privličnoat te tekme.
Nedeljaka tekma je grdo končala. Vaak, ki v reanici ljubi naš »port, občuti v evoji notranjosti nekak gnjev ln se vprašuj«, ali je bilo treba zopet raznalitl sovražne atra, atl med obema kluboma, ki ao se v zad> njem času v«aj nekoliko polegle. Ali bo imel naš šport kake koristi od nepremialje« nega dejanja posameznega igralca? Da ae preprečijo taki incidenti, je pač dolžnost podeaveza, da natančno preišče incident brez ozira na levo ali desno in da krivce, eksemplarično kaznuj«.
Tekmo, ki ie potekla v trajni premoči Ilirije, je moral sodnik v 32. minuti drugega polčasa prekiniti. Med primorjanskim vra» tarjem Ermanom in llirijanskim napadal« eem Dobrletom je došlo do spopada, po ka« terem so nezavestnega Dobrleta odnesli z igrišča. To je dalo nekaterim igralcem po« vod, da ao na nepravilen način hoteli bra« niti avojega tovariša. Na igrišče Je vdrlo tudi občinatvo ia tekme je moralo biti ko« nec.
Ilirija je akoraj ekoef vso tekmo izvajala generalen napad na primorjansko svetišče.
Pri tem Jo je precej oviralo vsled deMa bo igrišče. Toda kljub temu Je moralo Pri« morje posvetiti vu »roje moči obrambi, pri kateri je pomagala celo napadalna vr« »ta. Primorju s« le redkokedaj posreči priti pred ilirijanska vrata. V 15. minuti doaeže Oman vodstvo za Ilirijo. Prvi strel odbije Erman, steče iz gola in Oman seorta. Dru« gi gol pade Iz of side po Milanu v 25. mi« nutL Prosti atrel proti Iliriji ostane aeizrab« ljen, istotako komer. Zopet napada Ilirija. Lep str-1 Omana se odbije od prečke, toda v 33. minuti leži po Omanu tretjič žo« ga v mreži. V 44. minuti strelja Oman zo« pet proti golu, toda izgleda, kakor da bo šla žega v avl Perpleksnost Ermana. ko vi« di iogo v desnem kotu mreže, je zato veli« ka. Ne mine ena minuta in Inke, ki hoče centrirati, doseže peti uapeh Ilirije.
Po pavzi ae Primorje uspešno brani. Se« sti gol v 9. minuti je brezdvomno zasluga Zupančiča, ki je Dobrletu vse pripravil, da je mogel acortati. Sledijo vehementni na« padi od strani Ilirije, dokler ne pride do obžalovanja vrednega incidenta.
Igra Primorja je bila docela defenzivna.
V	Slamiču ima primorjanska obramba do« ber oslon, dočim je njegov partner Berčič neporaben na tem mestu. V drugem polča« »u ga je zamenjal Jančigaj. Priraorjanski vratar Erman je bil zelo dober. Po daljšem igranju ae bo brezdvomno razvil v dobrega vratarja. V krilaki vrsti je bil fair, požrtvovalen in koristen igrač arednji krilec Vin« diš. Napadalna vrata se ni mogla uveljavitL
V	defenzivl je zelo pomagal Birsa. Duša ilirijanskega moštva je bil tudi to«
pot srednji krilec Gabe, ki je pokazal iz« redno igro. Dobro mu je zlasti v dragem polčasu »ekundiral mladi Koa, dočim Lado ni bil na višini. V napadalni vrati je topot Zupančič I. zopet pokazal svoje prejšnje vrline. Tudi Milan, ki igra z Izredno mir« nostjo, in Oman »ta odgovarjala. Inke ee je od zadnje tekme nekoliko izboljšal. Do« brlet, redno nevar«** vra<a nasprotnika, je že večkrat Igral boljše.
Sodnik Kramaršič je precej grešil glede of sidov.
Ilirija jun. : Primorje jun. 1 : 0 (0 : 0). Precej odprta igra. V drugi polovid je sod« nik izključil srednjega krilc« Primorja Ar« harja.
Druge nedeljske nogometne tekme.
MARIBOR: S. K. Maribor : Jugoiloveru ski akad. (Graz.) 1 : 1 (0 : 0). Maribor Je * vojo igro zelo razočaral, posebno z ozirom na pričakovano dobro formo, kl jo je pokazal v prvenstvenih tekmah v Ljubljani. Skupna igra • kratkimi paai po zemlji je bilo najboljše, kar Je Maribor v tej tekmi pokazal. Vkljub veliki premoči pa ao bile akcij« valed neaporazumljenja med obemi stranmi nabada brez i!»»eha. Od akart^rr*-kor, ki študirajo ▼ Gradcu, Je bil najbolj« vratar, ki je goste obvaroval porasa, levi branilec in srednji napadalee. Ostali I kot poaameznikl I v akupni Igri mnofe »labši. Sodnik g. Franki. Med publiko j« bilo mao> go zastojnkarjev. Da ae zasigura tudi ma« terijelea uspeh prireditve, bo treba aapra« viti nov plot.
ČAKOVEC: S. V. Rapid (Maribor) : S. K. Čakovec 4 : 1 (4 : 0). Mariboraki Rapid ki je goatovil v nedeljo v Cakovcu, je s prav lepo in sigurno zmago dokumentiral »vojo dobro formo. Po silao aadmočni igri v prvem polčasu Je bil po pavzi potimjsn sekoliko v d-fenzivo.
MURSKA SOBOTA: S. K. Celje (Celje) : S. K. Mura 5 : 0 (3 : 0). Celjali »o bili aVo. ro v stalni premoči, ki pa valed »remthke aapadala« vrat«. a«k*j p« tudi vsled d*hra
©hrambe domačinov m dovolj visoko izra« itn v rezultatu.
ZAGREB: Gradjanskl : Concordla 3 : 1 (2 : 0). Zelo napeta tekma, pri kateri je bil Gradjanski tehnično boljši in je tudi nje« gova zmaga zaslužena. Dva gola Gradjan« akega in eden Concordije so padli iz enajst« metrov k. — Haik : Železničarji 6 : 0 (5 : 0). Nepričakovano visoka zmaga Haška. — Prijateljske tekme: Croatia : Makabi 3 : I. (3 : 1); Ilirija : Zmaj 2 : 1, Olimpija : Pe* kari 1 : 0.
BEOGRAD: Jadran : Jedinstvo 2 : 0 (1 : 0), BSK. : Soko 2 : 0.
DUNAJ: /. liga: Amateure : Sportklub 1 : 1 (1 : 0). Rapid : Slovan 1 : 1 (1 : 1), Hakoah : VVacker 2 : 2 (1 : 0), Simrnering : Rudolfshiigel 4 : 1 (2 : 1). Rudolfshiigel j'e v nevarnosti, da pade v II. razred. II. lig*: WAF. : International 2 : 1, Floridsaorfer : Sturm 4 : 1, Hertha : Nicholson 1 : 1, Be« wegungs»pieler : Weisse Elf 1:1, Ostmark : Vorvrarts 3 : 1, Germania : SportfreuDdo 1:1.
PRAGA: Senzacija nedelje je bila ptv venstvena tekma med Sparto in DFC. Nem* cl »o alcer t odlični formi, vendar pa se ni pričakoval poraz Sparte, ki je podlegla k 1 : 2. Za Sparto je seortal Dvoraček za D. F. C. Kuchinka (enajstmetrovka) in Bobor. Oatale prvenatvene tekme: Union Žižkov : Čechie Koiire 2 : 2, Nusclsky : Meteor VIII 1 : 1.
BUDIMPEŠTA: Revanžna tekma med praško Slavijo In FTC., ki je zadnjo neae. ljo v Pragi podlegel a 6 : 0. je zopet princ« sla z 1 : 0 zmago praški Slaviji.
FRANKFURT: S. V. Frankfurt : L F. C. Niirnberg 2 : 1.
AMSTERDAM: Admlra (Dunaj) : Žide. niee 1 : 1. Zaradi slabega vremena so igra« U le prvi polčas.
Kako so «odkrili» Nurmija Nnrml zopet teka.
V zadnjem članku o Nurmlju smo podali kratko biografijo Nurmiia, tega slavnega tekača, ki je tek povzdigni! v znanost in ki ni le najboljši tekač sveta, temveč tudi zelo zagoneten človek. Športni publicist Nils Nilsson piše o njem v »Deutsche Fussballzeitung» nastopno: Nurmi je tip mizantropa, ki brez besed hodi svoja pota. Ali ga je že kdo videl smejati se? Nihče! Nurmi nima prijateljev, niti med svojimi znanci pojm tovarištva je za njega neznan
O tekaški kariieri Nurmija imamo pravzaprav !• malo podatkov. Njegov pravi tekaški talent so odkrili šele pri vojakih, ko je zmagal pri hoji v polni vojni ooremi ter s tem obrnil pozornost nase. Finski časopis objavlja opis očividca o tem tekmovanju ter pravi:
Nekara dne J« prišel Nurmi kot vodiki novine« k regimentu. Bil je dober vojak ter j« kmalu postal podčastnik. Kot tak se te udeležil tekme v hoji s pooolno vojaško vojno opremo. To tekmovanje je bilo začetek njegove športne karijere. Proga te tekme ie znašala 20 kilometrov. Tekmovalci so jo morali prehoditi ali preteči v polni opremL Kdor mislL da je Nurmi »marširaU, se moti. Za hojo Nurmi ni imel mnogo volje. za to so mu bile noge predolge. Ako pa ima kdo premalo časa ln predolge noge. mora teči Zato je Nuri.nJ postal nevaren za svoje sotekmovalce. Nurmi je z njimi sta! na startu. Ko je nadel strel, ni nihče mislil, da bo v tem zamišljenem podčastniku po eni uri 17 minut odkrit nov tekaški talent. Ko se je z obrata javilo, da v veliki razdalji vodi podčastnik Nurmi in da je vso progo tekel in ne hodil, se je splošno mislilo, da bo kmalu omagal. Toda isti Nurmi. ki Je v Parizu vzbujal občudovanje, se i« že takrat igral s pojmi človeških naporov in utrujenostL S 30 funti na hrbtu la tekel vso progo od kraja do konca, z dolgimi koraki, ne da bi kazal kake utrujenosti. Prišel je na cilj 20 minut pred drugimL To je zgodovina »odkritja* tega tekaškega fenomena.
Kakor poroča dunajski »Sporttag-blatt» iz New Yorka z dne 25. marca, ie Nurmi po enem tednu počitka zopit startal na poldrugo miljo ter zmagal. Cas se ri še javil. Sedaj odide v Kalifornijo. Vest o njegovi operaciji torej r.e more odgovarjati resnici. O tej zadevi bomo vsekakor še poročali
Croes covntry za državo prvenetvo se j« vršil v nedeljo v Zagrebu na 7500 ra rfolg! progi. Start*'a so moštva Murrihcna. Gradjanskrga, beograjske Jugoslavije in beograjskega Sokola. Zmagalo je moštvo Gradjanskega (Zemljak. Kralj, Novak. Zu« hak). Sledili rta Jugoslavija in Marathon. Kot prvi j« dospe! na cilj Zemljak (Grad« janski), kot drugi pa tudi nam znani Ku» mer (Marathon), ki je v Ljubljani nastopil za barve S. K. Primorja.
LLAP. V aredo 1. aprila ob 20. uri seja upravnega odbora LLAP. v damakem salo« nu kavirne Emona. — Tajnik.
LLAP. (hazena). V aredo 1. aprila ob 18. url trenhig v jahairfd na Blei^esovI ceati v avrho »eatave reprezentance za med aneetno tekmo Zagreb ; Ljubljana, ki se vrši dne 26. aprila v Zagrebu. — Ilirija, Her me» In Atena morajo poilati na trening »vo j« prv« družin«. Klubi dajo avojim člani« •im garderobo na razpolago.
S. K. Ilirije nogometni trening teko* tedea v sredo in petek ob 17. uri. X aed»lj« prr. tekaia z Rapidoaa v Mariboru. — Na« čelnik.
S. K. Prtmorje. Plenarna odborov« »eja M vrši danes v torek, 31. t m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda«. Poživljajo »e g«, •dbomttci. da M polnoaievilno udeleže. — Tajnik.
Izdajatelj tn lastnik: «K»n*ord/ »Jutra». Odgovorni urednik: Fran BrozoviS. Tisk Narodne titkacne v LJubljani.
Dopisi
ZG. SISKA. Voditelji samostojnežev hvs lijo Boga, da imajo priliko voditi časopisno polemiko v svojem glasilu. Zaslugo za to pripisujejo JDS. Iz srca jim privoščimo, Ce jim z našimi noticami prinašamo Bogu do« padajoče delo. Voditelj g. Cerne, ki se čuti prizadetega, sko se omeni mahinacije sa» mostojnežev v občini, pa hoče še več, hoče, da bi časopisno polemiko raztegnili na Si« roko in se podpisovali za kratek čas. To veselje radi njemu prepustimo in sme biti vsak teden podpisan v »Kmetijskem listu«, kjer se čuti tako domačega, kot petelini na domačem gnojišču. O pritožbi samostoj. nih radi podelitve podpor ubožnim otro. kom pa bi še enkrat prosili g. Černeta, naj sporoči, kdo je spisal pritožbo na občinski svet, in kdo je bolj upravičen podpore sprejeti, tisti, ki so isto prejeli ali on. O tem so sicer občani žc prepričani, a morda bo on uganil le najbolje. Na nivo polemU ke, kot se vodi v njegovem glasilu, se pa ce bomo spuščali in mu isto še v naprej prepustimo.
KRANJ. Kolo jugoslovenskih sester ima rtdni, letni občni zbor v četrtek 2. aprila oh petih popoldne v stranski sobi Narod« nega doma, z običajnim dnevnim redom. — Istega dne zaključimo tudi naš šivalni te« čaj v tukajšnji sirotišnici z razstavo izdel« ; kov. Mnogo lepih, potrebnih in vsakovrst« j nih ročnih de! bo na vposjled. Vstop prost ! Prostovoljni prispevki dobrodošli. Vabimo i vljudno slavno občinstvo in vse sestre, iz I mesta in okolice, da si ogledajo. Razstava ostane odprta le v petek 3. aprila od 9. — 12. ure in od 2. — 6. ure. Ne zamudite!
BLATNA BREZOVICA PRI VRHNIKI. Na praznik, dne 25. t m. sta počastili ga« silno društvo v Blatni Brezovici učiteljica in koncertna pevka ga. Vukovs in učitelji« cs gdč. Sirnikovs (klavir), obe z Vrhnike, x prvovrstnim umetniškim koncertom. Bo« gati in užitkapolni vspored sta sbsolvirali z umetniško dovršenostjo. Vsaki točki je sledil dolgotrajen splavi. Nekaj točk je ta« ko ugajalo, da se jih je morslo na občo ic* Ijo ponoviti.
BLED. V petek Je prinesel .Slovenec« dolgo klobaso, polno hulskarij in zabavljanja čez napredni občinski odbor, ki dovoljuje županu Kendi sredstva, da more kot naš prometni minister tako uspešno In krasno vršiti svojo nalogo. Naj $e o naš^m županu misli, kar se hoče, vsakdo mu mora dati najlepše izpričevalo In mu priznati. da dela pridno, energično In uspešno za naš tujski promet. Sam žrtvuje čas, denar, zemljo: vse za naš blagor. Pridite danes na Bled, pa boste videli, koliko Je drugačen od takrat, ko Je županoval Rus, k; Je še 8. dec. pri shodu pri Florjančiču Javno Izrekel kri'ate besede: Naša stranka SLS ni interesirana na tujskem prometu. Ce bi bili volilci pametni in uvidevni možje, b' sami iz stranke vrgli moža ki si upa kaj takega Izreči, kaj bi bil Bled brez tujcev? Danes naj gosti izostanejo, pa Je tri četrtine posestnikov na kantu! Zato pa bi morali vse župana Kendo v njezovem poslu podpirati namesto ga ovirati pri izvrševanju dela, ki je potrebno za promet in pri-vabitev tujcev. Res se ceste širijo, delalo pota in odstranjujejo zapreke, k: ovirajo promet in to stane mnogo denarja. Kje pa nai istega dobi? Napredni obč. odbor mu Je dovolil posojilo, ki ga bo pa čez poletje plačal, ko dobi denar od izmenice. Ta bo
namreč nesla v 5 letih 3 milijona Din In sam Zdraviliški dom se Je isti oddal xa letno najemščino 130 tisoč Din. Kmetje In posestniki ne bodo plačali nič aH prav malenkostno vsoto 14.000 Din z graščino Wi|-sonio in s Kendovo graščinsko upravo vred za vse tujske naprave. Tisti, ki oddajajo stanovanja tujcem, plačajo 75.000 Din obč. davka, kar Je tudi malenkostno v primeri s stroški za obč. ceste in pota. Končno Je •Slovenec« napadel župana, čel da ni predložil občinskih računov za preteklo leto. Ce bi bil »Slovenčev« dopisnik molčal, bi pokazal, da je moder, tako pa Iz njega gleda samo hujskanje In zabavljanje. 2upan Je pri zadnji obč. seji imel lahek odgovor na to vprašanje: Jaz sem račune pravočasno predložil, aH pregledovalec iz Vaše stranke Jih Se nI pogledal, zato Jih pregledani še ne morem predložiti. Tableau!
JESENICE. Podružnica sv. Cirila in Me« toda je Imela dne 26. t. m. redni občni zbor. na katerem se je izvolil sledeči odbor: pred« srdnik dr. Fran Kogoj, podpredsednica ga. Milena Stegu, tajnica gdč. Milica Korošec, blagainič»i-l-» gs Ema Pibrovec. Namestni« ki: g. Mešiček Hugon, Hlebanja Franc, Ur. šič Franc in Pibrovec Leon. — Zvečer Je imela občni zbor tudi podružnica Jug. Mati« ce. Dohodki v nretekl-m letu so inafali n« članarini 1494 Din, .dinarski dan» je vrgel 1225 Din. ra koledarje se je izkupilo 978 I>"n in tombolskih kart se je prodalo za 1350 Din. Novemu odboru se je naročilo, naj napravi kako večio prireditev v podru?ntf» ne namene. V odbor so izvoljeni sledeči: predsednik g. dr. Fr. Kogoj, podpreds. g. župnik A. Kastclic, tajnik Uršič Franc, Ma« gaink Pibrovec Leon. poleg teh pa še: Go. sp^darič Jakob. Ema Pibrovec, Pavšič Ru« doli in Žerjav Marije.
BREŽICE Učenci meščanske šole so pri« redili v soboto in nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma igro «Krojačck«junaček» v prid pomladku Rdečega križa. Obisk je bil pri vseh predstavah zelo povoljen. H va« liti mlade igralce mislimo, da pač ni po. trehno, vsi so svoje vloge izborno izvršili. Zsslugs zs tako lep večer gre poirtvovsl« nemu učiteljstvu naše meščanske iole pod vodstvom g. ravnatelja Pilgrsms. Delo je tcžsvno, Brežičani pa vendar upamo, da nas mladina ie večkrat razveseli s takšnimi predstavami.
ST. JURIJ ob Juž žel. Knjižnica St. 7u. rij ob juž. žel. je imela dne 23. t m. ob prav lepi udeležbi občni zbor. Knjižnica, ka tero je ustanovil pred več leti sedanji me. ičanskošolski ravnatelj v Ptuju g. Kveder, se vsled požrtvova!nosti marljivega učitelj« stva prav lepo razvija ter !e danes gotovo ena najlepših in najdragocenejših podežel« skih knjižnic, katero prav marljivo poseča mladina iz tržke okolice. Stari odbor, ki je bil zopet sog'tjno izvoljen, nam je najbolj« li porok, da ie knjižnica v najboljši oskrbi. — Na praznik dne 25. t m. se je vriils v nabito poln! dvorani g. Klajšeka Melko. va «Pri Hrastovih« v prid Jugoslov Mafice. Vsi sodelujoči so izvrstno rešili svojo tež. ko nalogo ter »ta se predvsem odlikovala g. poštar Stegensek ter njegova gospa so. proga. Moralni kakor tudi msteriialni uspeh igre Je jako lep.
ŠT. LENART V SLOV. GORICAH. Ka. kor smo že poročali, Karel Atihl več ka'-.or tri leta ni hotel sprejeti k gasilnemu dru« itvu zavednih Slovencev, ki so javili svoj pristop, šc več, porabil je to društvo kot konkurenčno društvo tukajšnjemu Sokolu na ta način, da je nalašč prirejal veselice gasilnega društva takrat, kadar je bila pri«
pravtjena kaka prireditev Sokola. Vsled po»
novnih pritožb odklonjenih Slovencev, ja skušal dati društvu na zunaj vsaj za silo slovensko lice. Leta 1923. so upeljali na pa« pirju slovensko poveljevsnje, leta 1924. so celo pristopili k JGZ., odstranili turnerske znske na gasilskem domu, znotraj pa je ostalo vse pri starem. Ko so ostili vsi po. živi oblsstev, nsj pridejo k pameti in naj ne vodijo v nepolitičnem društvu politike, brez uspehs, je končno veliki župan društvo razpustil ter naročil občini, naj takoj pic« vzame od razpuščenega društva premoženje in je izroči novo ustanovljenemu gssilncmu društvu. Karel Aubl in Franc 5tupi;a, kl je bil vedno odporni duh Aubla, pa ita po« kazala ravno sedaj svojo politično spret« nest pri občini. Ko so se prijavili zastopniki novega društva pri županstvu, so zvedeli neverjetno novico, da občina noče prevzeti imetja razpuščenega gasilskega društva, pri občinski seji ps se je klerikslna večina Is« javila solidarno z Aublom. Vsi so namrei čakali na novega velikega župsna. ki je imel priti po 8. februarju. A tudi ta dan jih nI spametoval, ker so očividno verteli lažnjls vim «Slovenčevim» vestem. Nov kategori. čen ukaz velikega župana je naletel na ena« ko borbenost klerikalne večine. Nič ii po« magalo, da je prišel celo komisar sreskega poglavarja pihat Aubtu na dušo, naj ne bo nespameten, ker mu mora biti ten<lar jas« no, ksj bo sledilo njegovi trmi. To kar bi morsl veliki župan storiti že po p.-vcm na« stopu Aubla in sodrugov, je končno naprs« vi! potem, ko se je ves politični aparat an* gažiral že več, kakor dovoljuje ugled obla. sti. Rarpistil je namreč šc občinski zastup. Tako izgleda »demokratsko nasi!stvo».
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10*-%
Slamnike ln svilene klobuke
ter vsakovrstno pveohliko^ vanje pri|«roč.a M Jeglič. Siamikova niica Stev. 27 11!
Vsakovrstne
Trlnhitke
nakitene, od t20 Din naprej pri Stnchlv - M.schke, Ljubljani. Židovska »lica 154
Matematiko
jsoočaje profesor. Ponndb. ra npr. »Jutra« pod iifro •Matematika*.	738}
C<Jo**e)
Vpiencc
prid« in poMen. se sprej-0-« i maniif.i Vlnmo In konfekcijsko trgovino. Naslov pore oprava .Jutra*. 73"?
Kuharica
prva In druga. se II?.ta u sezono la večje podjetje Ponndb. na upravo »Jutra* pod «notel».	7300
Več čevljarjev
sirejme takoj ta tbita 'B tekstna tlela Peter Greeovn t Maribora, Tod mostom 22 7417
(iščejo)
Mesta vzgojiteljice
i I i e n pri dojenčkih is
mlajMb otrocih. uren tvdl k otrokom hret mater. — Naalov pora npr. .Jutra«.
7335
Crkoslikarskl
pomočnik
dobro Itveibais. Uče službe. Kaalov po t. npr. .Jatra«.
7175
Otroški voz?čM
ŠPORTNI I® '.UKSPZN1 o najnižji ".ni in največja zaloga Prodaja na obrok. —
.nunuNA. V. B. L., tovarna dvo-koles in otrolkih vozičkov, Ljubljana, Karlovtka 4. Ceniki fresko.	237
Prodajalk-i
dobro Izurjena. Iell prem«, niti mesto * večjo ipeee-rijuko trgovino — gre tudi na deželo Naslov tiri po-družoici .Jutra, t Mariboru pod .Vestna In zanesljiva* 72S8
Mehanik
ti let star. Iell vsled izpopolnitve učn-j dobe k avto-garažam. — Plača ln drujro |o dogovora. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod cApilen. po3teo in do-laven« m upravo »Jutra.
7295
Crkoslikarskl
pomočnik
s. .prejme takoj v trajno
delo pri Ijnhllanskl tvrdki — T.e pismene ponudbe na upravo .Jutra« pod tna*Vo •Crkoslikarv	7181
Trs:, pomočnik
»e sprejme takoj v trgovino s m* '»nim blaeom. — Pre.?no«t imajo reflektanti. kateri -o spretni manu. faktnri.fi ter strežejo tudi v železclnl. — Ponndb« na naalov: Ivan Veselič. t r vee v Ormožu.	7179
f?vrstna gospod"n'n
nerfektnn kuhnriea. ee iSče len* družabnica za bo'i-o hotelsko -e«tpvracijo v s!o-ven.k-m letovišču, f.el! se nekoliko gostilniškega inventarja. — Ponudbe pod •Gotovina nI potrebna« na •pravo .Jutra«. 7383
Pridno dekle
Ic atroko. ki bi se obenem »čilo iHvania. i<čn Mvith. Jfaslov pov« npr. .Jutra«, 7442
Iščejo se po*n"kl
Jobro vpeliani pri privatnih strankah, ca zelo donosen predmet. — Nasloviti »a unrnvo cjutra« pod sifro •Radnik«.	7428
Učenec
n pekov.ko ohrt. •« «prel-*.e z vso oskrbo. Prednost •malo enn?ni ln pridni dečki
—	Orlasiti s« Je osebno ali piem^o nn naslov: Irna.-Terjan, p»karija, LetnJ. S«vinska dolina.	7387
Postranski zaslužek
Prtrebmeo KORESPON-DF. KTA za franeoJčino. Icsterrma M roKIHnl deln n. dom. Poroj: perfekino triro-'1. o xn.nri.ie. Ponu-lbe z navedbo hnnorar'a na upr. •Jutra, po,; CTa8ko «Kore-
t[«nden»>.	7414
	—________
Postrežnlca
poltena tn čista. a« Bfe •»koj za <e» dan, za hijno oeio. Frana v MM, ataiio-T>»J. dom«. Itaalvr ^^
Prodajalka
«|w*eeriiske stroke, vajena nekoliko pisarniikih del in •»roiepisji. i S č e e I u i b a kjerkoli. Ponudbe na upr. •Jutra« pod značko «Pro-dajalka S44I>.	7402
Kolarski pomočnik
i?če primerne 9 1 u I b e na deieli ali v mestu. Naslov v upravi .Jutra«	7425
Gospodična
Kril par »eseeev prsttiei-rati v tr-ovinl me*, blara. Ore tuili brezplačno. — Fo-nu-lbe na upravo «Jntra» itod «aik« «I'oMei>» 3434-.
741*
Mesto hišnika
iSče samec — Ponudbe na unraro .Jutra* pod znečko • Delaven in polten«. 7418
Deček
poSterib »tart.v, a deHele,
star 15 let, » 4 rarr. IJud ' »o'- Seli v kako trro-vino kot vajenee. Ponudbe s [Offftii na uoravo »Jutra* tod Iifro .Vajenec
7406
Naprodaj:
molrke obleke, spomladanski kostumi, ročna dela, len-.ke ohlefce. čevlji.	1«
danski plašči, koei. knjige, vaze, srebrni predmeti, ste-iele, gu-aiai stol. moka servisi, nastavki, kipi. note itd. Maribor, Aleksandrova eesta Ii, pritličje, de^no 7378
Velikonočno
razs:!of?n'ce
na debelo priporoča L. PEVALEK, Ljubljani. 7345
Opravo za trgovino
me*aneea bla-a In Ppere-
rij-ke tehtnice, prodam ro orodni etni Ponudbe pod • Pudel in potice« na npr •Jutra«.	732*
Dve novi spalnici
iz črelnjeveen |e«a. prodam za U 000 Din. Naalov pove uprava <Jutra>.	7271
Krožna žaga
i ležiščem in mizo, se pr»-.1* v Kamniku, Sutna i'.. V 73»!
Suhe mnvrobe al!
smrčke
kupujem g r p e i smo tndi za snhe pob« Jurčke.
S2W 8 Ko
LililjP' 7324
?rebrne krone
s« kupijo. Ponudbe na unr •Jutra« pod »Krone* 6Č33
Krompir
prebran, tn ljudsko prebrano, va-on<ko naklade, kotim. Ponudbe na upravo • Jutra« pod »Krompir*.
74 Id
Ograja
la eeaianta, ohstojega h stebrov 1b pIoSČ, za več metrov, ee u^o-fno proda Vpratatl j»: SiamiE Go-spoevetaka testa itev s.
7222
Trgovina
z tnannfakturo v lepem lokalu v LJubljani, te z aa-losro ugodno proda. Dopise pod .Prodno 8408« na npr •Jutra«.	T3«7
Naprodaj:
Transmi«|i« 14 m. Vi mm -— 8 ležišč (lllngscbnilerlasrer). pločevinaste cevi s m:n v flift m. ra ti — stare vodne cevi 50 mm In nova turbina z regulatorjem ta 10 m strmca In TO I vo-l». — Ponii^b« na naslov: Jo-ip Patri«, Rečica ob Taki.
7182
Kopnlna b^nja
velika, cinasta. se za 650 Din proda. — Naslov pove ■prava .Jutra«.	7S9(i
Mlad trg. pomočnik
ki je dovrRil učno rlot'0 v trgovini j n-Janim blarom • prav dobrim spričevalom, rmožen .lnven«keira in nem-<ke-a lezika. ISče me.tn Pomočnika v dobro Poči trsovini. bodial v me«to sli na deželi. Naslov: Trnn Svare. Pesnica.	7418
Orehe
ftajerske, lanskoletne i trn-v Inplno. r«vpo*ilia Oskar 1 arič v Pin i*. Cena od 100 kr » S Din od post«!* I tuj.	7404
Maverjev leksikon
?4 averkov. zadnia izd«:a. t tlato obrezo, franc. vet-ba. kart., se pro'i. Naslov fov« oprava «Jutra». 7451
Gostilna
(restavracija^ te'o dobičkonosna. je takoj na telo prometnem kraju blizu Celja ta oddati. — Potreben kapital rn.onn Din Pred. nr."t ima samica ali same« PoJ»"n'1a dal- Simon TsU gostilničar, štora. 7821
Avfo-zarafa
v tredini mesta, se i5č«. — Pismene ponudbe na npr, •Jutra« pod Siiro «Gara"n, 720«
Gostilna
v ma.ibnetu mestn. ra prometnem kraiu. »e odda proti proviziji, e prosto kn. binjo. osebi, katera ie dobra kuharica ter strokovno i«ve.l«ana Ponndhe na vjtr. •Jntra« pod .Strokovno Is. vežltana«.	7178
Trgovski IoVpI
• ata«ovan!em. električno rrtsvsiHavo. od^am v j m. Ponudbo pod tnsčko .>•50 Din* oa tpr. .Jutra« 7071
Krojaški pomočnik
e dveletno pomočniško dobo. i5č« delo. Eventnelne ponndbe pod .Krojalki pomočnik« na »pravo «Jntm* v Celja.	7408
Disgnjnlčarka
spretna rafunariea. t lepo I b avo In ki hi event. po-n.airaia ti!''i v pisarni ali trrovlni. Seli službo za takoj. Ponudbe aa np*avo •Jutra* pod iifro .Spretna ročunarica«.	7398
Magister farmacije
iell premenltl mesto. DopH ie prosilo M apr> »Jutra« pod .Hafiator bnudie«
Httlim
Ford de?!
kakor tudi potrebščin« ta Ford ter mantelni m motor. po relo n«*odnl eeni naprodaj. Naalov pov« nrr • Jutra«.	7383
Žensko kolo
dobro ohranjeno, f ceno prod« v 3kofji Loki It S* 7395
Dva dm^mo s'rojn
23 In 18 KV. 8 v ISO volt ,e- g el'k'reirotnrja 3 t PS. jnft volt i* 17.7 PS. 440 volt. v ls>o dobr- n, .tanjn. predalo Stroja« tovarne In livarno, d d v Ljuhlia-i
Prepozno kesanle
s. loti vs.kera — kdor drnri« kupi I« vidi potem i olovične cene prvovrstnih »evllev » «Baxar»-)« T.ioh-Hs*«, Krtkov lr( It ttfl.
Knrrmolom
ali tvet, kl vsebuie dober apnence, blizu postaje, »e i<če. Ponndbe »a opravo •Jutra, tod »Apnenec*.
7304
Proda se eozd
ftf! oralov) v davčni občini fri-oriel pri Ribniei — Naalov pov. tpr. Jutra*.
7258
FTlša
• [tmHib stanovanjem, lepim obeelnim vrtom In stranskimi ooslopil, zelo pripravnimi ra kako vegi« ohrt. v Trnovskem pr—I-m«st ju. na prodal. Ponndb«
pod .reodno plačevanje.
na npravo .Jutra., 7254
Stavhntm podietlem
Jneoslavlje! — Sprejmem In i z vr iu jem fel«*oheten»ke
V-on«lrukelie It armlra"e-a betona, popolnoma tamo-'tolpo in natančno po na-črtih. — T.eleto nporahljam
Bukov gozd
miHan. ta oglje in Ivelerje, ki meri 10 lobov. te pro'a Naslov pove tpr. .Jutra«.
744»
Enonadstropna h'ši
vrtom, v Roiol dolini, t<- po ucodni eenl ln pla-niml peToii pro^a. Sta-i.ovanj« knpeu takoj na rizpolaro — N«lov pov« ?'] rava »Jutra«.	7426
Večja gostilna
aa deieli. • tujskimi sobami. hlevom. ledenico, senčnatim vrtom in ke-rljisčem, se odda v najem. Naslov v upravi •Jutra«.	7296
Na periferij!
n* predale* od tehnike — iSče« solnčno In tračno •nbo t v«o oskrbo. — Ponudbe na npravo .Jut«.« pod »Tehnik«.	7378
Mecečra sobn
t 2 po-lellama, »e odda. — Polasnlla daje I Ojrln. Grubarjevo Babreije It 8.
T3S5
Gospodična
so aprejme o* stanovanj« in hrano. Naslov » »p»avi •Jutra..	7257
S-rrcfolen obrtnik
hi »olVr-^ra ros ▼ »rMInl m »»ta
# po«trHfN» pri eanvv
IS »rHl» — Onjen* por.n^h^	«M?rpn
na «pr»ro «Jntra». 7JIS5
Zamenjam I «7lafka 3C41
lepo sunovanj«, ob^ojej« C^piito pismo v npravi i,4 sob. velike predsob. I	~	V™^!
in pritiklin v tredini me-1
pritličju, a Udi | —
7441
tU.
Po«db!> na upravo^Jatra« Čevljarski pomočn^
pod .Zamenjavo SU8*.
743«
Na stanovanje
ln hrano sprejmem go-poda
—	polee obrtne lolo. KaeIov t npravi «Julm>. 74JS
Mirno sobico
11 8 e soliden mlad gospod
—	Cenlene ponndb. pro«lm tod »Red in snainoat« na upravo »Jutra*.	7384
dobro irnrjen ca Hao ftiva-r.o it tbitn delo. te i<fe ta takoj. Krall. riorinjantka tlica 24. dvorišč«. 7454
Izurjena šivilja
danskih oblek, st tSč« ma dom r.a takoj, te moe«če • strojem. — Naalov pove oprava »Jutra«.	7451
Na hrano
ln stfnovjmie
t« sfrretti* solldet go"nod v Jenkovi ulici 4, pritličja, levo. — 1-tntam so spre'tt« tudi gospod tuoo aa hra-o
•Pošteni® 20»
P»c"lm. 4vlenlto pismo v u; ravi «Ju'ra> pod iifro • PoSteojo »0«.	74»
l epa In eleg. soba
•e odda 1—2 bolj»;ma go-tpetoma s l. aprilom. — Karlov pove upr. vJuira« 7431
Na stanovanje
te sprejmeta 1—2 go«noda. Naslov pov. apr. »Jutra*.
7433
Soba In kuhinja
se odda tistemu, kl od kupi vso opravo. Naslov v upravi ..Jutra* Pod tna*ko • Lepo stanovanje«. 7434
Lepa soba
t S posteljama, električno racvetllavo. «e odda. — Naslov pov« upe. .Jutra«.
7P65
Soba
opremljena t 8 posteljama, z električno razsvetljavo In po«ebnlm vhodom, te Ukol odda, event tali prazna. Poljanski nasip iUv to a.
74S4
0'~*mHena soba
c t posteljama, električno razsvetljavo in posebnim vbo'nm. se takoj O'1 N — Naslov pove npr. .Jutro«.
7346
Zakonski par
brez otrok, iiče po mofto-«tl takol čedno, it najmanj dveh sob t vsemi prilikti-naml obstoleče stanovanje tli eventne'no dve prtznl več*!, čedni sobi. ro motnosti v sredini mesta Sa-lemnlno se plača zs da!j>o dobo naprej Ponndbe na npravo «Jntra» pod cnsči-o • Plačam naprej*. 7190
Oarcon-stnnovmre
Iiče »an:?e kompletno •tanov.nl. r.aliko brez kn-hinle) at' dv« neonremli-ni sobi s sonporabo kop.inlee. v «ov' aH sts-l kili Plača s. tn*i ra daMe čn.a na-
oeej	Aa odškodnina —
S-pnriran »-hod It stop. nišča in e.ntmm nsds, povoj PonndS. t opisom lerre stanovanja na upravo •Jntra« pod «Veietr5ee.
Stanovanje
I—8 sob s kuhinjo, s« Iiče Da se nsrrado, event «. odkupi tudi dobro pohlttvo. Pismene ponudbo pod iifro •Stanovanje »M« u »pravo •Jutra«.	7432

Posodim 12.000 Din
onemu, ki mi odstopi sobo s knblije — Ponu ib« na nnrave «.lntra* t-od tnacko .Stanovanje 33<P«. 7319
Dama
katera Hna na rtfpolago isnnnn Din in veselje do čednega plo^onosnej-a polletja, naj Javi svoj naBW v upravi «Jutra« pod Iifro •J P. R.». — Predan-*-:e
nepotrebto.	7188
Kot družnbnica
-^Istoplm t dobro vpelitnl t-rovini ali drugem pol !et.'» s kapitalom 4" ono D r»«vz«m*m tndi podnitnl-o aH trrovlno, event. gre« v pomoč lefn. Cenlene nn'be pod »Trgovka« nn upravo »Jutra«.	7448
Moja
Pravdno — a ta^rra«. Pn jasniaa ust.o ob druel pri-liki, gotovo. — Rstussel kedaj?! Odrovori! Poljnl-ik« — Tvoj —.	7»7
9)>3S Ksterl gospod
kl je dobro sitniran. bi re-lil mlado damo Is krempljev starca s tem. da jo takoj poroči. Neanonimne dopis« • sliko in polnim na«lovom pod značko »Re. lena«, ja poslati do 18. aprila aa »pravo »Jutra*.
7407
Klavir
dolg, dobre ohranjen, se nrnda ta li 510 Pin. _ Naslov pov« npr. »Jutra«
7323
nogo denarja
prihranite, »ko pted nakupom blaga za nbtefce, reiiia, srai^ evi8tn c, ns^iavnlh rut, šetp, obrlsalk. nogavic, odet najrazličnejšega drugega b'a<rs ter usn a obiiitie U^ovino^ kjer so cene najnižje in sicer pri tvrdki
Maj zel & Raj Sel j
LJU3L;AF?A, TnrlaSM frtj
Za reve Iznajdbo se pvotl kavciji odda prodaja lo
davno zastopstvo
Porndhe na »pravo »Jutra* pod iifro »Prodaja aovorti* 7335
Avto
pett««skl, kateri kuri t •gt.iem. se vzame pe«,»| primerni odikodniai ta p«r tedaov v aa;em. Naslov v ■pravi »Jttra«.	740»
'Jsck iugns!oy?R
mora nojnsti svoio domovino!
Vse, kar moraš vedeti, dobii v knjigi
Melik:
Gtvcriiev mesarske stolnice.
Dovoljujem si s'av. občinstvu, gostilničarjem in rrstavracMam vl'udno naznaniti, da sem t <9 ta»m drevoteda nri Isn.inla mesto desne
olvorll nnessrsko stojnico
kjer bom sekal me-o I. rrsie no D n 20*—, H. viste po Din 19— ter posirezal cenj. odjemalcem točno in vestno.
Priporočam se kar najtoplcje za mnogobiojnl obisk.
i?;*s *	IVAN BEESKVAR, mesar.
Pas
«0 kopi. — Ponudbo t navedi« ceno na »Čitalnico« v Zalog« nri Ljubljani
7427
Denarnica
t vsebino 8nfl K la Invalidskimi dokumenti, se Je it-rahila v dram«k-m g'eda-l:St tvečpr oh 10. nri. — Oseba, ki Je denarnico It-t ubita je |00.o',totni inva-lid in tato prosi najditelja, da jo vrae aa Invalidski '•m.	741!
Predflsknnjo
roBnih del rajmodernepih ttoreev — po izvnnre-lni aicki ceni Pro<l Škofijo 1.1 138
Avtorske pravlee fn paten-t. kupuje in prodaja, os., n*-.* /nje njih nakup 1» prodajo
Gospodarska pisarna
drn'ba t o. t. v Ljubljani. tVuifova ulica 1, U. Badstr 88
s!2!I m w slefefsm ^rfslrisD!n1?C U H!s!lf!i!i Din UO lm osstnins
Prodaja se v knigarni
it U t llb Ll
V LJU3LJANI
Drešernova uliea 54 nasproti glavne pošte
S3S53BB3S
Trgovcem In Industrijalcem
priporočamo
Zakon ln odredbo i oprYM nnravnavi Izven konkurza
kl sta Izšla v brošuri, kalera velja s po4t-nlno vred 8 50 Din in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Prešernova ulica itev. 54.
L. Hikuš
LJUBLJANA, Mostni trg 15
lzdelo?atclj dežnikov
Na drobno 1	Na debelo!
^ Zalaga sprehajalnih pallo
Start celoiKi u nanovo preobiecsia. 4
PR E S E11 TEV.
\rjtidno nmanign cn'. naro^nr-e-n ln jI oMnstfa, ia sa preoblikovalnlca slamnikov In klobukov BriIH inf 8 mri!« 1.1, z Re^leri cest»
prnell i D^Mni o!!'o 10. d^orllti len
(nasproti hotela ItruV«!]) Zaknijajeni »e zs doseden e ratni»n!» bi ernhi caa!aaae> eblsVa tndi rs sveltm nevan rmsIb. Sa prljaina prlpsrotaoi
is?s a	FANI BRILIL
P 48/20-22
ISV«
Oklic.
Kuh?n'o In sobo
dobi tisti, k! odkupi p o-blitvo,— VpraU «0 na Cojtovi cesti itev. 9/n.
7878
OpremFena »oba
lepa. C električno ratrvot-ljavo. pritličje, v • -edini mesta, se odda. Naslov v upravi .Jutra«.	8487
M"rno sofio
fmsebnim vbodom. 1K« miren goepod Cenjen« po-nudbe pod «M'-en stanovalec. aa a pravo »Jstrs*.
7488
Stanovanje
vsaj treh sob in pr!flltll»..
..... _ ______ _. _	llčem rs avgust ali potne-
-troro ekonomično. C.tjene ja. Fin i* m dobro. Pon«dh» ponodboJ»d »Araators n« na pottat pradal II«, L^
SO.OOO D*n posojila
dam v Ljublian! na h*lo. prvo »eeto vknjižbe. OV -estl po dorovoru. Ponndb-n upravo <Jutra* pod Iifro sfignrnost«.	7417
M
Dt»5evne harmon je
t neodvVno. temperametno d»sa», ne vsakdanje« mata la. Ilnbltel lieo glasbe H • metnosti. leli v takc-n nentelen in*e!ifent. Doni.e pod «7,..pno prijateljstvo, na opravo .Jutra«. 7449
Gospodična
Is a dopisovati I resnim cesfio^om v anelelkem ali Italltanskem jeziku, ori-oma vnanja v svrho konverrv eljo. P04 s Pomladni spr«-aa toravo ojatro«.
Umetnost
Kdo M drsamo orno—očP nsčrte mla leniča-umetnika? Dopis« na un-avo »Jutrs* rod .Prijat«ljstvo«. 7381
Nove peči!
Za er. sam dinar m lahko kuri 8 or! Velikanski prihranek na kuriavd. Peči »o pripravo« u pisarne, trgovine. go«tlln« itd. Polasnila daje proti prilog 8 Din ta strnJk« Drsrotla Korotee. Ročica ob Pakl.	7240
Oospode ali gospodične tprejmem na dobro
croldansko hrano
evert. tndi ea oh dveh. — Naalov povt »pr. «Jot-a»
TiK
Izjava
Oovorleo. H «o Uvlto to
1» tudi droeod potom moje. ga moSa aH kake druge n*. K- p-ntl men!, so neresnične In bom a v*»k!t» oh r< kevsleom eodnljsko postopala. Karbon Kormsn.
- - -	iva
Na predlo?! lastnikov Ivano Rnsflieve in nedl.PavIo-Elze, Id« in Net® Kns!'feve iz Spodnjega Otoka št. 12 s? bodo prodale spodaj navedene nepremičnine za prista*« ljerte izklicne cene po javni dražbi
dn® 14 aprila 1925 ob 9 url
v Spodnjem Otekn it. 12.
N"prrmičn:ne se izkličejo po označenih parcelnih skupinah in kot celota. Prednosl se priznava kupcu, ki ponudi za cclotno posestvo najmanj toliko, kolikor bo znašala vsota najboljših ponudkov za posamezne parcele ozir. parcelne skupine Ponudbe poo izklicno ceno se ne sprejmejo. Za odooritev prodaje si pridržujejo prodajalci 8 dni pomisleka.
Najboljši ponudek je položiti pri sodišču, in sicer ene četrtino lakoj, ko postane prodaja nepreklicna, ostanek pa v dveh enakih mesečnih obrok h.
Ostali plačilni in prodajni poeoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču v sobi št. 29, med uradnimi urami.
Tek. št.
Nepremičnina
Domafi a hiS. 5L 12 v Sp. Otoku, vi št 102 k. o. Otok. ob«ezaioč sledeh parcele: raic. It 501/1. S0I/2 h 50i hiSa it. 12 v Sp. Otoku z vrtom In gospodarskim poslopjem rjte. it. 840, 84 i in 842 njivi in travnik ............
pare. št 849 njiva.......
. . «51, 852, 853, travnika
In nilva...........
pare. $t 833/1, painik . . .
Skupaj . . .
Obseg
9 a 82 m*
58 a 6T m» 7 a 88 m«
45 a 43 m«
1J a 90 m«
Izklicna cena
23.000 Dio
9 800 Din 1.200 Din
4.800 Dia 1.200 Din
I ha 41 a 66 m* 40.000 Din
Okrajao soOKa v Raievljid MbLU dac auica 1829
ALEKSANDER • DUAAJ
ZVESTOBA DOGROBA
(LA-DAAC DE-AONSOkEAU)
106
Chicot mora slušatl, z obžalovanjem pogleda kralja, potem se pokloni Bussyju z vso eleganco in tudi resnim spoštovanjem pred pogumnim plemičem, — potem odide, a Bussy mu je še preje vrnil poklon z Isto brezbrižno ali spoštljivo eleganco. Potem je ostal sam med obkrožajočimi ga neprijatelji. Potem se naenkrat spremeni po izrazu. Najpreje je bil miren in resen napram kralju, potem spoštljiv ln prijateljski napram Chicotu, sedaj je postal Ijubeznjiv napram četvoricL
Sledila je kratka scena. Plemiči so obstopili Bussyja in ga pričeli žaliti s prikritimi namigavanji ln izzivanji. Ali Buss.v se je delal, kakor da jih ne razume, in se z duhovitimi odgovori še bolj razburil nekoliko počasne svoje nasprotnike, dokler ni pristopil Saint Luc ln prijatelja oprostil iz neprijetnega položaja in ga odvedel iz dvorane, na to pa se vrnil in svoje tovariše, kraljeve miljence naprosil, naj mu dovole kratek razgovor. »Pojdimo v ulico de Bethisy, ki je najbližja, tam stanujem!*, predlaga Schomberg, in vsa petorica je odšla tjakaj na posvet, Saint Luc kot Bussyjev zastopnik.
XII.
DOGOVOR.
Pred odhodom petorice sta se Saint Luc in Bussy pred Louvrom ustavila: »Kaj vam je, Bassy, zdi se mi, kakor da vam je slabo?* »Oh ne, toda kar jeza me dav>!» »Kako, vi torej polagate neko važnost na blebetanje teh viteških tepcev?* «E, saj razumete!« »Mirno, mirno kri Bussy!» «Vi ste pa res prijazni! Miren naj ostanem! Ce bi bili vam rekli polovico tega, kar sem moral slišati, bi že bil kdo med njimi mrte-;, kolikor poznam vaše žarko srce. Oni pa se sedaj smeje in hvalijo, da jim je nepremagljivi Bussy molčal in da se jih boji!» •Kaj torej želite?« »Vi ste moj prijatelj, Saint Luc, ia ste mi izkazali že strašen dokaz priateljstva!« »E, dragi prijatelj,*
j odgovarja Saint Luc, ki je bil mnenja, da ie Monsoreau že zdavnaj mrtev in pokopan, tega ni treba niti omenjati Sunek ie bil vsekakor lep in ni niti moja zasluga. Naučil sem se ga od kralja, ki je eden najboljšh borcev z mečem. Pustiva torei ranjkeza Monsoreaua in govoriva o Diani. Ali je uboga mala vsaj nekoliko zadovoljna? Ali odpušča? In kedaj bo vajina svatba?«
»E, dragi prijatelj, počakajte, da Monsoreau umre!«
»Kako pravite?« vikne Saint Luc in skoči, kakor da je stopil na žebelj.
»Da, prijatelj, makovo cvetje ni ravno tako opasno zelišče, kakor ste izprva mislili. Padel je sicer nanj, umrl pa od tega ni, ampak živi in je bcsnejši od kedai popreje!«
»Je li mogoče!«
»Bože moj, da, in samo osveti živi. Zaklel se je, da vas bo ob prvi priliki usmrtil!«
»Vi ms zares vznemirjate, dragi prijatelj! Pa tega zares ne razumem. Sedaj sem še celo osramočen, za sto vragov! Njegovo smrt sem povsodi razglasil. Sedaj bo svoje dediče našel v žalosti, ali jaz nočem, da bo ta očitek ostal na meni. Pri prvi priliki sa zopet razžalim, in tedaj se spopadeva, in če mu moram dati takrat mesto eneja štiri sunke z inečem, samo da bo opravljeno!«
»Umirite se, Saint Luc! Monsorežu me sedaj podpira, in mi je nekaj dni sem zelo koristen. On misli, da je vojvoda vas nahujskal nanj, in je ljubosumen na vojvodo. Jaz pi sem zani dragoceni prijatelj, pravcati Bayard. To je tudi povsem pri-rodno. Rešil g* je namreč Remy, ta živina, ki je sicer udan, pa nekoliko predober doktor!«
»Kakšno mišljenje ga je pa pripravilo na ta posel?«
»Mišlienie poštenjaka. Zdravnik je in miili, da mora ljudi zares zdraviti.«
»To je fantast.«
«Izkratka, Monsoreau trdi, da se ima meni zahvaliti za svoje življenje. In mi zato tudi zaima svojo ženo.«
»Sedaj pojmim. Njegova zabloda vam je torej znatno olajšala. da čakate na njegovo smrt. No, jaz sem vsejedno osup-njen. Poštenja mi, kakor da sem iz oblakov padel!«
»Toda ta h!p ns gre za Mmsoreaua!* «Res. Uživajmo življenje. dokler nam je še na razpolaganje. No, pravim vam, ko on ozdravi, si dam napraviti oklep pod košisljo, in okna si dam zapreti s križi. Vi pa vprašajte pri vojvodi, nima li od svoje matere kakšno zdravilo za protistrup. Dotlej pa se še povescii-mo kakšen dan!«
Bussy se prisrčno nasmeje dovtipu svojega prijatelja, prime
Saint Luc* izpod roke in mu prlšepeta: »Vidite, prijatelj, izkazali ste mi samo polovično uslugo!«
Saint Luc ga začudeno pogleda in vpraša: »Želite Ii. da jo dovršim?- »Ne, mili moj, reke! sem £e, pustiva za enkrat Monsoreaua, ali ako mislite, da mi še kaj dolgujete, mi storite še uslugo drugje. Kako stojite z miijenci?« »Kakor pes in mačka smo. Dokler nas ogreva solnce, še ne rečem nič. Če bi pa za enega ali druzega mrknilo, pride spopad.« »Ako je tako, potem naj kar začne igra « »Zopet ne razumem.« »Ako vas je volja, stopite Ouelusu in ga vprašajte, kateri dan mi želi prerezati grlo. ali pa sc dati meni.« »Prav rad. Ako vas je volja, grem kar sedaj.« »Da, prosim, ali vse naenkrat Vprašajte kar po vrsti še Schomberga, in tretjega Maugirona tn končno Eper-nona.« »Kar vse štiri?« vpraša Saint Luc in z občudovanjem pogleda prijatelja. »Seveda, zakaj naj katerega izpustim? Da bo zopet užaljen? In če se jih že lahko rešim, potem kar vseh skupaj. Najbolje. Nadejam se. da ne boste preveč ljubeznjivi ž njimi, in čim težji poroji, tem ljubše!« »Zadovoljni boste z menoj!* Bussy seže Saint Lucu z nasmeškom v roko. »To je lepo od vas! O. gospodje miijenci, sedai se bom Jaz nekoliko oosmejal z vami!* In Bttssy odide na luvrski vrt, da tam počaka povratka svojega prijatelja in zastopnika.
Uro pozneje je bilo derovorjeno med Saint Lucom in četvo-rico. Mesto dvoboja, partija v štirih, na eni strani štirje miijenci, na drugi Bussv in njegovi trije prijatelji, miijenci Anžo-vinea. Po sklenjenem dogovoru vrže Saint Luc polno mošnjo zlatnikov slugam četvorice, nai pijejo na zdravje svojSi gospo-danev. Tako je zahtevala takratna šega.
fSsIfepše Velikonočno darilo!
Pozor! Sorns 300 Sin fronlso na dam!
T« garnitur« kuhinjske posod« Je Iz najboljiega aluminij«, (nežno-bala in dTtitlstJa trje^nj, Dobavlja m preti predplačilu tli povzetja.
Cenik brezplačno. Inserat prlioilti Ako bl ne agajslo, ae vzame radevolje nazaj.
91«
Kovinska industrija INI.J.* H B0ML Maribor SJti
(HellfMMmiil	Ihiamnn 'nnUi
Dostojevski:
„Besi"
Broš. Din 40, vezana Din 52 btez poštnine. Rorran v irth del ta, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni „T1-skovne zadruge' vL.ub-Ijani, Prešernova ul. M. (Nasproti giavne pošte.)
Modistka
Z. Gorianc
& Co.
UritaM. S». Petra «. 27
polef hotela Tratnik priporoča svnje veliko zalogo vsakovrstnih na!moderne'iih
domskih klobukov
ii j|»iiln
Sprejema sl-mnike v piekrojevani'- ter vsa popravili. Z*iot>a Spater e oblik Postrežba točna
Cene najnižje
164 a
{iaioovejla Izoa dda!
Brezkvarienjablaj« kemično saaienie Jn vsakovrstno barvne! oblen i-,;.
ANTON B O C
Liubljara, SilsRtarj:«! aLi. Ln&tr. Eiisu-Vit 46.
Na vsestransko žello občinstva
otforirn danes ¥ torek, 31
kot Izpopolnitev restavracije ljubljanski dvor. Klet le povsem moderno urejena,
udobna in zračna. Točila se bodo poleg raznih izbornih vin
tudi dolenjska vina Prijateljeva. Morske ribe.	SpecijaSitete.
Mrzla in gorka jedila. Se priporoča
BOŽO PUPOVAC.
I6S9-1
Sprejme iz
več <io'iro izveJbsnih krojaških pomočnikov za vsak"vrstna koniek-cfiska dela. — Kaveili zmožni in zanesljivi dobijo delo na dom.
Vpraša se pri Konfekcijski tovarni
Fran Oeranda
UU8UMA. E.Ticsjka eaita I.
1683-1
Preobllko-
vainica Bartorič • ZavrTan ircsfeM ilas-iittmr!nro!fl!i mi!'!: Motalo
ISB
1374 a
ehgbhhk
Kupim uro«
UMM
Je*. lm)
Bregovtia 3.
Zahvala.
V bridkosti spominjajoči se našega nepričakovano nam odvzeteg3 predobrega soproga in očeta, gospoda
MMA LESNE TRME
Stavbni les in drva na lastnem prostora tik železniške p:oge in kolodvora v večjem banaškem mestu Kovinu ob Donavi z ugodno vodno in železniško zvezo ter bogato okolico se iz proste roke takoi proda. — Podjetje je v celem dolnjem Banatu dobro vpeljano in za strokovnjake velike bodočnosti. Priporočljivo zlasti za slovenske izvoznike. Potreben kapital Din 1,000.000 — do Din 1,500.000-—. Pojasnila daje Srpska banka d. d. Pančevo.
1621 a
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
se iskreno zahvaljujemo za vso uieho, ki smo jo našli v toliko blagodejnih dokazih iskrenega sočutja, izkazanega nam od vseh strani.
Našo globoko, presrčno zahvalo izrekamo njim, ki so s prijateljsko požrtvovalnostjo lajšali pokojniku zadnje trenutke, vsem, ki so krasili krsto blagopokolnika s kitami cvetja in venci, vsem, ki so mu v tako velikem številu izkazali čast na njega zadnjem potu.
Posebna naša hvala gre čč. duhovščini, predstavnikom oblastnih in tukajšnih uradov z g. velikim županom dr. V. Baltičem na čelu, občinskemu odboru kranjskemu in zastopnikom drugih občin, zastopnikom Ttrgovske in obrtne zbornice, Trgovske banke in drugih korporacij, Narodni čitalnici in nje pevskemu zboru, Sokolu in Orjuni, gasilnemu društvu, gg. trgovcem ( zlasti pa še številnim zvestim lovskim tovarišem za njih presrčni zadnji lovski pozdrav.
Sprejmite vsi, ki ste se spominjali blagopokojnika ia aas, našo presrčno, globokoobčuteno zahvalo.
Kranj, dne 28. marca 1925.
168t-a
Mara Rakove roj. Eržen z otroki.
ZAHVALA.
Ob priliki težke izgube naJega aepezabnega soproga
ln očeta, gospoda
KAROLA P O 51 UPS KI
tajita anin Mir i&nkt i rti, nti?i«J ii Mlnp pemtifa t btoji
se rtajiskrmele zahvaljujemo virra za Izrare sočutia in mnogoštevilno sorem«tvo na njegovi zadnji poti, rredvtem si. zastop<tvu mestne občine Kočevje, njenim namežčeneem, kakor tudi zastopstvu cestnega okrajnega odbora.
Osoh ta >n sčna hvala tem potom gospodu župann Dr. Ivanu Sajovicu za lepi ln tolažilni govor eb odprtem grobu pokojnega.
Kočevja, dne 28. marca 1825. _
Žalnfoftl »stali.
1670«	____ _
1702-a
Naša srčnoljubljena hčerka, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična
icoGoltrcšek
trgovka
je dne 29. marca ob 1. uri zjutraj po dolgem
trpljenju mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se nši v lorek dne 31. marca ob 11. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Pavlu ob Preboldu.
Sv. Fwil pri Prebeldn, 2». marca 1925.
Žalti" 3 21 ••teli.
Trgovina
z mešanim blagom ae išče na prometnem kraju na deželi v najem. Naslov v upravi .Jutra", Maribor pod »Trgovina*.	l59S-a
NotMa sunstltuta
sprejme takoj
notar KRAMER v Dolnji Lendavi
pod zelo ugodnimi pogoji, lets-a
Ferdo Primoža!
parketar In mizarski mojster
UUBUANA, Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo in polaganje ;-)rasto\ih ii | bukovih parket!, popravljale In stiužen,e stanh i podov iti vsa v mizarsko stroko spadajoča drla r	IMIa
Samo
50*
svilene nogsvice
(iilamleno kras napak)
v vseh mednih barvah
nudi
13SC«
H. KENDA, Mestni trg 17
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno naSo pravo
domačo Eollcsko cikorijo.