ttSBEši
r«*

TL
QMBr NbHHHHS
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XI • ŠTEVILKA 4 • 31. MAREC 1975
delegati vseh zborov
{SOGLASNO SPREJ PRORAČUN
ELI
|viš^ni°G3 R75 0001?1 Proraču" v dohodki v tei v!^3 Skup-
terih za rJrt^ ‘Šlni’ ^ ka' nem dpln delltev po poseb-62682 3nn rf Pr0računa “dPad6
' snovan idlnarjev’ ^ ,etos za"
ga in h113 p°dlagi republiške-splo«ni ružber'ega dogovora o dogovnr P°rabi ter družbenem in miV ljubljanskih občin i Predlog Ld° sPlošni Porabi.
spričo »7!t8 proračuna je bil . nib PostonuSnelih<< usklaieval-rdružbenihP^°V ° že omenjenih 013 nviln .dogovorih razmero-
s ^mob lČT.V razpravi. tako
diudm? p"' kotJmed delovnimi . ^rat steklo V*e.ndf so tudi t°-• Predvsem v /bvabne razprave ftib 0 nal krajeVTlih skupno-i Proračuns^bmb!LOSti letožnjih ’ ?a Potrebe krn^81^- Lctosso i Pamenili siru ',eVne skuPnosti ’ narjev za o« Pno 4 040 000 di-i ^zdrževanje pVl?° deiavnost in krajevni \u,P° eR teRa Pa so i za posebne Upnosti namenili dinarjev 7 „namene 2.220.000 Potrebe ' izve^ r°m na Posebne f "ih skupnolbb eStnih krajevna v glavnemSe slednja sred-8 Vnem prelivajo na ta
področja za osnovne komunalne potrebe. Čeprav je bila razprava na vseh treh zborih občinske skupščine zelo živahna prav s strani delegatov KS, je bild opazno, da kljub dejstvu, da tudi tokrat za številne probleme in želje v KS ne bo dovolj sredstev, lahko ocenimo, da so pokazali ob tej situaciji precej razumevanja. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se številne investicije na posameznih področjih sedaj financirajo iz njihovih namenskih sredstev. Sami delegati so ugotovili, da je težko opredeliti kriterije za financiranje oziroma dodelitev proračunskih sredstev po posameznih krajevnih skupnostih. Dali so več predlogov, ki jih bo pri sestavljanju proračuna za leto 1976 vsekakor treba upoštevati. V tem letu pa bo verjetno treba poiskati še neka dodatna sredstva za rešitev nujnih vprašanj kot so na primer izgradnja pokopališča na Škofljici in podobno. Seveda pa ostaja še vedno nekaj1 odprtih vprašanj, predvsem ko-
munalnega značaja, ki se v nekaterih KS »vlečejo« že več let in se bodo tudi tokrat odložila za nekaj časa.
Z ozirom na to, da smo si letos v naši širši družbeni skupnosti postavili osnovno nalogo varčevanje in stabilizacijo gospodarstva, moramo tokrat tudi do potrošnje proračunskih sredstev nedvomno pokazati več strpnosti in včasih tudi samoodpovedovanja. Čeprav zelo radi zaidemo na ocenjevanje potrošnje na področjih, kjer nismo prisotni, moramo vsekakor upoštevati v prvi vrsti razporejanje teh sredstev povsod tam, kjer gre za interese občanov, ki tam žive in delujejo. Ob tem pa se moramo že v sedanjem obdobju, in če hočemo, tudi na podlagi izkušenj, ki so se porodile ob snovanju letošnje skupne in splošne porabe v republiki in mestu ter snovanju proračuna zavzemati in prizadevati si, da bomo lahko čez leto dni ugotavljali tudi na tem področju dejstva, ki bodo odraz in rezultat vseh naših interesov in racionalnih hotenj.
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
SLOVESNO V NOTRANJIH GORICAH
Manj kot mesec dni nas loči od praznovanja občinskega praznika 27. aprila in le nekaj dni več od praznovanja 30. obletnice osvoboditve. Približujemo se torej trenutku, ko bomo v luči dosedanjih uspehov in tvornih prizadevanj vseh naših narodov in narodnosti svečano obeležili to pomembno obletnico.
Priprave na številne proslave so že v polnem teku in prav je, da v tem trenutku spregovorimo nekaj vbč tudi o pripravah na letošnji občinski praznik. Kot smo že v prejšnji številki našega glasila omenili, ga bomo letos praznovali _y krajevni skupnosti Notranje gorice-Plešivica, in sicer 26. aprila dopoldne. Po slavnostni seji občinske skupščine bo bogat kulturni spored in tovariško srečanje. Ob tej priložnosti bodo tudi letos v občini številne proslave po šolah, krajevnih skupnostih, pripravljajo pa se tudi številna športna tekmovanja.
UREDIMO
OKOLJE
V zvezi z organiziranjem proslave občinskega praznika v letu 1975 potekajo intenzivne priprave tudi glede ureditve in okrasitve hiš in naselij.
Ker želimo ob tej priliki čim bolj slovesno in organizirano urediti okolje, v katerem živimo, smo organizirali že več sestankov in razgovorov, na katerih smo konkretno opredelili obveznosti krajanov v zvezi z okrasitvijo hiš in naselij ob cesti do kraja proslave v počastitev občinskega praznika v letu 1975, ki bo v Notranjih goricah-Plešivica, dne 26. aprila 1975.
Pozivamo vse organizacije združenega dela, lastnike oziroma upravitelje zgradb in hišnike, na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (v smislu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi in načinu izobešanja zastav v Ljubljani št.: 010-063/68, z dne 4. junija 1968), da so dolžni skrbeti, da so na dan državnih, republiških in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah, pa tudi na splošni poziv pristojnega organa, izobešene državne in republiške zastave na poslovnih in stanovanjskih stavbah.
Vinko Hafner obiskal gimnazijo Vic
Sekretar mestnega komiteja ZKS Vinko Hafner je pred dnevi obiskal viško gimnazijo, kjer je članom osnovne organizacije te srednje šole in osnovne šole Vič ter komuni-stom-dijakom spregovoril o družbenopolitičnih razmerah in vlogi Zveze komunistov v Ljubljani. Obrazložil je nekatere ekonomske, družbene in socialne razmere v našem mestu ter podal nekaj zamisli o razvoju Ljubljane do leta 2000.
Potem ko se je dotaknil sedanje vloge in delovanja komunistov v ljubljanskih razmerah, še posebno po 21. seji, je spregovoril tudi o vlogi Zveze komunistov v izobraževalnih ustanovah. Se posebej je podčrtal nujnost večjih prizadevanj prosvetnih delavcev v učno vzgojnem procesu. Vse več mladih pedagogov kot tudi dijakov naj bi stopilo v vrste Zveze komunistov, saj prav na teh ustanovah njihovo število ni veliko. Vsi navzoči, ki so tvorno posegali v razpravo, so bili zadovoljni in izrazili so željo, da bi do podobnih srečanj še večkrat prišlo.
Za nami je nelahko, več kot tri mesece trajajoče delo na pripravljanju in usklajevanju letošnje skupne in splošne porabe v SR Sloveniji, prav tako pa skupne in splošne porabe v Ljubljani.
Družbeni dogovori so podpisani. S tem pa so delovni kolektibi sprejeli tudi programe samoupravnih interesnih skupnosti, to je programe, za katere združujejo del svojih osebnih dohodkov. Usklajevanje letošnjih programov dela in družbenih dogovorov za financiranje teh programov smo letos drugič pripravljali. Izkušnje lanskega leta so bile sicer zelo dragocene, res pa je, da so tudi letošnja usklajevanja še vedno bolehala oziroma bila obremenjena z dokajšnjo stopnjo zaprtosti posameznih interesnih skupnosti v lastne okvire. Še vedno je bilo čutiti, da stvari rešujemo parcialno, vsak za svoj »lonček«, čeravno moramo prav družbeno dogovarjanje, ki ga pokriva družbeni dogovor o skupni porabi, razumeti kot širši družbeni proces usklajevanja in uravnavanja vseh dejavnikov in vseh interesnih
France Martinec:
OB USKLAJEVANJU SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE
skupnosti, ne glede na specifičnosti posameznih skupnosti, kot enoten proces menjave dela med sfero proizvodnje in potrošnje.
Letos je z republiško resolucijo o družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju v SR Sloveniji za leto 1975 bilo še posebej poudarjeno, da je potrebno intenzivno delati na usklajevanju programov interesnih skupnosti in višino sredstev za izvajanje teh programov, tako da stopnja obre-menitve gospodarstva ne more biti višja od lanskega leta, zato je s to resolucijo bila tudi limitirana maksimalna obremenitvena stopnja z 29,60 % iz brutto osebnih dohodkov. Proces nadaljevanja čiščenja občinskih proračunov oziroma splošne porabe za potrebe interesne skupnosti se nadaljuje tudi letos. Tako imamo le še delno financiranje skupne porabe iz občinskih proračunov, to je razlika med določeno stopnjo sredstev za socialno skrbstvo, splošni ljudski odpor in delno v okviru danih možnosti, če to dopuščajo proračunska sredstva, še kot intervencije v kmetijstvu in komunalni dejavnosti.
Tudi letos se nam je pojavila stara, nečedna napaka v tem, da smo prepozno začeli s pripravami in usklajevanji programov ter s pripravo bilanc za posamezne družbene dogovore. Porabljeno je bilo preveč časa za izračunavanje in pripravo bilanc. To še posebej velja za usklajevanje na nivoju republike. Tako nam je ostalo komaj ne poln mesec dni časa za usklajevanje na nivoju občin in mesta, da ne govorimo o tem, da so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih imeli manj kot 10 dni časa za razprave in odločanje o sredstvih, ki jih prispevajo za skupno in splošno porabo. Ta napaka je velika in ni v skladu z načeli naše nove ustave, ki prav v cilju združevanja in menjave dela ter zbliževanja delovnih ljudi, ki delajo v različnih sferah proizvodnje in družbenih dejavnosti, postavlja široko javno razpravo kot temelj odločanja samoupravljalcev v združenem delu. In še to, letos bo treba pravočasno začeti s pripravami za družbene dogovore prihodnjega leta, tako da bi lahko vsestransko, temeljito obdelali programe posameznih interesnih skupnosti, ugotovili znotraj teh programov možne racionalizacije, saj rro-cesi poglobljenega proučevanja posameznih elementov programov, združevanja posameznih dejavnosti oziroma služb, morajo zajeti tudi sfero neproizvodne potrošnje. Letošnje leto varčevanja, ki smo si ga zastavili kot enega važnejših ciljev v sklopu ukrepov za stabilizacijo, mora dobiti svoj odmev tudi v sredstvih skupne in splošne porabe.
---------------------------------------
V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO:
-	Soglasno sprejeli proračun str. 1
-	Dokler bom imel močf bom
delal!	str. 2
(ob jubileju dr. Obračunča)
-	Obiskali smo gostitelje letošnjega občinskega praznika	str.	3
-	Kako usmeriti letošnjo kmetsko proizvodnjo?	str.	4
-	Ambulante v predsobah	str.	5
-	Ali se precenjujemo?	str.	6
v______________________________________J
5. SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
KRITIČNO O SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI
, Prav tako se je v mesecu marcu na svoji 5. seji sestal tudi občinski sindikalni svet. Najprej so pregledali člani svoje dosedaj opravljene akcije in ugotovili, da je bP~ njihovo delo uspešno. Spregovorili so tudi o organiziran^ sindikatov v občini. V naši občini je sedaj 184 osnovnih organizacij sindikata, v katere je vključenih 17.000 članov. Soglasno so člani sveta sprejeli poslovnik občinskega sindikalnega sveta in ustanovili še ostale komisije za posamezna področja, ki naj bi delovale v okviru občinskega sindikalnega sveta. Delo teh komisij je posvečeno posameznim področjem kot na primer izobraževanju, samoupravnemu sporazumevanju, obveščanju, razvoju in samoupravljanju, športu in rekreaciji in podobno. Spregovorili so tudi o letošnji skupni in splošni porabi ter kritično ocenili nekatere postopke s tem v zvezi in poudarili nujnost, da se tako pomembne družbene odločitve v bodo*'' urejajo v skladu z ustavnimi načeli. Ob tej priložnosti so sprejeli tudi letošnji delovni načrt, ki naj bi v prvi " zavezoval vse člane sindikata za aktivnejšo vlogo in sodelovanje v našem samoupravnem sistemu.
Počastili so dan invalidov
Ob mednarodnem dnevu invalidov je Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani pripravil 24. marca prireditev, na kateri so nastopali go-
jenci tega zavoda s pevskimi in glasbenimi ter folklornimi nastopi. Ob tej priložnosti so v zavodu odprli tudi razstavo.
/	-	-N
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
razpisuje
PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti. Občanom ali organizacijam se podele priznanja in nagrade v pisni, denarni ali drugi obliki. Obliko in višino nagrad določi občinska skupščina s posebnim sklepom.
Predlog za podelitev priznanj in nagrad mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralnopolitičnih kvalitet. Predloge za priznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva, združenja in občani.
Predlogi za priznanja in nagrade morajo biti predloženi žiriji najkasneje do 10. aprila 1975, na naslov: Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, žirija za podelitev priznani in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, T mladinskih delovnih brigad 7.
Vse informacije daje tajnik žirije za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik.
ŽIRIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD
V__________________ _____________________/
OB JUBILEJU DR. RUDOLFA OBRAČUNČA-CEDRIKA
»DOKLER BOM IMEL MOČ, BOM DELAL!«
Sedemdeset let je preteklo. Sedemdeset plodnih let, polnih življenja; veselih, morda še večkrat trpkih. A kljub temu, da tudi trpkih ne more pozabiti, se človek vseeno raje spominja veselih, mar ne? In ko ne gre vse tako kot bi bilo treba, se znajo nekateri spomniti pregovora, da za dežjem vedno pride sonce. In zdrže.
Mislim, ne, prepričan sem, da šteje mednje tudi dr. Rudolf Obračunč, mož, zdravnik, partizan, ki je 24. marca dopolnil sedemdeset let. Rekli bi, da se mora ob takem jubileju porajati v človeku občutek neke spremembe, da se v trenutku, ko je »tisto leto« tu, prične zazdevati sam sebi nekako drugačen, morda nenavaden ...
»Ne, pa ni tako,« smehljaje odgovarja dr. Obračunč. »Zakaj naj bi tudi bilo? Res je, vesel sem dogodka, a ne toliko zaradi let samih, kot zaradi čudovite pozornosti, ki so mi jo izkazali vsi moji najbližji, tako družina, kot prijatelji, tovariši. Ob taki priložnosti ti občutki, ki jih gojiš do okolice, izbruhnejo na dan kot erupcija. Resnično, presunilo me je...«
In delo, dosežki, uspehi dr. Obračunča? Toliko jih je, da bi res težko našteli vse, prav tako kot obveznosti in zadolžitve, ki so mu jih zaupali. Ni se udejstvoval le na medicinskem, temveč je aktivno sodeloval, in kljub upokojitvi še sodeluje, na številnih družbenopolitičnih področjih.
»Že pred vojno sem bil bolj .nemiren',« pripoveduje, »pri oblasteh sem bil zapisan kot levičar. Sicer pa, če takrat nisi bil klerikalec, si bil avtomatično proglašen za komunista.
Na medicinski fakulteti v Ljubljani sem opravil prvi ri-goroz, nato pa odšel študirat v Gradec. Leta 1939 sem bil že povsem prepričan, da svet neizogibno drvi v drugo svetovno vojno ter sem se začel pripravljati na vrnitev v Ljubljano. Gestapo mi je sicer povzročal preglavice, kajti kot zdravnika so me potrebovali, njihovi zdravniki so bili namreč povečini Židje. No, po raznih peripetijah mi je le uspelo oditi. Pričetek vojne- sem dočakal
NASA KOMUNA
Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: inž. Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Ja-nja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7"/L, tel. 23-381/int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
V	___________J
na ginekološkem oddelku ljubljanske bolnišnice. Mobilizirali so me v 5. polk, nameščen na Blegošu. Enota se je kmalu razsula in v civilni preobleki sem se vrnil v Ljubljano, ki je bila tedaj že pod italijansko oblastjo. Spet sem delal v bolnišnici in organizirali smo vrsto pobegov ljudi v partizane. Ker mi je neki tajni policist, katerega sem bil poprej e zdravil, opozoril, da mi pričenja
čestitkam dr. Rudolfu Obra-čunču-Cedriku se pridružuje poleg občinskega odbora ZZB NOB ter občinske konference SZDL tudi uredništvo »Naše komune«.
goreti pod nogami, sem odšel tudi sam. Se pred tem sem na seji zdravniškega odbora sanitetne sekcije OF, katere član sem bil, prevzel mesto zdravnika pri II. grupi štajerskih odredov.
Kmalu po prihodu v partizane sem zbolel za davico. To samo po sebi niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi morali ravno v najkritičnejših dneh bolezni na naporen pohod, kar mi je pustilo posledice na srčni
Pred dnevi se je na svoji prvi seji sestal zbor podpisnikov, ki je izvolil skupno komisijo podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Potem ko je iniciativni odbor podal svoje poročilo, so izvolili skupno komisijo, ki jo vodi Rado Žitnik in enajstčlanski izvršni odbor, katerega sestavljajo: 4 predstavniki — delegati skupne komisije, 4 predstavniki, ki jih delegirajo družbenopolitične skupnosti in
mišici. Da, takrat so me že kar malce »odpisali«, a sem se le izmazal.
Oktobra 1942 sem bil v Polhograjskih Dolomitih sprejet v Komunistično partijo. Imenovali so me za vodjo sanitete Slovenije, a so me morali razrešiti te funkcije, kajti že drugič se me je lotila davica. Kar dvakrat imeti to stvar res ni hec, ampak spet sem se izvlekel, in ko sem bil kolikor toliko pri močeh, so me imenovali za komandanta baze 80. Na tem mestu sem ostal vse do osvoboditve.«
Po vojni je dr. Obračunč opravljal še mnoge pomembne funkcije. Bil je pomočnik predsednika zvezne kontrolne komisije, nato v Bosni republiški sekretar za zdravstvo, a se je moral zaradi hudih težav s srcem vrniti v Ljubljano.
»Tistih pet let in pol v Bosni je bilo garaških,« pravi doktor. »Po cel dan seje, pogovori, telefoni, pa nočno delo in kaj vem kaj še vse. Moral bi imeti tri pomočnike, vsaj pravico sem imel do njih, dobil nisem pa nobenega. In potem ni čudno, da človeka izda srce, saj ni stroj!«
Potem je bil do upokojitve svetovalec pri Izvršnem svetu. Po upokojitvi je imel še vrsto funkcij, katerih večino opravlja še danes, tako pri ZB, SZDL, pa nekdaj pri komisiji za vprašanja borcev, in tako naprej in tako naprej...
»Zaradi ponovnih težav s srcem sem moral del teh funkcij opustiti, ampak če človek štirideset let dela v zdravstvu in drugod, res ne more kar nenadoma prenehati prav z vsem, ali ne? Pustil sem cigarete, vsak dan moram toliko in toliko prepešačiti, pa še zdravil pojem cel kup, ampak da bi z delom prenehal, ne, to pa ne! Saj me »šparajo«, resnično, toda dokler bo v meni še vsaj malo moči, mislim nadaljevati.
Doba moje in še malo mlajše generacije se počasi izteka. Zdaj boste morali vso reč vzeti v roke vi, mladi. Prepričan sem, da bi sedanja generacija.
3 delegati občinske konference ZSMS. Nato pa je beseda stekla p predlogu sprememb in dopolnitev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
V naši občini prejemata na podlagi sporazuma štipendijo 102 dijaka in študenta in sicer 43 dijakov srednjih šol in 59 •študentov. Višina štipendij za učence srednjih šol znaša od
če bi bila postavljena pred enako situacijo kot mi leta 1941, reagirala na podoben, če ne celo na isti način. Tega ne čutim le emocionalno, to vem iz izkušenj. Mladino sem vedno zagovarjal in še jo bom. Zakaj je vedno toliko govora o pokvarjeni mladini? Zato, ker večina ne opazi tistih solidnih, delavnih mladincev, vidni in slišni so le »uporniki«! Potreben je samo nekdo, ki bo mlade organiziral in jih usmeril po pravi poti do zastavljenega cilja. In pa, seveda, izobraževanje in spet izobraževanje!«
To je doktor Obračunč. Jasen, preprost, odkrit. Se nekaj: človek s tolikšno mero optimizma in življenjske sile v sebi, tako prepričan v ideale in svetlejšo prihodnost, o kateri tudi v težkih trenutkih ni niti za hip podvomil, da bo nekoč prišla, tak človek ne more biti nikoli star. Doktor sam pravi, da mu bo njegova sedemdesetletnica in skupaj s tem srečanje z vsemi najbližjimi dalo novih moči. Iiv-moči za nadaljnje delo mu lahko zaželimo prav vsi!
MILOŠ OPRESNIK
0 delu in načrtu
V prvih dneh aprila se bodo sestali člani konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 8 seji. Spregovorili bodo o aktivnosti in delovanju občinske konference ter njenih organih v lanskem letu. Poročilo, ki bo podano na sami seji, potrjuje, da je bila aktivnost članov ZK v lanskem letu zelo živahna. Poseben poudarek pri svojem delu so člani ZK posvetili pripravam na oba kongresa kot tudi uveljavljanju kongresnih dokumentov ter nove ustave. Prav tako niso zanemarili področja gospodarstva, izobraževanja in organiziranosti ter sprejemanja komunistov. Na tej seji bodo potrdili program dela konference in komisij za leto 1975.
100 din do 686, torej znaša povprečna štipendija 307 dinarjev. Povprečna štipendija za študente pa znaša 464 dinarjev oziroma le-ti prejemajo od 100,00 do 971,00 dinarjev.
V naslednji številki našega glasila bomo objavili listo vseh prejemnikov štipendij v naši občini.
Prav sedaj pa je v pripravi valorizacija štipendij za 25 odstotkov.
DRUŽBENI DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU
Seminar uspel
Komite OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je pred dnevi organiziral v Polhovem Gradcu enodnevni seminar za člane aktiva delavcev-komunistov. V dopoldanskem delu seminarja je prisotnim (skoraj stoodstotna udeležba) predaval član IjK CK ZKS Peter Hedžet Zbranim je orisal vlogo aktiva de-lavcev-proizvajalcev in vlogo ''lana aktiva v osnovni organizaciji ZK v TOZD. Sledila je živahna razprava, kar potrjuje, da so tovrstni seminarji nujno
potrebni. V popoldanskem < lu, potem, ko je predsedr občinskega sindikalnega sv: Janez Čebulj opisal vlogo s dikatov v TOZD; je predsed: komisije za družbeno-ekonot ske odnose pri OK ZKS Lj« Ijana Vič-Rudnik Janko J majer spregovoril o oceni f spodarskih gibanj v občini,; vajanju ukrepov za stabil-cijo ter o izhodiščih gospod* skega in družbenega razvoji občini in mestu.
V skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije (objavljenem v prilogi: Delavska enotnost Sindikati št. 3, z dne 15. februarja 1975
razglaša
predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenil8 Ljubljana-Vič-Rudnik s sklepom svoje 14. seje, z dna 18. marca 1975, pogoje in rok za vlaganje predlogov za podelitev SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVE” NIJE v letu 1975, kot sledi:
I.
Srebrni znaki sindikatov bodo podeljeni na svečan načW ob prvem maju, in sicer:
do 20 znakov posameznim članom sindikata ter do 5 znakov osnovnim organizacijam sindikata.
Srebrni znak se podeli članom sindikata:
a)	za daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij fi' osnovni organizaciji sindikata, pri čemer je poudarek | na takšnem doseženem položaju osnovne organizacija > sindikata, v katerem je viden njen vpliv pri uresniČC” vanju delavskih interesov in pri sprejemanju sam°'; upravnih odločitev v OZD ter dosežen uspeh s skupnii’1 delovanjem izvršnega organa oziroma z množičnim delovanjem same osnovne organizacije sindikata;
b)	za daljše aktivno in uspešno delovanje v organih občin'| j
skih, mestnih in regijskih sindikatov ter Zveze sinji; dikatov, v katerem vidno izstopata konstruktivno«'; t predlogov in stališč ter organizacijska sposobnost, Pr'‘ 11 zadevnost in uspešnost pri organiziranju in izvajanja s množičnih in individualnih akcij;	i
c)	za daljše aktivno in uspešno delovanje v republiških 'l’;| <
zveznih organih sindikatov in Zveze sindikatov, če im9 to delovanje tudi aktiven odnos v delovanju osnovnici j organizacij sindikata ali občinske organizacije sindikati t oziroma Zveze sindikatov.	: 1
: i ;1
III.	/1
Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji sindikata:	|;
a)	za njeno daljše učinkovito delovanje pri uresničevanilll!
sindikalnih nalog in je to delovanje konkretno uternei j Ijeno z doseženimi rezultati;	.1 <
b)	za posebno uspešno izvedene naloge v masovnih akcij] ] jah, ki imajo večji vsesplošni družbeni pomen in so “1 i izvedene naloge spodbudne za širšo aktivnost v si"' j dikatih.
IV' ‘ Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov poS^J , meznim članom sindikata lahko vloži osnovna organizacij* 1 sindikata (na seji izvršnega odbora ali na članskem se' ' Stanku), občinski odbor sindikata ter občinski svet Zve^ J sindikatov ali njegovo predsedstvo.
Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikata osnove' organizaciji sindikata lahko vloži konferenca OOS TOZD/DO, občinski odbor sindikata oziroma kjer tega 1,1 : pa predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov.
Predlog mora biti posamično sestavljen ter mora vsebova*1 ] vse podatke in utemeljitev v skladu s 6. členom pravilnik8' 1 in sicer:
—	naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko j o tem sprejel sklep;
—	osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni d«' j tum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in ] lovno organizacijo — TOZD, članstvo v drugih dr^' benopolitičnih organizacijah — ZK, ZB NOV, ZSMS ., podatki o dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanji*1'.
—	pregled dosedanjega opravljenega dela oziroma funKcl) j v sindikatu z navedbo, kdaj jih je opravljal;
—	pregled dosedanjih funkcij v drugih DPO, društvih ^ . organih upravljanja OZD in družbenopolitičnih skuF nostih;
—	utemeljitev oziroma navedba razlogov za podelitev sr«' , brnega znaka v smislu 2. oz. 3. točke tega razglasa.
v.
Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organiwlCl sindikata mora vsebovati:
—	naziv in naslov OOS in število članstva,
—	opis njene notranje organiziranosti in delovanja,
—	utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka z h8' vedbo uspešno opravljenih pomembnejših akcij,
—	datum sklepa organa sindikata oziroma Zveze katov o takem predlogu.
Predloge za podelitev srebrnega znaka pošljejo predlaga telji pismeno (v dveh izvodih) najkasneje do 10. aprila 1® na naslov: Občinski svet ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, LjuP Ijana, Trg MDB 7.
O podelitvi priznanj bo odločala posebna komisija pri činskem svetu Zveze sindikatov v skladu s pravilnik01!, ki ga je sprejel in objavil RS ZSS ter skladno s tem r8* glasom in svojimi posebnimi sklepi.
vm.	v,-
Komisija bo o podelitvi srebrnega znaka sindikatov P01,; čala občinskemu svetu Zveze sindikatov na njegovi članstvo in osnovne organizacije sindikata pa bodo ščene preko občinskega glasila »Naša komuna« in tako dogovorjeno, tudi preko Delavske enotnosti ob P1^ majski izdaji.
Predsedstvo
občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik
V s-
i
;«!
s
J
!
i,'
It'
'i*
:ai
f-
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST NOTRANJE GORICE — PLEŠIVICA
GOSTITEUI
OBČINSKEGA PRAZNIKA
v—^	________ >
Krajevna skupnost Notranje gorice — Plešivica, ki leži na sredi Ljubljanskega barja, eKje na sredi poti med Brezovico in Podpečjo, bo 26. aprila sprejela v goste številne ob-e	*n druge, ki se bodo zbrali, da prav tu v Notranjih goricah samih, praznujejo letošnji
1	on, nsk.i Drasniik. ki bo v času 30. obletnice osvoboditve, zato še tembolj slovesno obeležen,
j Sklenili smo, da vamr predstavimo prizadevanja občanov te krajevne skupnosti.
** že, običajno, vam 1 tokrat krajevno skupr Predstavlja predsednik s\ **> >n sicer Janez Selan.
Notranje gorice • ~ Plešivica danes
kulturni program. Na šoli deluje tudi vrtnarski krožek, ki skrbi za urejeno okolico ter pevski zbor. Zelo močno pa je sodelovanje z društvom prijateljev mladine v KS, ki si še posebej prizadeva omogočiti predvsem športno dejavnost.«
Bili smo
uumocju živi i 4 ^asih je biio
nes 1 Slavnem kme i: J- ?a Je Pretežno K jo3 3h tk^etov samo i ie oqo t0tkov' v dvi
1 gospodinjstev.
, ? f nem z iZjemo nel
niš novogradnje in j "‘sečnem načrtu so t I tri območja z ^ Površin. V Notranjih
! i"'.P2T,‘f„"4ara
•SKiisr?«?''
j ievni skup,
I neka?'^^ 0biektc , Privatnih ob
Zelja vseh— šola
! 5a Zi!,AG^ . Ž^AF
i J^ Potog rednega01 • i" gaT^311 za štil or-^6 91 uče ' toalčkov 5° varstvi
kar .slav„Zgradba- ki - je nekolik 70'letniO' ' "rejeno’ šo°ls£bn?.Vljei ' nico in L,Sko kuhi> no i2 ujuf ?Vadnico,
: 'a e	Lahk
i fasovno a*mes Pro ima v Ho,P ln° zase
1 v°ia turiig°ročnern n ■ nove zafrtano bon Šole ®ii vrtca
1 b^navdušujemona samostSnjih 10 >«
tem bi mnčSn°Vno
tudi šolr,močno ra: nj0 pa . na Brezov ' stvene uporabil tudi ® inamene- Pri
navsezadnPir°u0ZU ot:
jeli turi^ ie bl v no' tudi ofroke iz pc
uspešni
ALOJZ KUŠAR:	-Lahko
rečem, da je vse, kar danes v glavnem imamo, tudi delo naših rok, naših prizadevanj in prispevkov. Poglejte Zadružni dom, v katerem smo! Preuredili smo ga, in danes služi svojemu namenu v pravem pomenu besede. V njem je trgovina, dvorana, knjižnica, pisarna KS, prostor za upokojence, sejna soba itd. (Prav v tej KS imajo verjetno najbolj urejene prostorske pogoje za delo, kar pa so tudi s svojim delom sami doprinesli lop. p.). Prav sedaj se dokončuje izgradnja vodovoda, ki teče od Podpeči preko Notranjih goric do Brezovice. Nova železniška postaja, razširjeno pokopališče, obnovljeno' elektro-omrežje, vse to smo s številnimi samoprispevki in žulji na udarniških akcijah zgradili tudi mi, občani te krajevne skupnosti. Vendar imamo prav z elektriko še vedno težave, saj so potrebe vedno večje in potrebno je vedno več novih priključkov.«
JANEZ SELAN: -Ko smo že pri tem, kaj nas teži, naj povem, da nam je občina zopet zavrnila zazidalni načrt. Mi občani smo ga sprejeli. Zazidalni načrt ne vsebuje ureditve parkirnih prostorov in pločnikov in tako bomo zopet čakali. Med tem pa čme gradnje rastejo.«
ALOJZ KUŠAR: -Se vedno je odprto vprašanje kanalizacije. V izdelavi je projekt izgradnje za leto 1967—80 in bo izdelan za potrebe Brezovice, Vnanjih in Notranjih goric. Tudi cest še nimamo vseh urejenih.«
Sicer pa je aktivnost naših občanov velika, udeležba na sestankih je zelo dobra. Prav sedaj smo zopet obnovili tečaje prve pomoči, organizirali dopolnilni pouk za gasilce in
k„4Kraievna
Kuie od
■Plešivica priča in pomoč pi praznika. Se pose
od	u7!0*1 UGtrdnje gorice—r
Or0anizirnn4?tn ob<5anov polno sodelovanje bej jih _ ' Praznovanja občinskega praznika. Se ] ter Poskrhij« ,0’ da svečano okrasijo svoje vrtove in °bČanou	P.^ctno vzdušje vseh gostov in os
nju so, nhloti- bl totošnji praznik, ki bo ob praznov °stal vsem „ ,Ce ost,0boditve še posebno slovesno obeleži ^ CTn v nepozabnem spominu.
ostali
baj1^ sm° že r da n
‘toe n0P'°nirski
"arodne skrbHaVserju-Rc Pa tS, 251 kultv
vijo sd‘ Vse Prir °b Pom xSt0jn°' Jekt uj m ima ] ?b<W rSako let
Hjo s i Be-ti pa
karh	da n-
Priredijo c
podobno. Pri vsem tem pa ostaja še odprto financiranje KS. Za tiste KS, ki nimajo industrijskega zaledja, bo nujno treba poiskati nek -zbiralnik« sredstev za financiranje KS in namenske investicije.
JOŽE SOJER: -Naj še jaz pripomnim in opozorim, da so naše ceste, razen te glavne, skoraj izključno poljske, javna razsvetljava je pomanjkljiva, in da bo prav v te namene, to je za potrebe osnovnega druž-
benega standarda potrebno financiranje za te objekte vsekakor urediti. «
ALOJZ KUŠAR: -Da spregovorim še nekaj o kmetih. Danes nas je le okrog 14 ali 15 — se pravi, čistih kmetov. V glavnem pa se danes delavci še ukvarjajo s kmetijstvom. Kljub temu proizvodnja ni kaj dosti padla. Tu obstajajo problemi, ker mladih kmetov skorajda ni. Pojavlja se problem preskrbovalne krme, ker preslica uničuje našo zemljo in ni odtoka vode. Naj povem, da tudi naš krompir danes ni več interesanten za tržišče.«
Živahno kulturno in športno življenje
ZMAGA ŽNIDARIČ: -Tukaj, v zadružnem domu se odvija precej pestro kulturno življenje. V ZD imamo precej veliko in lepo urejeno dvorano. Tako imamo precej gostovanj iz Ljubljane, Brezovice, vsak mesec prirejamo skupni ogled gledaliških predstav v Ljubljani. Veliko upov pa nam daje naš mladi režiser kulturno umetniškega društva Zadruga Andrej Tomšič. Nad njim so vaščani zelo navdušeni, saj je domačin, prej pa smo imeli režiserja iz Ljubljane.«
ANDREJ TOMŠIČ — kulturno umetniško društvo -Zadruga« — Vsako leto pripravimo eno igrico. Letos smo pripravili komedijo -Z vrati treskajo«, veliko pa gostujemo tudi 'po bkoliških krajih. V tem društvu delujejo sami mladi — domačini, ki so pri delu zelo vestni in delajo z vnemo.
To naše delovanje pa bi bilo zelo olajšano in bolj urejeno, če bi ustrezno uredili še oder za nastopanje in garderobo. Računamo na podporo kulturne interesne skupnosti.«
DRAGA PEŠEC:	-Velika
želja nas vseh in še posebno našega društva je bazen. Pričakujemo pomoč vseh, še posebno temeljne telesne kulturne skupnosti in jih naprošamo, da si čimprej ogledajo teren in ocenijo pogoje za izgradnjo tega objekta.«
RUDI ZIERNICKI: -Športno društvo ima svoje mesto v .Jami'. Želimo si odbojkarsko igrišče, stezo za tek, jamo za skok v daljino, balinišče, ki bi bilo pozimi drsališče ter bazen. Balinarski klub Jama šteje danes 40 članov, v glavnem starejših vaščanov, ki pa si želijo v svoje vrste pritegniti tudi mladino. Upokojenci so sami zgradili balinišče. V okviru tega balinarskega kroga deluje tudi košarkarska skupina. Ponosni smo na svojo smučarsko skakalnico (25 m), ki jo je zgradil inž. Bloudek. Imamo kar 15 aktivnih skakalcev. Prav sedaj pa so v teku priprave za ustanovitev strelske družine. Društvo prijateljev mladine na terenu ima namen obnoviti športno rekreacijska igrala za otroke. Zelja vseh nas je, da bi ta jama postala športno rekreacijski center naše KS v pravem pomenu besede.«
Delegatski sistem uspešen
ALOJZ KUŠAR: -Delegati se stoodstotno udeležujejo sestankov, na katerih se odvija zanimiva razprava glede gradiva za občinsko skupščino in moram priznati, da bi včasih moral biti bolj pripravljen, ker so delegati precej zahtevni. Glede na dnevni red določimo delegata, ki naj bi šel na skupščinsko sejo. Doslej smo se že vsi zvrstili razen enega, ki pa je opravičeno izostal.«
Ijamo o novih delovnih načrtih. Gasilsko društvo je malo ^ašepalo. RK pa se je tudi zelo dobro organiziral in kadrovsko popravil.
Pomagali smo tudi pionirjem, potem prireditvi ob dnevu žena, organizirali smo srečanje ostarelih, uvedli smo tudi članarino SZDL itd.«
RUDI ZIERNICKI: -Osnovna organizacija ZK šteje 8 članov, od tega je 6 upokojencev. Glavni problem OO pa je, da ne moremo pričakovati nobenega podmladka v ZK.
ben je partizanski pohod, ki ga bomo organizirali tudi letos.«
Za prijetno počutje vseh ob praznovanju
občinskega
praznika
ALOJZ KUŠAR: -Dejstvo, da bo letošnji občinski praz-
V pogovoru v KS Notranje gorice-Plešivica so sodelovali (z leve proti desni): Janja Domitrovič — urednica Naše komune, Andreja Berlan — sodelavka Naše komune, Draga Pešec - delegat KS in predsednica DPM, Janez Selan - predsednik sveta KS, Jože Sojer - predsednik KK SZDL in predsednik zbora delegatov v KS, Alojz Kušar - vodja delegacije krajevne skupnosti, Zmaga Žnidarič - vodja šole, predsednica komisije za kulturo in rekreacijo, Rudi Ziernickl - sekretar osnovne organizacije ZK, Andrej Tomšič - vodja kulturno-umetniškega društva Zadruga ter Anton Oblak - predsednik krajevne organizacije ZZB NOV.
ZMAGA ŽNIDARIČ: -Imela bi pripombo glede progra-. ma samega. Mislim, da v njem premalo posvečajo pozornost območnim, vaškim problemom, saj so v glavnem na dnevnem redu mestni problemi. Pa tudi gradivo bi bilo lahko krajše.«
Vsestransko
aktivni
JOŽE SOJER: -V naših samoupravnih organih se udeležuje velik krog ljudi. Zbor delegatov KS šteje okrog 30 ljudi. Sprejel je že letni plan dela in srednjeročni plan razvoja KS. Zbor delegatov se je sestal že dvakrat in ni bilo problema sklepčnosti.
V SZDL se vključujejo vse organizacije na našem področju. Vse družbeno-politične organizacije od pionirske pa do društva upokojencev delujejo zelo aktivno. Nobena, lahko rečemo, ni zaspala. Imamo le problem kadrov v odboru ZSM. Mladina sama se sicer zelo aktivno udejstvuje, vendar pa se po kongresu še ni na novo organizirala.
Z družbeno dejavnostjo se 'ahko pohvalimo. Tako ne zamudimo nobenega praznika, kot so dan republike, dan že-■'«, krajevni in občinski praznik. Velik delež ima pri tem pionirski odred in šolarji.
Vsako leto skličemo politični aktiv kraja, kjer razprav-
Med srednješolsko mladino je okoli 20 komunistov, a so organizirani drugje. Nihče se ni odrekel družbeni dejavnosti. Naša organizacija bi se morala številčno okrepiti in pomladiti.
drugače smo na tekočem z vsem delovanjem in tudi zadolžujemo svoje člane ter zasledujemo celoten utrip življenja v naši KS.
Čeprav smo zadovoljni z osebnim, pa nismo zadovoljni družbenim standardom. Čeprav ga ljudje skušajo dvignili bodisi z denarjem, bodisi s prostovoljnim delom (letos smo imeli 3 samoprispevke), pa je razmerje 40—60	pre-
velika obremenitev za našo KS, ki nima industrije.«
ANTON OBLAK: -Naj strnem za uvod nekaj podatkov, ki govorijo o dejavnosti našega kraja v času NOB. Kar 66 hiš je bilo partizanskih, 5 krajanov nosi spomenico, naš kraj je ponosen na svojega narodnega heroja Vlada Mavserja-Ronka. Naša organizacija Šteje 26 članov, ki aktivno sodelujejo pri vseh akcijah v KS. Precej naših borcev se je preselilo drugam. V spomin na tiste čase so postavljeni štirje spomeniki, od katerih dva oskrbujemo mi, se pravi tistega pred zadružnim domom in drugega na pokopališču. Ostala dva pa oskrbuje organizacija ZB iz Loga. Povezani smo tudi z drugimi organizacijami. Naj omenim nadvse uspešno sodelovanje s šolo, posebno kar se tiče obujanja narodnoosvobodilnih tradicij. Nepoza-
!»}k, ki sovpada s 30. obletnico osvoboditve, prav tu v Notranjih goricah, je za nas vse velika čast. V ta namen bomo cklicali zbor občanov. Računamo na njihovo polno in vsestransko sodelovanje in pomoč. Kot je znano, bo osrednja proslava na Jami za zadružnim domom, v primeru slabega vremena pa v dvorani tega doma. Prizadevali si bomo, da bo vse steklo kot je a in da se bodo naši gostje, občani drugih krajevnih skupnosti in nastopajoči, ugodno počutili.«
JANEZ SELAN: -Konkretni delež sami proslavi bomo doprinesli s tem, da bomo poskrbeli za prijetno tovariško vzdušje in zabavo. Krajevna skupnost pa bo ob sodelovanju vseh ostalih družbenih organizacij ob tej priliki pričela z urejanjem športno rekreacijskega centra.«
JOŽE SOJER: -To ni za nas samo velika čast, temveč tudi velika odgovornost. Skupno s to prireditvijo bomo posvetili vso pozornost tudi ureditvi kraja. Ta akcija naj bi bila v bodoče naša trajna naloga. Ob tej priliki se bomo vsi občani potrudili, da vzorno uredimo in okrasimo vrtove, hiše, izobesimo zastave in podobno. Želimo, da bi se vsi na Praznovanju v Notranjih goricah prijetno počutili in odnesli lepe spomine«
ANDREJA BERLAN JANJA DOMITROVIČ
r

KAKO USMERITI LETOŠNJO KMETIJSKO PROIZVODNJO?
KAKOR BOMO SEJALI, TAKO BOMO ŽELI!
Star pregovor pravi: »-Kakor boš spomladi sejal, tako boš jeseni žel.« Pregovor pomeni, da je od nas samih odvisen uspeh dela. Ob dobrih pripravah, skrbnem delu tudi uspeh ne bo izostal. Pregovor je pomenil še več, da so tudi ostali gospodarski pogoji urejeni, se pravi cene, sigurna prodaja itd. Odkupne cene niso nihale, bile so stalne in kmetijski proizvajalec je že spomladi vedel, koliko bo jeseni iztržil za svoje pridelke. Vse to je spodbujalo ljudi k proizvodnemu delu, skrbnemu gospodarjenju, tako da je bila obdelana vsak ped zemlje. Tudi naš zeleni plan nam narekuje, da naj obdelamo vsako ped zemlje in pridelamo čim-več hrane.
Navedeni zapis nima namena objokovati »zlatih« starih časov, temveč le napraviti kratko primerjavo s sedanjostjo v kmetijstvu. Pomlad je tu, setev je na pragu in je zelo prisotno vprašanje, kaj bomo sejali oziroma v kaj se bomo usmerili, kaj bomo programirali. Načrtovalci kmetijske proizvodnje na družbenih obratih in kmetje so v veliki zadregi, v kaj naj proizvodnjo usmerijo. Naravni pogoji so taki, da narekujejo živinorejo, vendar proizvodna kalkulacija pokaže plansko izgubo. Po načelu ekonomike moramo vsako nerentabilno proizvodnjo opustiti, pa čeravno je glavna nosilna panoga. Torej z živinorejo ni nič, vendar naši obratovalni pogoji so vsi usmerjeni s površinami za pridelovanje krmnih kultur z mehanizacijo za spravilo le-teh. Mlečna proizvodnja je v enakih težavah kot pitanje, če ne še v težji situaciji. S predlagano novo ceno 90 par za tolščobno enoto le najboljši proizvajalci ujamejo vlak stroškov.
Naj se preusmerimo v poljedelstvo na pridelovanje donosnejših poljščin kot so pšenica, ječmen, koruza? Odločitev ne bi bila slaba. Za navedene njivske kulture imamo zagarantirane solidne odkupne cene na nivoju, ki dopušča akumulacijo. Vendar preusmeritev ni možna preko noči. Za pšenico smo setveni čas že zamudili. Ostajata ječmen in koruza, ki prihajata v setveni čas, vendar kljub vsem preusmeritvenim težavam dane tržne prilike ne bi kazalo zamuditi. Klimatsko ekološki pogoji pa niso najboljši (preveč padavin, skromna zemlja). So taki, da omogočajo proizvodnjo in zagotavljajo poprečne ha donose. Na preusmeritev gledamo kratkoročno in kot primerno za oba sektorja družbeni in privatni, hkrati tudi v živinorejski proizvodnji zmanjšamo odvisnost od trga.
Seveda delna preusmeritev iz skoraj čiste živinorejske proizvodnje v pridelovanje donosnejših poljščin spremljajo objektivne težave, kot so pomanjkanje ustrezne mehanizacije za proizvodnjo njivskih kultur, ki jih zaradi kratkoročne situacije tudi ne kaže nabavljati, zlasti, ker bi jo dobili prepozno. Naši družbeni obrati in kmetije tudi nimajo dovolj umetnih gnojil na zalogi, pa tudi na tržišču jih ni dovolj. Hkrati so primerno draga in zato je
uporaba temu primemo zmanjšana. In kot prvi pogoj, kvalitetno dobro seme še ni v proizvajalčevih rokah oziroma v premajhnih količinah. Vendar je še čas, da z danimi možnostmi setev opravimo v aprilu, prvo ječmena in nato še koruze. Tisti, ki so se že lani preusmerili na povečanje pridelovanja koruze, že imajo prve rezultate in jim preusmeritev ne bo delala večjih težav. Manj ugodna je situacija pri krompirju in mu ne kaže nameniti večjih površin, če nimamo sklenjenih prodajnih pogodb.
In kaj z živinorejo? Seveda moramo ostati tudi pri njej, vendar z obsegom in na nivoju, ki bo dopolnjeval gospodarjenje na obratu oziroma kmetiji. Pri pitanju bomo intenzivnost zmanjšali na tak nivo, ki bo še zagotavljal dober klavnični izplen. Saj smo pri prodaji goveda že skoraj v celoti prešli na tako imenovano ceno mesa oziroma klavnost, kar bo v prihodnje prav gotovo še bolj v ospredju. Z zaporo izvoza na zahodno tržišče, ki tudi v prihodnje ne obeta največ in s preusmerjanjem na dežele v razvoju, kvaliteta mesa ni tako ostro postavljena, zato je tudi pitanje lahko nekoliko daljše in manj intenzivno.
Pospeševalna služba je v dokaj nezavidljivem položaju, ker ni dovolj dati strokoven recept za proizvodnjo te ali druge kulture, temveč mora povedati, kako bo s proizvodnjo, da ne bo ostala neprodana. Tudi trgovina mora najti več posluha za domačo proizvodnjo, da ni vedno najdražja, kot je bil pogosto govor. To je tudi politična obveza in odgovornost domače kmetijske proizvodnje. Že sedaj ob »setvi« se moramo zavedati, da »proizvodnja« ni več težka, da je težka »prodaja«. Zato je najbolj prav, da imamo že ob setvi zagotovljen tudi trg in sklenjene prodajne pogodbe. Preusmerjene kmetije v živinorejsko proizvodnjo nujno potrebujejo dobrega nosilca kooperacije. Le na tak način bo proizvodnja normalno potekala brez večjih stresov. Kljub temu, da ni še vse tako, kot bi moralo biti, se je že oblikoval agrarni vid proizvodnje, katerega pospeševalna služba lahko posreduje in usmerja v direktno proizvodnjo.
Ing. LOJZE HABJAN

»Zaprašeno« vprašanje cest v Podsmreki in Stranski vasi
Zairadi nevzdržnega stanja, v kakršnem sta cesti skozi Stransko vas in Podsmreko, so se sestali na Dobrovi predstavniki KS, asfaltne baze v Podutiku, Komunalnega podjetja Vič ter občine Vič.
Po makadamski cesti skozi omenjeni naselji vozijo najtežji kamioni ter dvigajo prah. Sanitarna inšpekcija je omejila obte-ženost teh cest na 6 ton, vendar se je ta odlok kasneje spremenil in dovoljuje 10 ton skupne teže.
To stanje je že iz vidika javne higiene nevzdržno. Težki tovornjaki iz asfaltne baze v Podutiku vozijo preko Stranske vasi in Podsmreke na svoja delovišča. Jeza vaščanov je že blizu vrelišča. Vse pogosteje je slišati mnenje, da bodo zadelali ceste za prevoz prav tako, kot med vojno, ko so napravili na cestah zaseke, če ne bodo upoštevali njihovih želja in tolažilnih obljub, ki jim jih dajejo v nadomestilo za prah, ki ga požirajo.
Asfalt so imeli obljubljen že lansko leto. Vaščani upravičeno zahtevajo; ko bi vsak kamion skozi vas odvrgel le lopato asfalta, bi imeli cesto že zdavnaj urejeno. Občina je zagotovila luženje, ker je cesta skozi Podsmreko v rezervatu za obvoznico, in prav zato ni moč dobiti lokacije za cesto.
Začetna rešitev tega žgočega problema bi bila protiprašna obdelava ceste. Avtobusna zveza skozi Podsmreko, na pragu Ljubljane, je nemogoča, ker Viator ne more zagotoviti po taki cesti kulturnega prevoza potnikov. Mestna in republiška skupnost za ceste si opereta roke, da ima to cesto v upravljanju občina Vič. Vendar smo krajani Skupnosti Dobrova prepričani, da prav ta cesta spada pod njuno področje, ker veže obvoz iz Gorenjske preko Št. Vida na Primorsko in razbremenjuje ceste skozi samo mesto.
Vendar odgovorni nimajo posluha za pritožbe krajanov, da ta cesta ni več sposobna za težki promet. Pred leti so napravili preko Gradaščice nov most, hkrati pa so pozabili na cesto, ki pelje skozi strnjeno naselje med okni vaških hiš.
Ljudem je dovolj tolažbe in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Od skupščine mesta Ljubljane je treba zahtevati, da takoj ukinejo rezervat, predviden za obvoznico. Ce tega ne storijo, bo cesta v enem letu do konca uničena, posebno, če bodo začeli z gradnjo obvoznice in bo promet preusmerjen na to, do kraja uničeno cesto, ki se je vsi branijo, ko je treba zanjo odšteti kak dinar.
Seveda se odgovorni sklicujejo na predpise in zakone, vaščani pa si po teh predpisih kvarijo zdravje in požirajo prah.
Ta problem je treba posredovati Republiški skupnosti za ceste. Njim je treba predložiti vse stroške za prekomerno obremenitev teh cest, ki že presegajo lokalne in občinske meje zaradi povečanega prometa iz Gorenjske na Primorsko.
Nerazpoloženje ljudi se lahko stopnjuje do tiste kritične točke, da bodo uresničili svoje grožnje. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bodo kršili zakon?
Predstavnika Cestnega in Komunalnega podjetja sta obljubila, da bodo ceste lužili, dokler ne ukinejo rezervata za obvoznico. Prav tako so obljubili luženje lani; predstavnik podjetja zagotavlja, da so cesto lužili enkrat, vaščani pa so prepričani, da avtomobila z lužino ni bilo na tej cesti.
Vprašujemo se javno; bodo letošnje obljube za luženje teh cest uresničene?
Minka Krvina
Prebivalce krajevne skupnosti Polhov Gradec, posebno l j pa še naselja Babna gora in Polhov Gradec, v zadnjem ' času močno razburja usoda več deset hektarov sadovnja- ; kov v Babni gori in kmetijskega (mlečnega) posestva v ! Polhovem Gradcu, ki so ju doslej upravljale Ljubljanske mlekarne.
Vzrok za razburjanje je ugotovitev, da Ljubljanske mlekarne ne želijo več gospodariti s sadovnjaki, ki jih je j pred dobrim desetletjem uredila Kmetijska zadruga Dob- ^ rova, pozneje pa jih je prevzel Agrokombinat Barje.
Mlekarne so ponudile sadovnjake v zakup nekdanjim i lastnikom zemlje, ki pa nasada nočejo pogodbeno prevzeti, j saj se jim zdi, da sami ne morejo nositi odgovornosti in rizika, za katerega lahko sklepajo, da je prevelik celo za j veliko specializirano delovno organizacijo. To dogovarja- j nje (ali bolj otresanje odgovornosti) ne bi bilo posebno il pretresljivo, če bi medtem tekla dela v sadovnjaku tako h kot bi morala, oziroma kot bi od umnega in varčnega go- j spodarja pričakovali. Tega pa trenutno o gospodarjenju |! na Babni gori ne moremo trditi, saj dela že od srede de- \ \ cembra stoje, tako da ni mogoče pričakovati, da bi bil ) I pridelek v takih okoliščinah kaj prida. To pa je moralna I in materialna škoda, saj bi se jabolka, ki jih pridelujejo ,j v neposredni bližini Ljubljane, ob kančku iznajdljivosti ;
Kaj bo s hlevi in sadovnjaki, 1 se sprašujejo krajani v Polhovem Gradcu?
pri organiziranju prodaje, jeseni dobro (za kupce pa pri-i\ vlačno in poceni) prodajala.
Drugi problem so hlevi za 70 goved v Polhovem Grad-\\ cu. V zvezi z njimi so ob soglasju z drugimi prizadetimi j stranmi, v Polhovem Gradcu izoblikovali stališče, naj se čimprej izpraznijo. Na ta način bi laže našli investitorja, i ki bi prevzel in turistično-gostinsko uredil cel kompleks privlačnega polhograjskega gradu, ob katerem so hlevi, j
Zato so nesprejemljive težnje, da bi hleve, ki jih mlekarne postopno opuščajo, pogodbeno prepustili v uporabo ; zasebnemu kmetu. To pa ne pomeni, da se Polhograjska j dolina otepa kmetijstva oziroma zanemarja skrb za ob- \ delava in najboljši izkoristek družbene in zasebne kme- \ | tijske zemlje. Nasprotno.
Za najboljši izkoristek obdelovalnih površin in napredek kmetijstva na območju krajevne skupnosti so organi KS in krajevne družbenopolitične organizacije močno zainteresirani, vendar v okvirih, za katere bi se skupno in ena-1 j kopravno dogovorili, tako da taki ali drugačni načrti ne bi motili turističnih in drugih prizadevanj kraja.
Pričakovanih dogovarjanj pa je bilo doslej premalo j ali pa je bila krajevna skupnost iz njih izločena. To pa je j v nasprotju z osnovnimi ustavnimi zahtevami našega i| družbenega sistema, pa tudi volje, ki so jo prebivalci KS pokazali za sodelovanje pri razreševanju problema in na- i daljnjega razvoja kmetijstva.
Ta pa je eden najpomembnejših faktorjev, na katerega i bo oprt nadaljnji razvoj kraja po srednjeročnem razvoj- ji nem načrtu, ki ga v Polhovem Gradcu prav sedaj priprav-’ }l v liai°-________-__________________	JANEZ ODArJ:
OBRAČUNAVANJE DAJATEV V GOZDARSTVI) K
V Naši komuni št. 3 je izšel kratek prispevek o načinu obračunavanja dajatev v gozdarstvu. Ker so se kriteriji medtem spremenili, pojasnjujemo.
Gospodarjenje z gozdovi
Obračunavanje dajatev od poseka lesa v zasebnih gozdovih Za zasebne gozdove na območju TOZD Gozdarstvo Lašče (Velike Lašče, Rob, Karlovica) veljajo po sklepu sveta gozdarskih kooperantov, od 17. 3. 1975 dalje naslednji kriteriji:
A. Blagovna proizvodnja
Od prodajne cene tehničnega lesa se zaračuna 10,5 % bio-
loške amortizacije, 3 % za cestogradnje in 9,5 % za stroške gospodarjenja, skupno torej 23 %.
Pri drveh je stopnja dajatev 10,5 % biološke amortizacije in 5'% za stroške gospodarjenja, skupno 15,5%.
Za les iz negozdnih površin se obračuna le 9,5 % uslug za gospodarjenje.
Bo krajinski park zaživel?
Pomanjkljivi prometni znaki
To je potrebno zaradi majhnih otrok, ki so v vrtcu in v prvih razredih osnovne Šole.
Osnove za obračun in prispevne stopnje so naslednje:
h
Redna in izredna dom. poraba kmetje — lastniki gozdov nekrrietje in darila sorodnikom predelava — suha roba darila društvom in odborom (splošna družbena korist) Odtujitve — preprodaja
stopnja	osnova
prisp.	teh. les igl. -
23%	300.000
23%	700.000
23'%	750.000
10,5 %	700.000
23'%	800.000
,n3
teh. les*
a
a g
700.$
v de ' kr
B. Neblagovna proizvodnja
Posekan les v zasebnih gozdovih ločimo na blagovno (za prodajo) in neblagovno proizvodnjo kamor spadajo: redna in , izredna domača poraba, domača predelava in razna darila osebam, društvom in odborom. Pri redni in izredni domači porabi različno obračunavamo kmeta in nekmeta. Za kmeta smatramo lastnika gozda, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi v kraju, kjer ima večino zemlje in s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vdre dohodkov (n. pr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in pod.).
Vsi lastniki gozdov so za domačo porabo drv do višine kubičnih metrov letno oproščeni vseh dajatev.	i	če
Na osnovi prijav količine poseka je za leto 1975 sestavin plan sečnje ter gozdnogojitvenih del. Gozdarji že odkaznMse les. Gozdnogojitvene ukrepe opravljajo delavci — gozdafjjj >d posameznih primerih tudi lastniki gozdov, ki za dobro opravUj di no s planom predvideno delo prejmejo plačilo po veljavi ceniku naše gospodarske organizacije.	J
V preteklem letu so bila opravljena naslednja gozdnog°v lc darska dela:	i
Odkazanih fe v večini primerov tudi posekanih v zasebna ve sektorju je bilo 6500 m3 iglavcev in 1700 m3 listavcev na skvfi površini 3263 ha. V primerjavi z etatom, ki ga predvideva negospodarski načrt, so bili posekani igl. 83 % in list, 63 r' primerjamo 'sečnjo igl. od leta 1970 dalje, ko začenja vell'j *t
nost ureditvenega načrta, ugotovimo, da so iglavci v' skisaj
predpisanim etatom, listavcev pa ie posekanih 15 % i». > Vzrok, da se listavci ne sekajo, je slaba odprtost gozdov, n®*' I ?c
•litetni sestoji in pomanjkanje delovne sile.	* -
Od celotne sečnje dosegamo povprečno letno blagovne Pj|iZri izvodnje 4000 m3 iglavcev in 250 m3 listavcev. Ostala količin9 ji bi seka za domačo porabo oz. predelavo. Hlodovino iglavce^ ni listavcev s tega področja prodajamo pretežno območni lei O} industriji (Hoja), manjše količine pa bližnjim gradbenim Pj Cl1
jetjem, KZ Velike Lašče in DOM Rašica.	12
d«
Pred kratkim so se v Polhovem Gradcu sešli predstavniki domačega, katarinskega, ljubljanskega, turističnega društva iz Črnega vrha pa tudi Turistične zveze Slovenije, da bi se dogovorili o nadaljnjem turističnem razvoju dolomitskega območja. V razpravi o teh prizadevanjih se je ponovno odprlo vprašanje praktičnega delovanja krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, za katerega se je pred enim letom opredelila tudi viška občinska skupščina. Pokazalo se je namreč, da park obstaja le na papirju, medtem ko posamezniki samovoljno in brez najmanjšega občutka za varstvo narave in krajine nekaznovano posegajo v naravo in rušijo njeno naravno skladnost. Zaradi tega so na sestanku šprejelii sklep, da je treba v skladu z načeli krajinskega parka in ustanovitvenim odlokom čimprej formirati upravni odbor parka, ki bo vključeval predstavnike vseh inštitucij, skupnosti in društev, ki so dolžni, oziroma bi radi skrbeli za varstvo Dolomitov in nadaljnji usmerjeni ter nadzorovani razvoj turizma in vseh drugih dejavnosti v njih.
' J. O.
V letu 1974, ki je bilo dokaj konjunkturno, smo dosegljtjjf ^
vprečno ceno za hlodovino igl. 770 din/m3 in hlodovino lista’ A70 din/m3.	J
Sečnjo organizirajo lastniki gozdov sami. TOZD Gozdar5 ,
Lašče pa na željo posameznih lastnikov izvrši spravilo NsS ^ traktorji in v celoti kamionske prevoze.	J* p
Obravnavana gozdnogospodarska enota ima ogromne P^i 'n šine mladih in perspektivnih sestojev, v katerih načrt p N® suje najrazličnejša negovalna dela.	.J
V letu 1974 smo izvršili nego na površini 118 ha (pret^ » letvenjaki in gošče), za kar je bilo potrebnih 3570 delovni® j tj in potrošenih cca 100.000 din. Delo opravljamo z lastno delOv.f silo, po predhodnem dogovoru z lastniki gozdov. Kmetje vrstna dela niso zainteresirani. Ogromno količino material9/ j p
o S i a t -r 1 rvo # * *•% *' I	I 1 »-l VA A-% A J * A A	»A ! t . . I .. t . * 1 • .. ** I* KZ
napade zlasti pri redčenjih, redno pospravijo lastniki sainLj novim Zakonom o gozdovih, ki predvideva med drugim fljt n. način plačila kmetom, ugotavljamo večjo zainteresiranost J nikov za opravljanje tovrstnih del v lastnem gozdu.
Ing. SLAVKO PRELOZ
Na Dobrovi so zelo pomanjkljivi prometni znaki. Na novo jih je treba postaviti na odcepu proti šoli, hkrati pa postaviti tudi cestna ogledala na odcepu Dobrova—Podsmreka in na nevarnem ovinku pred transformatorjem v Brezjah, kjer so nesreče na dnevnem redu. Prav tako je treba zapreti cesto do stare šole za javni promet, ali pa jo preusmeriti z znakom »slepa ulica«.
Zahvala
Poklicni gasilski brigadi iz Ljubljane, Vojkova 19, 5* zahvaljujemo za oskrbo s pitno vodo, ki so nam jo vozil’ v marcu 8 dni.
Za KS GO*0 Jakob Mav«”
BESEDO IMAJO DELEGATI
Premalo smo povezani z bazo, gradiva naj bodo krajša in razumljivejša
na mestno skupščino. Zato bi moral biti ta časovni razpon med eno in drugo skupščino večji, tako da bi se v občini že izkristalizirala določena mnenja, s katerimi bi se potem lahko predstavili v mestu.
Tudi glede materiala mislim, da ga je preveč in da je napisan v precej težki, mnogim preprostim ljudem nerazumljivi obliki. Zato bi bilo morda dobro, da bi pri tem lahko stopili v kontakt z ustreznimi strokovnimi službami.
Precej pa ljudje negodujejo tudi zaradi tega, ker se ni predhodno nihče z njimi pogovarjal, ali so sploh pripravljeni delati, nihče jih ni skušal k temu pritegniti.
je
na
ALOJZ ing. PLIBERŠEK vodja delegacije za mestno skupščino.
V tej delegaciji nas 15, od tega nas gre 5 sejo mestne skupščine. Redno se sestajamo teden dni pred vsako skupščino, da pregledamo material, vendar pa je odziv zelo majhen. To pa predvsem zato, ker so ljudje disloci-
Znl’ R?ecei Pa na to vpliva tudi narava samega po-
,ilCneJa dela naših delegatov. Tako imamo npr. de-
knk?’ ki ne more kar ta~ Ko zapustiti tekočega tra-
zavZ ir0rna težko najdejo sTn „ zarn-cnjavo. Najprej lovn/n se?taiali izven de-
oSn ZSa’ sedai ^
takr^■ni 2 v:re’ vendar prav tak0pr^, smernega odliva. Predvsem rm nsrm
vzdnJk\ P0Vez™e
vodioZS,am sem tudi' kot ro5?a deledacije vabljen na
ŠUrZdrn Sku?ščino’ ževdZiPirej pa moramo poslatl imena delegatov
MARIJA WEBER — vodja delegacijske konference — nosilec EIcktroinštitut »Milan Vidmar«
I^SEJA OK ZSMS VIČ-RUDIMIK
ocena dela
Kritična
v Pokongresnem obdobju
S na svo1fC^S^ ZSMS Vič-Rudnik je v prvi polovici mar ) Po D(J'rvlrulj-l sej' kritino ocenilo delo 00 ZSMS, konfere : nazadnii>rni?,Za-lh	predsedstev konferenc, komisij
! PretkpfU,' svoje de!° v pokongresnem obdobju.
I delegatsko i^° ufotav'ja- da se kljub temu, da smo pravočast ] konference Z Ce ° rnetl prvimi v Sloveniji konstituirali O l^ene pomankljivostimeZnifl podro^j‘h *n organih, kažejo do
?ebejla£a soCnooaStV? 50 sPreied naloge predsedstva in OK. I 'dejno nolitčn™ P°trek|o po širšem delovanju na pod roč diranja. nega usPosabljanja, kadrovske politike in štip<
( denske, ve^trik,150'-68 ^ rn*nul? politične šole, še štiri eno novega dela in ,un.ln Predavanj za mlade z vseh področij n ( Omeniti' m	j0 vsai en seminar v klasični obliki.
j	kofkd^jkoh^oSej.16105 or8anizira1a več izobrai
■c«.. ~~Vati pa si je treba, da se takšno izobraževanje
smo kajti
—j	—,alo eno ,__________
takšnimi cenami in s tako polit ne bomo uspeli izobraževati
Mirih n »h v-,avct\
[znese čOO.OO^lhinr;11^ c0l'^or na' bi tra.ia,o eno predava
issb-j* »la* —"	■ ••
| Pjalna ali^i^fiu10' ,da so materialna sredstva 00 ZSMS n j ^aliziranih	.ni! Predsedstvo se je dotaknilo tudi
^oVčlaUnfk'icaJa	^cializira^h o^aci]; d
o°delovanie Te Se-d'nVa Pogovore o ustanovitvi konfer
8k5,£ »
dega kadra v družbeno politične organiza •f	I. KREV
Vtisi iz politične šole
1 or»anl;k ^ganizirala «msiki^ k?nfoi'cnca ZSMS Ljubljani nam,"IZaciJ >n šol	m m-112 kraievnih skupnosti, dele
n4ukaVajo organfzkat,^ ^0 eno‘edensko šolo. V tem sami? '* P°dobne P°litične šole-J m^C‘ in	se »deležil politične šo
ZSMcrem dati Men^m Hd,a- akSn,h1SVeŽi!1 zaPažanj in obči
izčrn5 organizira ta ' da Jc Pravdno, da občinska konfei
in akt° SeznSo s P°n Šolc,' saj sc mladi 1
Svo , 1Vnostjo Cc otni.m družbeno ekonomskim siste
tn& deluJ°ahto akS-f"je' Tako 1x51110 tudi sam
EsrsSAS ^
in prtiZobražc>van?l	všcč- To ie pomembr
P cdavanjc 0 dn,jmfdlh'	mi je bilo všeč razp
o družbenopohtičnem sistemu, malce pa
V naši konferenci je devet delegacij. Nimamo nobenih problemov glede sestajanja, niti glede prostorov. Sestajamo se vsakokrat pet dni pred sejo skupščine in to v zgodnjih jutranjih urah. Rečeno je bilo, da bomo dobivali material 14 dni pred sejo, vendar pa se ta rok ne sme občutno zmanjšati. Sedaj ko bo material prihajal tudi prek Naše komune, bodo delegati dobro preskrbljeni z gradivom, kar bo prav gotovo olajšalo delo. Gradivo za sejo dobro pregledamo, mislimo pa tudi, da ni preveč obsežno. Treba se je pač pravilno organizirati. Tako pri nas vsak preštudira tisti del materiala, ki ga najbolj interesna oziroma neposredno zadeva.
Za določene probleme, ki so širšega pomena za našo družbo pa mislimo, da bi morali v gradivu podati predstavitve in primerjave za nekaj let nazaj in tudi za druge ljubljanske občine in jih ustrezno številčno označiti. Vse obrazložitve v gradivu pa bi morale biti kratke in jasno dokumentirane, ker bodo le tako olajšale delo delegacij in omogočale konstruktivne pa tudi optimalne rešitve.
Na seje skupščine redno prihajamo in kjer je večja delegacija, prideta tudi po dva delegata.
ROK PAVŠIČ — vodja delegacije za republiško skupščino.
Delegacija šteje 11 članov, na sejo pa gresta dva delegata. Sestanemo se nekaj dni pred sejo, da pregledamo gradivo, ki prikaza prepočasi in ki je precej nerazumljivo, saj zadeva razne zakone, sporazume ipd. za kar po mora imeti človek precej široko obzorje znanja.
Tako iščemo pomoč pri različnih pravnih in podobnih službah po podjetjih, vendar pa mislim, da bi morali organizirati tudi tej materiji ustrezne seminarje, ki bi vsaj grobo tolmačili celoten sistem, ti pa bi morali biti predvsem v jesenskem času, ne pa ob koncu mandatnih dob.
Drugače pa si vsebino gradiva medsebojno porazdelimo, pač glede na interesna področja.
Srečujemo pa se še z drugim velikim problemom, to je neudeležba. Manjka nam predvsem stika z bazo, struktura ljudi je zelo različna, potem je tu še današnja velika angažiranost ljudi in problem časa.
Kadar se na sejah pojavlja širša tema, se delegati menjavamo, če pa je tema bolj specifična, gre na sejo tisti, ki ga najbolj zadeva.
Seveda je ta delegatski sistem še v povojih, vendar pa mislim, da je to dober sistem našega družbenega samoupravljanja, zato bi tudi želel, da tak tudi ostane vsaj deset let.
ANDREJA BERLAN
razočarana nad predavanjem »Religija in človek«. To predavanje je bilo slabo podano. V sklopu te politične šole bi morali vključiti v program tudi kaj več o SLO, mladi o tem malo vemo, morali pa bi veliko. Tudi jaz smatram, da bi bilo primerneje organizirati to šolo izven mesta.«
Zdravko Rus — Srednja tehnična šola (strojna): »Menim, da je ta šola uspela, predavanja so bila raznovrstna in vsa po vrsti razen predavanja o osnovah svetovnega nazora, so nas mlade pritegnila tudi k živahni razpravi. Udeležba je bila ves čas ysaj po mojem mnenju zelo dobra. Strinjam se, da bi te politične šole postale trajna oblika izobraževanja mladih. To je spodbuda tudi za vse naše delovanje in akcije.«
Pohodi MPE »Ljubo Šercer«
Za bližnje obdobje april—maj pripravljajo mladinci te enote tri pohode. Prva dva pohoda, dvodnevni (26. in 27. aprila) in petdnevni (od 30. apnila do 4. maja) — organizira komisija za LO in DS pri OK ZSMS Vič-Rudnik. 26. aprila bo v Notranjih goricah proslava občinskega praznika. MPE bo izpred občinske zgradbe odkorakala na prostor, kjer bo proslava. Po njej bodo mladinci odšli preko Podpeči na Rakitno, kjer bodo tudi prenočili. Naslednji dan se bodo spustili po Peklu v Borovnico, od tu pa se bodo z vlakom odpeljali v Ljubljano.
Sedaj že tradicionalni pohod »Po poteh partizanskih borb in zmag« bo letos potekal v času praznikov in nedelj. S tem je OK ZSMS in komisija za LO tudi tu pristopila k akciji varčevanja in stabilizacije. 30. aprila se bo pohodna enota »Ljuba Šercerja« zbrala pred občinsko hišo in od tu odšla na pot, ki jih bo vodila preko Polhovega Gradca, Gorenje vasi, Novakov (bolnica Franja), Zalega loga, Železnikov, Dražgoš, Kop in bodo 4. maja prispeli v Podnart. Od tu se bodo z vlakom vrnili v Ljubljano. Na pohodu bodo v času počitka organizirana predavanja. Mladina se bo seznanila z NOB in dogodki v dneh vojne v teh krajih, hkrati pa bodo navezovali stike z mladimi na terenu. Najboljši mladinci in mladinke se bodo nato vključili v prostovoljne partizanske enote.
Dosedanja praksa pohodov je pokazala, da je to izredno dobra oblika dela pri usposabljanju naše mladine. Žal pa mladi iz delovnih organizacij niso sodelovali zaradi delovnih obveznosti v takem številu, kot bi lahko. Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da bo letos pohod v dela prostih dneh.
Člani komisije za LO in DS so mnenja, da je treba posvetiti več pozornosti družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. OO ZSMS jo morajo vnesti v svoje programe v obliki predavanj in podobnega. Mladi se morajo bolj povezovati z. ZRVS, organizirati MPE v 00 ZSMS povsod tam, kjer je to možno in jih tudi vključevati v komisije za L0 in DS.
I.	KREVL
Solidarnostna akcija v Pijavi gorici
Januarja lani so tudi v Pijavi gorici ustanovili mladinski aktiv. Prostore so dobili v souporabo od gasilcev, ki so bili zelo zainteresirani za obstoj in delo mladinske organizacije. Osnovna sredstva za obstoj in opremo prostorov so pridobili s članarino in družabnimi prireditvami. Že spomladi lanskega leta so začeli s prvimi delovnimi akcijami in uredili sanitarije ter okolico zgradbe.
V decembru so vaškim otrokom in njihovim staršem pripravili novoletno prireditev z dedkom Mrazom, katerega otroci niso videli že vrsto let. V soboto, 15. marca, so mladinci 00 ZSMS Pijava gorica organizirali akcijo za ureditev nogometnega igrišča. Sodelovalo je tudi 100 članov štaba mladinske pohodne enote in mladinske delovne brigaue. Po končanem delu v popoldanskem času so imeli člani štaba v prostorih družbeno
političnih organizacij posvet o organiziranosti štaba, vodenju pohoda in o osnovah o družbeni samozaščiti. Zavzeli so stališče, da se mora takšnih in podobnih solidarnostnih akcij udeležiti še več pohodnikov in mladih iz drugih 00 ZSMS.
I.	KREVL
0 VIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU
Ambulanta v predsobah
V	zdravstvenem domu Vič so zaprli otroški dispanzer, ker so bili prostori neprimerni. Zaprla ga je pravzaprav inšpekcija. Prostori so bili resnično neprimerni, vendar se je treba obenem zavedati tudi tega, daje najlažje izdati odločbo in nekaj zapreti, težje pa je poiskati nadomestilo. V zdravstvenem domu Vič so bili prisiljeni najti nadomestilo, ki pa je le izhod v sili. Otroška ambulanta oziroma dispanzer mora delati. To je nujno. Vodja zdravstvene enote Vič dr. Milan Hodalič nam je povedal: »Otroški dispanzer je zaprt, ker ne ustreza higienskim razmeram. Posebej je bila neprimerna čakalnica, kjer so se zbirali zdravi in bolni otroci. Sedaj smo uredili zasilno ambulanto v knjižnici. Tam opravljamo tudi cepljenje šolskih otrok.
To nadomestilo s knjižnico je bila edina možna rešitev, čeprav je zelo slaba in lahko rečem neprimerna. Zaprt otroški dispanzer dokazuje nujnost in upravičenost zahtev po novi stavbi, saj je sedanja mnogo premajhna. V podobnem položaju kot šolski dispanzer je tudi proti tuberkulozni oddelek.
Vse je že zdavnaj premajhno. Zdravstveni dom je bil grajen za potrebe 30.000 ljudi, danes pa gravitira nanj že okoli 60.000 ljudi, torej še enkrat več.
O gradnji nove stavbe, ki je nujna, smo se že pogovarjali, vendar to ni stvar danes ali jutri. Letos bo denar za idejni in morda končni načrt. Gradnja nove stavbe bo veljala od 8 do 9 milijonov dinarjev.
Če naj še z enim primerom ilustriram položaj našega zdravstvenega doma: dve predsobi smo uredili v ordinacijo, v sobi s površino 2 X 1,80 m pa ima svojo ordinacijo pediater. Ta dejstva povedo že vse,« je zaključil dr. Milan Hodalič.
V	takih razmerah je jasno, da je treba pohiteti z gradnjo nove stavbe, v kateri bo našel zdravstveni dom prepotrebni prostor.
M. DIMITRIč
V KRAJEVNI SKUPNOSTI K0LEZIJA
Gostiln preveč, trgovin premalo!
Občani KS Kolezije že dalj časa postavljajo vprašanje, kaj je z gradnjo trgovin na področju te KS. Prebivalci morajo namreč po vsako malenkost v mesto, ker v tem okolišu ni nobene trgovine. Edino Ljubljanske mlekarne so se »usmilile« teh prebivalcev in jim uredile trgovino, ki pa je z ozirom na dane potrebe mnogo premajhna.
Obenem pa ugotavljajo prebivalci Kolezije, da je lokalov, ki jih za trgovine »ni«, za gostinske objekte dovolj. Nenehno rastejo novi. Zato jih zanima, kdo ugotavlja, ali je krajevna potreba po lokalu ali ne, saj jih doslej še nihče ni vprašal ali naj da, dovoljenje za določen lokal ali ne. To pa je nesprejemljivo v sedanjem položaju, ko ima KS vendar izredno važno vlogo. Prebivalci menijo, da krajevnih potreb za nove lokale ni, pa tudi starih in v zadnjem času odprtih je že preveč. Posebej veliko je že pripomb na bife »Juloi« ob Zeleni poti. Bife nima parkirišča, čeprav bi ga morali urediti, če že delajo gostinski objekt. Zato gostje parkirajo kar na cesti ali po zelenicah in tako uničujejo tudi videz okolice.
Precej pripomb je slišati tudi na račun tako imenovane prodaje alkohola »čez cesto«, saj je le naziv tak, dejansko stanje pa je povsem drugačno, saj se v teh prodajalnah posamezniki dan za dnem dobesedno opijajo. Smatrajo, da bi o teh pripombah morali na upravi občinske skupščine razmisliti.
Premalo avtobusov
V KS Kolezija imajo številne pripombe na račun vožnje mestnega avtobusa številka 9. Ljudje namreč čakajo v dežju in snegu, mrazu ali vročini tudi pol ali celo tričetrt ure, preden kdo pride. Prebivalci menijo, da je nujno, da bi bilo več avtobusov oziroma, da bi pogosteje vozili tudi na tej progi. Prej je bilo namreč mestnih avtobusov več, sedaj pa se je nenadoma njihovo število iz neznanih vzrokov zmanjšalo. Kaj je s tem? Logično je, da bi morali število mestnih avtobusov povečevati in zveze izboljševati, ker bo lahko le tako doseči razbremenitev mestnih ulic in preštevilnih osebnih avtomobilov. V sedanjih pogojih pa se vsakomur kljub gostemu prometu bolj splača v službo z avtom kot pa po pol ure čakati na avtobus.
Kaj bo letos novega v Pacugu?
Skupščina občine je iz sredstev lanskega rebalansa namenila letos za ureditev našega mladinskega letovišča v Pacugu 200.000 dinarjev. Gre za namenska sredstva, s katerimi bo moč v letovišču do začetka počitnic urediti vse tisto, kar je nujno potrebno za njegovo normalno delo in za predvideno število otrok. Toda, vrnimo se za trenutek k lanskemu delu v Pacugu. V letovišču smo po dolgih letih nestrpnih pričakovanj slednjič le asfaltirali cesto, novo asfaltno prevleko je dobil tudi prostor pred bazo, zgradili smo novo greznico, nabavili dva nova hladilnika in potrebno opremo. Opravljenega je bilo torej veliko, čeprav smo se zavedali, da bi morali dobiti tudi prepotrebno čistilno, napravo za odpadne vode. Ta pa velja skoraj 50 milijonov starih dinarjev, zato je občinska ZPM, ki razumljivo še zdaleč nima toliko denarja, skupno s sanitarno inšpekcijo našla drugo, cenejšo, a ravno tako učinkovito rešitev. Z ureditvenimi deli kanalizacije bomo pričeli v začetku aprila.
Prav tako bomo letošnjo pomlad v Pacugu nadaljevali z lani začeto akcijo ureditve elektrifikacije. Lani je namreč šlo veliko sredstev za asfaltiranje ceste, zato ni bilo mogoče poskrbeti tudi za elektrifikacijo. Električna napeljava do vikend hišic bo speljana pod zemljo, ker inšpekcijske službe iz varnostnih razlogov ne dovolijo več napeljave po zraku. Tretjo, večjo letošnjo investicijo v naši obmorski • počitniški bazi predstavlja postavitev nove plinske postaje. Stari kotli so namreč tako dotrajani, da jih je bilo treba zamenjati z novimi, sodobnejšimi, pa tudi veliki kombinirani plinsko električni štedilnik ne zadostuje za pripravo 240 obrokov hrane dnevno. Zato je občinska ZPM kupila pri podjetju IGO velik plinski kotel za več kot 300 obrokov hrane. Slednji pa iz varnostnih razlogov terja postavitev posebne plinske postaje, ki bo, tako vsaj kaže, urejena do začetka maja. Z novimi investicijami, h katerim je največ prispevala občinska skupščina, želi občinska ZPM izboljšati sedanje pogoje bivanja otrok in za vzgojno delo z njimi med poletnimi meseci. Sicer pa se bodo letos začela letovanja 1. julija in bodo trajala nepretrgoma do 26. avgusta. Pred tem in po zadnji izmeni pa bo mladinsko letovišče v Pacugu na razpolago udeležencem »šole v naravi« in za letovanja predšolskih otrok.
»Mi med seboj« na Dobrovi
TV Ljubljana je skupno z družbeno političnimi organizacijami Dobrove pripravila oddajo o delu in problematiki celodnevne šole. Na tej oddaji so bili tudi France Popit, predstavniki občine Vič, učitelji iz celodnevne šole v Šoštanju, Zavoda za šolstvo in družbeno političnih organizacij.
Zanimivo vprašanje, zakaj prav na Dobrovi celodnevna šola, je razgibalo ljudi tega kraja, da so napolnili novo šolsko telovadnico do kraja. Zakaj celodnevna šola?
Prvi rezultati tega pionirskega dela so že na dlani. To ugotavlja učiteljski kader, tako ugotavljajo starši, ki so se udeležili šolskega pouka in svoje vtise zadovoljno izrekli na roditeljskih sestankih. Najvidnejši napredek je prav pri kmečkih otrocih, ki se vozijo v šolo iz dvanajstih zaselkov KS Dobrove.
Prav kmečki starši so sprva dvomljivo zmajevali, češ, da kmetu šole niso potrebne, da jim bo šola nalašč odvzela edino pomoč pri delu, njihove otroke. Kajti dejstvo je, da so na kmetih poleg žensk edina delovna sila šoloobvezni otroci, ki morajo poprijeti za delo takoj po prihodu domov. Zvečer pa so bili preutrujeni za pisanje nalog, ostaja resnica, da ima delavec v tovarni osemurni delavnik, kmečki otrok pa od šestih zjutraj do osmih zvečer. Posledica tega je bil velik osip prav kmečkih otrok in le najbolj nadarjeni so uspešno dokončali osemletko. Prehod naprej, v srednje ali visoke šole pa jim je bil praktično zaprt, razen redkih izjem.
Prav to socialno razlikovanje med podeželskim in mestnim otrokom je pri Zavodu za šolstvo rodilo enkratno, izjemno zamisel o celodnevni šoli. Upam si izreči lastno misel, da je bila ta zamisel vrh vsega prizadevanja v šolstvu po vojni in da je dosegla svoj namen. Danes prihajajo kmečki otroci domov le uro kasneje, z izgotovljenimi nalogami in znanjem, pripravljeni za pomoč staršem brez misli, od koga bodo drugi dan prepisali naloge.
Hkrati pa je rešen tudi problem varstva delavskih otrok, kjer sta zaposlena oba starša. Prej so se otroci potepali, danes pa prihajajo domov hkrati s starši, siti in z opravljenim delom.
Da so se krajani Dobrove zavedali, kaj hočejo, je bil dokaz na glasovanju za samoprispevek, ko je bil odstotek »za« tik pod vrhom. Dejstvo je, da je nova šola na Dobrovi enkratna pridobitev za razvoj celotne KS. Ustvarjalnosti Dobrove ni mogoče zavreti; temu je dokaz prav celodnevna šola, korak naprej v sodobnost, ki nehote sprošča vrsto procesov, povezanih med
šolo in krajani Dobrove. Učenci te šole že danes, v sami šoli, postajajo samoupravljavci, si pridobivajo samostojnost, organizirano izrabljajo svoj prosti čas, se usmerjajo za prihodnost v interesnih krožkih, kjer so vključeni vsi učenci. Ni več tistega guljenja klopi kot v stari šoli. Z učitelji so enakopravni, hkrati z njimi pregledujejo svoje naloge. Že v prvem razredu pa so uvedli pouk angleškega jezika, ki ga najmlajši igraje sprejemajo kot samo po sebi umevnega.
Seveda bi vse to bile le napredne ideje brez požrtvovalnega učiteljskega kadra, ki ga ima Dobrova v svojih vrstah. To celodnevno delo z otroki zahteva od učiteljev poleg pedagoškega dela še mnogo lastnosti in ljubezni, ko v prostem času učencem nadomestujejo tudi očeta in mater. To njihovo prizadevanje je izredno naporno in bi ga bilo posebej nagraditi. Ob tem primeru spoznavamo, da so naši učitelji preslabo ocenjeni, da bo treba njihovo delo z otroki pravilno oceniti in popraviti družbeni položaj naših učiteljev.
Seveda ima KS Dobrova še en problem, o katerem prizadeti raje molčijo, a je trdno povezan prav s tem krajem. KS Dobrova nima niti ene delovne organizacije združenega dela na svojem območju. Vsi aktivni delavci Dobrove se vozijo na delo v Ljubljano, največ v Tobačno tovarno, Kolinsko ter Ilirijo. Nastaja vprašanje, kolikšen del dohodka, ki ga ustvarjajo prav ti delavci-vozači, vrnejo te organizacije dela nazaj v KS in za šole za potrebe svojih delavcev.
Oddaja »Mi med seboj« je pokazala problematiko celodnevnega šolanja in vlogo družbeno političnih organizacij v KS Dobrova v čisti luči napredne miselnosti krajanoy. Seveda novi šoli še manjkajo igrišča, ureditev okolice. Mladina občine Vič je dokazala, da je vredna svojih očetov, ki so se borili v Dolomitih; sprejeli so obveznost, da bodo v letošnjih poletnih mesecih s prostovoljnim delom uredili okolico šole ter šolska igrišča.
Ta TV oddaja je tekla spontano in sproščeno, brez dlake na jeziku. Ko je ob koncu tovariš Popit pohvalil celotno zamisel celodnevne šole, prizadevanja učiteljstva ter napredno miselnost Dobrove ter nakazal probleme, s katerimi se bo treba spo-orijeti v celotnem šolstvu Slovenije, so Dobrovčani njegove besede navdušeno pozdravili.
MINKA KRVINA
OS Škofljica je dobila prizidek, katerega je financirala TIS skupaj z občinsko skupščino in to iz namenskih sredstev. Solarji so tako dobili dve novi učilnici in kabinet, poleg tega pa so zgradili še en upravni prostor. Tako so rešili problem troizmenskega pouka, saj so en oddelek otrok vozili v želimlje. Ker pa je število šoloobveznih otrok mnogo večje in so kapacitete te šole nezadostne, bo treba kmalu razmišljati o povsem novi šolski stavbi.
Ob 25. obletnici kulturnoumetniškega društva »France Prešeren« v Trnovem je glasbena šola Vič priredila koncert. Nastopali so učenci višjih razredov in se predstavili zbranemu občinstvu z bogatim glasbenim sporedom.
Na sliki harmonikarski orkester.
Začetek proslav 30-letnice osvoboditve
POLHOV GRADEC — V tukajšnji osnovni šoli so 6. marca nod pokroviteljstvom te vzgojno izobraževalne ustanove, ki nosi ime Dolomitskega odreda, krajevne skupnosti Polhov Gradec in založbe Partizanska knjiga odprli 10-dnevno razstavo slik znanega dolomitskega slikarja F. Dremlja-Aca in knjig s partizansko tematiko, ki jih je izdala omenjena založba.
Slikar Dremelj, ki slovi po motiviki iz Dolomitov, Barja in vojnega časa. se je tokrat predstavil z vrsto del, ki so upravičeno pritegnila pozornost obiskovalcev. Teh pa se je na otvoritveni večer in v naslednjih desetih dnevih, ko ie bila razstava odprta, zvrstilo ob slikah več sto. kar za kraj, kakršen je Polhov Gradec, ni malo. Seveda oa- so si razstavo pod strokovnim vodstvom ogledali tudi šolarji.
Prireditelji razstave so za popestritev otvoritvenega večera, ki sta se sa udeležila tudi narodna heroja Rado Pehaček in Rudolf Hribernik-Svarun, podpredsednik mestne skupščine Stane Vrhovec ter najvidnejši predstavniki družbeno političnega življenja viške in šišenske občine, povabili tudi nekaj drugih umetnikov. Tako se je pisatelj Karel Grabeljšek predstavil z odlomkom iz ene od svojih knjig, ki govore o razvoju narodnoosvobodilne borbe v Dolomitih, operna pevca Zlata Ognjanovič in Stane Koritnik pa sta s pianistko Dano Hubad pridobila simpatije občinstva z odlomki iz znanih oper in s samospevi.
Razstava je sodila v okvir proslav 30-letnice osvoboditve, ki jo bodo prebivalci te krajevne skupnosti tako kot drugod proslavili z vrsto skrbno izbranih in pripravljenih prireditev. Med njimi velja vsekakor omeniti dve dramski deli: Borove Raztrgance in Mire Pucove Svet brez sovraštva, ki ju je za to priložnost naštudiralo domače kulturno-umetniško društvo.
J. O.
Podpredsednik mestne skupščine in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec v pogovoru s slikarjem Dremljem.
!
K*
!
s
s
*
p
*
s
Visoka priznanja
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je ko nec februarja podelila vsakoletna zlata in srebrna odličja Svobod prizadevnim amaterskim kulturnim delavcem. Med dobitniki odličja Svobode s srebrnim listom sta letos tudi Milica France, dolgoletna predsednica KUD France Prešeren iz Trnovega in Miro Peljhan z Dobrove. Tovarišica Francetova je 14 let vodila kulturno ufnetniško društvo France Prešeren v Trnovem; v tem času je trnovsko društvo gojilo različne kulturne zvrsti in doseglo po njenih zaslugah zavidanja vredne uspehe. Med njenim dolgoletnim delovanjem so v društvu ustanovili mladinsko baletno skupino, ki je vsako leto pripravila eno koreografijo, pozneje pa se je razvila v baletno šolo. Kljub visoki starosti je tovarišica Francetova še danes aktivna na kulturnem področju.
Velike zasluge za razvoj DPD Svoboda na Dobrovi ima vsekakor njegov dolgoletni predsednik Miro Peljhan, kije tudi sicer že 13 let predsednik komisije za gledališko dejavnost pri ZKPO občine Vič-Rudnik. Ves čas si je prizadeval v občini za razmah kulturne, posebej še gledališke aktivnosti. Tako nudi vsa zadnja leta gledališkim amaterjem vso potrebno organizacijsko in strokovno pomoč, sodeloval je pri pripravi vseh 12 dosedanjih revij gledaliških skupin Slovenije, v DPD Svoboda na Dobrovi pa se ni uveljavil zgolj kot društveni predsednik, ampak v dobršni meri kot režiser in igralec.
*
s

-F
Ali se precenjujemo? s
V vsaki ljubljanski občini deluje ena glasbena šola. Viško glasbeno šolo s podružnicami v Dobrovi, Velikih Laščah in dislociranim oddelkom v Rožni dolini obiskuje 532 učencev. Prošnjam za ustanovitev podružnic na /g« in v Polhovem Gradcu do sedaj ni bilo mogoče ugoditi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Šola pa je prevzela mentorstvo in pomagala pri ustanovitvi glasbene i šole v Grosupljem. Zaradi opozorila financerjev, da dejavnosti ne smemo širiti, smo že ob lanskem in letošnjeth začetku šolskega leta odklonili več kot 50 učencev, ki sedaj čakajo v vrsti za vpis v glasbeno šolo. Vemo, da sO učence odklanjale tudi druge glasbene šole.
Marsikdo misli, da starši pošiljajo otroke v glasbeno šolo zaradi snobovske in malomeščanske miselnosti, po če imajo otroci veselje in talent ali ne. Res je nekaj takih, vendar pedagogi, ki imamo individualen stik i učenci, hitro ugotovimo, kakšni nagibi so pripeljali učence in njihove starše v glasbeno šolo. Dokazano je, da ie četrt stoletja trdega dela na področju glasbene šole rodilo take sadove, da nihče, ki se vsaj malo razume na vzgojo mladine, ne more postavljati v program kot manj. pomembno in manj potrebno družbeno dejavnost. Iz gla?' benih šol odhajajo mladi ljudje navajeni trdega dela reda, saj so ure in ure delali namesto da bi se zabavali brezciljno zapravljali čas, posedali po lokalih in lebdel} v praznini svojih misli. Samo zaradi tega dejstva, ic eksistenca glasbenih šol že družbeno upravičena. Lahko p} navedem še druga dejstva: med učenci glasbenih šol nf opaziti kriminala; pedagog glasbene šole ima zaradi individualnega stika z učenci mnogo možnosti za v»denje: za oblikovanje otrokove osebnosti. Nešteto imamo p d merov, da smo ravno glasbeni pedagogi otrokovi zaup niki, da mu pomagamo v njegovih stiskah, svetujemo ih pomagamo pri reševanju neštetih problemov. Naštevalo
vzgojnih faktorjev pa glasba plemeniti človeka, v glasbenih šotah se vzgajajo radijski poslušalci, kupci grarnO] jonskih plošč, obiskovalci koncertov in opernih predstav, skratka ljubitelji glasbe, ki ločijo zrnje od plevela. j V ansambelskih, skupinskih igrah se krepi kolektivno zavest, občutek za skupno ustvarjanje in sodelovanj}--V sistemu našega dela pa je tudi pomemben faktor, do otroka že od najnežnejših let dalje kontinuirano navaja) mo na publiko, na zbran in sproščen nastop pred občinstvom. Mislim, da je danes to pomembno, saj rabim0 ljudi, ki znajo in si upajo nastopiti pred javnostjo.
Poleg tega daje glasbena šola osnovo za nadaljni1 študij v strokovnih šotah. Iz glasbene šole Vič-Rudnik izšli, ne le doma, ampak tudi v tujini priznani glasbeniki-violinistka Nevenka Rovan, Marjetica Korošec, pianistk} Marjanca Korošec, pianist Andrej Jarc, vsi trije brati1 tria Lorenz in drugi.	I
Vprašujemo se, kako je mogoče, da so v predlog0 družbenega dogovora črtani za glasbene šole vsi mat} rialni izdatki in osebni dohodki za vodilne delavce, a d m}, nistracijo in tehnične delavce. Vsa ta sredstva naj 0;A dobile glasbene šole z učnim prispevkom, ki naj bi od I. 5. /975 dalje 167,00 din, čeprav 3. člen Zakona o gl<P' benih šolah določa, da višino šolnine določa delovh} skupnost šole. Po družbenem dogovoru bi se tako šotnih0 zvišala od 100 na 417 odstotkov. Če podpišemo tak dri}}’ beni dogovor, pomeni, da se strinjamo s socialno diff. renciacijo. — Družba otrokom staršev z nizkimi osebnih?, dohodki glasbene vzgoje ne omogoča več, kar pa c v nasprotju s 6. poglavjem temeljnih načel Ustave Strinjamo se s tem, da dejavnosti ne širimo (po drid benem dogovoru se ne odpre 22 novih oddelkov pri glaS‘ benih šolah). Pripravljeni smo, da zvišamo učni prispevt* enotno v vseh glasbenih šolah, vendar v realnih mejo}}', čeprav je zbor staršev soglasno in s podpisi glasoval to, da se učni prispevek ne poveča. Omenim naj le šel0’ da imajo sosednje republike glasbeno šolanje brezplačh0 ali s simbolično šolnino in da ie bil 22. in 23. novefltbm
1974 na kongresu jugoslovanskih glasbenih pedagogov
bi bilo glasbeno šolani1
Beogradu sprejet sklep, naj v vseh republikah brezplačno.
Na koncu: v družbenem dogovoru bi morali biti zag0} tovljeni osebni dohodki vseh delavcev v glasbenih šolah,
TANJA ZRIMŠEK
Ob kulturnem prazniku
zelo svečano. V svoji sredi smo imeli prvaka ljubljanske — Ladka Korošca.
Že dan prej smo pripravili in okrasili oder. Vsi nastopaj j io se pridno in marljivo pripravljali na nastop pred h
Prešernovo Zdravljico. Nastopili so tudi piščalkarji in d1’ recitatorji.
n
ži
h
d
bi lahko konkretne primere, pa jih je preveč. Poleg t°K ------	-»-----• «— > - -Md;

8. februar, kulturni praznik, smo v Horjulu letos praznOvv -....................... .............................oPp
M'
smo
stvom.	—,
Program je bil dobro pripravljen. Mladinski pevski zbor y vodstvom prof. Weingerla je zapel nekaj pesmi, med njimi %
D	rst	i	J o 1 Ir »-* 1 5 ri TTh
Najbolj smo bili veseli nastopa prvaka ljubljanske Ladka Korošca. Mladi in stari smo ga pozdravili z aplav^
L-Iivirvcl	1V1ILIV.11 111 OIC111 OllllS £,Ll j IV//. VI1 cl VI 1 l z. «*}/»*•- a]
Zapel nam je Prešernovo pesem »Mornar« in odlomke iz zn^ oper. Veseli smo bili, da se je odzval našemu vabilu. Nagr®
smo ga z dolgim, sreče polnim aplavzom.	.p
Ob koncu kulturne prireditve je rad odgovoril na (jena vprašanja. Iz njegovega pripovedovanja smo izvedeli11 sikaj lepega in zanimivega.	a>
Tako smo proslavili 126. obletnico smrti Franceta Preše* našega največjega pesnika.	JI
Zame je bil to eden naj lepših praznikov, saj smo ga p‘u vili z gostom Ladkom Korošcem.	. .
MOJCA KONČAN, 8’
Pred kratkim je bila otvoritev prenovljenega WZ Rožni dolini.	M
To izboljšavo je financirala Temeljna izobraževc skupnost skupaj z občinsko skupščino.	L
Poročilo o delu skupščine TTKS
Dnevni red druge redne skupščine TTKS Ljubljana Vič-Rud-nik je vseboval družbeni dogovor o razporejanju dohodka, oseb-njn dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Vse navzoče }e. Pozdravil Dušan Dobrovoljce, predsednik skupščine TTKS Ljubljana Vič-Rudnik. V uvodnih besedah je poudaril, da so ■etošnja sredstva za telesno kulturo sicer nekoliko višja v primerjavi z lanskim letom, vendar zaradi podražitev v preteklem ■otu efektno manjša. Osebni dohodek družbenega sektorja v Preteklem letu je znašal 9,022.000 din. Bilanca skupne porabe y Ljubljani pa kaže, da znaša indeks 1975 : 1974 za področje telesne kulture 108,8. Za vse SIS v republiškem merilu pa je P11 sPrejet sklep o korekciji kvantificirane bilance, pri kateri Je nominalna vrednost zmanjšana za 2,5 odstotka. Prisotni dele-Suti so se strinjali z osnovnimi izhodišči programa TTKS občine L?est£yLj’ubljane za leto 1975, kjer je predvsem poudarek na množičnosti, kadrovski politiki in izgradnji objektov. Pri mno-zicnosti bodo posebno pozornost posvetili telesni vzgoji v šoli n univerzi. Prizadevali si bodo vključiti v športno aktivnost naHr6 °r8anizacije in krajevne skupnosti. Pri kadrih bodo aaaljevali z letos začetim programom kadrovske politike. Najpomembnejša naloga pri objektih je, da dosežejo, da se telesno H. mi objekti v Ljubljani upravljajo po enakih principih, kot s nJ5iZa,vse.druge objekte. Delegati se niso popolnoma strinjali 1975 rooHejšim programom telesne kulture v Ljubljani za leto
v Skupščina je sprejela tudi več sklepov, po katerih bi pove-, A1. svoJ° aktivnost ob 30-letnici osvoboditve. Poiskati bo treba k a\ notranje rezerve na področju TTKS — se pravi poiskati okretna sredstva za investicije. Pri programiranju pa bi
njih sejah tU<^ s^*eP ° solidarnosti, ki je bil sprejet na prejš-
Letna skupščina občinske strelske zveze
občini ^asom’ točneje 6. marca 1975, je bila III. skupščina ščineS1Ce streJske zveze. Po otvoritvi in izvolitvi organov skup-kretao° ?*edda poročila, in sicer predsednika, tehničnega se-y ja, blagajnika in nadzornega odbora. predv*>°ro^'*a Predsednika in iz celotne razprave sta izstopala strpi em dva problema. Kot prvi je problem pomanjkanja str ine8a or°žja, strelišč in prostorov. Predvsem kar 'se tiče žit; -83 ?r°žja, je bilo prisotno mnenje, da bi se morali zdru-slavijf1 Pr*zadeti v celotni Sloveniji, če ne tudi v celotni Jugo-
nan^^8* vebk problem, ki tare naše strelce, pa je prostorski, v Roža- I?a].s? na SD Rajko Škapin. V študentskem naselju riščeni t°u so ^ skoraj vsi kletni prostori prazni in neizko-skeva „ *	80 strelci stopili v stik s takratno upravo Šludent-
neizkoHž/e jai’i^' !e SD Rajko Škapin odstopila neobdelan in uprava se6'1 kletn' Prostor za simbolično najemnino. Takratna Družina vi16- ^mopjaJa in seveda povečala najemnino 14-krat. ni prisk^ a3 namela 150 2610 aktivnih članov, bi se razbila, da khje prevzela r.i5?rno^.°bčina s predsednikom ing. Korberjem, Z novim letnm ur7cVanje najemnine. Nekaj let je bil tako mir. stotkov takn a 5,Pa se je ta najemnina povečala za 100 od-bi bil kdorkoli s • aJ uprava zahteva 1400 din mesečno, ne da sprašujemo al-3^63 na to 0P°zorjen. Tako se lahko upravičeno čena do takšn* Je uprava Študentskega naselja sploh upravi-vseskozi	5a“teve> nasproti strelske dvorane pa ima že
Preurediti innu-d^urano, ki bi se s prostovoljnim delom dala sedai sinr-,/1 • 1 s3uzila tako boljšim namenom kot pa služi visoki n^,n.U|emo se- a*‘ niso ti ljudje, ki so odločali o tako neka dolžn^^a 1 ‘“d.3 člani ZK. ki jih v družbi veže nek odnos, Ra si bo nt-;-™ i ° s.0Du<ii. Novo vodstvo občinske strelske zveze ske organizacijeVa ° pnskrbeti nove potrebne prostore za strel-
noveKa.a7N(>vV''aaIK,Zre^u'ya staremu odboru in izvolitev članov za oreds<'HniV^db0r občlnske strelske zveze šteje 15 Predsednika Janezi RefrPa\TSO Ponc>vno izvolili dosedanjega
ANDREJA BERLAN
Kadrovske težave
skeninHa konstituiranja dveh TOZD na gozdarskem in lesar-Čila tnHi ku Biotehniške fakultete, se je 26. februarja 1975 lo-skega oh ^nojnta. organizacija ZSMS bivšega gozdarsko-lesar-vala k vSxka' ; bistvu. Je to le reorganizacija, ki naj bi prispe-d.ročju n .i 1 nktivnosti študentov na družbeno političnem po-kotnisiinif u-S-e ^ nadaljevalo po zastavljenem načrtu v ločenih kjer so za i unnjp solidno osnovo v komisijah predhodne OO, s° obdrž f.e, m Pričeli ob konstituiranju oktobra lani. Skupno Obe osn a 1 ■e komisijo za informatiko, ter foto klub »Silva«, kj ie	organizaciji bo povezovalo tudi športno društvo,
to ie 1 ,ys?ko3etne udeležbe športnih ekip na »šumariadi«, tet iz i tradicionalnem športnem tekmovanju gozdarskih fakul-ie n^ele Jugoslavije, izrednega li,,wOmem'bna tudi
pomena. Ta tesna povezava
liuhuzle?yit>na tudi zato, ker so prihodnje leto organizatorji kadtou 1 študentje. Z ločitvijo pa so še bolj prišle do izraza riejeOVske .težave, za katere pa upajo, da bodo kmalu, najkas-ski Pa.Prdodnje leto rešene. Pri delu jih močno ovira forum-časii <'ln cieia in sklicevanje sestankov na višjih forumih v diija predavanj in obveznih vaj. Zaradi specifičnih pogojev štu-njt J13 oddelku se verjetno ne bodo mogli vključiti v izpopol-bodrfn3e vseb akciejskih programov OK in UK. Vsekakor pa k0nf„VSe sv°je razpoložljive sile vložili v vključevanje v delo zSMsrenCe m3ac33b 311 izobraževanje pri občinski konferenci
'W
Šahovski turnir ljubljanskih enot
•urni ^.^t^rih š- Bičevje se je 22. II. 1975. odvijal šahovski tiiki lipo1 Janških taborniških enot, ki so ga organizirali tabor-rnova're^a *Močvirski tulipani« iz osnovne šole Bičevje. Tekanje je tradicionalno in se tekmuje za prehodni pokal, delr«? ,turn'rju, katerega je organizator dobro pripravil, je so-mpožoT osiem ekip, vendar bi želeli, da bi bilo tekmovanje bolj tbočja n° >n bj se preneslo na vse odseke ljubljanskega po-
1	tekmovanja so bili sledeči:
2.	feysk' °dred - Bežigrad
3.	Kra volja - šiškab
4.	K Krlkl. tulipani - Vič
5.	Ton b?bn ~ Šiška
6- Sivj6«	~ Contur
I {&■ Miklavc-Vinko - Dobrova oukovani krapi — Rudnik
PLAVANJE POZIMI
Čeprav se pomlad šele začenja in je do vročih poletnih dni še daleč, se veliko naših občanov v prostih urah športno re-kreira s plavanjem v pokritih bazenih. Kako so ti objekti pri nas potrebni, nam potrjuje že dejstvo, da so vsi ti bazeni od jutra do večera polno zasedeni. Velika pridobitev je novo zgrajeno kopališče na Ježici in bazen v osnovni šoli v Polhovem Gradcu.
L REKREACIJSKA VADBA V VODI
S pomočjo Plavalnega kluba Ljubljane, je TTKS občine Vič-Rudnik organizirala rekreativno plavanje v pokritem kopališču na Ježici. Zaradi prevelikega števila prijav (preko 2000), je bil organizator primoran pri vsakem od 46 prijavljenih sindikatov delovnih organizacij in odborov krajevne skupnosti upoštevati le 75 odstotkov prijav. Največji problem pri organizaciji je bilo pomanjkanje vadbenih ur. Uprava bazena jim je dala na raz-polago le 25 ur na teden, kar pa je zaradi velikega interesa med občani premalo.
Vadba je pod strokovnim nadzorstvom za ta namen izšolanih vaditeljev. Pogreša se večje sodelovanje rekreatorjev z vaditelji, ki kljub vidnim majicam večkrat ostanejo brez dela. Če si želite izboljšati stil plavanja, se naučiti novega sloga in podobno, se obrnite na mladega vaditelja, ki vam bo z veseljem pomagal. Nekoliko več problemov kot v bazenu jev slačilnicah, kjer se pogosto zgodi, da za novo skupino zmanjka ključev omaric. Krivi so nedisciplinirani plavalci, ki se predolgo zadrže ob bazenu in ne vrnejo pravočasno ključev vratarju. Ta pojav je še posebno pogost takrat, kadar si rekreativci dele bazen z ostalimi kopalci.
Ob dograditvi kopališča v Tivoliju bodo svoje mesto v vodi našli tudi naši občani in bo za športno rekreativno plavanje še več možnosti.
2.	PRVI ZAMAHI PREDŠOLSKIH OTROK
Z vključevanjem predšolske mladine v športno aktivnost so pričeli na Taboru, kjer so otroke pozimi peljali na sneg na Pokljuko. Podobno akcijo je v naši občini sprožila TTKS, ki je organizirala plavalne tečaje za najmlajši naraščaj na kopališču Štern. Vadbo v vodi vodijo plavalni vaditelji, za otroke izven vode pa skrbijo njihove vzgojiteljice. V to akcijo so vključili 250 otrok iz šestih vrtcev v naši občini. Osnovni namen je otroka privaditi na vodo in ga naučiti osnovnih plavalnih elementov. Prvi uspehi se že kažejo, saj najpogumnejši že preplavajo nekaj metrov. Prevoz organizira TTKS tako, da po otroke pride v vrtec kombi in jih odpelje na kopališče. Po končani v vodi preživeti uri, se naraščajniki vrnejo v vrtec. Največ težav pri normalnem delu jim dela ureditev prevoza. Zelo težko pravočasno dobijo dve vozili in so večkrat prisiljeni uporabljati tudi osebna vozila. Položaj se bo kmalu izboljšal, saj namerava TTKS nabaviti svoje vozilo za prevoz otrok. Z akcijo mislijo nadaljevati tudi v bodoče, ker ta oblika pridobivanja športnih navad otrok že kaže dobre rezultate.
3.	PLAVANJE V POLHOVEM GRADCU
Da bi čimbolj izkoristili pokriti bazen v osnovni šoli Polhov Gradec, organizirajo marljivi delavci športno rekreacijskega društva tega kraja plavalni tečaj za odrasle neplavalce in rekreativno plavanje za plavalce. Z delom prično 17. aprila. Tečaj bo trajal 10 dni v večernih urah, in bo za vse člane SRD brezplačen. Ker je zanimanje veliko in ker je število udeležencev omejeno, vam priporočamo, da se čimprej prijavite. Vsa podrobnejša pojasnila boste dobili v prostorih SRD v Polhovem Gradcu, kjer se boste lahko tudi vpisali.	M. Potočnik
V zlati sredini
Zadnje dni februarja je bilo končano letošnje TRIM tekmovanje ljubljanskih delovnih skupnosti v odbojki. Na prvenstvu so sodelovale tudi nekatere ekipe iz naše občine, v sklepnih srečanjih pa je bila najuspešnejša vrsta inštituta Jožef Stefan, ki se je uvrstila v zaključno tekmovanje. V finalu je sicer izgubila s Tehniko 1:3. vendar je kljub temu v končni razvrstitvi zasedla dobro 10. me-jsto. Prvo mesto je osvojila Iskra commerce, ki je gladko premagala vse svoje tekmece in prepričljivo zmagala pred ostalimi ekipami.
Februarja se je začelo tudi tradicionalno vsakoletno sindikalno prvenstvo Ljubljane v šahu. Moštva so po kvaliteti razvrščena v šest lig. v njih pa nastopajo tudi številne ekipe iz naše občine. V I. ligi Vičani nimamo svojega predstavnika, v II. ligi pa z uspehom igrajo slepi šahisti društva Karel Jeraj, ki so po štirih kolih za Iskro, kliničnimi bolnišnicami in IMP za zdaj na četrtem mestu, vendar bodo ob koncu tekmovanja verjetno med najboljšimi, kar so potrdili s svojimi dosedanjimi dobrimi igrami. Medtem, ko tudi v III. ligi Vičani nimamo predstavnikov, se v IV. ligi bori za najvišje mesto druga ekipa društva Karel Jeraj. Sc največ si lahko obetamo od starta naših moštev v V. ligi, kjer je Komunalno podjetje Vič trenutno na drugem mestu za SDK, ki verjetno do konca prvenstva svojim tekmecem ne bo dovolila večjih presenečenj. Najbolj so nas viški komunale! presenetili v 4. kolu, ko so premagali ekipo Villona s 4:&. Drugi so v tej Sigi precej zaostali za vodečimi, zato se bodo le borili za obstanek, saj pomenijo zadnja mesta tudi vrnitev v nižje tekmovanje. O ostalih kolih, ki se bodo zvrstila do konca prvenstva v posameznih ligah, v katerih nastopajo naše ^ ekipe, pa bomo poročali prihodnjič.____________
Pohod na loško čelo in Grmado
Športno rekreativno društvo Polhov Gradec je organiziralo v nedeljo, 9. marca Trim pohod na bližnje Toško čelo in Grmado. Udeležilo se ga je približno 35 odraslih občanov skupno s svojimi otroki. Sodelovali so tudi taborniki Dolomitskega odreda in člani športno rekreativnega društva. Vsak udeleženec je prejel spominsko nalepko, najstarejši in naj mlajši udeleženec pohoda pa je prejel posebno priložnostno priznanje. Ker je pohod ob lepem vremenu trajal več ur, so organizatorji priskrbeli na prijazni domačiji »Pri Gontarju« pod Grmado za vse udeležence topel čaj. Ob koncu izleta so vsi z veseljem napovedali svojo udeležbo na podobnih akcijah v prihodnje.
ROKOMET
Uspeh Mokerca
Na letošnjem odprtem zimskem prvenstvu Slovenije v rokometu sta v skupini B nastopali tudi ekipi Mokerca in Škofljice (poleg Kamnika, Alplesa, Radeč, Zagorja, Šmarja in Usnjarja). Rokometaši Mokerca so z 11 točkami osvojili prvo mesto, Škofljica pa je bila s samo točko manj tretja. Sicer pa so igralci Mokerca v 7 tekmah petkrat zmagali (Usnjar 13 : 9, Zagorje 15 : 8, Šmarje 20 : 9, Škofljica 15 : 8, Radeče 15 : 9), enkrat igrali neodločeno (Alples 7 : 7) in enkrat izgubili (Kamnik 3:6), igralci Škofljice pa petkrat zmagali (Alples 12 : 10, Kamnik 10 : 8, Usnjar 7 : 5, Zagorje 10 : 4, Radeče 15 : 12) in dvakrat izgubili (Mokerc 8 : 15, Šmarje 14 : 15).
Trener in igralec Mokerca Anton PUCIHAR je o uspešnih igrah njegovega moštva ter o bližajočem prvenstvu drugega dela v ljubljanski rokometni coni dejal:
— Mislim, da smo popolnoma zasluženo osvojili prvo mesto v dokaj izenačeni in kvalitetno dobri skupini. Čeprav se nismo posebej pripravljali za zimsko ligo, moramo biti tako z igro kot rezultati zelo zadovoljni. Veseli me, da so se v ekipo uspešno vpeljali mlajši igralci, katerim bo, upam, osvojen pokal za prvo mesto v spodbudo za nadaljnje delo in čim boljše rezultate v spomladanskem delu prvenstva v ljubljanski rokometni coni...
Predvsem dobro ste na zimskem prvenstvu igrali v zadnjih treh tekmah, ko je tudi padla odločitev o najvišjem naslovu?
— Tako je. Izredno pomembna je bila zmaga proti neposrednemu kandidatu za prvo mesto, ekipi Škofljice. To je bila vsekakor naša najboljša tekma. Po izvrstnem prvem polčasu (9 : 2), smo usjješen nastop zaključili z gladko zmago — 15 : 8. Praktično je odločitev o prvaku s tem bila rešena, vendar smo naj višji naslov morali potrditi še z zmago proti Radečam in v zadnji tekmi z Alplesom, ki pa se je končala brez zmagovalca, saj je nam tudi neodločen rezultat zadostoval za osvojitev prvega mesta.
In sedaj vas čaka drugi del prvenstva v ljubljanski ligi. Po jesenskem delu niste bili kdo ve kako uspešni, čeprav ste v prejšnjih dveh sezonah vedno bili pri samem vrhu?
— Res je. V jesenskem delu prvenstva nismo dosegli želje-nih rezultatov, čeprav je bilo pričakovati, da bo forma moštva padla, saj je ekipa povsem pomlajena. S takšnim igralskim kadrom se seveda nismo mogli potegovati za vrh prvenstvene lestvice, kar je bil običaj v prejšnjih sezonah, vendar pa upam, da bomo že v prihodnjem prvenstvu spet med kandidati za osvojitev najvišjega naslova ...
S katerimi igralci boste nastopali v tem delu prvenstva?
— V poštev za sestavo ekipe pridejo tile: vratarja L. Pucihar in Meglič ter igralci v polju: S. Pucihar, A. Pucihar, F. Virant, S. Virant, Jakič, Smole, Uršič, Gabrijelčič, Bolha, Kranjec, Grum, Jakopin.	N. ŠOŠTARIČ
NAMIZNI TENIS
Olimpija vse boljša
Po daljšem premoru se je nadaljevalo državno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvoligaška moška in ženska ekipa Olimpija je v zadnjih štirih (moški) oziroma šestih tekmah (ženske) dosegla nekaj pomembnih zmag, kar nredvsem velja za moško vrsto. Tako so igralci Vecko, brata Rak in Koman zabeležili kar tri zmage zapovrstjo (Bosna 5 : 0, Spartak 5 : 1, Senta 5 : 3), poraženi pa so bili v republiškem derbiju v Mariboru (2 : 5).
— Proti Spartaku in Senti smo igrali zares dobro, pravi trener Olimpije Fric Usenik. Odlično je igral veteran, bivši reprezentant Edo Vecko, ki očitno prihaja v svojo staro formo, nrav tako pa sem zadovoljen z igro ostale trojice, Uroša in Bojana Raka ter Komana.
Serijo uspehov Olimpije pa so prekinili Mariborčani, tradicionalno izredno neugoden nasprotnik Ljubljančanom. Kljub temu, da ie Vecko premagal reprezentanta Savnika, je Olimpija položila orožje ... Olimpija trenutno zavzema peto mesto na prvenstveni lestvici z 10 osvojenimi točkami, 12. in 13. aprila pa gostuje v Zagrebu, kjer se bo pomerila z državnimi in evropskimi prvaki, igralci Vjesnika, nato pa še z mnogo slabšim — moštvom Rudeža, kjer zmaga Olimpije ne bi smela biti vprašanje ...
Ženska vrsta Olimpije je v šestih odigranih tekmah dosegla le polovičen uspeh. Premagali so Obilic iz Novega Kneževca (6 : 1), ter Sento (6 : 2), igrali neodločeno z Vojvodino (5 : 5) in Marathonom iz Zagreba (5 : 5), izgubili pa s Proleterjem iz Čoke (2 : 6) ter zagrebško Mladostio (0 : 6).
— Ekipa le na trenutke zaigra tako kot zna oziroma tako kot je sposobna, je dejal Usenik. To velja predvsem za Evo Jeler in Sonjo Verstovšek. Medtem ko je nekoliko slabša igra reprezentantke Jelerjeve opravičljiva (posledice svetovnega prvenstva), pa Verstovškova igra v povsem nerazumljivo spremenljivi formi. Tako je blestela v igri s Sento in Proleterjem, razočarala pa je z Marathonom in Mladostio v Zagrebu. Pozna se, da nimamo dobre, tretje igralke, saj niti Sonja Langerholc niti mladinka Miša Čadež ne uspevata osvojiti točk tudi proti mnoeokaterim slabšim igralkam ...
Olimpija je po 12. kolu na četrtem mestu (14 točk), prvenstvo pa se bo nadaljevalo 12. aprila, ko v goste prihaja edina ekipa, ki je še brez zmage — kragujevški Radnički. n š.
NOGOMET
Start v SNL
Pričelo se je tekmovanje, spomladanski del prvenstva v Slovenski nogometni ligi. Kot je znano so igralci viškega Mercatorja po prvem delu prvenstva zanesljivo osvojili prvo mesto s kar pet točk prednosti pred drugoplasirano Muro. Torej vsekakor prednost, ki bi morala zadostovati za končni uspeh — najvišji naslov in ponoven vstop med drugoligaše...
Sicer pa poglejmo, kako so potekale priprave za spomladanski del prvenstva.
Pod vodstvom bivšega igralca Mahmuta Kapidiča so nogometaši Mercatorja začeli vaditi že v sredini februarja. Zaradi ugodnih vremenskih razmer so se treningi odvijali na igrišču na Viču, v začetku marca pa so igralci odšli na zaključne priprave na Mali Lošinj. Na morju so ostali deset dni, vendar pa nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj je treninge oviralo deževno vreme, razen tega pa kar tri dni ni bilo elektrike... Kljub temu pa pri Mercatorju upajo, da so dobro pripravljeni, kar bi naj pokazale že uvodne tekme in da do neprijetnega presenečenja ne bo prišlo — torej vsi, tako trener Kapidič kot igralci so prepričani, da je prvo mesto že oddano...
Sicer pa bo vse znano 22. junija, ko je na sporedu zadnje kolo v Slovenski nogometni ligi.
V poštev za prvo ekipo prihajajo naslednji igralci: Bregar, šetina, Jakopič, žužek, Markovič, Stojilkovski, Ibrašimovič, Haclar, Bajec, Krasnik, J. Zupančič, R. Zavrl, Klemenc, Goleč, Turčik, J. Zavrl,, Com, D. Zupančič, Jančigaj ter mladinci Ada-movič, Likovič, in Kolenko. V prvih petih kolih bodo Vičani igrali takole: Mercator — Slovan, Železničar — Mercator, Mercator — Vozila, Kladivar — Mercator, Mercator — Ljubljana.
N. š.

BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJO OBČANI # BESEDO IMAJO OBČANI • BESEDO IMAJ>
»Črna maša« v Iški vasi?
V marčni številki ste objavili ugovor občanov Iške vasi proti lokaciji kamnoloma, ki ga namerava odpreti Komunalno podjetje Vič-Rudnik njihovi vasi tik za hrbtom. Trdijo, da je podjetje z izbiro lokacije prezrlo vse okolnosti, ki so za njih življenjskega pomena in mislijo le na lastne koristi. Naša družba pa je dolžna skrbeti za nemoten razvoj vasi že zaradi njene revolucionarne preteklosti. Ogrožene bodo hiše in gospodarska poslopja, življenje občanov v hišah in delno na poljih, tovornjaki bi uničili dotrajano cestišče, v nevarnosti je talna voda, ki oskrbuje vse ižanske vasi, ogrozili bi turistični razvpj, v nevarnosti pa so tudi (izredni) kulturni spomeniki.
Te trditve so me spodbudile k razmišljanju, šla sem po njihovi sledi in ni mi žal. Lahko potrdim, da imajo več kot prav. Bežno bom podprla nekatere trditve, predvsem pa zadnjo, ki je vredna širše skrbi, pozornosti in podpore vše slovenske javnosti.
1.	Vzdolž nadvse skromne,
le rahlo z asfaltom prelite ceste od Iga v Iški Vintgar, ki se vijuga podobno kot nagajiva rečica Išca, so v gručah raztresena strnjena vaška naselja, med njimi tudi zdaj z nameravanim kamnolomom ogrožena Iška vas, domala vsa nova, s trudom obnovljena po popolnem požigu med okupacijo. Vsi vemo, in zato ne bi ponavljali, kaj je nudilo to prebivalstvo osvobodilnim borcem, da so lahko živeli v gozdovih nad njimi. Vendar se zdi, da po pičlih desetletjih na to pozabljamo, čeprav ohranjeno, od krogel gosto preluknjano zidovje dveh vaških cerkva nemo priča v sedanjost, kako je tam pokalo dan na dan, kako nevarno je bilo življenje na barjanskem robu. Pa naj bi spet pokalo in dušilo voljo prebivalcev, ker je cestni modernizaciji bližnjega glavnega mesta potreben asfalt? Kratkovidno, trenutni nuji po najcenejši eksplotaciji naj ustrežemo in zamolčimo, ne to, kar je bilo, ampak kar je in bo: prav temu mestu so potrebna tista polja, gozdovi, vode in vdano prebivalstvo, ki je že in bo spet priskočilo na pomoč:	v narodnoobrambne
namene. Saj smo to že dvakrat celo vadili, samo malo dalje!
2.	Iški Vintgar, na katerega mislijo z omenjenim turističnim razvojem kraja, nikakor ni toliko pomemben zaradi tistih nekaj Ljubljančanov z njihovimi počitniškimi hišicami. Važno je, da bi kamnolom s svojim prometom (po slabi, ozki cesti 7 kamionov na uro) zares dobesedno presekal dostop v enega Ljubljani najbližjih in najlepših za-tišij nepopačene narave, na
katerega so morda Ljubljančani trenutno pozabili in se usmerili drugam. Kljub slabi cesti, ne preveč vabljivi za avtomobilizem, vendar sprejemljivi za biciklizem, ki se zaradi zdravja iln varovanja okolja spet obnavlja, pa zaradi dobrih avtobusnih zvez vse tja do vstopa v sam Vintgar je kot izletniško območje neprecenljiv in celo premalo izkoriščen za bližnje mesto, v katerem se prebivalstvo duši v čezmerno onesnaženem zraku. Zato naj bi kamnolom, namenjen razvoju ljubljanskega cestnega omrežja, ne odrezal lahkomiselno tega zdravega iškega okolja tudi mestnemu prebivalstvu.
3.	Možnost uničenja kul-turno-zgodovinskih spomenikov? Seveda, tudi ta trditev ni bosa. Ne gre pa za možnost, ampak za gotovost! Zakaj?
Ne gre le za našo bližnjo osvobodilno zgodovino in njena tvarna pričevanja, ampak še za zgodovino daleč, daleč nazaj. Morda nas bo v tem trenutku tepla prav naša nepoučenost. Zares je škoda, da so tam skrbno hranjeni spomeniki davne, a premalo raziskane preteklosti, znani le bolj strokovnjakom in zapisani le v laiku težko dostopnih strokovnih publikacijah. Današnji potrebi prilagojenega vodnika, kakršnih je zdaj že blizu 50 priročnih zvezkov Zbirke vodnikov Kulturnih in naravnih spomenikov Slovenije, žal ni, čeprav bi lahko zajel na tem majhnem prastoru obe snovi. Pisci morda odlagajo v upanju, da se bodo pretrgane raziskave le nadaljevale? Barjanska tla ob robu hribov in gozdov niti malo niso raziskana. Le vsake toliko se iz zemlje ali predelovane hiše izlušči kak • poškodovan rimski nagrobnik. Za tistih izmed več kot sto zavarovanih le za tri vedo, kje so ležali, kje so bili porabljeni kot gradbeni material. Ker so z verjetne, doslej neugotovljene nekropole vendarle zbujali spoštovanje, so jih nekaj vgradili v zidovja vaških cerkva, ljubljanski arhivar in zgodovinar J. Dolničar jih je dal ob zidavi ljubljanske stolnice in semenišča nekaj vzidati tjakaj, nekaj jih je sprejel tudi ljubljanski deželni muzej. Ko pa so začeli objavljati nagrobniške napise, so vznemirili tudi domače in tuje jezikoslovce, zlasti v 2. pol. prejšnjega stoletja. Med njimi je bil sloviti nemški znanstvenik Theodor Mommsen (1817 do 1903, univ. profesor, lingvist, epigrafik in zgodovinar, prvi nemški Nobelov nagrajenec iz 1. 1902 za literaturo), čigar ime je zlasti povezano z veliko zbirko »Corpus Inscrip-tionum Latinarum«, v kateri je objavil na ižanskih nagrobnikih zapisana imena, potem ko se je ob pozornost zbujajočih objavah okrog 1. 1870 (v času, ko je bil član pruskega deželnega zbora), kljub neudobnosti popotovanj v tistih časih, osebno potrudil iz dalj-
nega Berlina na Ig pril Ljubljani, ker ni hotel tvegati morebitne netočnosti objavljenih prepisov z iških kamnov. Tako so napisi z iških kamnov prišli v evropski znanstveni svet. Radovednost strokovnjakov zanje tudi po tej vojni ni uplahnila, pogosto so se oglašali domači in tuji. Dr. Jaroslav Šašel z arheološkega oddelka SAZU ve le za številne tiste, ki so potrkali pri njem. Po desetletnem opazovanju je žal spoznal, da tistih 100 nagrobnikov, ki so jih kdo ve kje in kdaj izkopali in porabili za zidake, naglo propada. Zato je leta 1958 družbica arheologa, umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, arhitekta in potrpežljivega zidarja pa lastnikov, ki so dovolili kopati nagrobnike iz svojih hiš, rešila nadaljnjega propadanja izdatno število nagrobnikov in zanje uredila lapidarij v umetnostno-zgodovinsko zanimivi srednjeveški cerkvici sv. Mihaela (ki jim je odkrila svojo že romansko zasnovo in srednjeveške freske), tihem hramu na robu Iške vasi pod bregom majhnega kamnoloma. Med zadnjo vojno, ko se je še zdela vaška cerkev neugledna, porabna pa za razgledni stolp in obrambno zidovje, je pokalo tudi vanjo. Sledovi so gosti.
Na začetku vast, ob šoli z letnico 1898, pa je še, enako na škodljivem dosegu nameravanih del v kamnolomu. Križeva cerkev, 1. 1958 izbrana in uvrščena za spomenik NOV (iz romanske dobe, v baročni predelavi, ter s srednjeveško, zdaj močno izprano fresko na zunanjem zidu), ne samo obstreljena kot Mihaelova, ampak tudi s prebitim cerkvenim obzidjem, koder je vodil rov v šolo — sovražnikovo postojanko v zadnji vojni. Kot Mihael je tudi Križ pod ključem (zanj so se pobrigali le tisti, ki so iz nje neznano kam raznesli zbrano muzejsko gradivo), brani pa pravzaprav le to, da ne bi gmota stolpa in velikega zvona pokopala pod seboj neprevidnega obiskovalca.
Ne ve za nevarnost spomeniško varstvo in varstvo okolja, ki bi morala biti prva vprašana, razen seveda lastnikov? Če bo zares zaropotalo v kamnolomu, temu kulturnemu in vojnemu spomeniku za hrbtom, bo to obema pospešilo konec. Zvonova bosta odklenkala, črno mašo pa bodo brali drugje. To uničenje načrtujemo v l. 1975 — letu varstva spomenikov?!
NINA KORENE
Pismo iz Murgel
Objavljamo odgovor Murg-lanov na odprto pismo tov. dr. Andreje Suhadolc-Pipp, ki smo ga priobčili v februarski številki našega glasila na osmi strani. Uredništvo.
Spoštovana tovarišica, radi vam verjamemo, da živite, kakor mnogi drugi v tesnem stanovanju, v dimu in hrupu, in si želite čimprej v Murgle. Ni nam pa jasno, čemu ste v Naši komuni objavili pravzaprav opravljanje »o hudobnih Murglanih«.
Po vaših informacijah »skupina ljudi«, ki stanuje »v glavnem« v Murglah, »onemogoča celotni urbanistično urejeni zazidalni načrt« te soseske. Ta skupina preprečuje, po vaši sodbi, da bi vi in drugi končno »prišli do svoje življenjske površine«. Sprašujete se, kako je mogoče, da se postavlja naenkrat kot problem kurjava, ko »je bilo odobreno, da se napaja ves vzhodni del naselja s plinskim oljem«. Nekateri prebivalci v Murglah menda nasprotujejo, da bi po javnih cestah v času gradnje vozili kamioni in smo »hkrati v skrbeh za zelenice« itd. Pripoved o zlih Murglanih končujete z naslednjim stavkom: »Morda bi nekateri prebivalci Murgel le lahko dali prednost ljudem pred zelenicami in dovoznimi potmi in končno tudi potrpeli še nekaj časa, da bi se uredila primerna kurjava in ne bi še naprej vztrajno zavirali gradnje tega naselja, na katerega čaka stotine občanov in pri tem izgublja težke milijone.« Mimo teh težkih in neresničnih obtožb Murglani ne moremo molče.
Zelena luč za nadaljnjo gradnjo Murgel!
Kako je z nadaljnjo gradnjo Murgel, si lahko preberete na 5. str. iste številke Naše komune, ki je objavila vašo obtožbo Murglanov, v članku: Kje lahko gradimo v naši občini. Ing. Alenka Jeršek, vodja službe za urbanizem pri viški občinski skupščini, je namreč v tem članku izjavila tudi naslednje: »Sedaj bomo pozidali najprej Murgle« Nosilec gradnje je tudi v sedanji nadaljevalni fazi IMOS. Za Murgle je sedaj zelena luč... Ta izjava sloni na sklepu treh zborov delegatov občinske skupščine, ki so na seji 12. in 13. decembra lani sprejeli po lastni presoji zazidalni načrt Murgle I in II. Po »krivdi skupine ljudi« iz Murgel se je potrditev načrta zavlekla le za dober mesec. To je za čas, ki je bil od prejšnje do omenjene seje občinske skupščine na voljo, da se ugotovi upravičenost in zakonitost amandmajev Murglanov k zazidalnemu načrtu. Ti amandmaji so bili na seji občinske skupščine 12. in 13. dec. lani tudi vsi sprejeti, razen enega, ki je še v postopku. Zakaj je bil šele na tej seji sprejet zazidalni načrt Murgle I, kjer stanujemo že več let, tu ne bi razlagali. Gradnja Murgel II se zaradi Murglanov ni zakasnila niti za en sam dan. Podobno nepoučenost kakor vi je pokazalo tudi uredništvo Naše komune (naj nam te pri-
Prometna zmeda na Dolenjki )
Na Dolenjski cesti v Ljubljani že dalj časa traja zmeda, v zadnjih mesecih pa je ta zmeda že skoraj popolna. Dolenj&a cesta je bila prej široka cesta, lahko bi bila štiripasovna, vendar črt ni bilo zarisanih. Kvaliteta cestišča je bila različna in je cesta dajala videz štiripasovnice. Nekateri so menili, da je štiripasovna in so vozili tudi tako, drugi spet ne. Ob gostem prometu npr. ob nedeljah se ni nihče razburjal nad štirimi vrstami vozil, ob normalnih dneh pa je bilo to skoraj onemogočeno, ker so na notranjem neuradnem pasu parkirali tovornjaki ali pa so razkladali kdo ve kaj.
Pred mesed pa so Dolenjsko cesto v skladu z načrti prenovili. Tega je bila že zelo potrebna, saj je bilo cestišče že povsem uničeno. Ob tem so jo še razširili, saj načrtujejo, da bo štiripasovna in da ne bo več ozko grlo, brž ko bo zgrajen nov Karlovški most.-Za štiripasovnico pa je treba urediti križišča in vzporedno z Dolenjsko cesto še drugo cesto, po kateri bodo lahko prebivala pripeljali do križišč, saj zavijanje preko štiripasovnice ni mogoče.
Ko so obnovili cestišče in ga razširili so začeli uresničevati te načrte, vendar ne v celoti. Vzporedno pot bi morala urediti občina, ker je občinska cesta, vendar se za to z občino ni nihče dogovoril, pa tudi denarja verjetno ne bi bilo. Zato so uredili Dolenjsko cesto, postavili semaforje in nato, da ne ta bilo več zmede zaradi širine ceste, ki je postala potem še širša, so zarisali že cestišče in oznake kot bo v bodočnosti Dolenjska cesta je postala štiripasovnica in tu so se začele nove težave.
Pločniki na eni strani ceste so skoraj povsem izginili zaradi širše ceste, na drugi strani so se zožili.
Avtobusna postajališča izven cestišča so izginila in ostali so štirje pasovi. Parkiranje na noUanjem pasu je seveda strogo prepovedano, vendar prebivala tega ne upoštevajo. To pa bodo morali slej ali prej, saj parkirani avtomobili sredi cestišča pomenijo resno nevarnost. Največ parkirajo tovornjaki, ki jih miličniki tudi preganjajo in to je povsem pravilno. Parkiranje je še ostanek prejšnje prakse, ki pa lahko botruje večjim smrtnim žrtvam. Red bi bilo treba narediti tudi pri tovornjakih, ki razkladajo za trgovine. Ker drugje ne morejo razkladati je razumljivo, da ostane malce tovornjaka na cestišču, saj ne gre v celoti na pločnik, povsem nerazumljivo pa je, da stoji tovornjak ne le na notranjem, temveč skoraj še na zunanjem pasu. To pa je nesprejemljivo in bi bilo treba preganjati zelo ostro.
Ko je postala Dolenjka štiripasovnica, so izginile avtobusne postaje, pomaknjene izven vozišča. Redna linija avtobusa sedaj ustavlja na notranjem pasu, čeprav je tam strogo prepovedano ustavljanje, toda kje naj ustavlja? Miličnik ima vso pravico voznika kaznovati, vendar je
sreča, da imajo viški miličniki posluh za težave prebivalcev in da delajo življenjsko, saj bi sicer ostali prebivalci tega predela brez avtobusne linije.
Poglavje zase so postali sedaj kolesarji Ne le da zavijajo na levo preko celotnega cestišča, temveč pravzaprav nimajo kje voziti. Kolesarske steze ni. Tu so tudi še traktoristi, ki glede na hitrost po štiripasovnici sploh ne bi smeli voziti, pa nimajo kje drugje. Ob Karlovškem mostu so težave še kar prečkajo kmetje z vozovi Dolenjsko cesto, ko pridejo z Ižanske in nadaljujejo po Hradeckega cesti. Potem so tu še zapornice za železnico in ozko grlo Karlovški most. Ce upoštevamo, da je to glavna vpadnica Evrope za Balkan in Slovenije za Jugoslavijo, nam postane jasno, kakšna zmeda vlada sedaj na tej cesti.
Tu pa so še pešci. Prebivalci so jezni, da je kaj, saj jih nihče ni vprašal, če se strinjajo s štiripasovnico ali ne. Ker skoraj ni pločnikov, veliko pešcev sedaj hodi po notranjem cestišču. Precej pa je seveda tudi brezbrižnosti in malomarnosti pešcev. Oboje pa lahko doprinese k hudim nesrečam.
Posebno poglavje je zavijanje z Dolenjske ceste in nanjo. Na levo ni povsod dovoljeno, zato je treba obračati v križišču štiripasovnih cest, kar je prava ,4dila“. Nevarnost je jasna!
Se težji pa je vstop na Dolenjsko cesto. Zaviti nanjo se da le na nekaterih predelih, kjer to črta dovoljuje, ponekod pa sploh ne. Tako so prebivalci nekaterih blokov prisiljeni
voziti nekaj kilometrov, da sploh lahko po predpisih zavijejo na Dolenjko. Voziti morajo izven Ljubljane po vzporednih cestah. Vendar ti so še pravi srečneži proti tistim, ki vzporedne ceste sploh nimajo, iz ulice pa na levo ne smejo, ker je polna črta.
Prav kritično je tudi z železniško postajo Rakovnik. Tovornjak, ki pripelje kontejner na to postajo, nazaj ne more, obrniti ne more, naprej pa ne sme, ker cesta ni dovolj utrjena. Kaj sedaj?
Takšnih situacij je še cela vrsta. Prebivalci se jezijo, v najtežjem položaju pa so miličniki. Označbe so jasne, jasno pa je tudi, da so neživ-Ijenjskc in včasih neizpolnljive.
Komandir postaje milice Vič-Rudnik Anton Sovdat pravi: „Pro-metni režim na Dolenjski cesti je sedaj res neurejen. Mi imamo velike težave zaradi tega. Znaki so in torej zahtevajo ukrepe, vidimo pa tudi, da so neživljenjski in včasih prav nemogoči. To stanje bi morali urediti, saj je sedanji prometni režim resnično zelo čuden in včasih že nesprejemljiv.
Primerček: Dolenjska cesta je štiripasovnica do Orlove, če prihajamo iz Dolenjske proti Ljubljani Tam pa se naenkrat brez vsakih označb črte nehajo. Kaj je naprej? Konec štiripasovnice ni zarisan, ni pa tudi naprej zarisana štiripasovnica. Kaj je tam? Cesta je dovolj široka za štiri, črt pa ni. Kaj je tam prav in kaj ne, ne vemo. Označbe pa bi morali na vsak način urediti, da bi vedeti, pri čem smo.
MILOVAN DIMITRIC
pombe ne zameri), saj bi sicer spravilo pismo kot brezpredmetno v predal in vas v sporočilu uredništva opomnilo na izjavo ing. Alenke Jeršek.
Kako jo s kurjavo v Murglah?
Hiše približno polovice zazidalnega dela Murgel ogreva skupna kurilnica * na mazut. Nimajo pa te hiše dimnikov! Drugi del Murgel ima dimnike in se ogreva z donedavna modno »individualno kurjavo« na kurilno olje; seveda ta del ni' priključen na kurilnico, čeprav je bilo to predvideno. Zato imamo oboji dražjo kurjavo, kot bi bilo potrebno. Zaradi občutne podražitve kurilnega olja plačujemo lastniki »individualne kurjave« približno dvakrat toliko kot uporabniki kurilnice. Uporabniki kurilnice smo ves čas nasprotovali »individualno« vpeljani »individualni« kurjavi tik poleg neizkoriščene, za vse Murgle I zgrajene kurilnice. Iz dveh razlogov: 1.) ker menimo, naj se v socializmu gospodari varčno; 2.) ker »individualna kurjava« na plinsko olje po nepotrebnem kvari zrak. Izvršni svet Skupščine SRS meni enako, saj je sprejel resolucijo o varstvu zraka, po kateri se ravnajo občinske skupščine; zato v novih naseljih ne grade več individualne kurjave.
Republiški sekretariat za urbanizem je z odločbo štev. 350/a-312/71, Ljubljana 31. I. 1973, dal prav pritožbi Murglanov prve faze, dal nam je torej vso moralno podporo za odpravo »individualne kurjave«.
Za čistejši zrak!
Za čist zrak smo verjetno vsi! O tem priča tudi članek »Za bolj čist zrak« v cit. štev. Naše komune. Tu si lahko preberete, da bo republiška skupščina sprejela zakon o varstvu zraka zoper onesnaženje: ne le v zvezi s kurjavo novih gradenj, mapak tudi zato, da se postopno odpravijo obstoječi vzroki za kvarjenje zraka. To je tudi »individualna kurjava« v Murglah. Ne gre nam torej za oviranje stanovanjske gradnje, ampak za cenejšo, smotrnejšo in gospodarnejšo gradnjo ter za zdravo okolje. In končno smo Murglani seveda za povečanje Murgel, ker bomo tako verjetneje dobilii v našo sosesko to, kar sodi k vsakdanjim potrebam stanovalcev, skratka »Dom usluga.
Kot smo brali, so dela za napeljavo plina v Murgle že razpisana. Kako bodo poteka-
la in kolikšna bo cena plinsk kurjave, ne vemo. K obstojMj či kurilnici pa bi se lahko P ključil že naseljeni del Mu’ gel, ki zdaj drago plačuje to ritno olje oziroma zapira radiatorjev. Po strokovni oCj| ni bi se k naši kurilnici, sefl| da z ustrezno razširitvijo, la* ko pridružil tudi del bodoč stanovalcev Murgel.
Še o prometu v Murglah
Verjetno vam je, tova ca doktor, znano, da so W zvoziti na tisoče kamion^ zemlje, ugaska idr. na grad šče Murgle II, sicer bi se letfj ne dalo graditi. Vedeli snwj vemo, da je to potrebno. To< vozniki so v diru skozi naselje često natrosili „ zemljo, kolikor so je nalogi preveč. Če so morali plačeva- j po obstoječih predpisih stff| ške za čiščenje, to ni oviri priprav za gradnjo. Po ph piših je namreč treba organi zirati gradnjo tako, da se vlači v obstoječa naselja ^ snaga in se uredi po možnosj jx>seben dovoz na gradbitoj Tudi to je v primeru Muri II možno in predvideno. ^ dreti bo treba »jx> urbanista no urejenem zazidalnem nOT tu« eno hišo, jo lastniku na<to mestiti. in tam v ura H iti kOŠW
mestiti. in tam zgraditi košff predvidene bodoče ulice.
O javnem poštenju
Vse kar trdite in narnil jete o nas, je neutemeljeno ni res. Kdo in čemu vas tako informiral, ne vemo; da storil vam je slabo usluf^, Mi hočemo le zdravo in 1" naselje, nikomur v škodo, J demokratično urejanje s vol' in občinskih zadev. Ne bi va\
radi po pravni poti dokazen
Iv, da ste grešili zoper dojtf odnose med ljudmi. Razuril mo vašo stanovanjsko s tis11'' bili smo v podobnih, toda to vam ni bilo treba pisati resnic o bodočih sosedih. čakujemo, da se boste istem mestu, kjer ste nas neutemeljeno oblatili, dos"1 no opravičili).
O podjetju IMOS
Vam in drugim bouv-j Murglanom želimo ob tej Ki ložnosti, da bi imeli manj ST žav z IMOS, kakor smo >3 imeli mi, kil še zdaj po osi* letih nimamo nobene do mentacije o svojih hišah tudi ujx>rabnega dovolj6 ne!!
Ljubljana, 1. marca 1975. ;■ ULIČNI SVET NAŠEL1’
murg^
Članom ZRVS
Tudi v letošnjem letu 1975 se bo izvajal OTP z reševa' njem taktične naloge iz teme PDO, fotografija s pob0' dom, streljanjem ter vojaško teorijo. OTP se bo izvaj®1 predvidoma v času od 1.—15. 6. 1975.
V tej zvezi posredujemo gradivo iz vojaške teorije in to' OBVEZNO GRADIVO ZA IZPITE — 1975:
1.	O nalogah ZKJ v ljudski obrambi, varnosti in družbe' ni samozaščiti (NO 6—7/74, str. 3—4).
2.	Franc Šetinc: Popolna predanost revoluciji (NO Sfl*’ str. 3—4).
3.	Franc Šetinc: Niso nam potrebne prisege, na vrsti 3e akcija (NO 6—7/74, str. 5—6),
4.	Franc Šetinc: Tehnološka in družbena stran sam6' upravljanja (NO 12/74, str. 3—4).
5.	Marko Mrak: Novi zakon o vojaški obveznosti (NG 6—7/74, str. 36—37).
6.	Stane Kotnik: Zakon o oboroženih silah (NO 8— str. 24—25).
7.	Stane Kotnik: Zakon o oboroženih silah (NO 10/1^ str. 42—43).
8.	Stane Kotnik: Krajevne skupnosti v SLO in družben’ samozaščiti (NO 2/75).
9.	Razvoj bojnih sredstev v pehotnih enotah (NO 3/?^
str. 26—29).	J
10.	Artilerija, rakete in R)KB orožje (No 4/74, str. 30—32)'
11.	Sodobna sredstva za zvezo (NO 5/74, str. 28—30).
12.	Naše sile v sovražnikovem zaledju (NO 8—9/74, stP 45—47).
13.	Delovanje v začetnem obdobju in kasneje (NO lO/T’’ str. 40—41).
14.	Napadi v sovražnikovem zaledju (NO 11/74, str. 34—35)-
15.	Obramba — taka in drugačna (NO 12/74, str. 36—3?)’
16.	Odpor v mestih in na podeželju (NO 1/75, str. 36—37)-
17.	Delovanje v neposrednem in globljem zaledju front6 (NO 2/75).
18.	Mijo Vlašič:Pešakova ljubljenka (No 10/74, str. 50—5lJ-
19.	Mala artilerija z veliko močjo (NO 11/74, str. 58—59)-
20.	Naš minomet M-52 — med najboljšimi na svetu (MG 2/75).
21.	Vlado Ribarič: Razvoj in oborožitev tankov (NO 2/75)’
22.	Vlado Ribarič: Italija in NATO (NO 4/74, str. 18—2#>’
23.	Tone Zorn: Denacifikacija po avstrijsko (NO 1/75, stri-5—6).
S področij fotografije in taktike pa bodo organiziran’ seminarji po krajevnih organizacijah ZRVS v času april"^ maj.
OBČINSKI ODBOR ZRVS