/Primorski Št. 83 (15.527) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edirVtiskani partizanski DNEVNIK v za- r m, Montecchi6-Tel, 040/77%600____________ 'gorica - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 LIR PETEK, 12. APRILA 1996 Molk tokrat ni nevtralen Vojmir Tavčar Po koncu treh predhodnih razprav v Brescii je bivši sodnik Antonio Di Pietro sklenil, da si privošči nekaj dni oddiha v družinskem krogu. Izognil se je novinarjem in si prizadeval, da bi ga nihče ne vpletel v volilno kampanjo. Proti napovedim in pričakovanjem je namreč povedal, pravzaprav zapisal v rubriko, ki jo ima v nekem milanskem tedniku, da je njegov glas tajen in da se med volilno kampanjo noCe javno opredeliti za nikogar. Proti svoji volji pa je bil bivši sodnik, ki je še vedno najbolj popularen Italijan, povlečen v volilno kampanjo dobesedno za lase. Tednik »Tempi« je namreč objavil izvleček iz njegovega priročnika o državljanski vzgoji, ki bo v prodaji Cez nekaj dni. Po odlomkih, ki jih je objavil tednik, Di Pietro kritično ocenjuje ne dovolj previdno uporabo skesancev in kritizira tudi dejstvo, da so bili nekateri politiki odstranjeni s političnega odra, ko je pronic-nila v javnost novica, da so dobili jamstveno obvestilo. Tak izvleček je bil odlična priložnost za Kartel svoboščin in njegovo ofenzivo proti sodstvu. Skoraj ga ni bilo predstavnika Kartela, ki bi včeraj ne hvalil Di Pietra in podčrtal, kako je »iz Savla postal Pavel«. Se najbolj navdušen je bil Pierferdi-nando Casini, ki je Di Pietra kar postavljal na mesto pravosodnega ministra. Komaj se je razširila novica o domnevnih Di Pietrovih stališčih, je založnik, ki je poudaril, da govori tudi v avtorjevem -torej Di Pietrovem imenu objavil sporočilo, v katerem je dejal, da so bili objavljeni stavki iztrgani iz celote in zato sploh ne odražajo Di Pietrove mi-sb. Toda precizacija ni veliko zalegla. Ko je bivši sodnik sklenil, da se v sedanji volilni kampanji ne opredeli za nikogar, je očitno menil, da bi mu katera koli opredelitev škodila, če bo v prihodnje tudi sam stopil v politično areno. Kako pa bo ravnal sedaj, ko so ga drugi privlekli v volilno kampanjo dobesedno za lase? Bo še molčal, tudi ko je postalo že očitno, da založnikova precizacija 'ni zalegla? Molk v tem primeru ne bi bil nevtralna izbira, ampak podpora tistim, ki so di Pietra še do včeraj napadali, danes pa ga skušajo zlorabiti. I V požaru dusseldorfskega letališkega terminala 21 mrtvili in 60 ranjenih DUSSELDORF - V katastrofalnem požaru terminala mednarodnega letališča v Diisseldorfu je po zadnjih podatkih gasilcev življenje izgubilo 21 oseb, ranjenih pa je veC kot 60 oseb. Med mrtvimi naj bi bilo veC žensk, neki otrok in policist. Kar devet oseb je življenje izgubilo v dvigalih. Vzroke požara niso ugotovili, izbruhnil je nekaj minut po 16. uri, ko je neki potnik sprožil alarm, ker je videl, kako se izkri iz prezračevalnih rešetk v neki cvetlicami. Prav prezračevalni sistem pa naj bi povzročil, da je gosti dim nasicil celotno poslopje. Ob 16.25 so letališče zaprli za vse promet in s težavo umaknili 25 letal iz neposredne bližine letališkega terminala. Reševalci so pri letališču dvignili šotore za nudenje prve pomoči ranjencem, ki jih je v glavnem zastrupil dim, alarmirali so tudi vse bolnišnice na širšem diisseldorfskem območju in za ves promet zaprli ceste k letališču. Kot vedno ob podobnih nesrečah v Nemčiji pa so vesti skrajno pomanjkljive in protislovne. ■ Zagotoviti gre I varnost pri delu TRST - Tržaški sindikati CGIL, CISL in UIL so se vnovič zavzeli za takojšnje izvajanje državnega zakonskega odloka 626 o varnosti pri delu, saj bi še nadaljnje odlašanje po njihovem mnenju omogočilo delodajalcem nove pritiske na vlado, naj te predpise Čimbolj ublaži. Včeraj so se namreč zbrali v Rimu na svoji prvi skupščini predstavniki delovnih moči v komisijah za varnost. Na 5. strani LJUBLJANA / PARLAMENT SPREJEL SKLEPE O ODNOSIH Z EU Slovenski poslanci so podprli tudi španski kompromisni predlog - Predsedstvo Evropske unije, ki trenutno pripada Italiji, izrazilo zadovoljstvo ob sklepu slovenskega parlamenta LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so včeraj s 44 glasovi za in 2 proti sprejeli stališča in sklepe o odnosih Slovenije z Evropsko unijo in zvezo NATO, vključno z dopolnilom vlade, po katerem je eden od bistvenih pogojev za enakopravno, članstvo v EU tudi prosti trg nepremičnin. Državni zbor je tudi sprejel vladno dopolnilo, da DZ pooblašča vlado, da podpiše tako imenovani sporazum o pridruženem članstvu Slovenije na podlagi stališč EU na madridskem sestanku Sveta EU in resolucij Evropskega parlamenta. Poslancem je uvodoma spregovoril predsednik vlade Janez Drnovšek Predsedstvo EU, ki pripada trenutno Italiji, je izrazilo zadovoljstvo ob tem razpletu ter poudarilo, da to približuje Slovenijo Evropi, s katero ima tesne kulturne, družbene in gospodarske odnose. Na 14. strani H PERUGIA / PRED POROTNIM SODIŠČEM - Proces proti Andreottiju Obtožen je, da je naročil umor novinarja Pecorellija PERUGIA - Pred porotnim sodiščem v Perugii se je včeraj začel proces proti bivšemu večkratnemu premieru Giuliu Andreottiju, ki je obtožen, da je naročil umor novinarja Mina Pecorellija. Novinarja naj bi se hotel znebiti, ker naj bi bil predobro obveščen o škandalih, v katere je bila vpletena Andreottijeva struja. Proces zaradi umora Mina Pecorellija je pritegnil veliko pozornost medije prav zaradi dejstva, da je na zatožni klopi Andreotti. Pozornost pa je bila vsekakor neprimerno manjša od tiste, ki so jo mediji pred tremi meseci namenili procesu v Palermu, na katerem bivšemu premieru sodijo zaradi domenvnega sodelovanja z mafijo. Na včerajšnji začetni obravnavi se je sodni zbor spoprijel z formalnimi problemi. Med drugim je sklenil, da izloči iz tega procesa obtoženca Gaeta-na Badalamentija in Michelangela La Barbero (sodili jima bodo na ločenih procesih), da bi omogočil nadaljevanje glavne obravnave. Na 2. strani ________LIBERIJA / EVAKUACIJA TUJCEV SE NADALJUJE_____ b Monrovie je ameriška vojska rešila še štiri Italijane DAKAR - Kot mora je nad Monrovio legel strah pred plenjenmi, lakoto in epidemijami. Ameriški vojski je do sedaj iz liberijskega glavnega mesta uspelo evakuirati skoraj 500 tujcev, med njimi tudi nekega italijanskega agronoma in tri misjonarke. Na varno iz Liberije bi torej morali evakuirati še devet Italijanov. Trenutno Farnesino najbolj skrbi usoda petčlanske družine Maconi, ki je že šesti dan zabarikadirana v svoji hiši pod križnim ognjem sprtih strani. Hiša se namreč nahaja med predsedniško palaCo in vojašnico, ki je v rokah upornikov. Prav zato je italijanska zunanja ministrica lusanna Agnelli včeraj v Vashingtonu prosila ame-iškega kolega Cristopherja lomoč za Maconijeve. Zaradi nepopisnega kao-a, ki vlada v Monrovii pa 0 v težavah tudi AmeriCa-d, ki sedaj evakuirajo tujce e v nočnih urah, ker se mjijo protitankovskega irožja raznih liberijskih iboroženih frakcij. Medtem proti Liberiji že tiujejo tri ameriške vojne adje, ki pa bodo dospele ra cilj šele čez en teden. Ted Monrovio pa se je že :asidrala neka britanska jskrbovalna ladja. Po nnenju vojaških izveden-:ev pa bodo lahko poskrbe- 1 za večjo evakuacijo tujcev samo s nnmočio tankov Pripadnika ameriške mornariške pehote skrbita za varnost med evakuacijo tujcev iz veleposlaništva ZDA (AP) in oklepnih transporterjev. Zaradi slepega nasilja in plenjen ljudje v Monrovii trpijo lakoto, ker si Človekoljubne in mednarodne organizacije ne upajo deliti hrane. Nepokopana in razpadajoča trupla pa že grozijo z epidemijami. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku VSM brani sodnike Višji sodni svet je z večino glasov sprejel dokument, v katerem obsoja napade poslancev na palermske in catanzarske sodnike. Stran 2 Ali Di Pietro res tako misli? Preveč jamstvenih obvestil zaradi neverodostojnih mafijskih skesancev: to naj bi pisalo v njegovem šolskem priročniku in od tod tudi ostre polemike. Stran 2 Ob sobotah brez prepovedi Medtem ko je Tržaška občina potrdila, da ob sobotah ne bo veljala prepoved prometa, je spet v ospredju načrt proti onesnaževanju in za krepitev javnih prevozov. Stran 6 ZKB pred občnim zborom O razmerah in poslovnih rezultatih Zadružne kraške banke smo se pogovarjali z njenim predsednikom Pavlom Mitičem. Stran 9 Italijanski živinorejci v težavah Rimska vlada že načrtuje, kako bi pomagala živinorejcem in mesarjem, ki jih je prizadela bolezen norih krav. Stran 11 VOLILNA KAMPANJA / POBUDE LEVE SREDINE PERUGIA / ZARADI UMORA NOVINARJA MINA PECORELLIJA Prodi in Veltroni prepričana v zmago Zastopniki Oljke so se srečali s kulturniki Še polemike o predlogih zo davčno politiko Giulio Andreotti na zatožni klopi Včeraj se je začel proces proti bivšemu premiero RIM - Romano Prodi in njegova desna roka Wal-ter Veltroni sta iz dneva v dan vse bolj prepričana v volilno zmago levosredinske koalicije Oljke. Desnica je po njunem mnenju vse bolj agresivna in živčna, kot jasno dokazujejo nedavni izpadi voditeljev ”Forza Ita-lia“ proti sodnikom in sodstvu na sploh, ki so spravili v zadrego liderja Nacionalnega zavezništva Gianfranca Pinija. Prodi in Veltroni sta se se včeraj v rimskem gledališču Eliseo srečala z vidnimi in prestižnimi predstavniki italijanskega kulturnega življenja. Slednji so bili kritični do državnih in javnih oblasti, češ da so doslej zelo zanemarjale kulturno dejavnost in kulturne inštitucije, ki se, razen nekaterih izjem, skoraj vse po vrsti soočajo z zelo hudo finančno krizo. Voditelja Oljke nista obljubila nemogočega, kot redno dela Kartel svoboščin, ampak sta se obvezala za nekatere zelo konkretne in stvarne ukrepe, da bo italijanska kultura premostila sedanjo zelo hudo situacijo. Veltroni je dejal, da je med svojimi vsakodnevnimi obiski in volilnimi shodi po državi opazil resno voljo in željo po političnih spremembah v Italiji. Da bo Oljka vendarle volilno prevladala, čeprav morda le za las, je vse bolj prepričan tudi Prodi, ki se bo drevi v oddaji tretje TV mreže Rai "Linea tre" direktno spopadel z Berlusconijem. Lamberto Dini in Antonio Maccanico sta znova opozorila na de- magoške obljube Kartela svoboščin na področju davčne politike. Potem ko je Fini s svojimi nesprejemljivimi predlogi o ukinitvi davčnih odtegljajev za odvisne delavce in upokojence naredil "avtogol", je desnica o teh problemih naenkrat postala skrajno previdna, zato jo Dini in Maccanico lažje napadata in kritizirata. Dini je tudi prepričan, da Berlusconi tudi v primeru volilne zmage ne more biti več na noben način ministrski predsednik. Zato, ker še ni razrešil znanega konflikta interesov na televizijskem in medijskem področju, in tudi zato, ker je politični lider desnega tabora v resnici predsednik Nacionalnega zavezništva. .A Romano Prodi (foto AP) Giulio Andreotti ob prihodu v sodno dvorano (Ap) __________________RIM / VIŠJI SODNI SVET_________________ Ostra obsodba napadov na sodnike Proti dokumenti glasovala Forza Italia, medtem ko ga je Nacionalno zavezništvo podprlo RIM - Višji sodni svet je z večino glasov sklenil, da brani sodnike. Po skoraj celodnevni razpravi je s 27 glasovi za in 3 proti sprejel dokument, v katerem izraža veliko zaskrbljenost zaradi »hudo žaljivih komentarjev« nekaterih poslancev proti sodnikom, ki so sodih policijskemu funkcionarju Brunu Contra-di in bivšemu tajniku PSI Giacomu Manciniju. Z dokumentom Višji sodni svet poziva predsednika republike in predsednika obeh domov parlamenta. Proti dokumentu, ki so ga predlagali svetovalci, ki so jih izvolili sodniki, so se izrekli zastopniki Forza Italia Agostino Viviani in Sergio Fois ter predstavnik Lige Franco Fumagalli. Za so glasovali vsi ostali svetovalci vključno s pod- predsednikom Pierom Albertom Capotostijem in glavnim tožilcem kasacijskega sodišča Ferdinandom Zucconijem Gallijem Fonseco. Tudi med razpravo v Višjem sodnem svetu je prišel jasno do izraza različen odnos, ki ga imata do sodstva Forza Italia in Nacionalno zavezništvo. Predstavnika NZ Al-fredo Pazzaglia in Franco Franchi (oba sta že večkrat dokazala svojo neodvisnost) sta podprla dokument. V podporo dokumentu sta privolila, ko so na njun predlog iz stališča črtali imena obtoženih poslancev Tiziane Parenti, Tiziane Maiolo in Vittoria Sgarbija. Imena so bila črtana, toda srž kritike je ostal, saj dokument poudarja, da so »napadi poslancev krepko prestopili mejo legitimne pravice do kritike« in »poskušajo odvzeti legitimnost sodstvu kot instituciji«. Tem huje je po oceni VSM to dejstvo, ker se to dogaja v volilni kampanji. Tudi podpredsednik Capotosti je podčrtal, da »kritike niso bile utemeljene, ker niso slonele na dokazih«. Preden se je lotil vsebine dokumenta, je Višji sodni svet, dolgo časa razpravljal o tem, ali je umestno, da se o problemu izreče danes. Predstavnika Forza Italia sta se zavzemala, da bi razpravo odložili, češ da bi bila po volitvah lahko bolj umirjena, ostali pa s tem stališčem niso soglašali. Menili so, da se VSM ne sme izogniti debati, ker so napadi na sodnike in na sodstvo v celoti prepogosti in ker je VSM dolžan ščititi sodnike. PERUGIA - Naročil je umor novinarja Mina Pec-corellija. To je obtožba, zaradi katere se mora braniti pred porotnim sodiščem v Perugii senator Giulio Andreotti, večkratni minister in predsednik vlade in nedvomno eden najvplivnejših italijanskih povojnih politikov. Skupno z Andreottijem so kot mandatarji zločina sodnik in senatorjev sodelavec Claudio Vitalone in mafijska veljaka Gaetano Badalamenti in Pippo Calo, medtem ko sta Michelangelo La Barebera in Massimo Carminati obtožena, da sta umor neposredno izvršila. Proces proti Andreottiju je privabil v Perugio veliko novinarjev in televizijskih snemalcev, saj ni običajno, da bivšemu predsedniku vlade sodijo zaradi umora. Toda pozornost je bila manjša od tiste, ki so jo mediji namenili začetku procesa v Palermu, kjer Andreottiju sodijo zaradi domnevnega sodelovanja z mafijo. Andreotti je bil kot običajno miren. V zavarovano avlo kaznilnice Capan-ne, kjer je proces, je prišel skoraj uro pred začetkom obravnave. Novinarjem, ki so ga obstopili, je povedal, da se počuti dobro in da je miren. »Ali mislite, da je to proces prvi republiki,« so ga vprašali, na kar je Andreotti odgovoril, da »nisem pristojen za tako oceno, a kljub temu upam, da se kaj takega ne bo zgodilo«. Veliko bolj napet je bil Claudio Vitalone, ki je novinarjem dejal, da se počuti »kot v kletki zoološkega vrta«. Vitalone je proces označil kot nezaslišano krivico in v tem okviru je ostro napadel delo kolegov tožilstva v Perugii, ki so vodili preiskavo. Včerajšnja prva obravnava je bila posvečena predvsem tehničnim vprašanjem. Dve sta bili glavni dilemi, ki so jih morali razvozlati sodniki. Prva je zadevala prisotnost Gaetana Badalamen-tija. Mafijski veljak je dejal, da bi rad prisostvoval procesu, vendar je dodal, da je v tem času zadržan v ZDA. Sodni zbor je sklenil, da Badalamentijeva odsotnost ni zadosten razlog za prekinitev procesa, tudi ker ni dobil jasnega odgovora od pristojnih ameriških organov, ali je Badalamenti res zadržan v ZDA. Zaradi tega so Ba-dalamentijev položaj izločili in mafijskemu veljaku bodo sodili na drugem procesu. Prav tako so iz tega procesa izločili Michelangela La Barbero, ki naj bi skupaj z Massimo Canninati-jem materialno umoril novinarja. Tej odločitvi je botrovalo dejstvo, da je bi predsednik sodnega zbora Paolo Nannarone tudi predsednik sodnega senata, ki naj bi odločal o La Barberovi izpustitvi na prostost. Ker ustavno sodišče še ni razrešilo dileme, ali sta ti dve vlogi združljivi, bodo tudi La Barberi sodili na drugem procesu. Sodni zbor je v nadaljevanju sklenil, da bo dovolil televizijske posnetke procesa, medtem ko je prepovedal, da bi gradivo objavili na Internetu, »ker je širjenje gradiva nenadzorovano«. Proces se bo nadaljeval 27. aprila. NOVICE Odložili upravne volitve RIM - Notranji minister Giovanni Rinaldo Coro-nas je z dekretom odložil upravne volitve, ki so bile predvidene za 26. maj in na katerih bi morali neposredno izvoliti župane, pokrajinske predsednike, občinske in pokrajinske svete ter rajonske svete. Volitve bodo tako v nedeljo, 9. junija, morebitna balotaža za župane in pokrajinske predsednike pa 23. junija. Z odložitvijo se bodo- izognili nevšečnostim, do katerih bi lahko prišlo ob istočasni volilni kampanji za politične volitve, ki bodo 21. t.m. Chiattiju znižali kazen PERUGIA - Porotno prizivno sodišče iz Perugie je delno znižalo kazen Luigiju Chiattiju, ki šo ga na prvostopenjski obravnavi zaradi umora dveh otrok obsodili na dve dosmrtni ječi: sodniki so menili, da je delno neprišteven in so mu prisodih 30 let ječe. Chiatti je 4-letnega Simoneja Allegrettija umoril 4. oktobra 1992, skoraj eno leto kasneje, 7. avgusta 1993, je ugasnilo življenje 13-letnega Lorenza Paoluccija. Pred sodniki je morilec hladno obnovil svoje početje, zaustavil se je pri najmanjših podrobnostih. Po mnenju izvedencev, ki jih je imenovala obramba, je povsem neprišteven, za izvedence javnega tožilca pa gre za hladnokrvnega morilca, ki ga žene spolni sadizem. Na drugostopenjski obravnavi je največ pozornosti zbudilo pričevanje Tiziana D’Amica, s katerim je bil Chiatti svojčas v sirotišnici: dejal je, da je Chiat-tija, ko je bil še otrok, posilil kaplan. Tudi rezultati novega psihiatričnega pregleda, ki ga je odredilo sodišče, so bili drugačni: v trenutku umorov je bil delno neprišteven, vendar ostaja »nevaren«.. RIM / ODLOMKI IZ NJEGOVE KNJIGE Antonio Di Pietro spet razburil politične kroge RIM - Priročnik o državljanski vzgoji s prvinami prava in ekonomije, ki ga je napisal Antonio Di Pietro za višje srednje šole, izdala pa založba Larus iz Bergama, je močno razburil politične in sodne kroge. Ali bolje, polemik ni izzvala naravnost knjiga kot taka, temveč odlomki iz nje, kakor jih je prva objavila revija Tempi, za njo pa še razni časniki. To je potrdil sam založnik Giovanni Maggi rekoč, da iz splošnega konteksta ni mogoče izluščiti samo nekaj stavkov, ker se na tak način, kot je Maggija dopolnil VValter Veltroni, koncepti lahko razumejo čisto narobe. To, da je treba za končno oceno 368 strani obsegajočega priročnika le-tega najprej do kraja prečitati, je zatrdil tudi večji del članov Višjega sodnega sveta, ki se ne marajo preveč izpostavljati, saj je sodstvo pod hudim udarom desnice. Di Pietro naj bi sod- nikom očital, da so s »perverznim tolmačenjem« jamstvenih obvestil »eliminirali politične in druge osebnosti, ki so bile v očeh javnosti krive še preden bi jim sodili«, desetim mafijskim skesancem pa pripisal neverodostojnost. Tajnik KDC Ferdinando Casini s tem soglaša in ocenjuje, da bo publikacija vplivala na sodstvo pomirjujoče, Umberto Bossi o Di Pietru sploh noče govoriti, »ker se je spravil nad Severno ligo«, koordinator FI Cesare Previti pa je ves zadovoljen, češ da nekdanji prvak ekipe "čiste roke" priznava pretiranost jamstvenih obvestil. Sodnik (in kandidat Oljke) Angelo Giorgianni meni, da Di Pietro nima na piki skesancev, temveč pomanjkljivo profesionalnost ljudi, ki z njimi upravljajo, Romano Prodi pa zadeve ni hotel komentirati, ker da so že dovolj povedali »tehniki«. BENCIN / ZARADI PODRAŽITVE SUROVE NAFTE Možne zopetne podražitve Izvedenci si ne znajo razložiti vzroka »napetosti« na tržišču RIM - Cena bencina je v Italiji že presegla mejo 1.900 Ur za liter in v kratkem bi se lahko spet podražila. Naftne družbe sicer še niso podražile bencina in niso svetovale upraviteljem bencinskih kioskov, naj ga prilagodijo, toda gibanja na naftnem trgu ne napovedujejo nič dobrega. V sredo se je na mednarodnem trgu cena bencina dvignila za 10 dolarjev na tono in včeraj je poskočila za na-dalnjih 8 dolarjev. Cena bencina narašča pod pritiskom cene surove nafte, ki sili vztrajno navzgor. Izvedenci so bili prepričani, da je cena nafte dosegla višek (sodček »mešanice« petih najbolj prodanih naft je dosegel 20, 3 dolarja), je v tem tednu vrednost »črnega zlata« še poskočila in dosegla raven 21, 6 dolarja. V primerjavi s februarjem (tedaj je sodček omenjene mešanice veljal 16, 4 dolarja) se je nafta podražila za 33 odstotkov. Ta podražitev je seveda vplivala tudi na bencin, katerega industrijska cena (brez davkov) je narasla od 442 lir v februarju na 485 v začetku aprila. V zadnjih dveh mesecih je za 42 lir narasla tudi prodajna cena, saj stane liter bencina 1.900 lir, medtem ko je še pred dvema mesecema veljal 1.860. V dveh mesecih se je v Italiji bencin podražil prav toliko, kot prej v štirih letih. Resnici na ljubo je cena poskočila od leta 1991 za 350 lir, toda industrijska cena je narasla za 42 lir, medtem ko je ostalih 258 lir prispevalo k temu, da se je davčna obremenitev dvignila od 1.156 lir na liter na 1.414. Po mnenju izveden- cev bi se napetost na naftnem trgu morala v kratkem umiriti. Nedvomno se je zaradi hude zime povpraševanje po naftnih derivatih povečalo,, toda v marcu se je znatno dvignila tudi ponudba, saj so države proizvajalke ponudile 200 tisoč sodčkov nafte več vsak dan. Prav zaradi tega komentatorji menijo, da so »napetosti« neupravičene. Pomirilo jih ni niti dejstvo, da dobro kažejo pogajanja med OZN in Irakom, ki bi lahko dobil dovoljenje, da začne spet prodajati del lastne nafte. Toda optimizem diplomatov trgov ni prepričal. Edino upanje je letni čas. Z otoplitvijo upade tudi povpraševanje po naftnih derivatih. Morda pa bo pomlad uspešnejša od diplomatov in bo, če se bo vreme otoplilo, prispevala k umiritvi cene nafte. VOLITVE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Tri poslanska mesta v proporčnem sistemu Med kandidati Ruffino (DSL), Fiorelli (ZL) in Russo (LS) TRST - V nedeljo, 21.aprila bomo na voliščih dobili tri glasovnice in sicer za večinsko izvolitev poslanske zbornice, za večinsko izvolitev senata ter za proporCno izvolitev poslanske zbornice. Furlanijo-Julijsko bo v rimskem parlamentu zastopalo trinajst poslancev in sedem senatorjev. Pet senatorjev bo izvoljenih v enomanda-tnih okrožjih ter dva na osnovi ostankov, deset poslancev bo izvoljenih neposredno v večinskih okoliših in trije na pro-porCnih volitvah. Pred dvema letoma sta bila s tem sistemom izvoljena v Rim Elvio Ruffino (-DSL), Beniamino Andre-atta (Ljudska stranka) in Gianfranco Fini (Nacionalno zavezništvo). Slednjega, ki je bil izvoljen v enomandatnem okrožju v Laciju, je v poslanski zbornici takoj zamenjal TržaCan Roberto Me-nia. Na propončnih volitvah za poslansko zbornico se bo v naši deželi potegovalo deset kandidatov. Njihova imena bodo natisnjena na glasovnici, tako da volilec ne sme pisati preferenc, ampak mora samo prekrižati simbol stranke, ob katerem bosta natisnjena ime in priimek posameznega kandidata. Stranka komunistične prenove se poteguje za izvolitev Tržačana Jureta Cancianija, na listi DSL kandidira dosedanji poslanec Elvio Ruffino iz Vidma, na Zeleni listi Renato Fiorelli iz Gorice in na listi Ljudske stran-ke-Prodijevega gibanja pa mladi Tržačan Francesco Danes na Mokrinah srečanje CecotfrZematto CELOVEC - V smučarskem centru Mokri-ne ob koroško-italijan-ski meji se bosta danes dopoldne srečala šefa deželnih vlad Koroške in Furlani j e-Julijske krajine Christof Zer-natto in Sergio Cecotti. Višek srečanja naj bi bil podpis bilateralne pogodbe o medregio-nalnem sodelovanju na področjih gospodarstva, kulture, izobraževanja, turizma in zaščite vodnih rezerv v Karnijskih alpah. Nadaljnja pomembna točka naj bi bila tudi skupna kandidatura Koroške, Furlanije-Ju-lijske krajine in Slovenije za Zimske olimpijske igre leta 2006 na tromeji Avstrija-Slove-nija-Italija. V obeh vladnih delegacijah bodo sodelovali še nadaljnji Člani obeh deželnih vlad. (I.L.) VOLITVE / POGOVOR Z MILANOM KOGLOTOM Zagovornik proste cone vzdolž meje Niso ga kandidirali, ker je Slovenec, ampak zaradi njegovega dosedanjega dela Elvio Ruffino (DSL) Russo. Ruffino in Fiorelli sta znani imeni v deželnih političnih krogih. Prvi je bil deželni tajnik DSL, pred dvema letoma pa je Renato Fiorelli (Zeleni) bil izvoljen v poslansko zbornico, Fiorelli pa je deželni glasnik zelenih ter goriski občinski in pokrajinski svetovalec. Russo, ki izhaja iz mladin- Francesco Russo (LS) skih vrst Ljudske stranke in je aktiven v naprednih katoliških organizacijah in združenjih, uživa tudi podporo stranke Slovenske skupnosti. ČEDAD / DANES NA SEDE2U DRUŽIVA I. TRINKA Bratina in Cescutti z Benečani Govor bo predvsem o problemih manjšine na Videmskem ČEDAD - Darko Bratina in Massimo Cescutti, kandidata Oljke za senatno okrožje št. 2 in za Poslansko zbornico (beneško okrožje), se bosta danes ob 15. uri na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu srečala s predstavniki slovenskih organizacij na Videmskem. Srečanje bo za oba kandidata priložnost, da prikažeta svoje poglede in programe, ki zadevajo problematiko beneškega področja predvsem glede zaščite slovenske manjšine. To je argument, ki ga je kandidat Kartela svo- bodšcin Ettore Romoli ob podpori nekaterih krajevnih Časopisov predstavil z lažjo in demagoškim pristopom, ki spominja na obdobje, ki je že za nami. Bratina in Cescutti bosta v nedeljo, 14. aprila, ob 19. uri gosta beneškega koordinacijskega odbora Oljke. Javno srečanje bo hotelu Belvede-re v Spetru. Med pomembnejšimi predvolilnimi pobudami na Vidmskem velja podčrtati, da bo danes ob 18. uri gost deželne koordinacije Oljke beneški župan in eden med najbolj porodornih pred- stavnikov levo-sredinske koalicije Massimo Cacci-ari. V avditoriju Tomadi-ni v Vidmu bo spregovoril na temo Avtonomija dežel in občin v Italiji. Na srečanju bodo prisotni tudi vsi kandidati Oljke iz naše dežele. Vedno na pobudo deželne koordinacije Oljke bo v jutri, 13. aprila ob 15. uri na sedežu videmske Trgovinske zbornice srečanje v okviru vsedržavnega dneva Oljke za delo. Za uvodna posega bosta poskrbela sociolog Bruno Tellia in raziskovalec Do-menico Tranquilli. Rudi Pavšič GORICA - Milan Koglot, rojen leta 1946 v Gorici, je kandidat Severne lige v go-riškem senatnem okrožju, ki zajema tudi tri občine na tržaškem Krasu in Benečijo. Po poklicu je trgovec (solastnik semenarne “Car-lotto” v Gorici), dokončal je italijansko tehnično industrijsko šolo. Ima hčerko in sina na univerzi, prej pa sta otroka obiskovala italijanske šole. Koglot, ki je predsednik slovenske komponente Severne lige, je v pogovoru za Primorski dnevnik takole opravičil izbiro italijanskih šol: »Zena je Furlanka, zato je prevladal materin jezik. Sicer pa se sedaj učita slovenščine«. V politiki je aktiven od leta 1992. Izvoljen je bil za pokrajinskega svetovalca, pred dvema letoma pa mu je spodletela izvolitev na občinskih volitvah v Gorici, kjer je zbral le pescico preferenc. Za aktivno politiko se je odločil, »ker kot trgovec nisem videl nic dobrega v politiki, ki je prepuščena samo južnjakom. Mi smo garali, a nismo imeli nič od tega.« Vstop v politiko je torej bil tudi izraz protesta. Začetnemu navdušenju je seveda sledila streznitev glede rezultatov političnega dela Lige, za katere Koglot priznava, da na goriški Pokrajini niso navdušujoči: »Zaceli smo z velikim navdušenjem, mislili smo, da bomo takoj obrnili svet. Toda problem je birokracija, ki zavira novosti. Res, ni lahko spremeniti miselnosti.« V treh letih ligaške uprave Goriška pokrajina ni veliko naredila za Slovence. Prej nasprotno, Ce pomislimo na opuščanje dvojezičnosti na smerokazih, na že nekaj let neuresničeno obvezo o ustanovitvi pokrajinske konzulte za slovensko manjšino, na problem slovenske sekcije šole ITI, CELOVEC / MANJŠINSKA POLITIKA Prožnejše stališče Narodnega sveta Olip ne nasprotuje več ustavnemu določilu o etnični raznolikosti in krepitvi sosvetov CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev popušča v vprašanju uvedbe ustavnega določila, s katerim Avstrija priznava svojo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost, kot tudi glede predloga vladnih strank o krepitvi pristojnosti narodnostnih sosvetov pri oblikovanju manjšinske politike v Avstriji. To je v pogovoru s koroškimi mediji izjavil predsednik organizacije Nanti Olip na fotografiji), ki je hkrati zavrnil kritiko vseh treh strank v koroškem deželnem zboru, Ceš da NSKS z dosedaj-šnjo odklonitvijo obeh predlogov ovira napredek v manjšinski politiki. Nanti Olip je zdaj poudaril, da je predlagano ustavno določilo, ki ga na Koroškem podpirajo vse deželnozborske stranke in Zveza slovenskih organizacij v ostali Avstriji pa večina sosvetov za druge narodnostne skupine, sprejemljivo tudi za Naro- dni svet koroških Slovencev, Čeprav NSKS ustavno določilo razume le kot »nekakšen uvod v konkretne zakonske sklepe, ki bi morali potem slediti«. »To in nic drugega smo vseskozi tudi poudarjali in v pogajanjih povedali«, je poudaril Olip in dejal, »da brez konkretnih zakonskih sklepov na Koroškem tudi ne bo zaznati bistvenih pozitivnih premikov«. Olip je nadalje povedal, da želi Narodni svet razpravljati z vsemi strankami tako na zvezni kot tudi deželni ravni »o celotni zadevi«. Pri tem dodal, da NSKS tudi ni proti načrtovani krepitvi pristojnosti sosvetov, menil pa je, da bi morali biti zastopniki v tem organu izvoljeni, kar pa je bistvena razlika od trenutne prakse, po kateri zvezni kancler imenuje elane sosvetov, Čeprav na predlog osrednjih manjšinskih organizacij, Cerkve in političnih strank. »Menim, da morajo prav na tem področju slediti bistveni kvalitetni skoki v manjšinski politiki, sicer se ne bomo premaknili z mrtve točke«, je še poudaril Olip. Kot smo poročali, so predstavniki vseh treh v deželnem zboru zastopanih strank na skupni tiskovni konferenci. podpr-. li predlog uvedbe ustavnega določila, v katerem bi Avstrija priznala svojo »zgodovinsko zraslo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost«, se izrekli za stvaren dialog in proti vsakršni radikalizaciji manjšinskega vprašanja. Stranke pa so soglašale tudi v tem, da je manjšinsko vprašanje mogoCe zadovoljivo rešiti le postopno in v dialogu med zastopniki večine in manjšine. Se posebej predstavnik Ljudske stranke zvezni svetnik Franz Richau je v zvezi z diskusijo o reformi zakona o narodnih skupinah ostro kritiziral »radikalno« pozicijo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), katerega elani so celo zapustili zadnjo sejo sosveta za koroške Slovence. Predsednika NSKS Nantija Olipa pa je označil za »marioneto radikalnih politikov znotraj Narodnega sveta«. Ivan Lukan ki se ne more preseliti v slovenski šolski center, ker Pokrajina “ne more najti” borih 30 milijonov lir v ta namen. Kaj k temu pravi predsednik slovenske komponente Severne lige? »Problem je ta, da so v Severno ligo v zaCetku vstopili mnogi, ki so bili desničarsko usmerjeni in so mislili, da bodo vodili nacionalistično politiko. Toda ti ljudje so počasi odšli, ker so razumeli, da naš program ni tak, kot so oni mislili. Zapustili so gibanje in so danes pod vplivom Forza Italia.« Koglot sicer ne pove, ali bo ta odhod pospešil reševanje problemov, ki zanimajo Slovence na Goriškem. PaC pa obljublja zaščitni zakon. »Predsedniku parlamenta Severa v Mantovi Pagliariniju sem posredoval naše predloge za zaščito manjšine in obljubil mi je, da jih bodo preučili in vključili problem manjšin v program Severne lige.« Katere so temeljne značilnosti zaščite v ligaški inačici? »Zahtevamo, da se kulturno priznajo Slovenci in predlagamo primerne uravnovešene rešitve. Gotovo pa niso pravilne točke, ki izzivajo sovraštvo Italijanov.« Na primer? »Recimo vsiljevanje dvojezičnosti tam, kjer ne živi vsaj določen odstotek Slovencev.« Določitev tega odstotka in problem etničnega preštevanja bodo sicer še morali poglobiti. Koglot zavrača kritiko, da bi bila njegova kandidatura v kontrapoziciji z Bratino, ki v istem okrožju kandidira za Oljko, in da bi torej glasovi zanj dejansko favorizirali kandidata Forza Italia Romolija. »Povedati moram, da me niso izbrali kot Slovenca in torej proti Bratini, ampak zaradi mojega dela in dosežkov, še posebno pa zaradi predloga o obmejni prosti coni, ki mi je prinesel precej toCk ne samo v Gorici ampak tudi v Čedadu. Povedati hoCem še, da kot kandidat Severne lige nisem ne na levi ne na desni, ampak v centru. Tukaj gre za spopad severa proti Ri-mu-Oljki in Rimu-Polu, ki sta eno in isto, saj so med sabo že dogovorjeni.« Ali ni trditev, da sta Bratina in Romoli eno in isto, nekoliko drzna? »No, na krajevni ravni mislim, da sta pola nekako dogovorjena, da zmaga Romoli za senat in Prestam-burgo za zbornico. Samo mi od Lige ponujamo resnično alternativo za ljudi.« Ena glavnih točk Koglo-tovega programa je nekakšna prosta cona vzdolž mejnega pasu od Trbiža do Milj. »Priznati moram, da predlog ni nov. Ker pa so ga drugi opustili, sem ga povzel in dobil pomembne podpore na ministrstvih v Rimu in celo od predsednika Scalfara. V mejnem pasu na obeh straneh meje, toda tako, da bo vsak na svoji strani gospodar, brez vmešavanja v zadeve soseda, naj bi izvedli defiskalizacijo in podpore za podjetja. Podpore naj bi bile avtomatične, da se preprečijo zlorabe politikov. Predlog vsebuje tudi pomoč družinam: neobdavčene energetske vire, elektriko, plin, kurilno olje in nobene davčne obremenitve na prvo stanovanje.« Koglot Se ni toCno izračunal, koliko bi državo stala ta Indija-Koromandija, ki bi se raztezala na 15 ali 25 km (tudi to morajo še določiti) širokem pasu ob meji. Prepričan je, da je načrt izvedljiv, ker defiskalizacija ne bi bila prav popolna, ohranili bi nek prelevman, ki bi se porabil na krajevni ravni in v vnaprej določene namene, prosta cone pa bi pomnožila dejavnosti in torej dohodke. Kaj pa Evropa? Bi sprejela tak fiskalni paradiž, zoper katerega bi kot Članice gotovo nastopila vsaj Avstrija? Ali ne tvegamo, da po tej poti izgubimo še prosto cono, ki jo imamo danes? »Ni problema«, zagotavlja Koglot, »saj Evropa sprejema posebne režime za Korziko in na Pirenejih. Prav po teh smo se zgledovali. Naši kraji potrebujejo to pomoč, potem ko smo izgubili prisotnost vojske in ko so velika državna podjetja zašla v krizo. Pot, ki jo predlagamo je edina, da se obmejni pas ne spremeni v puščavo.« V Bruslju so obveščeni. Marko Marinčič SKLAD DORCE SARDOČ v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici - Trst Narodnim muzejem - Ljubljana prireja posvet DORCE SARDOČ LIK SLOVENCA IN PROTI RASISTA Sodelujejo: Boris M. Gombač, Milica Kacin - VVohinz, Lida Turk, Milan Pahor - Ustanovitev in delovanja Sklada “Dorce Sardoč" bosta predstavila Peter Sanzin in Boris Peric KULTURNI DOM - GORICA petek, 19. aprila 1996 s pričetkom ob 18. uri - , . ' V;.. ."N - ' OD 11. DO 27. APRILA 1996 nekaj primerov s popusti POPUST PIVO "MORETTI" PIVO "MORETTI" BELILO BRKAČ SANS SOUCI "OMINO BIANCO" 660 ml 660 ml 500 g ANTIBAKTERIČNO SIRČKI POSNET SADNI MILO SOAP "GALBANI" VOGURT "TORVIS" s polnilnikom 750 ml 300 g 500 g MOZZARELLA FIORE "FRANZOLINI" 300 ca. 9 OCVRT ZMRZNJEN KROMPIR "OROGEL" 1 kg GOVEJI ZREZKI PRVE KAKOVOSTI HRUŠKE "VVILUAM^" RDEČE SOLATA "TROCADERO" Z ČAJ "ATI" LATA MEŠANICA 20+5 vrečk 0,35 g MASLEN NAMAZ "PREALPI" 250 g [ )ELNO POSNETO MLEKO "COOP" 1 1 KAMILICA "MONTANIA" 16 vrečk 0,28 g MOZZ. PIZZAIOLA "LOCATELLI" 125 g ALKALNE BATERIJE "PHILIPS" Ši AMPON "ELSEVE" RAZNIH TIPOV 250 ml SPE PURANJI EDBURGER "ARENA" 320 g SV MII ETILKE SOFTON IN MISOFTONE"PHILIPS" POPUST LAHKO GAZIRANA VODA "GOCCIA Dl CARNIA" VLOŽENE KUMARICE "PONTI" 1,5 1 RIŽEVA SOLATA "PONTI" 350 g 350 g MOZZARELLA PIZZA "VENCHIAREDO" 300 g Hlačne nogavice "PARIGI" 15 den TRST Petek, 12. aprila 1996 5 V Aristonu praznik Prodijeve Oljke V kinu Ariston na Drevoredu Romolo Gessi bo danes »praznik Oljke«, na katerem bodo sodelovali trije glavni kandidati levosredinskega zavezništva v tržaških volilnih okrožjih. Orazio Bobbio, Fulvio Camerini in Paolo Rumiz se bodo ob 18.30 pogovarjali z Valeriom Fiandro o vprašanju »Čemu koristi branje?«. Pred tem, ob 16.30, bodo vrteli ameriški film »Mostovi Madison Countyja« s Clinton Eastvroodom in Meryl Streep. Po pogovoru s kandidati bo na vrsti jazz koncert skupin ”U.T. Ghandi Quartet“ in ”Judy Moss group“. Praznik Oljke se bo zaključil ob 22.30 z vrtenjem filma Alana Parkerja »The Commit-ments«. Že po sporedu je jasno, da želijo prireditelji privabiti predvsem mlado publiko: v ta namen bodo tudi vsem mladim, ki se bodo udeležili praznika (na katerem je vstop seveda prost) izročili kupon s popustom za ogled filma »Jack Fru-sciante e uscito dal gruppo«, ki ga bodo v Aristonu vrteli od jutri dalje. V nedeljo zveCer pa bo v kavami S.Marco nastopil znani kantavtor in glasbenik Moni Ovadia. Ovadia, ki je tudi filmski igralec, velja za enega boljših izvajalcev židovske ljudske pesmi. Volilni zborovanji SKR Stranka komunistične prenove napoveduje za danes dve volilni zborovanji. Ob 10.30 bo na Trgu tra i Rivi v Rojanu govoril deželni svetovalec Fau-sto Monfalcon, ob IS.uri pa bo v gostilni ”da Gel-mo“ na Katinari srečanje z volilci. Sodeloval bo Marino Calcinari, ki v pokrajinskem vodstvu Komunistične prenove odgovarja za vprašanja dela ter zaposlovanja. Calcinari je na včerajšnjem shodu pred vhodom škedenjske železarne opozoril na težave, s katerimi se soočajo mnogi tržaški industrijski obrati. Kandida za zbornico Jure Canciani pa je spregovoril o težavah obrata Salda. Maroni v nedeljo v Trstu V nedeljo zveCer bo v Trstu nekdanji notranji minister v Berlusconijevi vladi in vidni voditelj Severne lige Roberto Maroni. Govoril bo na shodu svoje stranke, ki bo ob 21.uri v dvorani Iliria na bivši Pomorski postaji. Pred Maronijem, ki kandidira xr Lombardiji, bodo spregovorili tržaški koordinator Severne lige Paolo Polidori, kandidata za poslansko zbornico in za senat Massimiliano Coos ter Manlio Giona ter kandidat za proporcno izvolitev poslanske zbornice Rinaldo Bosco. Menia: Nisem pretepač! Kandidat Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je prijavil sodišču kandidata Ljudske stranke Francesca Russa, ki ga je v Piccolu označil kot znanega pretepača. Menia v tiskovni noti pravi, da ni nikoli pretepel nikogar in da glede tega ni bil nikoli podvržen sodnim postopkom ali obsodb. Menia je prepričan, da je Oljka vse bolj Živčna, za kar po njegovem nosi odgovornost Orazio Bobbio (kandidat v mestnem okrožju), ki si je zadal za cilj zmago nad skrajneži, ki potiskajo Trst izven Evrope. Menia se je zaradi tega Čutil užaljenega... VOLILNA KAMPANJA / POBUDA KANDIDATOV OLJKE »Ni razvoja brez dialoga s sosedi« »Trst ne sme zamuditi evropskega vlaka« Predstavitev jutrišnje pobude "Labour Day" Udeleženci včerajšnje okrogle mize Oljke o odnosih med Trstom in Evropo (f.KROMA) Kandidati levosredinske Oljke Paolo Rumiz, Orazio Bobbio in Fulvio Camerini so sinoči zamenjali običajno vlogo intervjuvancev, saj so sami intervjuvali nekatere ugledne osebnosti iz krajevnega gospodarskega, političnega in družbenega Življenja. Tema intervjujev so bili odnosi med Trstom in Evropo, na vprašanja kandidatov so odgovarjali bivši poslanec KD Sergio Coloni, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, psihiater Beppe dell’Acqua, bivši evropski poslanec prej KPI nato DSL Giorgio Rossetti in predsednik Raziskovalnega centra Domenico Romeo. V razpravi je sodeloval tudi kandidat Ljudske stranke Francesco Russo, zanimivo srečanje v konferenčni dvorani železniške postaje pa je vodil predsednik Združenja kronistov Giorgio Cesare. Iz zanimivega večera je prišlo na dan, da Trst nikakor ne sme zamuditi vlaka velikih integracijskih procesov. To velja tako za gospodarski, kot za splošno kulturni sektor, ki sta vse bolj odvisna od evropskega okolja. Vse to seveda predpostavlja tudi pospešeni dialog s sosednjimi državami, še posebno pa s Slovenijo in Hrvaško. Tudi v Trstu in sicer v gledališču Miela bo jutri "Labour Day“ (Dan posvečen delu), ki ga levosredinsko gibanje Oljke prireja po vsej državi. Pokrajinski koordinator Prodijevih odborov Maurizio Fanni je izkoristil včerajšnjo predstavitev te pobude in opozoril na gospodarske težave, s katerimi se v tem trenutku sooča krajevna stvarnost. Kot priložnosti za ekonomski in družbeni razvoj je Fanni omenil pristanišče, visoko specializirane terciarne dejavnosti in izobraževalne strukture, med katere sodita tudi znanost in raziskovanje. Vprašanje pa je, ali bo Trst znal izkoristiti vse možnosti in priložnosti, ki se odpirajo s spremenjenim mednarodnim scenarijem, ter Ce se bo znal pravočasno vključiti v vse velike integracijske procese na relaciji Zahod-Vzhod. Fanni je pri tem rekel, da bi lahko Trst odigral vlogo, ki jo v odnosih z evropskim Vzhodom trenutno igra Berlin. Svojo vlogo pa mora po njegovem pri tem odigrati tudi deželna vlada, ki mora z davčnimi olajšavati spodbujati rast malih in srednjih podjetij ter se tem ubrati pot davčnega federalizma. Slednji sodi med programske obveze Prodijeve Oljke. PROBLEM / VARNOSTI PRI DELU Sindikat kritizira vladne predpise in zavlačevanje Zaskrbljenost zaradi možnosti, da Rim še bolj izvotli svoj odlok Državna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so sklicala v Rimu prvo nacionalno skupščino predstavnikov delojemalcev v komisijah za varnost pri delu. Komisije, v katerih so tudi zastopniki delodajalcev in so bile umeščene tako v zasebnih podjetjih kakor v javnih ustanovah, so važna pridobitev za uslužbence, saj naj bi jim s sprotnim preverjanjem delovnih razmer in morebitnega rizika jamčile temeljitejšo zaščito pred nezgodami in obolenji. Seveda le, Ce bo vsakdo prevzel svoje odgovornosti in Ce bo vlada naglo uveljavila zakonski odlok 626/94 oziroma poznejše popravljeno besedilo, a tudi strogo nadzirala njegovo izvajanje. O tem so izčrpno poročali med včerajšnjo novinarsko konferenco člani tržaških pokrajinskih tajništev CGIL Riccardo De-vescovi, CISL Mario Ra-valico in UIL Daniele Marchesan ter izrazili precejšnjo zaskrbljenost zaradi preštevilnih delovnih nesreč v Furlaniji-Ju-lijski krajini: samo lani in predlanskim jih je bilo kar 54.765, v njih je umrlo 82 oseb, torej ena vsakih osem dni, ranjenih pa jih je bilo 75 na dan, to je vsak 37. delavec proti razmerju 26:100, kolikor znaša poxrpreCje v Italiji. Odlok ima po mnenju sindikalistov veC slabih kot pa dobrih plati. Spodbudno je na primer to, da bo moral delodajalec v prihodnje prijaviti tudi nezgodo, zaradi katere ostane delavec doma samo en dan (poprej tri dni), da bo predstavnik delojemalcev zastopniku uslužbencev v komisiji za varnost dolžan postreči z vsemi podatki o rizicnosti dela, delavcu, ki to zahteva, pa vso zdravstveno dokumentacijo (zdaj lahko pride do nje samo ob razvezi delovnega odnosa), in da bodo določila o zakupih po novem nekoliko razvidnejša (za rizik bo odgovoren zakupnik, medtem ko bo moral za usklajanje preventivnih ukrepov skrbeti zakupopodajalec). Nezadovoljivo pa je, da popravki k prvotnemu besedilu odloka preveč razbremenjujejo odgovornosti javne uprave in ustanov (to je navzkriž s predpisi Evropske unije), da za podjetnike, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi, ne bo obvezna izpolnitev listine z oceno stopnje rizicnosti (razbremenjenih podjetij bo torej mnogo veC, tudi sicer pa število uslužbencev ne more biti parameter za ugotavljanje rizika), in da so obveznost glede predložitve dokumenta o riziku predstavniku delavcev v komisiji za varnost odložili šele na 10. julij oziroma 10. januar 1997 (do takrat pa utegne vlada pod pritiskom delodajalcev dekret vsebinsko še obubožati). Skratka, sindikat ne more sprejeti takšnega zavlačevanja, saj smo v primerjavi z ustreznimi navodili Evropske skupnosti (zdaj EU) iz leta 1989 že itak v sedemletni zamudi. Prav tako ne more pristati na delodajalčevo samocertifici-ranje rizika pri delu, a tudi ne na stvarno možnost, da se odgovornost za nesrečo izlušči iz kazenskega okvira, (dg) IZJAVA MILOŠA BUDINA Jelki v spomin Tržaška federacija Stranke komunistične prenove je dobila včeraj številne sožalne brzojavke ob smrti senatorke in družbene delavke Jelke Gerbec. Oglasili so se predstavniki strank in organizacij, a tudi številni Jelki-ni tovariši, ki so z njo sodelovali v KPI oziroma kasneje v SKP ter v borčevskih organizacijah in združenjih. Zvedelo se je, da bo pogreb pokojne senatorke najbrž v torek. Podpredsednik deželnega sveta in načelnik slovenske komponente DSL Miloš Budin pa se je v tej izjavi našemu dnevniku takole spominja pokojne Jelke Gerbec: »Vest, da se je tovarišica Jelka dokončno poslovila, me je resnično ganila. Njenemu spominu se klanjam spoštljivo in hvaležno. Ko sem takrat na začetku sedemdesetih let stopil v KPI, sem takoj tudi s spremljanjem Jelkinega delovanja ugotovil, kako krivična je bila politična propaganda, ki je hotela prikazati vodilne Slovence v KPI kot manj občutljive do vprašanj slovenske manjšine. Tovarišica Jelka je potem tudi širši slovenski in italijanski javnosti dokazala zavzetost za probleme njene in nase narodnostne skupnosti, ko je ponosno kljubovala protislovenski kampanji nacionalistične desnice, ki si je izbrala njo kot simbolično tarčo napadov, ker je bila prvi podpisnik zakonskega predloga za zaščito manjšine. Ne glede na razlike v naSih političnih stališčih, ki so prišle do izraza ob ustanovitvi DSL oziroma SKP, čutim potrebo, da se Jelki zahvalim za njen zgled na področju požrtvovalnosti, zavzetosti, doslednosti, iskrenosti in poštenosti« Senatorke GerbCeve se hvaležno spominja tudi Primorski dnevnik, s katerim je Jelka vseskozi sodelovala. Se posebno iz senata, kjer nas je vestno obveščala o svojem vsakdanjem delu. NA OBČINI GA JE SPREJELA ŽUPANJA BLAŽINOVA Med včerajšnjim obiskom si je tržaški prefekt Mario Moscatelli lahko ustvaril jasno podobo o zgoniški občini: na sprejemu na županstvu mu je namreč županja Tamara Blažina orisala vse njene značilnosti, od geografskih, političnih in gospodarskih do družbenih, trenutni položaj, delovanje uprave, težave, s katerimi se srečujejo. Poudarila je prizadevanja Občine za sožitje med obema na-rodnostima. Ko je govorila o težavah, pa se je zaustavila posebno pri treh vprašanjih: finančnih sredstvih, pomanjkanju osebja ter zapletenosti postopkov, ki ga povzroča vse veCja birokratizacija. Prefekt Moscatelli je v Zgonik prišel na lastno pobudo v želji, da po-bliže spozna okoliške občine (prejšnji teden je bil v Dolini), na županstvu pa so ga poleg Blaži- nove sprejeli še podžupan Rado Milic, odbornik Luciano Milic ter občinski tajnik Valter Švara. Zanimal se je za razna vprašanja, posebno pa je bil navdušen nad tem, da imajo v vsaki vasi center, kjer se ljudje lahko zbirajo, ter izrazil vso svojo razpoložljivost za sodelovanje. Po sprejemu na županstvu, kjer je prefekt pozdravil še drugo osebje, je sledil ogled občine. Ustavili so se v Samatorci, kjer Občina gradi vaški sedež in balinarsko igrišče, v Saležu so bili v občinski knjižnici (na sliki KROMA), obiskali so cvetličarja Zužeka, na kosilu pa so bili pri Andreju Miliču, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. 6 Petek, 12. aprila 1996 TRST NOVICE Maja pri Padričah kongres FIOM Tržaški sindikat kovinarjev FIOM-CGIL bo imel 2. in 3. maja svoj deseti kongres, in sicer v konferenčni dvorani Raziskovalnega centra pri Padričah. Zbor se bo začel ob 15. uri v četrtek, 2. maja, z uvodnim poročilom in nagovori povabljenih, nadaljeval pa naslednji dan ob 9. uri. Po razpravi in sklepnem poročilu bodo izvolili vodilni odbor ter delegate za deželni kongres FIOM in delegate za pokrajinski kongres CGIL. Z gensko terapijo nad rak Na Pomorski postaji se je včeraj nadaljeval mednarodni simpozij z naslovom "Z gensko terapijo proti raku, aidsu in dednim boleznim" (na sliki KROMA), ki ga prireja tukajšnji Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB). Ta način zdravljenja sloni na odstranitvi bolnega gena iz celice in njegovi zamenjavi z zdravim genom. Vendar je terapija kar zadeva aids in raka Se poskusne narave, pač pa se jo že da s pridom uporabiti za primer dedne bolezni. Danes popoldne bo spregovorila znana ameriška raziskovalka kitajskega porekla Flossie Wong-Staal, ki je sodelovala tudi s slovitim Robertom Gallom. Predavanje o rakastih obolenjih Krožek za družbeno-politične vede Che Guevara vabi danes ob 18. uri v gledališče Mlela, kjer bo prof. Lorenzo Tomatis, ki vodi znanstveni oddelek otroške bolnišnice Burlo Garofolo, predaval o primarni prevenciji rakastih obolenj. Požar v štivanski papirnici V štivanski papirnici je včeraj prišlo do požara, pri katerem se sicer na srečo ni nihče poškodoval, gmotna škoda pa je precejšnja. Plameni so namreč zajeli Številne električne panoje (okrog 20), zaradi česar je najprej posegla notranja služba, nakar so prišli na pomoč gasilci iz Tržiča in končno še z Opčin. Požar ni vplival na proizvodnjo, ki se ni ustavila, vzrokov pa niso ugotovili (domnevajo, da je prišlo tio kratkega stika). Izlet kmetov na veronski »Vinitaly« Kmečke stanovske organizacije v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, prirejajo v ponedeljek, 15. t.m., avtobusni izlet na mednarodno vinsko razstavo »Vinitaly« v Verono. V programu izleta je tudi obisk zgledne kmetije pri Veroni in na povratku večerja pri Padovi. Odhod avtobusa iz Trsta z Borznega trga, je ob 6.30, ob 6.45 izpred tramvajske postaje na Opčinah in ob 7. uri iz Sesljana. Na razpolago je še nekaj mest. Prijavite se lahko v tajništvu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8. r JUTRI / IZ DRAGE V MIHELE Odprta meja v znamenju razvedrila, a tudi kulture Zupan dolinske občine Boris Pangerc in župan občine Hrpelje-Ko-zina Vladislav Krebelj sta naslovila vsem prebivalcem tostran in onkraj meje vabilo, naj se čim množičneje odzovejo na "odprto mejo 1996“. Ta bo jutri in pojutrišnjem omogočila prost prestop iz ene države v drugo skozi kmetijske mejne prehode pri Botaču, Dragi in Gročani. Se posebej vabita seveda na skupni prijateljski sprehod po stezi, ki se vije iz Drage do Mihel. Shod udeležencev, ki naj prinesejo s seboj osebno izkaznico in samo najnujnejšo izletniško opremo, bo jutri navsezgodaj na trgu v Dragi, kjer bo ob 9.30 promenadni koncert Pihalnega orkestra Breg, uro pozneje pa odhod čez mejo. V Mihelah nam bodo na razpolago z jedačo in pijačo dobro založeni kioski, ki bodo odprti tudi Se pojutrišnjem. Ob 11.30 bodo na sporedu krajši kulturni program in razne igre na meji, pri katerih bodo sodelovale kulturne skupine in šole iz obeh sosednjih občin, zatem pa se bodo lahko izletniki sprostili, kakor bodo pač vedeli in znali. V nedeljo bo odprt tudi Zeleni center v Vrhpoljah, kjer bo poskrbljeno tudi za pod zob. Ob odprti meji, ki bo tako kot že v preteklosti izzvenela v podkrepitev razumevanja, sodelovanja in vzajemnosti med narodi in narodnostmi, bo jutri s pričetkom ob 20. uri še literarni večer v srenj-ski hiši v Gročani. Nastopili bodo pesniki in pisatelji s tukajšnjih mejnih območij, kakor tudi iz istrskega zaledja, prireditev pa se bo odvila ob sodelovanju domačega kulturnega društva Krasno polje. Tako jutri kot v nedeljo bo na pobudo fotografskega krožka Foto Trst 80 in foto skupine Zarek iz Sežane na obeh straneh meje 2. fotografski ex tempore “Saša Ota”. Tema bo prosta, vsak udeleženec pa bo lahko sodeloval z največ dvema DIA filmoma 24x36 (razvijanje po postopku E-6 bo speljal prireditelj). Predvidene so 3 nagrade, 2 priznanji in nagrada za najboljši posnetek udeleženca izpod 12. leta starosti. Vpisovanje (10.000 lir oz. 800 tolarjev za en film) bo oba dneva od 8.30 do 19. ure v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu in v restavraciji Ex-spress na Kozini. V gledališču bosta Se razstava osnovne šole Antona Ukmarja iz Kopra pod geslom Meja je most in razstava lovskih trofej, zunaj pa bo razstava konj in tudi možnost rekreativnega kolesarjenja. Istotako v gledališču bo v nedeljo ob 10.30 predstavitev Livija Bo-riga knjige Od Cresa do Krasa - park mita, zgodovine, tradicij, stvarnosti in razmišljanj o prihodnosti, nato pa še degustacija olivnega olja iz Doline in Istre ter z otoka Cresa. ONESNAŽEVANJE / SPODBUDNI REZULTATI Ob sobotah ne bo prometnih omejitev Zahteva po odločnejšem posegu proti divjemu parkiranju po pločnikih in trgih Glede na spodbudne rezultate, ki so jih doslej dosegli (v središču mesta se je onesnaženje zelo zmanjšalo) in da bi delno ugodili tudi zahtevam tržaških trgovcev, je občinski odbor delno sre-menil in izboljšal začetni ukrep ter se odločil, da bo prepoved prometa veljala od torka do petka, in sicer od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 (kot znano, prepoved ne velja za katalizi-rana in dizelska vozila). To pomeni, da bo v sobotah mestno središče odprto za vse avtomobile, kar bo nedvomno spodbudilo prihod tujih odjemalcev in obiskovalcev, posebno iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Tako med drugim piše v sporočilu tržaške Občine, ki je 8. marca letos uvedla vrsto ukrepov proti onesnaževanju, še posebno tistemu, ki ga povzročajo motorna vozila. Ukrepu, pravi Občina, se niso mogli izogniti, potem ko je koncentracija ogljikovodikov presegla po določilih Evropske unije predpisane količine. Prizadevali pa so si, da bi čimbolj omogočili dostop do ulic, zaprtih za promet, in so v ta namen proučili kar 14 cestnih povezav ter okrepili avtobusne zveze po osrednjih ulicah in povezavo z glavnimi javnimi parkirišči (Nabrežje, Trg Ulpiano, Ul. Giulia, Ul. Locchi, Silos; prav Silos so te dni odprli tudi za prodajalce, ki so doslej imeli stojnice na Trgu Li-berta: skupno je prostora za okrog 50 stojnic). O omenjenem načrtu in ukrepih, ki jih je sprejelo ACT, je bil govor tudi na srečanju z občinskim odbornikom za okolje Pecol Comi-nottom in z glavnim ravnateljem konzorcialne-ga podjetja za prevoze ACT De Robertisom, ki je bilo včeraj na pobudo odbora za varnost in pravice pešcev CamminaTrieste (srečanja so se udeležili tudi predstavniki raznih drugih organizacij in odborov ter številni občani). Predstavniki organizacij so izrazili zaskrbljenost glede spremembe načrta, ki je po njihovem mnenju omejevalna glede na pričakovanja. Odbornik Pecol Cominotto je s svoje strani jasno zagotovil namen občinske uprave, da se bo držala sprejetih obveznosti in da bodo spet uvedli prvotna določila, če se bo onesnaženost povečala. Glavni ravnatelj ACT pa je obrazložil spremembe na raznih avtobusnih progah, s čimer naj bi krili povečano povpraševanje po javnih prevozih. Na sestanku je bilo potrjeno, da bodo glede načrta o mestnem prometu spoštovali prvotni datum, in sicer junij. Udeleženci so s svoje strani zahtevali odločnejše ukrepe v obrambo pešca. To pomeni, da morajo s pločnikov, trgov in nasploh območij, ki so namenjena izključno pešcem, odstraniti avtomobile in motorna kolesa. Isto velja tudi za avtobusne postaje. Jutri za »živo« mesto Vrsta organizacij se je zavzela za manifestacijo po mestnih ulicah, s katero hočejo opozoriti na vprašanja, katerih rešitev bi tudi mestnemu prebivalstvu omogočila prijaznejše življenje. Sprehod po mestnih ulicah prirejajo Arci Ragaz-zi, Anni Verdi, Auser, Filo d’Argento, Wwf, CamminaTrieste, Lega Ambiente, A.N.ITA., Circolo Istro Veneto, Ita-lia Nostra, Senza Confi-ni, Dedalus, Federcasa-linghe, Cittadini. V ospredju bodo zahteve po učinkvitem načrtu proti onesnaževanju, prometnem načrtu, okrepitvi javnih prevozov, odstranitvi nepravilno parkiranih avtomobilov s pločnikov, trgov in prepovedanih območij, varstvu zdravja občanov, gospodarskem razvoju ter nasploh mestu, ki bo odprto turizmu. Sprehod se bo pričel jutri ob 16.30 na Drevoredu XX. septembra pred gledališčem Ros-setti, od koder bo krenil po naslednjih ulicah in trgih: Ul. Muratti, Ul. Carducci, Trg San Gio-vanni, Ul. Delle Torri, Trg sv. Antona, Ul. Dante, Ul. San Nicolo, Ul. San Spiridione, Korzo Italia, Borzni trg ter Trg Unita. IZLET UPOKOJENCEV CGIL PO ZAPRTJU PREDORA PRI SV. VIDU Openci obiskali Rezijo Že vrsto let upokojenci CGIL z Opčin in okolice priredijo na Velikonočni ponedeljek izlet v razne kraje Italije ali Slovenije. Letos so se napotili v Rezijansko dolino. Vreme je bilo ugodno in lepa dolina se je pokazala še v zimskem spanju, saj je bližnje vrhove še prekrival svež sneg. Prijazni predstavnici krajevnega kulturnega društva. »Rozajanski dum« sta z navdušenjem seznanili izletnike z današnjo realnostjo doline in z kulturnimi in etnografskimi zapuščinami. Proti večeru so izletniki zadovoljni zapustili dolino z prijetnimi notranjem! občutki prijaznosti in domačnosti. Na sliki: skupina izletnikov pred restavracijo na Ravanci. Nove prometne težave Dela za popravilo predora bodo trajala vsaj dva meseca Predor pri Sv. Vidu -ena od najbolj nevralgičnih točk v prometu našega mesta, je že nekaj dni zaprt. Obnovili ga bodo, tlakovali in opravili še številna druga dela, ki so bila že zelo potrebna. Tako zagotavljajo odgovorni krogi. S tem pa se že številnim problemom v prometu našega mesta pridružuje še nov problem, na katerega so vezani mnogi avtomobilisti, pa tudi avtobusi štev. 29, B in L, ki vozijo skozi omenjeni predor. Dela bodo trajala v najboljšem primeru dva meseca; vse pa naj bi ponovno normalno steklo nekje v poletnih mesecih. Kako se bo sedaj odvijal promet raznih avtobusnih prog? Avtobus št. 29 bo odslej dalje vozil po UL D’Al-viano v smeri proti Ul. San Marco, ko bo prevozil Ul. Frausin, Ul. San Giacomo in mon-te, nato Trg Sansovino in skozi galerijo San-drinelli prišel do Goldonijevega trga, nato pa naprej po svoji že ustaljeni poti. Iste spremembe, z manjšimi ovinki, bodo veljale tudi za linije B in L. Prebivalci Sv. Jakoba se še spominjajo težav, ki sta jih pred časom povzročila preusmeritev prometa skozi predor Sv. Vida za ostali promet na tem območju. Ul. Frausin je na primer že zelo neprimerna za vožnjo avtov, kje še avtobusov. Ko so zadnjič popravljali omenjeni predor, so potekala dela v glavnem za popravilo zunanje podobe tega izredno pomembnega prometnega prehoda. Tokrat bodo dela bolj zahtevna, saj bodo morali predor ponovno asfaltirati, obnoviti strukturo za razsvetljavo in še druga dela, ki so jih na primer v predoru Sandrinelli in Montebello opravili pred kratkim le v nočnih urah. Odgovorni so najprej menili, da bo mogoče zapreti le en del predora in tako promet samo delno okrniti. Toda strokovnjaki, ki so pregledali galerijo, so ugotovili, da so obnovitvena dela nujno potrebna in je zato treba predor za nekaj časa povsem zapreti. Zaprtje predora pri Sv. Vidu je že vneslo v kaotični promet v našem mestu nove težave.Toda odgovorni so bili mnenja, da z deli v galeriji pri Sv. Vidu ni bilo mogoče več odlašati. N.L. Tele4 naj bi dobil nov sedež Predstavniki deželne vlade, Občine Trst, luške oblasti in ustanove EZIT so včeraj z lastnikom in uredniškim vodstvom Telequattra vzeli v pretres vprašanje, kam bi se lahko televizijska postaja preselila, da ne bi ostala na cesti. Kot je znano, mora do 30. aprila zapustiti svoj dosedanji sedež, ker nima dovolj denarja za njegov nakup. Med možnimi lokacijami je prosta industrijska cona, kjer naj bi kupili ali najeli halo. To možnost bo zdaj preverilo še tehnično osebje net-vrarka, temu pa bo sledil čimprej še en tak razširjen sestanek, kot je bil včerajšnji. SESTANEK V KAVARNI TOMMASEO Za boljše sodelovanje vseh glasbenih šol na obeh straneh meje V VILFANOVI DVORANI V TRSTU Ul. G. Gallina 5, bo nocoj kot gost SSK govoril sen. Cesare Dujany iz Doline Aosta na temo: NARODNOSTNE MANJŠINE V ITALIJI IN EVROPI: IZKUŠNJE MANJŠINSKEGA PARLAMENTARCA Začetek ob 20.15 Pridite! Mladi, ki se dandanes posvečajo tako imenovani resni glasbi, imajo precej težav za nastope, zato je pobuda središčne in prestižne kavarne Tommaseo, ki mladim koncertantom nudi možnost nastopanja, razveseljiva in spodbudna. Tako so med drugim naglasili udeleženci sredinega srečanja v kavarni Tommaseo, na katerem so predstavniki glasbenih šol iz raznih predelov naše dežele in obalnega pasu v Sloveniji novinarjem predstavili celovitejši projekt povezovanja mladih (na sliki -foto KROMA). Mladi glasbeniki naj bi se ne srečevali samo na skupnih nastopih, čeprav trenutno tudi takšnih možnosti ni veliko, temveč bi do tesnejših stikov morali priti tudi med posameznimi glasbenimi Solarni naše dežele oz. sosednjih držav. Tvornejše povezovanje med glasbenimi Solarni in mladimi glasbeniki je bila osrednja tema sredinega dopoldanskega srečanja v kavarni Tommaseo, ki se ga je udeležil tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. Ob tej priložnosti je Kralj ponovno opomnil na težave slovenskega glasbenega šol- Na razpolago štiri začasna delovna mesta Pokrajinski urad za delo sporoča, da so na razpolago Štiri začasna delovna mesta, in sicer tri v občini Dolina ter eno pri zbornici kirurgov in zobozdravnikov. Interesenti naj se zglasijo v ponedeljek, 15. ali v torek, 16- t.m. v uradu za delo v Ul. Fabio Severa 46, s seboj pa naj Prinesejo model C/l (potrdilo o vpisu v seznam oseb, ki iščejo zaposlitev) ter delovno knjižico. V občini Dolina so na razpolago tri delovna niesta (navadni delaje, dodeljeni delavec in šofer z vozniškim dovoljenjem D), za vse tri bo delovna doba znašala tri mesece in vsi trije morajo obvladati slovenski jezik. Eno delovno mesto (za nadomeščanje nosečnice) pa je na razpolago pri zbornici kirurgov in zobozdravnikov (arhivar strojepisec z odličnim poznavanjem računalnika). Zainteresirani ne smejo imeti manj kot IS let (1. januarja letos) in več kot 41 ter morajo imeti diplomo ° dokončani nižji srednji šoli. stva v Italiji, specifično pa na podržavljenje šole GM »Kogoj«. Omenil je razne možnosti, med temi tudi na to, da bi v okviru reforme italijanskih konservatorijev (predlog bo seveda moral počakati na sestavo novega parlamenta) slovenska šola postala posebna sekcija tržaškega »Tartinija«. Glede sodelovanje pa je Bogdan Kralj pripomnil, VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 12. aprila 1996 ŽENO Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 3.13 in zatone ob 13.45. Jutri, SOBOTA, 13. aprila 1996 IDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,3 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb, ustaljen, veter 5 km na uro severozahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblaCno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lia Cri-siani, Alessia Lopiccolo in Francesco Lopiccolo, .Elisa Pacorella, Virginia Vittori in Giovanni Vittori, Bryan Fac-chin, Daniele Quassi. UMRLI SO: 75-letna Zora Gregorič, 61-letna Maria Cecconi, 83-letni Giovanni Covra, 85-letna Marcella Lizzi, 75-letna Nella Sorj, 66-letni Natale Saule, 75-letna Bianca Vergendo, 69-letna Beatrice Barnaba, 81-letna Laura Tamburlini, 83-letna Valentina Croatto, 73-letni Stjepan Posavec, 88-letna Giuseppina Razpor, 93-letna Andreina Palese, 75-letna Bruna De Rocco, 84-letna Emilia Carboncich, 83-letna Rosalia Jakulin, 95-letna Concetta Costantino, 92-letna Luigia Spetič. [ ] LEKARNE Od TORKA, 9., do SOBOTE, 13. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 da GM polnopravno sodeluje s primorskimi šolami Slovenije, vsekakor pa so vse oblike sodelovanja pozitivne, še posebej pa je dobrodošla možnost skupnega nastopanja mladih glasbenikov v središču Trsta. Gojenci GM so že nastopili na nedeljskih matinejah v kavarni Tommaseo, spet pa bodo na vrsti proti koncu meseca. Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 15.00, 18.20, 21.45 »Ca-sind«, r. Martin Scorsese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepove-dan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Nome in codice Broken Arrow«, i. John Travolta, Christian ^AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney Weawer, Holly Hunter. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, Bridget Fonda. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II po-stino«, i. Massimo Troisi, Maria Grazia Cucinotta. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Von Masoch e la terza donna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Dracula mor-to e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Via da Las Vegas«, r. Mike Figgis, i. Nicholas Gage, Elisabeth Shue. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Guantaname-ra«, i. Mirtha Ibarra. ^1 PRIREDITVE OTROŠKI PEVSKI ZBOR Slovenski šopek iz MaCkolj, vabi ob 25-letnici delovanja, na slovesnost, ki bo v nedeljo, 14. aprila ob 18.00 v Srenjski hiši v Mackoljah. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 priredi v soboto, 13. t.m., ob 20.30, veseloigro v dveh dejanjih ”Ta preljepa spomladanska ljubezen" gostovanje dramske skupine KD Slovenec iz Boršta in nastop pevskega zbora Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 12. do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Otvoritev razstave jutri, 12. t. m., ob 20.30. Predstavitev Polona SkodiC. Sodeluje: MPZ, MePZ Primorsko -Mackolje, dirigent Tone Baloh. Vabljeni! Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure. SKD PRIMOREC - Trebče gostuje jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu gledališko skupino SKD Tabor - Opčine z delom VAJE V SLOGU. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaucic. Vabljeni! V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo danes in 26 t. m. koncert s skupino Bakala Blues Band ter v petek, 26. t. m. s kupino Sun Rise. ODBOR SKUPNOSTI BORCEV ISTRSKEGA ODREDA vabi bivše borce, aktiviste in prijatelje, da se udeležijo komemoracije padlih borcev Istrskega odreda, ki bo v nedeljo, 14. t.m., ob 11. uri na Stari Sušici (na Pivki). ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA AP. - Opčine in Slovenska prosveta - Trst prirejata na Belo nedeljo, 14. t. m., ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT velikonočnih pesmi akademskega pevskega zbora sv. Cecilija iz Ljubljane. Zborovodja: Barbara Vodnik, orgle: Edvard Popit. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. aprila, na podelitev literarne nagrade Vstajenje nagrajencema dr.. Jožetu Velikonji in dr. Radu LenCku. Podelitev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. ZALOŽBA KRAŠKI KROG, Generalni konzulat republike Slovenije, Slovenski klub, Tržaška knjigarna in Narodna in študijska knjižnica vabijo v torek, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na predstavitev knjige Nade Kraigher ONKRAJ GROBA. Avtorico bo predstavila prof. Bogomila Kravos, odlomke iz knjige pa bo brala Mira Sardoč. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu MILKO BIZJAK, orgle in SIMONA SLOKAR, violončelo. Na sporedu: VValther, Vivaldi, Stanley, Bizjak. SKD BARKOVLJE prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA v sredo, 24. t. m.na sedežu TPK Sirena z začetkom ob 20.30. Pridelovalci lahko oddajo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, v Četrtek, 18. t. m. in petek, 19. t. m. od 19. do 21. ure v Ul. Bo-veto 32 pri Gregoriču. B|_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Begunje 17. aprila. Informacije vsak dan na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. KRUT prireja trodnevni izlet v Genovo od 21. do 23. t. m. na razstavo cvetja in- okrasnih rastlin Euroflo-ra. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in vpis: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. št, 360072 ali 370062 v uradnih urah. IZLET NA VINITALV -Tržaške stanovske organizacije obveščajo svoje elane - udeležence izleta na Vini-taly, da bo odhod avtobusa iz Trsta po sledečem urniku: ob 6.30- Borzni trg, ob 6.45 OpCine (postaja pri tramvaju) ter ob 7. uri v Se-sljanu (trg). OBVESTILA JUSARSKI ODBOR OPCINE - Danes, 12. t. m., ob 21. uri bo na Radiu OpCine debata s predstavniki Odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Opčin. Za morebitne informacije o delovanju bodočega odbora bodo poslušalci Radia OpCine lahko intervenirali direktno na tel. poziv št. 212658. SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek - Kontovel vabi svoje elane na sekcijski kongres, ki bo jutri, 13. t.m., ob 15. uri v SosCevi hiši. Zaradi važnosti sreCa-na pričakujemo gotovo udeležbo. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA - Prosek vabi vse domače or-gnizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 15. t.m., ob 20. uri, v kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor poročal o opravljenem delu in o volitvah za obnovitev jusarskih odborov, ki bodo v nedeljo, 26. maja 1996. MALI OGLASI tel. 040-36)888 PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. št. 231868. DVE rabljeni knjižni polici hfr}e barve mer 180x270x38 prodam po ugodni ceni. Tel. št. 54390-575145. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedellka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST -UI.Valdirivo36-l.nad. Tel. 361888-Fax 768697 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. PRODAM jahalno sedlo primerno za hipoterapijo prizadetih. Tel. št. 040/225468 ob uri kosila. V PODZEMNEM PARKIRIŠČU pred sodno palačo v Trstu dajem v najem garažo za dva avtomobila. Telefon 213420. PRODAM nezazidljivo zemljišče približno 1.600 kv. m na Repentabru pri cesti. Tel. št. 040/327323 po 19. uri. PRODAM kosilnico Olimpia dizel z vozičkom, v dobrem stanju. Tel. št. 040/216940. PRODAM land rover Diskoven letnik 1990 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946. PRODAM Citroex AX, letnik ’89 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/228081 (ob urah obedov) ali 040/660800. PRODAM Čoln znamke Elan Fischer dolžina 4,50. motor Johnon 25 k.s.s prikolico. Tel. v večernih urah na št. 0481/419946. OPEL CORSA 1.4 Svving, Črne barve, letnik 1993, s katalizatorjem prodam. Telefon 229283. V NAJEM oddam trosob-no stanovanje v Gorici. Interesenti naj ponudbe in naslov pošljejo v zaprti ovojnici v upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica s pripisom “Trosobno stanovanje". 22-LETNA knjigo-vodkinja z izkušnjo v uradniškem delu iSCe zaposlitev. Dobro znanje tujih jezikov, vešCa rabe računalnika. Tel. št. 040/220423. BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov uCencem nižjih srednjih šol ter kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. St. 040/576116. LEKCIJE iz latinščine, grščine, italijanščine, slovenščine, filozofije in zgodovine nudi diplomiran v literarnih vedah. Tel. št. 040/576116. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Boris Škrk, Praprot 20. OSMICO ima odprto v Slivnem Frandoli. Toči odlično belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in četrtek. OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49 MILIC v Zagradcu ima odprt agriturizem do nedelje, 14. t. m .Tel. št. 229383 - zaprto ob Četrtkih. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO sta odprla Nevenka in Milko v Saležu 73 - Bajta. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Stanota Hrovatiča daruje družina Lazar (Repen 87) 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Ob priliki obiska daruje N.N. 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Ob 2. obletnici smrti Angela Turka darujejo domači 50.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 18. obletnici smrti Maria Debellija darujejo svojci 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Odbor Sindikata Slovenske šole se klanja spominu sen. Jelke Gerbec, neutrudne politične in kulturne delavke, predvsem pa velike zagovornice naše šole. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 Deželni vodilni odbor Stranke komunistične prenove poudarja vnemo delovanja senatorke Jelke Gerbec v prid slovenske manjšine in doslednost v zaščiti vrednot antifašizma, socialnih pravic in bratstva ter izraža globoko sožalje ob njeni prezgodnji izgubi. Za deželni vodilni odbor: deželni tajnik Stranke komunistične prenove Gianluigi Pegolo Ženski deželni forum Stranke komunistične prenove se z ljubeznijo spominja tovarišice in prijateljice Jelke. Fausto Monfalcon, Roberto Antonaz, Elena Gobbi in Gianluigi Pegolo, deželni svetovalci Stranke komunistične prenove, sočustvujejo s prizadetimi svojci ob izgubi tovarišice Jelke Gerbec. Z grenkobo v srcu ugotavljamo, da smo izgubili tovarišico sen. Jelko Gerbec. ugledno komunistko, kulturno delavko in neprecenljivo borko za človekove pravice. Draga Jelka, spomin nate bo ostal vedno živ med nami in tvoje delo nas bo vodilo na naši nadaljnji poti. Svojcem naše iskreno sožalje. Stranka komunistične prenove -občina Dolina Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominju tovarišice Jelke Gerbec, dolgoletne slovenske senatorke v italijanskem parlamentu in zaslužne borke za pravice Slovencev v Italiji. Svojcem izrekamo občuteno sožalje. ANPI-VZPI Trst in Rim naznanjajo in obžalujejo smrt senatorke Jelke-Gabrielle Gerbec-Gherbez, Članice glavnih odborov ANPI-VZPI Rim in predsedstva FILEL. Pridružujeta se tudi ANED in ANPPIA. Slovenska skupnost se pridružuje žalovanju ob smrti slovenske politične delavke in večletne senatorke Jelke Gerbec. Ob smrti neutrudne kulturne delavke in senatorke Jelke Gerbec se klanjamo njenemu spominu Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Slovenske organizacije videmske pokrajine se hvaležno klanjano spominu senatorke Jelke Gerbec. NOVICE Predstavitev knjige “Celluloide” in srečanje s scenaristom Pinom Scenarist Ugo Pirro bo danes ob 18. uri predstavil v Gorici svojo knjigo “Celluloide”. Na srečanju v knjigami Antonini na Korzu italia bosta sodelovala sen. Darko Bratina, kot predsednik filmskega združenja Amidei, in režiser Francesco Macedonio. Pirro, ki se v dolgi uspešni ustvarjalni akrieri lahko poanaša z dvema Oskarjema in zlato palmo v Cannesu je v knjigi zbral spomine na goriškega scenarita Sergia Amideia in režiserja Roberta Rossellinija ob 50-let-nici njune mojstrovine “Roma citta aperta”. Težave v prometu zaradi del Goriška občina opozarja voznike na prepovedi parkiranja in vožnje na nekaterih ulicah, kjer izja-vajo nujna dela. Dela že izvajajo na križišču pri sodišču in se bodo v prihodnjih dneh nadaljevala v smeri Ul. 24. maja, z današnjim dnem in predvidoma do 30. maja pa bodo uvedli tudi omejitve na Trgu Cavour in ulicah D’Annunzio in Marconi. Natečaj Marcosig: izidi v prvi skupini za violiniste Na glasbenem natečaju Marcosig za gojence glasbenih šol z območja Alpe jadran so včeraj objavili izide tekmovanja v prvi starostni skupini violinistov. Gre za otroke do 11. leta. Zmagala je Antoniette Be-sak iz Hrvaške, drugo mesto pa si delita Gregor Hrabar in Eva Omejc iz Slovenije. Vsi trij s stari 11 let. Posebno nagrado za najmlajšega med nastopajočimi je prejela 8-letna Petra Jurič prav tako iz Slovenije. Koncert orkestra iz Padove V okviru glasbene sezone društva Lipizer bo nocoj ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu nastopil komorni orkester “Camerata musicale di Padova” pod vodstvom dirigenta Gianluca Saccarija. Kot solista bosta nastopala francoski violinist Nicolas Gourbebc in z recitacijami igralka Elsa Fonda. V Kulturnem domu v Gorici bo danes, 12. aprila ob 18. uri PREDSTAVITEV KNJIGE »SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA66 (Partizanska poezija s Primorske) Sodelovali bodo: urednik knjige Boris Paternu, dr. Irena Novak-Popov, Franc Šali, Barbara Rustja in Aleksander Vodopivec. Vljudno vabljeni! Katoliška knjigama - Travnik 25 Vljudno uas vabimo na odprtje razstave slikarke Patrizie Devide Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Galerija Katoliške knjigarne, danes, 12. aprila 1996, ob 18. uri ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE KD SOVODNJE Primorska poje ’96 KULTURNI DOM SOVODNJE DANES, 12. aprila 1996, ob 20.30 SODELUJEJO: mešani pevski zbor društva upokojencev Koper, dekliški pevski zbor »Girica« Budanje, moški pevski zbor »Pergula« Sv. Peter, moški pevski zbor »Kazimir Nanut« Kanal, mešani pevski zbor »Igo Gruden« Nabrežina in mešani pevski zbor »Maestral« Koper. S. K. D. HRAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni Praznik Pomladi PROGRAM: Danes, 12. aprila 1996 ob 21. uri: tekmovanje v BRIŠKOLI gastronomske nagrade ob 21. uri: ples z ansamblom JUKE BOX Jutri, 13. aprila 1996 ob 21. uri: ples z ansamblom happv DAV Nedelja 14. aprila 1996 ob 15. uri: start tekme »H. POKAL POMLADI« kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem: ob 14. uri podelitev štartnih številk in ogled proge ob 18.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev »II POKALA POMLADI« ob 19.30: ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« ob 20.30: modna revija »ANNI VERDI Dl SELECT1VE TEAM« Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domaCo kapljico. VEČJI DEL PROGRAMA BO POTEKAL V POKRITEM ŠOTORU VSTOP PROST ŠTMAVER / HIDROGEOLOSKO UREJANJE Krajani pričakujejo takojšnje posege Na vaškem posvetu o urejanju prostora so povedali, do so naveličani proznih obljub Na pobudo rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver so predsinoCi v Stmavru priredili srečanje s predstavniki občinske uprave, gozdarske službe, Briške gorske skupnosti in Civilne zaščite o hidrogeološki melioraciji v tem predelu. Občinska uprava si je iz državnih skladov (sredstva so bila prej namenjena za gradnjo jezu na SoCi) uspela zagotoviti tri milijarde lir, ki jih bodo uporabili za najbolj nujne posege na območju med LoCnikom, Podgoro in Št-mavrom. ZaCel se je postopek priprave globalnega načrta posegov, medtem ko naj bi posamezna dela izvajali v skladu, z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Za celostno ureditev območja najbrž tri milijarde ne bodo zadostovale. Povedati velja, da so se krajani Štmavra v precejšnjem številu udeležili srečanja, kjer so brez dlak na jeziku povedali tudi, da so naveličani praznih obljub. Posebej pa so poudarili zahtevo, da se ob načrtovanju posegov izrecno vpraša tudi mnenje rajonskega sveta oziroma krajanov. Tako namerava občina ravnati tudi glede izdelave načrta hidrogeoloških posegov, sta udeležencem srečanja, ki ga je uvedel predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič, zatrjevala občinski odbornik Bordin in šef tehničnega urada inž. Spano. O posameznih konkretnih delih na srečanju niso govorili, čeprav so na občini z njimi seznanjeni, zelo točno pa vedo za težave krajani. V rajon- skem svetu bodo v zelo kratkem roku enega do dveh tednov sestavili seznam vseh po mnenju krajanov nujnih del ter ga posredovali načrtovalcema, ki bosta izdelala najprej okvirni, potem pa po-drobnostni načrt. Na izrecno vprašanje, koliko časa bo trajal postopek, ni bilo slišati jasnega in točnega odgovora. Nestvarno pa bi bilo pričakovati konkretne rezultate pred koncem leta. Sicer pa je bilo srečanje v Stmavru koristno tudi drugače. Krajani so izpostavili vrsto zelo konkretnih vprašanj, ki terjajo hitre in prav tako stvarne rešitve, kar pa, ob upoštevanju prepletanja različnih pristojnosti, zapletene zakonodaje in drugih bi- rokratskih ovir, ni mogoče, kakor so skušali pojasniti predstavniki raznih služb, predvsem pa predstavnik gozdarske uprave inž. Capovilla. Predsednik Briške gorske skupnosti Corsi je povedal, da je v pripravi načrt za sanacijo lokalne ceste in mosta v Grojni. Omenjena so bila še številna druga vprašanja, tako recimo vprašanje urejanja grezničnega omrežja, pri čemer so krajani izrekli nezadovoljstvo nad načinom, kako se to vprašanje rešuje, priprava novega regulacijskega načrta, izdelava načrta za pokopališče itd. Dogovorili so se, da bodo ta vprašanja podrobneje obravnavah na specifičnih srečanjih. Oljka: Beriusconi prodaja 100 iluzij Volilna kampanja se je v zadnjih dneh zelo razživela. Sen. Bratina je včeraj z dolgim sporočilom za tisk odgovoril na natolcevanja sen. Romolija glede zakona o globalni zaščiti. O tem bomo še poročali. Kandidata Oljke Bratina in Prestamburgo sta predsinod imela vrsto volilnih srečanj v Krminu. Govoro je bil o delu, zaposlovanju, gospodarstvu davkih, pri čemer sta kandidata ironizirala na račun programa Berlusconija s sto točkah, rekoč da “vitez iz Arco-reja” prodaja 100 iluzij in nedosegljivih sanj. DSL: lažne obljube o davkih DSL ugotavlja, da se so obljube Forza Italia o zmanjševanju davkov, ki jih je razvito obljubljal sen. Romoli, že izkazale za neuresničljive. Sam Berlusconi je namreč v televizijski oddaji Bruna Vespe moral priznati, da je»za to potreben določen čas«, Fini pa je moral svoje obljube glede odprave odtegljajev označiti za to kar so: provokacije. Volilna srečanja kandidatov Sen. Darko Bratina se bo danes ob 17.15 na sedežu SSk srečal s senatorjem iz Doline Aoste Dujanyjem. Ob 19.30 se bo v Standrežu srečal s slovenskimi občinskimi upravitelji, uro kasneje pa s slovenskimi volilci prav tako v domu A. Budala v Standrežu. Kandidat gibanja Svobodni sever Adriano Zamparo se bo danes ob 10. uri srečal z goriško občinsko upravo, ob 20. pa bo na sedežu Ascom v Gradišču. Kandidat SKP Jure Canciani bo jutri ob 11. uri sodeloval na srečanju o problemih zdravstva na sedežu SKP v Gorici, Travnik 14. V Tržiču v dvorani Palaveneto bo danes ob 11 uri srečanje odbora proti terminalu Snam z vsemi krajevnimi kandidati za poslansko zbornico. Kandidata Pola Luise in Romoli bosta ob 18. uri na sedežu Sdag srečala avtoprevoznike, ob 19.30 bosta v Romansu. PODGORA / PO ČETRTI SKRUNITVI SPOMENIKA Bratina: napad na demokracijo V mestu je treba kljub volilni kampanji ohraniti strpnost in sožitje Senator Darko Bratina si je ogledal oskrunjeni spomenik padlim v NOB v Podgo-ri, na katerega so se letos že četrtič spravili “neznanci”. Senator je ostro obsodil napad na vrednote NOB, antifašističnega upora in demokracije. Ob tej priložnosti se je Bratina srečal tudi s predstavniki VZPI in s predsednikom rajonskega sveta Ma-ligojem. Spremljala sta ga občinski svetovalec Komel in predsednik goriške Skgz Devetak. Zahteva vseh je, da se odpravi škoda na spomeniku in da se poiščejo storilci, v mestu pa naj se tudi v tem volilnem času ohrani dostojna raven sožitja. KINO GORICA CORSO 16.00 »Toy story«. 17.30-19.40-22.00 »Dead man waUdng«. PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes ob 18.00 uri predstavitev knjige “Slovensko pesništvo upora” (Partizanska poezija s Primorske). Sodelovali bodo: urednik Boris Paternu, dr. Irena Novak-Popov, Franc Šali, Barbara Rustja in Aleksander Vodopivec. V DOMU A GREGORČIČ v Standrežu, bo v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri nastopila gledališka skupina SKD Tabor z Opčin, s kabaretom R. Que-neau-ja “Vaje v slogu”. Gostovanje prireja PD Standrez. OBVESTILA ZDRAVSTVO / POLEMIKA H ŠTANDREŽ -d Barafli: bolniki ne bodo oškovani Odgovor županu in sindikatom Direktor Zdravstvenega sfuzijski center. Gre pač za podjetja Baratti je včeraj usklajevanje služb v dveh odgovoril na kritike go- sedežih enotne bolnišni-riškega župana in sindika- ce, pri čemer je cilj odpra-tov glede ti. letnega načrta va dvojnikov in zmanjše-za organizacijo zdravstve- vanje stroškov. Pri tem pa nih služb, v katerem je Baratti odločno poudarja, med drugim predvidena da se glede konkretnih preselitev patološke sluz- storitev, ki jih nudijo bolhe iz Gorice v Tržič. Barat- nikom v Gorici in Tržiču, ti pojasnjuje zapleten po- ne bo nič spremenilo. Pri-stopek za odobritev načr- pravi j en je sicer prisluhnita, ki ga bodo morali še ti drugačnim predlogom predložiti deželni agenciji župana Valentija in sin-za zdravstvo, komaj maja dikatov glede porazdelitve pa se bo začelo posveto- sedežev posameznih vanje z župani in sindika- služb. Ce pa hočejo postati. viti v dvom sam pojem Polemiko je povzročil enotne goriško-tržiške bol-le majhen del celotnega nisnice, naj konferenca načrta (30 strani od sku- Zupanov to predlaga Deže-pnih 300, piše Baratti), iz 11. Od konference župa-katerega pa ni mogoče sk- nov, zaključuje, še lepati ničesar. Res je, da se pričakuje tudi, da se bo sedež patologije selil iz dokončno izreče glede iz-Gorice v Tržič, v obratni bire za novo goriško bol-smeri pa se bo selil tran- nišnico. Senator Bratina bo srečal slovenske volilce Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško in KD Oton Zupančič vabita nocoj ob 20.30 na srečanje s senatorjem Darkom Bratino, kandidatom Oljke za senat v goriškem okrožju. Srečanje bo v konferenčni dvorani doma A. Budal v Štran-drežu, namenjeno pa je slovenskim volil-cem na Goriškem. Bratina bo predstavil svoj volilni program s posebnim poudarkom na manjšinsko problematiko, na voljo pa bo tudi za razgovor z volilci, ki mu bodo lahko pre-dočili svoje poglede in predloge v tem kočljivem političnem. trenutku. REVMA Smjaček Beby zapustil varno zatočišče Pred časom smo zabeležili zgodbo o Bebyu in Pepi, srnjačku in srni, ki ju je Celestin Terpin posvojil. Zgodbi je treba sedaj pripisati novo poglavje: Beby je pred dobrim tednom nenadoma izginil z doma v Pevmi, kjer je našel zatočišče. “Ni se več vrnil”, pravi Celestin, ki žival še zmeraj vneto išče. Srnjak, ki bo maja star eno leto, ima usnjeno ovratnico, na ušesu pa poseben znak. Bo to dovolj, da ne bo postal žrtev divjega lovca ali neprevidnega avtomobilista? Bebyja je pred dnevi zajel čuden nemir: prvič je zamenjal rogovje. Morda je prav v tem odgovor na vprašanje zakaj beg (ali povratek) v naravo. ZSKD prireja tečaj “Show Dance” na moderno rap, funky in tedmo glasbo. Vaje, ki bodo enkrat tedensko v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici, so namenjene vsem od 8. leta dalje. Prvo srečanje bo v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri. Vpisovanje v uradu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 531495. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV na Goriškem sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 14. t.m„ odpeljal po sledečem redu: ob 7.30 iz Podgo-re mimo gostilne Primožič, v Standrez in Sovodnje. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. Don Bo-sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes: 10.30, Bruna De Rocco vd. DAngelo na glavnem pokopališču; 11.00, Lu-ciano Visintini iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 12.45, Antonio Moretto iz bolnišnice Janeza od Boga v Cervinjan; 13.15, Amelio Cechet iz splošne bolnišnice v Foljan. ■FARO ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALY BANKE / POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZADRU2NE KRAŠKE BANKE PAVLOM MILIČEM Pretres v slovenskem bančništvu se zadružnih bank ni niti dotaknil Premoženje ZKB je lani preseglo 50 milijard lir - Občni zbor bo 25. aprila LIRA V zadnjih mesecih je bilo veliko govora o slovenskih bankah, iz znanih razlogov seveda. O Zadružni kraSki banki pa pravzaprav ničesar, kot da bi se potuhnila. Je to slab ah dober znak? Mislim, da dober. Govorimo namreč o zadružnih bankah, ne samo o naši, ampak tudi o tistih iz Sovodenj in Doberdoba. Mi smo v tem Času molčali, ker se nismo želeli na noben način vmešavati v reševanje problemov omenjenih slovenskih bank. Nismo hoteli dajati izjav, da ne bi izgledalo, kot da smo boljši od drugih. Med nami reCeno, je bilo lansko leto za nas uspeSno, povečali smo svoje delovanje z vlogami in s posojili, zato naS molk ni bil znak kakih problemov, ki jih na srečo nimamo. Zadružna kraSka banka je nastala novembra 1994, torej je minilo skoraj poldrugo leto. Se je operacija izkazala za pozitivno? Tako je. Po mojem je obračun pozitiven v vseh pogledih. Nasa dejavnost se je razširila po vsem Krasu, saj nabrežinska posojilnica prej na zahodnem Krasu ni mogla dajati večjih posojil, ker za to ni imela pogojev. Nova klaska banka deluje s podjetji brez problemov in zadosti vsem njihovim potrebam. V tem Času ste odprli tudi novo podružnico v Bazovici. Res je. To je bil že prejšnji dogovor z Banko Italije. Centralna banka je namreč spodbujala k združitvi in kot protivrednost nekako obljubila svoje pooblastilo za odprtje ene ali dveh novih podružnic. Ena je bazoviška, drugo pa še čakamo. Kje bi jo radi odprli? Na Krasu, naSi elani želijo okence nekje pri Proseku ali pa v dolinski občini, vendar tja zaenkrat ne želimo, ker že obstaja agencija TKB. Ne moremo si delati konkurence in problemov med nami. Z novo upravo TKB smo o tem že govorili. Ce bo ta dogovor držal, v kar ne dvomimo, se bodo oni Sirih v mestu in po deželi, mi pa na Krasu. Naj za bralce pojasnimo, da vaša banka ni delniška družba, ampak kot samo ime pove, banCna zadruga. To pomeni, da delujete v drugačnih razmerah in z drugačnimi pogoji kot poslovne banke. Včlanjeni ste v deželno in državno združenje zadružnih bank, ah ne? Kor zadruga smo povsem drugačni od delniških bank. 70 odstotkov svojega poslovnega presežka moramo po zakonu dodeliti v rezerve oziroma vložiti v premoženje, zato si dobička ne delimo. Včlanjeni smo v deželno federacijo zadružnih bank v Vidmu, ta pa je elan državne federacije v Rimu. Tudi mi kot Slovenci smo zastopani v teh ustanovah: v deželi jaz in Gergo-let iz Doberdoba, v Rimu pa jaz zastopam kar vso naSo deželo. Holding zadružnih bank ICCREA nadzoruje vse ustanove, ki sodijo v nas krog, in v njem tudi naša banka dobro in uspeSno deluje. Iz teh razlogov, Ce se vrnem k prvemu vprašanju, nismo v vsem tem Času hoteli niti omenjati nas položaj. Mi imamo namreč zavarovana ramena. Seveda, če bi dobili fašistično vlado, potem bi bil ogrožen ves sistem, toda danes teh problemov nimamo. Tako v Vidmu kot v Rimu smo vedno uveljavili svoj položaj slovenskih bank, pridobili smo si pozornost za naS obstoj. Zato moramo, in to podčrtavam, moramo biti prisotni v teh ustanovah. In ker smo aktivno prisotni, sem prepričan, da ne bi smelo priti do problemov. Se več. Na enem svojih obiskov v Rimu sem predstavnikom centralne banke, ki so se ironično izražali o slovenskih zavodih, celo sam predlagal, naj nam pošljejo inšpek- cijo, da preverijo pravilnost našega poslovanja. Odgovorili so mi, da vedo, da z nami ni problemov. Pa ni tako daleč čas, ko so me nadlegovali z vprašanji, kako delamo, ali imamo povezave s Kmečko banko, s TKB, s Saftijem in z grupo Quer-ci. Takrat sem jim pošteno pojasnil, da mi delamo s Kmečko in Kreditno, ker nimamo pooblastila za zunanjetrgovinsko poslovanje, zato se moramo posluževati drugih bank, seveda slovenskih. Pa Se eno bolj problematično vprašanje. Kako je zdaj z bančno sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju? Pred leti je ta sekcija delovala kar dobro, zadnji dve, tri leta pa so nekateri želeli vplivati na vse banke. Ko je zaradi komisarske uprave izpadla Kmečka banka, nas ni bilo več šest in tako smo prišli tudi v nasprotje s statutom, ki je predvideval najmanj Sest članov. Zato smo takrat opozorili, da bi bilo bolje, ko bi stvari zamrznili, in tako je Se danes. Medtem se je statut SDGZ spremenil in zdaj v njem piše, da vsaka sekcija lahko šteje najmanj dva člana. Počakati nameravamo do konca meseca, ko bo Kmečka banka dobila nove izvoljene organe in potem se bomo verjetno sestali in se dogovorih za naprej. Prepričani smo namreč, da je bančna sekcija koristna in da je treba njeno delo obnoviti. Za konec poglejva, kako se je zaključilo lansko poslovno leto. Kot sem omenil, je bilo lansko poslovanje dobro,' veliko boljše kot leta 1994. Poslovni presežek se je povečal za približno 50 odstotkov. Glavno pa je to, da smo povečali svoje premoženje na vec kot 50 milijard lir. To je bistveno, kajti Banka Italije nam je postavila pogoj, da moramo za pridobitev vloge banke agenta (banke, ki lahko samostoj- no posluje v zunanji trgovini) imeti najmanj 50 milijard lir premoženja. Ko smo v začetku leta napravili prvi obračun premoženjskega stanja, smo se takoj odpravili v Rim in ponovno zahtevah pridobitev statusa banke agenta in nato vložili tudi formalno prošnjo. Tokrat imamo vse pogoje, zato nam prošnje ne morejo zavrniti. Bo zadeva morda rešena že do občnega zbora, ki bo 25. aprila? Tako upamo. Novico čakamo iz dneva v dan. Imamo vse pogoje, zaposlili smo nove moči, Sirimo delovanje, zdaj so v teku dela za povečanje podružnice v Sesljanu. Prepričan sem, da bomo do občnega zbora že imeli dobro novico iz Rima. Vlasta Bernard PET PON TOR SRE ČET 15620 1562J0 15680 15720 15692 10540 10542 10522 10480 1044,7 Nov rekord lire v tečaju z marko MU .AN - Medtem ko se je borzni sestanek kljub dokaj živahnim poslom (799 milijard lir) na koncu izrodil (Mibtel -0,65%), predvsem zaradi slabega odprtja na WaU Streetu, je lira preživela Se en odličen dan in dosegla nov rekord v tečaju z marko. Nemški bankovec se je po tečajnici Banke Italije spustil na 1.044,74 lire, tako nizke vrednosti pa ni zabeležil že od januarja lani. Marka je sicer taCas pod pritiskom negativnih tehničnih dejavnikov in pričakovanja po znižanju obrestnih mer. BTP BUONI DEL TESORO POLENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,50%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. aprila. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (18. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 11. APRIL 1996 v LIRAH S s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1550,00 1590,00 1 nemška marka 1035,00 1063,00 1 francoski frank 303,00 312,00 |I E .2. holandski gulden 923,00 951,00 belgijski frank 49,90 51,90 § § funt šterling 2336,00 2407,00 irski šterling 2415,00 2489,00 _ c <5 danska krona 267,00 275,00 aj ^ grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1141,00 1176,00 japonski jen 14,20 14,70 švicarski frank 1269,00 1308,00 ^■1 avstrijski šiling 146,60 151,00 ■35 s norveška krona švedska krona 238.00 230.00 245.00 237.00 < portugalski escudo 10,00 10,40 jz: španska pezeta 12,20 12,90 1 t avstralski dolar 1224,00 1261,00 madžarski.florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,30 11,80 s hrvaška kuna 265,00 290,00 11. APRIL 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1554,00 1584,00 nemška marka 1040,00 1058,00 francoski frank 303,00 313,00 holandski gulden 922,00 947,00 belgijski frank 50,11 51,91 funt šterling 2332,00 2412,00 irski šterling 2411,00 2506,00 danska krona 267,00 277,00 grška drahma 6,29 6,89 kanadski dolar 1138,00 1173,00 švicarski frank 1274,00 1299,00 avstrijski šiling 146,42 150,92 slovenski tolar 11,55 11,90 11. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1569,190 — ECU — 1952,860 — nemška marka — 1044,730 — francoski frank — 307,470 — funt šterling — 2375,280 — holandski gulden — 934,990 — belgijski frank — 50,865 — španska pezeta — 12,486 — danska krona — 270,670 — irski funt — 2454,680 — grška drahma — 6,481 — portugalski escudo — 10,166 — kanadski dolar — 1157,650 — japonski jen — 14,440 — švicarski frank — 1287,380 — avstrijski šiling — 148,570 — norveška krona — 241,670 — švedska krona — 233,850 — finska marka — 334,080 — avstralski dolar 1238,400 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 1.4573 1.4613 funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nLozemski gulden 89.194 69.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28.063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21.498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32.275 ŠE ZADNJI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Slokarjeva in Bizjak za zaključek sezone Nastopilo bosta v četrtek v stolnici Sv. Justo Po koncertu »domačega« zbora Jacobus Gallus se koncertna sezona Glasbene matice zaključuje z nastopom dveh nam ravno tako znanih umetnikov, Čelistke Simone Slokar in organista Milka Bizjaka, ki bosta nastopila v Četrtek, 18. aprila v stolnici sv. Justa. Predstavila se bosta s programom, ki niha med 17. in 18. stoletjem - Ce izvzamemo seveda Bizjakovo Signa Diaboli. Izstopa Vivaldijevo ime, saj sta na sporedu kar dve njegovi sonati, pa Se transkripcija njegovega koncerta; nocojšnji koncert se pričenja ravno s slednjo. Avtor Johann Gottfried VValther je sicer znan po tem, da je napisal prvo nemško glasbeno enciklopedijo, pa tudi po tem, da ga daljno sorodstvo veže na samega Johanna Seba-stiana Bacha; vendar je VValther bil v Pachelbelo-vem krogu nadvse razgledana osebnost. V svojih skladbah je skušal povzeti tudi dosežke Buxtehudeje-ve šole. Služboval je na VVeimarskem dvoru; na željo svojega varovanca, Čelistka Simona Slokar princa Johanna Ernsta, je za orgle priredil več koncertov italijanskih (Corelli, Albinoni, Vivaldi) pa tudi domačih avtorjev (Tele-mann, Meck). Sicer nosi koncert zgrešeno VValther-jevo oznako. Vivaldi je skladatelj, ki nima še točno določenega opusa, saj evropski glasbeni arhivi še niso razodeli vseh njegovih skladb. Italijanski baročni umetnik je služboval celo svoje življenje v Benetkah, vendar je zelo veliko potoval širom po Evropi. Napisal je nad 450 koncertov, kjer je, predvsem v violinskih, zablestel po novih tehničnih prijemih. NiC Čudnega ni, da v svojem komornem opusu nekoliko zaostaja za sohsticnim, saj si tu ne dovoljuje svoboščin, kakršne zasledimo npr. v obliki njegovih znamenitih Letnih Časov. Tri sonate neznanega mojstra iz rokopisov arhiva frančiškanskega samostana s Košljuna se spet zgledujejo po dosežkih italijanske baročne šole, ki je »cvetela« v »Vivaldijevih« Benetkah, tokrat s »kasnejšim« Galuppijem. Ni naključje, da izvirajo roko- pisi iz frančiškanskega samostana v Kopru, ki je v svoji zgodovini bilo Benetkam zelo blizu. Tri sonate iz rokopisov arhivov frančiškanskih samostanov iz Klanjca in Novega Mesta pa razodevajo drugačen, »celinski« vzorec; občuti se, da so nastale za orgle »češko-nemške« šole. V isto obdobje naših dveh neznanih mojstrov lahko uvrstimo slepega angleškega organista in skladatelja Johna Stanleya. Slednji spada v generacijo, ki je bila«obsedena« s Handlovim mitom. Zbirka njegovih 30. voluntarijev je najvažnejše delo angleške orgelske glasbene zakladnice 18. stoletja. Voluntary se pojavi v 16. stoletju kot glasbena spremljava cerkvenih obredov; prek Handla in Purcella razširi Stanley to obliko tudi na štiri stavke in jo obogati s svojo vedro instrumentalno domišljijo. Koncert se zaključuje z Bizjakovo Signa Diaboli (1990), »glasbenimi« vizijami vojnih grozot na tleh bivše Jugoslavije. Slednji je študij končal na zagrebški akademiji leta 1984, izpopolnjeval pa se je v Pragi in Gradcu. Ob bogati koncertni dejavnosti naj omenimo njegovo redaktorsko delo za staro orgelsko in Cembalsko glasbo iz slovenskih in hrvaških arhivov. Na koncertu Glasbene matice bo nastopal v duu z našo Čelistko Simono Slokar, ki je svoj študij dokončala v Mo deni leta 1990, izpopolnjevala pa se je z znanimi Čelisti, kakršna sta David Geringas in Marianne Chen; tudi Simona Slokar ima za seboj že zavidljivo koncertno dejavnost. GR V Podbonescu predstavitev knjige »Sada te povien« Kulturno društvo Studenci bo jutri ob 18.30 v občinski sejni dvorani v Bodbonescu priredilo predstavitev knjige Sada te povien - Ora ti racconto, ki stajo napisali Raffaella lussa in Ude Chiabudini. Na temo o pomenu domačega kulturnega bogastva bosta spregovorila prof. Gian Paolo Gri z videmske univerze, prof. Milko Matičetov s Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dr. Raffaella lussa, medtem ko bo Ude Chiabudini povedala eno svojih pravljic. Večera se bodo udeležili še Alessandro D’Osualdo (umetnostni ravnatelj), Moreno Tomasetig (ilustrator), peli pa bodo Nediski puobi. Na koncu še bodo udeleženci srečali v hotelu »Al Vescovo«. GORICA / ALEŠ DOKTORIC O PREHOJENI POTI Jutri začetek 17. izdaje Film Video Monitorja Ob jutrišnjem začetku 11. izdaje Film Video Monitorja je njegov programski direktor Aleš Doktoric takole pozvel prehojeno pot goriškega filmskega festivala: »Bila je nekoč v Gorici, leta 1981, prva retrospektiva slovenskega filma z naslovom Slovenski film 1945-1981 Cinema sloveno. Sledile so ji premierske predstavitve vseh slovenskih filmov. Od leta 1986 dalje je Film Video Monitor v sklenjeni obliki predstavljal slovenski in italijanski javnosti filmske slike na platnu in elektronske podobe na malem zaslonu, tako kot so se oblikovale v Sloveniji in njenem zamejstvu. Lanski 10. Film Video Monitor je področje raziskave razprl na film slovenskih izseljencev v Argentini in ZDA, nakazal pa je tudi pot v bodoCe. Osnovni smisel in zanimivost malega festivala ni veC prebijanje zidu, grajenje mostu med sosedi neznanci, ampak globalna komunikacija v prostoru, v katerem so Slovenci organsko prisotni: Evropa in svet. Za najprimernejše teme naslednjih Monitorjev se zato ponujajo raziskovanja in prikazovanja realnosti, ki še niso vraščene v skupno zavest, ki so celo primerljive s slovensko stvarnostjo, pa čeprav z njo niso povezane; to so manjše, a ne nujno manjšinske filmvideo realnosti. Letošnji 11. Film Video Monitor z ene stra- Program 11. Film Video Monitorja Sobota, 13. aprila 1996 Cyber Cafe; Odprtje razstave Ljubljana-Trst-Go-rica: Kinematograf 1896-1918; Utriniki iz snemanja, Amir Muratovič; Carmen, Metod Pavec. Nedelja, 14. aprila 1996 9.00 Filmvideotv: Gradivo za okroglo mizo; 10.00 Slovenski Web 96, Surfanje z vodičem; 10.30 Okrogla miza Filmvideoweb Slovenija 96: Steze in avtoceste komunikacije; 16.00 Striptih, Filip Robar-Dorin; 16.30 Povečava: Hollywood-ski časi Slovenije I-Il, Majda Sirca (avtor), Slavko Hren; 18.00 Bomboniera, jan Zakonjšek in Poletna idila, Tugo Štiglic; 20.30 Sprava, Zdravko BariSič in Radio D.O.C, Miran Zupanič; 22.30 Velika sinja cesta, Gillo Pontecorvo. Ponedeljek, 15. aprila 1996 17.00 Sola življenja, Hanka Kastelicova; 18.00 Trst na meji, Maja Weiss; 18.00 Povečava: Devetdeset let skomin. Slovenski film 1905-1995, Majda Sirca (avtor), Slavko Hren; 20.30 Ko sem bil mrtev, Ernst Lubitsch; 20.30 Filmi AGRFT; 21.10 Rabljeva freska, Anton Tomašič; 22.30 Videoklub; 23.00 Neme podobe slovenskega filma, Damjan Kozole. Torek, 16. aprila 1996 9.00 Povečava: Pier Paolo Pasolini, Majda Sirca (avtor), Slavko Hren; 11.00 Tiskovna konferenca; 17.00 Ludwigana, Janez Vajevec; 18.00 Backup 91400159. Slovenska beseda na Koroškem, Film Mladje; 18.30 Slovenski Web 96, Surfanje z vodičem; 20.30 Ladomir-Faktura, Marko Peljhan in Prerokbe ognja, Michael Ben-son; 22.30 Zbiralci peska, Neven A. Korda in Film AGRFT. ni gleda na obdobje velikih filmskih koprodukcij, ki so pred nekaj desetletji izostrile pri nas tehnično filmsko znanje cele generacije; kot način delanja filmov postajajo koprodukcije z združeno Evropo tudi za Slovence ponovno aktualne. Z druge strani 11. Film Video Monitor uvaja v pojem filmvi-dea tisto, kar je zaenk- rat še področje računalniških iniciatov: oblikovanje statičnih ali animiranih web strani, ki se v načinih globalne komunikacije Interneta in v novih oblikah razslojenih vizualnih projektov vendarle prikazujejo na (računalniškem) ekranu in postavljajo izziv ustaljenim in splošno sprejetim praksam filma, televizije in videa.« Livio Možina razstavlja od jutri v tržaški galeriji Rettori Tribbio V galeriji Rettori Tribbio 2 na Piazza Vecchia v tržaškem getu bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slik Livia Možine, ki so ji dali naslov »Poezija in magija hiperrealizma«. Razstava bo odprta do 26. aprila z naslednjim urnikom: ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V ponedeljek ostane galerija zaprta. Na sliki eno novejših del Livia Možine. Z nedeljskim koncertom na Trbižu bo letošnje Primorske poje konec TRBIŽ - V kulturnem centru na Trbižu bo v nedeljo zaključna prireditev letošnje zborovske revije Primorska poje. Koncert, ki povezuje ljudi in kulturne ustvarjalce z vsega obmejnega pasu Italije in Slovenije ter s Koroške, se bo začel ob 16. uri. Pomen prireditve bodo v svojih pozdravih poudarili v imenu prirediteljev predstavnik kulturnega društva Planika in predsednik Združenja pevskih zborov Primorske Rudi Simac. Oglasili se bodo tudi trije sosednji župani in sicer s Trbiža, iz Kranjske gore in Ziljske Bistrice. Nastopilo bo sedem pevskih zborov, in sicer mešani pevski zbor Tarvisium ter ženska pevska skupina Višarski kvintet iz Ukev, ki ju vodi Ana Missoni in zastopata Kanalsko dolino. Iz Slovenije bosta prišla moški pevski zbor Slavina, mešani mladinski pevski zbor lubilate iz Kranjske gore. Dva sta tudi zbora, ki prihajata s Koroške in sicer mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka in moški pevski zbor Trta iz Miklavčeva. Sedmi pevski zbor, ki bo tudi zaključil koncert, prihaja s Tržaške in sicer iz Doline. Gre za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Do- line, ki ga vodi Ignacij Ota. Na sliki: Višarski kvintet, ki bo nastopil v nedeljo na Trbižu. ____ITALIJA / ZARADI 50-ODSTOTNEGA ZNI2ANJA PRODAJ GOVEDINE_ Mesarji in živinorejci bijejo plat zvona zaradi norih krav Spodbudni znasiveni odkritji o BSE in CJD na Japonskem in v ZDA NOVICE Boucbki EOkus-OiTi joboiko JERUZALEM - Od začetka aprila je ponudba sadja na izraelskem trgu bogatejša za banano z okusom jabolka, poroča izraelski dnevnik Maariv. Nov sadež, ki so ga najprej imeli za prvoaprilsko šalo, je rezultat večkratnih križanj v kibucu Rosh Hanik-ra, prvič pa se je pojavil na trgu ob židovskem božiču. Vodstvo kibuca upa, da se bo banana-ja-bolko kmalu prodajala povsod po Izraelu, čeprav priznava, "da se Izraelci še niso navadili, da ima lahko banana tudi drugačen okus". RIM - Panika zaradi bolezni norih krav stane italijanske mesarje tedensko sto milijard lir. To je včeraj sporočila Fiesa-Confeser-centi, ki je organizirala »promocijska kosila« v kakih petdesetih italijanskih mestih, na katerih so upraviteljem, politikom, gospodarstvenikom in novinarjem ponujali mojstrsko pripravljeno govedino. Združenje mesarjev pa se zaveda, da s to pobudo ne Čudne ugotovitve v ZDA VVASHINGTON -V ZDA ni bolezni norih krav, prav tako niso ugotovili še nobenega primera creutzfeldt-jako-bove bolezni, kljub temu pa postaja preventiva čedalje strožja. Pri seciranju so v možganih desetih britanskih žrtev, ki so, kot domnevajo, umrli za creutzfeldt-jakobovo boleznijo, našli netipične luknje.Njihovo možgansko tkivo je kazalo znake sorodne bolezni, za katero so nekoč obolevali ljudožerci s Papue Nove Gvineje. Netipično je tudi to, da so bile britanske žrtve mlajše kot štirideset let, creutzfeldt-jako-bova bolezen pa napada ljudi med petdesetim in šestdesetim letom starosti. bo premostila strahu, ki je zajel kupce, zato zahteva šestmesečni odlok plačevanja davkov, ugodnostne kredite in znižanje davka IVA na meso s 16 na 10 odstotkov. Confesercenti pa zahteva od italijanske vlade in Evropske unije homogeno zakonodajo tako glede govedoreje kot glede zakola. Združenje mesarjev je obenem sporočilo, da je prodaja govedine v obdobju od 22. marca do 6. aprila padla za 50 odstotkov, izgledi za bodočnost pa niso spodbudni. Prav zato minister za kmetijstvo VValter Lichetti proučuje prve ukrepe za živinorejce, ki so Se bolj prizadeti od mesarjev. Pomagali jim bi lahko z enkratno finančno podporo, z defi-skalizacijo socialnih dajatev in s prispevkom za nakup krme. Vsekakor pa je Lichetti napovedal, da bo danes v Bruslju na zasedanju odbora za meso zahteval, naj preučijo in upoštevajo posebnosti italijanske govedoreje. Psihoza norih krav je namreč še dodatno obremenila že dovolj težko stanje italijanske živinoreje, ki že leta čaka na uresničitev tako imenovanega »plana za meso«. Medtem pa so Nizozemci kljub nasprotovanju Francije in Belgije že začeli z zakolom 64.000 telet, ki so jih pred časom uvozili iz Velike Britanije. Za vsako tele bodo živinorejci prejeli 800 tisoč lir, EU bo prispevala v višini 70 odstkov. Iz Tokia pa je včeraj prišla spodbudna vest, in sicer, da je znanstvenikom naga-saške univerze uspelo pojasniti vlogo beljakovinskih prionov, ki povzročajo tako govejo (BSE) kot človeško (CJD) encefalopatijo. Devetintridesetim laboratorij- skim mišim so namreč spremenili gen, ki proizvaja prione. Eno leto so se miši normalno razvijale, po 16 mesecih so začele kazati prve make mišične nekoordi-nacije. To stanje se je.v naslednjih petih mesecih še poslabšalo, tako da je nastopila smrt. Med obdukcijami so ugotovili, da so prioni v začetku prizadeti predvsem male možgane. V ZDA pa so odkriti sistem za rano odkrivanje spužvastih encefalopatij, ki bo služil tako za živali kot za človeka. Pri encefalopatiji sta v hrbtenični tekočini prisotni dve beljakovini (130. in 131.), ki dokazujeta, da se je začel proces degenerativne encefalopatije. Na sliki (telefoto APJ: »Jejte govedino«, je na travnik napisal neki britanski živinorejec. iKo|sfnik pon« ili nov 1 .jO-dofoiSKi VVASHINGTON - Nov bankovec za 100 ameriških dolarjev, ki naj bi ga bilo nemogoče ponarediti, je v manj kot tednu dni, odkar je bankovec v obtoku, ponaredil nek najstnik, ki se je igral na svojem računalniku, je sporočila ameriška policija. Po njenih trditvah je najstniku, ki je bankovec natisnil z laserskim tiskalnikom, to uspelo zaradi kakovostnega scannerja. Mladi ponarejevalec po mnenju policije ni imel zlih namenov, saj je natisnil le en ponarejen bankovec, na nekaj drugih pa je podobo Benjamina Franklina zamenjal s svojo fotografijo. jih fe-oi 100 Riijcmov HANOI - Sodeč po trenutni 2, 4- odstotni letni stopnji rasti števila prebivalstva, bo do leta 2005 v Vietnamu živelo 100 milijonov ljudi, poroča lokalni angleški časopis Vietnam News. Rast, ki jo pospešuje predvsem gospodarski razvoj države, učinkuje na rast življenjskega standarda, poroča časopis. V glavnem mestu Hanoi se je lani število prebivalcev kljub prizadevanjem za nadzor nad rojstvi povečalo za dva odstotka. LAS VEGAS / DEKLE SE JE MORDA ZLAGALO Tyson baje tokrat res nedolžen LAS VEGAS - John Horne, menedžer Mikea Tysona, je v pogovoru za TV postajo KTNV iz Las Vegasa poudaril, da je zadovoljen z rezultati dosedanje preiskave o domnevnem spolnem nadlegovanju svojega varovanca, ki naj bi v nekem nočnem lokalu v Chicagu celo poškodoval 25-letno obiskovalko, pri preiskavi katere pa niso našli znakov nasilja. »Mike je v položaju, ki ga mnogi skušajo izkoristiti,« je izjavil Horne. Poudaril je, da je lastnik nočnega kluba povabil Tysona v prostore za izredno pomembne goste in da ga je ženska, ki zdaj trdi, da jo je Tyson nadlegoval, ves večer skušala spoznati. Horne je med drugim še povedal, da so se z njim srečali le nekateri obiskovalci kluba, ki ga je med Tysonovim obiskom nadzorovala policija; tudi v klubu je bil Tyson vseskozi pod budnim očesom policajev. 25-letna ženska je bila v Tysonovi družbi največ pet minut, potem pa se je zabavala v drugih prostorih kluba. Odvetnik neimenovane ženske, solastnice nekega lepotilnega salona, je povedal drugačno zgodbo, ki jo je povzel Chicago Sun Times: Tyson naj bi damo opazil na plesišču in predlagal, naj se srečata na samem. Ko sta bila v posebnem prostoru, jo je napadel in ranil. »Bila je preplašena in zbegana in je kazala znake bolečine,« je izjavil Pe-teet, vendar pa ni povedal, kakš- ne poškodbe ima Zenska in v kateri bolnišnici je poiskala zdravniško pomoč. Pomočnik direktorja kluba Moody Andrews je izjavil, da so Tysona med obiskom v klubu ves čas spremljali varnostniki in ■ da sploh ni odšel v poseben prostor. Tudi neka druga obiskovalka ni potrdila izjave domnevne žrtve: »Ničesar nenavadnega nisem opazila na njej, tudi morebitnih poškodb ne. Sploh ju nisem videla skupaj.« Učitelj iz Indianapolisa, Mohamed Sid-deeq, ki je postal Tysonov svetovalec v času, ko je bil boksar zaprt, je povedal, da sta bila s Tysonom v nedeljo skupaj v cerkvi. »Vsakič, ko se pojavi v javnosti, ga skušajo oblatiti. Mike ni prekršil zakona, vse odkar je prišel iz zapora.« Ty-son je bil leta 1992 zaradi posilstva Desiree VVashington, Miss Black America, obsojen na šestletno zaporno ter na štiriletno pogojno kazen. Po treh letih, ki jih je preživel v nekem zaporu v Indiani, je bil lani izpuščen. Med prestajanjem kazni je prevzel muslimansko vero, zato je tudi med obiskom kluba menda pil samo vodo. Tyson je 16. marca letos v tretji rundi s knock-outom premagal Britanca Franka Bruna in znova postal svetovni prvak v težki kategoriji. Prvič je dobil ta naziv avgusta 1987 in ga obdržal vse do februarja 1990, ko ga je premagal James »Buster« Douglas. PODNEBJE / ZARADI POJAVA TOPLE GREDE IN OTOPLITVE ZALIVSKEGA TOKA Led Severnega tečaja kopni, tako da bo v prihodnjrem stoletju izginil Kopnenje pa ne po povzročilo kotostrofolnego zvišanja morske gladine *'*i . J LONDON - Medtem ko prve letošnje ledene gore plujejo ob kanadski obali proti jugu (na sliki AP) pa so evropski in ameriški znanstveniki vedno bolj prepričani, da bo v prihodnjem stoletju zaradi pojava tople grede v poletnih mesecih skopnel ves led na Severnem tečaju. Projekcije britanskega raziskovalnega centra za meteorologijo Hadley navajajo, da se bo v prihodnjem stoletju temperatura arktičnega morja zvišala od Sest do osem stopinj. To bo povzročilo, da bo v poletnih mesecih skopnel ves led, ki se bo ponovno pojavil Sele v zimskih mesecih. To potrjuje tudi Peter VVadhams s cam-briskega Polarnega instituta Scott, ki za Evropsko komisijo skrbi za koordinacijo raziskav o polarnem morju. Kopnenje večnega ledu na Severnem tečaju naj bi povzročilo predvsem zvišanje temperature morske vode v globini 200 metrov pod večnim ledom. To vsaj trdi profesor VVashing-tonske univerze Knut Aa-gaard, ki je že ugotovil, da se je v zadnjih petih letih temperatura zvišala za eno stopinjo. V študiji, ki jo bo objavil v prihodnjih dneh, Aagaard za vse krivi oto-pljitev Zalivskega toka, ki se ne ohladi niti ob norveški obali, tako da prihaja v polarne vode iz leta v leto toplejša voda. Vsi znastveniki pa se strinjajo, da kopnenje tečajnega ledu ne bo povzročilo katastrofalnega zvišanja morske gladine, ker to ni celinski temveč plavajoči led. Obletnica BRUSELJ - Bruselj te dni praznuje 40-letnico uvedbe prvih avtobusov v javni promet v belgijski prestolnici. Leta 1956 je novoustanovljena družba za javni promet STIB na bruseljske ulice poslala prve avtobuse, danes pa njena mreža šteje že 41 prog, poleg njih pa ima mesto tudi podzemno železnico in tramvaj. Avtobus danes v Bruslju uporablja vsak tretji meščan, vozni park pa šteje 500 vozil. Muzej bruseljskega mestnega prometa je ob tej priložnosti omogočil, da je vozen po en avtobus iz vsake serije avtobusov, ki so kdaj vozili po mestnih ulicah. Od velikonočnih praznikov naprej je v Bruslju na ogled razstava 40 let avtobusa, meščani in turisti pa se lahko v pomladanskih mesecih brezplačno prevažajo z old-timerji. Za 26. maja v Bruslju pripravljajo rally, na katerem bodo sodelovali vsi stari bruseljski avtobusi in številna druga stara vozila iz Belgije in tujine, ki so jih pripravili za to priložnost. Dvigovanje gladine Kaspijskega morja ALMA ATA - Gladina Kaspijskega morja se je v preteklih 18 letih dvignila za 2, 5 metra, kar je na območju zahodnega Kazahstana povzročilo veliko ekološko in gmotno škodo. Voda je poplavila sedem poseljenih območij in več kot 650 tisoč hektarov plodne zemlje, poroča kazahstanska tiskovna agencija. Poplave grozijo tudi nekaterim industrijskim mestom, zaradi česar je kazahstanski državni komite za nujne primere pozval vlado, naj sprejme ustrezne ukrepe. ZAČETEK BRUSELJSKE KONFERENCE DONATORJEV Bosanski Srbi so prelomili obljubo No Polah so sklenili do Kosogič ne sme v Bruselj BRUSELJ (Reuter, dpa) - Strokovnjaki in zunanji ministri sedmih najrazvitejsih držav sveta, Evropske unije, islamskega sveta in Azije danes začenjajo sestanek v Bruslju, kjer bodo skušali poiskati rešitev za potrebe po denarni pomoči za obnovo Bosne in uveljavitev trajnega miru. Vendar je že začetek konference minil v znamenju razočaranja, saj v delegaciji BiH ni predstavnikov Republike Srbske. Rajko KasagiC, premier srbskega dela Bosne, je moral namreC na zahtevo trde struje v svoji vladi prelomiti obljubo o udeležbi. »V Republiki Srbski divja oster boj za oblast. KaradžiC išče nove poti za blokado mirovnega procesa,« je izjavil eden od evropskih diplomatov. Na konferenci, ki sta jo pripravili Evropska unija in Svetovna banka, naj bi zagotovili novih 1,2 milijarde dolarjev pomoči in dokončno izplačilo obljubljenih 600 milijonov, države darovalke pa bodo poskušali »okužiti z radodarnostjo«, ki naj bi Bosni v treh letih prinesla 5, 1 milijarde dolarjev pomoči. »Ta konferenca je ključnega pomena. Brez denarne podpore ne moremo ustvariti razmer, primernih za normalno življenje, in ne dokončno uveljaviti vseh določil mirovnega sporazuma,« je dejal bosanski premier Hasan Muratovič. »Konferenca bo zagotovo uspešna. Pričakujemo, da bomo zbrali nekaj denarja. Vsota zagotovo ne bo zadostila našim potrebam, vseeno pa nam bo v veliko pomoč,« je dodal. Obnova poteka izjemno počasi Najpomembnejši donatorji se bodo na srečanju osredotočili na Bosno, toda tudi sosednja Hrvaška pripravlja program obnove, zanj pa bi rada pridobila tuje donatorje. Manj kot dve tretjini od šeststo milijonov dolarjev pomoči, ki so jih na decembrski konferenci Bosni obljubili donatorji, je bilo odposlane, primanjkljaj pa je tako velik, da so se programi pomoči upočasnili tako zelo, da se obnova Bosne zdaj, štiri mesece po podpisu mirovnega sporazuma, skorajda še ni začela, najnujnejša popravila pa so prej izjema kot pravilo. Inženirji si prizadevajo, da bi znova vzpostavili električno omrežje v večjih mestih, krpanje vodovodov se je šele začelo, oskrba gospodinjstev s plinom pa se postopoma izboljšuje. »Razočarani smo zaradi dogodkov po podpisu mirovnega sporazuma,« pravi Hasan Muratovič, bosanski ministrski predsednik. »Podpisali smo ga pred šestimi meseci, napredek od takrat pa je, kot vidite, zelo, zelo počasen.« V Bosni je na tisoče porušenih domov, razstreljeni mostovi ovirajo normalen transport, tisoče ljudi pa so iz njihovih domov pregnali boji in etnična čiščenja. Vojna je znižala narodni dohodek na prebivalca na manj kot 500 dolarjev letno in tako postavila Bosno med najrevnejše države na svetu. Diplomati pravijo, da bi bilo treba vedenjski vzorec obljubljanja pomoči in neizpolnjevanja obljub zatreti v kali, vendar se zavedajo, da množica političnih problemov v Bosni že tako zlahka odvrne darovalce. Trenja znotraj mu-slimansko-hrvaške federacije, neuspeh pri odstranjevanju Radovana Karadžiča in drugih osumljenih vojnih zločincev z oblasti ter dvom o resnični zavezanosti trajne- Zaradi različnih nesoglasij veliko prebivalcev Bosne in Hercegovine še dolgo ne bo imelo strehe nad glavo mu miru so dejavniki, ki v veliki meri odvračajo morebitne vlagatelje. Brez tuje pomoči ne gre Predstavnik svetovne banke Klas Bergman pravi: »Upamo, da bomo lahko priče velikemu številu konkretnih dejavnosti v aprilu in maju, seveda pa je uresničitev naših prizadevanj odvisna od podpore donatorjev.« Ljudje v Bosni so začeli popravljati strehe svojih domov, obnavljajo že nekatera vladna poslopja, znova odpirajo trgovine. Toda niti oblasti niti državljani nimajo sredstev za obnovo domov in bolnišnic, ki so bili požgani in zravnani s tlemi. Vsi čakajo na veliko obnovo, katere priprave usklajuje Svetovna banka. Muratovič trdi, da so prednostne naloge vlade pri obnovi zagotavljanje vrat, oken in streh 500 tisoč domovom, obnova gospodarstva in odpiranje delovnih mest. Doslej so odobrili tri nujne projekte: obnovo cest, železnic in zračnega prometa, obnovo vodovodov, kanalizacije in odlagališč smeti ter spodbudo kmetijstvu z nakupom traktorjev in obnovo kmetij. Naslednji projekti naj bi predvidoma zadevali obnovo bolnišnic in šol, elektrarn ipd. Tudi Hrvaška potrebuje dolarje V Svetovni banki upajo, da si bo 80 odstotkov prebivalcev, ki še vedno živijo od humanitarne pomoči, opomoglo s pomočjo socialnih skladov in programov, ki naj bi omogočili zaposlitev demobiliziranim vojakom. K porastu števila delovnih mest naj bi prispevala tudi posojila srednje velikim podjetjem, s katerimi naj bi ta popravila manjšo škodo in začela znova delovati. Velika bosanska podjetja pa naj bi predvidoma podpisovala pogodbe za lastno obnovo z najugodnejšimi ponudniki. Tudi na Hrvaškem je vojna škoda dosegla milijarde dolarjev, vendar si bo morala hrvaška vlada pomagati s precej manjšo pomočjo, kot je ocena škode. Doslej je prejela 128 milijonov dolarjev, letos pa pričakuje še eno posojilo Svetovne banke v višini med sto in 150 milijoni dolarjev. Predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) pravijo, da utegne banka letos prispevati do 350 milijonov dolarjev za uresničitev različnih projektov na Hrvaškem. Hrvaška vlada je za obnovo letos namenila kar 1,3 milijarde dolarjev, kar je petina letošnjega proračuna. NOVICI SUMLJIVO OZADJE »SENZACIONALNE« SKUPNE DEKLARACIJE O CELOVITOSTI BIH Ombudsmani Federacije BiH pri predsedniku Kučanu LJUBLJANA (STA) - Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj sprejel Branko Raguz, Vero Jovanovič in Esada Muhibiča, varuhinji in varuha Federacije BiH za človekove pravice (na sliki, foto: Barbara Reya), ki se na povabilo slovenskega ombudsmana Ivana Bizjaka mudijo na obisku v naši državi. V krajšem pogovoru so gostje predsednika Kučana seznanili z delovanjem svoje institucije in položajem človekovih pravic v Federaciji BiH. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik opozoril, da je nadaljnji razvoj BiH odvisen tudi od spoštovanja človekovih pravic, saj je to edino jamstvo za ohranjanje dostojanstva posameznika. Večernji list citira ministra Thalerja ZAGREB (STA) - Dopisnik Večernjega lista Vlado Zagorac piše, da je Zoran Thaler na novinarski konferenci v Portorožu komentiral izjavo hrvaškega kolega Mateja Graniča, da je Hrvaška pripravljena problematiko meje v Piranskem zalivu reševati z mednarodno arbitražo. Slovenski zunanji minister je pojasnil, da je po mnenju Ljubljane treba najprej izrabiti vse možnosti za dvostranski dogovor, z odločitvijo o mednarodni arbitraži pa se morata strinjati obe strani. Po Thalerjevem mnenju tega soglasja še ni, hkrati pa prihaja do izraza spoznanje, da v medsebojnih odnosih meja ni usodno vprašanje, če smo se seveda sposobni izogniti incidentom, piše Večernji list. Je Silajdžič politični prevarant? SARAJEVO - Na veliki zvon obešana deklaracija o celovitosti Bosne in Hercegovine, ki sta jo pred dnevi kot skupno pobudo predstavila Alija Izetbegovič in Haris Silajdžič, je bila v bosanski javnosti in medijih označena kot prvovrstna politična senzacija. Vendar po vsebinski plati to vsekakor ni. Edini razlog za zatekanje k besedi »senzacionalnost« bi lahko bilo dejstvo, da sta jo podpisala človeka, ki načelno veljata za zagrizena politična tekmeca. Toda... Nedavni Silajdžičev spor in razkol z vladajočo Stranko demokratične akcije so v nekaterih krogih takoj razumeli in pojasnili zgolj kot taktično potezo, ki naj bi precejšen del neopredeljenega volilnega telesa pritegnila k nekdanjemu premieru in njegovi novi stranki, zatem, po volitvah torej, pa naj bi Silajdžič znova sklenil navezo z Izetbegovičem in tako na bosansko-hercegovskem političnem prizorišču še učvrstil prevlado SDA. Kljub temu je doslej le malokdo verjel v takšno razlago razvoja dogodkov ter morebitno novo koalicijo nekdanjega premiera in sedanjega predsednika, zlasti po izjemno ostrih Silajdžičevih napadih in obtožbah na račun vladajoče stranke in njenega voditelja. Vendar v zadnjih dneh postaja vse bolj očitno, da takšna namigovanja morda le niso bila povsem neutemeljena. Prav v tem pa se skriva pričakovanje resnične politične senzacije. Silajdži-čevo spreobrnjenje oziroma kes, do katerega je prišlo neposredno pred skorajšnjim ustanovnim zasedanjem njegove stranke, za mnoge, ki so ga odkrito podpirali, predstavlja veliko presene- čenje. Posledica - razočaranje in jeza tistih, ki so vanj verjeti in upali, da se bo tok političnega razvoja v BiH preusmeril proti demokratičnim spremembam. Na vse upajoče je občutek, da jih je znova nekdo prevaral, in to še človek, od katerega česa takšnega res niso pričakovati, deloval porazno. Kar zadeva Izetbegoviča, je več kot opazno njegovo prizadevanje, da bi se - po daljši odsotnosti zaradi bolezni - znova dokopal do avtoritarne oblasti in moči ter napravil red v hiši (stranki), kjer so miši pošteno zaplesale, ko mačke ni bilo. Deklaracijo o celovitosti, za katero je Silajdžiča kot trenutno vodilno politično osebnost v državi še kako potreboval, je mogoče razumeti kot izraz velike skrbi zaradi nadaljnjega uresničevanja sporazuma o zavezništvu s Hrvati, pa tudi kot strah pred vse ostrejšimi grožnjami mednarodne skupnosti »večno sprtim partnerjem« v koaliciji SDA in HDZ, ki vlada federaciji. Marginalci v službi vsemogočnih Poleg vsemogočne SDA, ki jo pooseblja Izetbegovič, in še neobstoječe Stranke za BiH, katere edino gonilo je Silajdžičeva izjemna populistična karizma, imajo druge podpisnice deklaracije le vlogo »okraskov«, ki naj bi pripomogli k večji pompoznosti spektakla. To trditev še okrepi dejstvo, da so listino v podpis dobili hkrati z Izetbegovičevim »spremnim besedilom« na memorandumu SDA, ozaljšano z njenim pečatom. Udeležba Srbskega državljanskega sveta, židovske skupnosti, obrobnega Vladimirja Srebrova (ter njegove še bolj obrobne bosanske različice Srbskega gibanja obnove), pa tudi Rasima Radiča in Ibrahima Spahiča iz Liberalne oziroma Državljanske demokratske stranke, bi morala sicer pričati o multietničnem in večnacionalnem značaju celotne pobude; vendar je tudi hudo neosveščenim posameznikom jasno, da je deklaracija pravzaprav namenjena vsaj, navidezni učvrstitvi enotnosti bosanskega »nacio-nal(istič) nega korpusa«. Tega so namreč že dodobra načeti notranji frakcijski spopadi, splošne vojno-politiCne razmere v državi, napačne odločitve, navsezadnje pa tudi negotovost pred bližajo- ■ Cimi se volitvami. Zato je bilo seveda nujno postoriti kaj v prid prepričanju domače in tuje javnosti, da vladajočo elito (beri SDA) še vedno vodi predanost ideji o celoviti in suvereni BiH. Skrajni čas, saj je od te države ostalo bore malo, poleg tega pa je po- časi treba raziskati in ugotoviti, kolikšen del krivde kdo nosi za to, da je država zdaj taksna, kakršna pač je. Ce SDA in njeni vodje na čelu z Izetbegovičem to priznajo ali ne, so sami nedvomno med najbolj odgovornimi. Čeprav bi stališča, zapisana v deklaraciji (celovita, demokratična in multietnična BiH, kaznovanje vseh vojnih zločincev, spoštovanje človekovih pravic, vrnitev beguncev, obnova itd.), utegnila zbuditi pomisleke zgolj pri kakšnem zakletem sovražniku bosanske države, pa je pomembnejši podatek - ta najzgovorneje priča o ozadju pobude -, kdo pri projektu ni sodeloval. Na tem seznamu je mogoče najti domala vse omembe vredne opozicijske stranke: Unijo socialdemokratov BiH, Socialdemokratsko stranko, Muslimansko bošnjaško organizacijo, Republikansko stranko, Hrvaško kmečko stranko in predvsem HDZ, ki je edini pravi (koalicijski) partner SDA. Prav tako med podpisniki ni nekaterih najuglednejših nestrankarskih združenj, ki so znana po svoji demokratični usmeritvi. Odgovorni si perejo roke Paradoks celotne politične ekshibicije je v tem, da se skorajda cinično loteva odkrivanja Amerike, torej nečesa, kar gotovo noč in dan roji po glavi slehernega normalnega (moralnega) prebivalca te nesrečne države. In to v brk dejstvu, da so prav velmožje, ki zdaj arogantno pozivajo k obrambi celovitosti in suverenosti države, krepko pripomogli k njenemu razkosavanju, etnični delitvi ter postopni izgubi politične, državne in ozemeljske integritete in identitete. Morda so se pa spomnili, da bi lahko - zaradi lastnih političnih interesov in računajoč na kratek spomin ljudstva - potegnili iz naftalina platformo predsedstva BiH, ki so jo nekoč pozabili že dan po tem, ko so jo sprejeti. Ni torej težko ugotoviti, da jim deklaracija služi kot privlačna predvolilna floskula, še posebej pa kot sredstvo za beg pred odgovornostjo - tako v očeh sodržavljanov kot v odnosih z mednarodno skupnostjo, ki ji želijo naprtiti levji delež krivde za delitev BiH. Težko je verjeti, da bi bilo do uveljavitve zahtev, navedenih v deklaraciji, mogoče priti po poti, po kateri so kreniti snovalci »senzacionalne« pobude - namreč prek prizadevanj, da pobuda preraste v novi vsebo-sanski referendum, in z označevanjem vseh, ki k projektu niso pristopili, za sovražnike države. Ce ta deklarativni dokument ne bo dobil blagoslova parlamenta, kamor dejansko sodi, potem ga ni mogoče imeti za res nevarno politično bombo, temveč kvečjemu za petardo, kakršne nenehno pokajo po bosanskem političnem prizorišču. Slavko Santič, ADVf PRESENETLJIVI IZIDI JUŽNOKOREJSKIH VOLITEV Prepričljiva zmaga vladajoče stranke Odločilni vpliv zaostritve na polotoku SEUL (Reuter) - Na včerajšnjih južnokorejskih parlamentarnih volitvah je vladajoči Stranki nove Koreje predsednika Kirn Jong Sama kljub napovedim o velikem polomu uspelo zadržati večino. Število njenih poslancev se je celo povečalo. Člani največje opozicijske stranke Narodni kongres za novo politiko, ki so ji napovedovah zelo dober rezultat, pa bodo morali na svojo priložnost še nekoliko počakati. Člani Kim Jong Samovega volilnega štaba so bili navdušeni, ko so na televizijskih zaslonih zagledali prve delne volilne rezultate. Se na predvečer volitev so bili namreč zelo v skrbeh, saj so jim vsi napovedovali poraz. Toda njihov položaj se je po včerajšnjih volitvah celo izboljšal. Po neuradnih podatkih naj bi dobili kar okoli dvajset sedežev več kot na zadnjih volitvah. Mnogi uspeh Stranke nove Koreje pripisujejo severnokorejskim izzivanjem na demilitariziranem območju, ki razdvaja Korejski polotok. »Verjamemo, da smo zaradi zadnjih težav s Severno Korejo dobili vsaj pet do deset sedežev več. Se posebej je bilo to opazno v Seulu,« je dejal predstavnik vladajoče stranke Co Hjun Su in do- dal, da so volilci s podporo njegovi stranki izrazili željo po stabilnosti. »Severna Koreja je zagotovo vplivala na psiho volilcev,« je dejal voditelj Narodnega kongresa za novo politiko Kim Daj Džung, ki mu sploh ni uspelo priti v parlament. »Videti je slabše, kot smo pričakovali. Zelo smo pretreseni,« je dejal predstavnik Narodnega kongresa Kim Jong Aj, medtem ko Kim Daj Džung, obkrožen s svojimi pomočniki, ni kazal nobenih čustev. Volilna udeležba je bila 63-odstot-na, kar je manj, kot so pričakovali, in manj kot na prejšnjih volitvah. Volilci v Južni Koreji menijo, da je vladajoča stranka še vedno vredna njihovega zaupanja (Reuter) IZRAEL STROGO KAZNUJE LIBANON ZARADI NAPADOV HEZBOLAHA NOVICE Eksplozije so odmevale tudi v Bejrutu BEJRUT (Reuter) - Helikopterji, letala in ladje izraelske vojske so včeraj nadaljevali maščevalne napade na položaje Hezbolahovih gverilcev in libanonske vojske. Prvič pp letu 1982 so Izraelci napadli tudi libanonsko prestolnico Bejrut, kjer naj bi bilo po besedah izraelskih vojaških predstavnikov močno oporišče muslimanskih skrajnežev. Dva človeka sta umrla, vsaj Štirje pa so bili ranjeni, ko so izraelski vojaški helikopterji obstreljevali južna predmestja Bejruta, dve osebi pa sta izgubili življenje med izraelskim obstreljevanjem obalne poti, ki Bejrut povezuje z jugom Libanona. Prebivalci Bejruta trdijo, da so videli tri helikopterje, ki so leteli nad mestom in odmetavali toplotne vabe, s čimer so se ubranili pred protiletalskimi izstrelki libanonske vojske, ki je po besedah oblasti v stanju pripravljenosti. Helikopterji naj bi izstrelili šest raket. Merili naj bi na stavbo He- zbolahove Sure (posvetovalnega sveta). To je bil prvi izraelski napad na libanonsko prestolnico po letu 1982, ko so Izraelci zasedb Bejrut, da bi od tam izgnah gverilce Palestinske osvobodilne organizacije. Eksplozije so med meščani povzročile precejšnjo paniko. Spomini na najbolj črne dni Bejruta med državljansko vojno, ki je potekala med letoma 1975 in 1990, so namreč še vedno živi. Starši so pohiteli v šole in svoje otroke odpeljali na varno, mednarodno bejrutsko leta- lišče pa so zaradi varnosti zaprli za eno uro. V bližini letališča namreč stoji tudi iransko veleposlaništvo. Izraelski vojaški predstavniki so sporočih, da so njihovi helikopterji na jugu Bejruta obstreljevah glavni operacijski center Hezbolaha. V svoji izjavi je izraelska vojska poudarila, da je sprejela vse ukrepe, da ne bi ogrozila življenj civilistov. »Lokacija Hezbolahovega glavnega operacijskega centra kaže, kako Hezbolah civiliste uporablja za kritje in Ščit v svojih akcijah. Center je na jugu Bejruta v neki večnadstropni zgradbi, ki jo obkroža več drugih stavb, ki jih nadzirajo in naseljujejo Hezbolahovi ljudje,« piše v poročilu izraelske vojske, ki Se trdi, da območje, ki so ga napadli helikopterji, nadzoruje Hezbolah. Libanonske oblasti, policija in varnostne sile si po mnenju izraelskih vojaških predstavnikov na omenjeno območje sploh ne upajo stopiti. Izraelski zunanji minister Ehud Barak je dejal, da Bejrut ne bo varen pred napadi, dokler Hezbolah ne bo prenehal ogrožah Izraela. 43 III afriških držav je včeraj podpisalo pogodbo, ki Afriko razglasa za nejedrsko območje. Pelindab-ska pogodba - ime je dobila po rojstnem kraju prvega afriškega jedrskega orožja, ki ga je Južna Afrika že razgradila - na afriški celini in otokih okoli nje prepoveduje posedovanje in uporabo jedrskega orožja. Štiri od petih jedrskih velesil - Velika Britanija, Francija, ZDA in Kitajska - so podpisale še poseben ločen protokol, v katerem so obljubile, da prah afriškim državam ne bodo uporabile jedrskega orožja niti jim z njim ne bodo grozile, na afriški celini pa ne bodo izvajale jedrskih poskusov. Namestnik zunanjega ministra Rusije -pete jedrske sile - Viktor Pasovaljok pa je dejal, da se Moskva za zdaj za podpis omenjenega protokola še ni odločila. Afrika je po Latinski Ameriki in Južnem Pacifiku postala tretje nejedrsko območje. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak, vnet nasprotnik jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje, je dejal, da bi moral afriškemu zgledu slediti tudi Bližnji vzhod in ves ostah svet. SPOPADI MED SPRTIMI LIBERIJSKIMI MILICAMI SE NADALJUJEJO Podivjani bojevniki sejejo strah po prestolnici Plenilci so napadli tudi urade Združenih narodov - Američani evakuirajo tuje državljane MONROVIA (Reuter) - Spopadi liberijskih oboroženih milic nočejo ponehati. Bojevniki so včeraj po vsej prestolnici začeli pleniti avtomobile in požigati hiše. Ogenj je zajel tudi urade agencije Združenih narodov UNDP. Američani so zaradi tega že začeli evakuirati tuje državljane. Predstavnik UNDP, ki se je zatekel v neki hotel, je povedal, da so požigalci včeraj zjutraj vdrli v njihove prostore in uničili, kar se je uničiti dalo. Žrtev med uslužbenci k sreči ni bilo. Očividci trdijo, da so se huligani pozneje lotili tudi ropanja avtomobilov in zasebnih hiš, potem ko so do zadnjega kotička izpraznili vse mestne trgovine. Poveljnik afriških mirovnih sil ECOMOG John Inienger je dejal, da bodo njegovi možje skušali prevzeti nadzor nad vsemi ključnimi točkami v Monrovii. Najprej naj bi poskusih zavarovati predel Mambo Po-int, kjer so uradi UNDP, tuja veleposlaništva in diplomatske rezidence. Na Mambo Poln tu je tudi ameriško veleposlaništvo, od koder poteka evakuacija tujih državljanov. V veleposlaništvo se je zateklo na tisoče prestrašenih ljudi. Američani s helikopterji ameriške in druge tuje državljane vozijo v Freetovvn -prestolnico sosednje Sierre Leone - in v senegalsko gla- vno mesto Dakar. Vsi, ki jim je z ameriško pomočjo uspelo zapustiti bojišče, so izrazih strah, da bo v Monrovii prišlo do vsesplošnega klanja. Nekaj krogel je zadelo celo helikopterje, v katerih so bik ljudje, ki so bežah iz Liberije. Američani so zato že napovedali, da bodo polete bržkone omejih zgolj na nočni čas. Bojijo se namreč, da jih bodo skrajneži začeli obstreljevati tudi z granatami. »Operacijo bomo nadaljevali, dokler ne bodo vsi na varnem,« je v Sierri Leone dejal poveljnik ameriške mornarice Bob Anderson. Proti zahodni Afriki je včeraj iz Jadranskega morja odplula tudi ameriška letalonosilka Guam. Na njej naj bi bilo 500 do 600 mornarjev, ki bodo pomagali pri evakuaciji. Letalonosilka naj bi na cilj prispela v enem tednu. Evakuacijo svojih državljanov je napovedala tudi libanonska vlada. Libanonci namreč nadzorujejo največji del liberijskih trgovin, ki so bile v zadnjih dneh popolnoma uničene in izropane. Roosevelt Johnson -uporni general, ki ga je državni svet odstavil s položaja ministra za razvoj podeželja in ga obtožil umora - je dejal, da se na obtožbe ne namerava odzvati, prav tako pa se ne bo predal. »Nikoli nismo zagrešili nobenega zločina, zato ne vidim razloga, da bi se preda-k,« je dejal Johnson. Tuji državljani bodo iz Liberije odšli z ameriškim zračnim mostom (Reuter) Sudanski vojaki naj bi napadli Ugando KAMPALA (STA, dpa) - Predstavniki ugandskih oboroženih sil so včeraj sporočili, da je Sudan začel vojaški napad na Ugando. V uradni izjavi obrambnega ministrstva v Kamp ali so med drugim zapisali, da sudansko letalstvo in topništvo bombardirata severne predele Ugande. Podatkov o žrtvah in gmotni škodi za zdaj še ni, Uganda pa je že zagrozila s protinapadom in sudansko vojsko opozorila, maj ne skuša vkorakati na ugandsko ozemlje. Čečenija: bitka za Gajsko se nadaljuje MOSKVA (STA, dpa) - Pri mestu Gojsko na jugu Čečenije se nadaljujejo spopadi med ruskimi enotami in uporniki, je včeraj poročala tiskovna agencija Interfax. Ruske vojaške sile, ki so mesto obkolile že pred več dnevi, so proti upornikom, privržencem generala Dudajeva, uporabile tudi topništvo. Domnevajo, da se v mestu zadržuje približno 450 oboroženih separatistov. Sklenjen sporazum med Kitajsko in republikami nekdanje SZ PEKING (STA, dpa) - Kitajska bo z Rusijo, Kazahstanom, Kirgizistanom in Tadžikistanom sklenila sporazum o vojaškem sodelovanju, s katerim se bo izognila nesporazumom na skupnih mejah in zagotovila mir. Sporazum, ki bo prvi dokument te vrste na azijsko-pacifiškem območju, bodo predsedniki petih držav podpisali med obiskom Borisa Jelcina v Šanghaju 26. aprila. Po doslej znanih podatkih se bodo vojske držav podpisnic medsebojno obveščale o načrtovanih vojaških vajah, obvezale pa se bodo tudi, da se ne bodo napadale in da bodo gradile prijateljske odnose. Španija protestira zaradi incidenta pri Gibraltarju MADRID (STA, dpa) - Špansko zunanje ministrstvo je včeraj britanskega veleposlanika v Madridu Davida Brightyja poklicalo na pogovor in protestiralo zaradi trgovine z mamili, ki poteka na britanski eksklavi Gibraltarju. Povod za protest je bilo strmoglavljenje španskega policijskega helikopterja, ki je zasledoval s hašišem naložen hitri čoln. V nesreči, ki se je zgodila v sredo v bližini rta Trafalgar, je umrl en član posadke, dva policista pa so rešili. Policija je aretirala dvajihotapca mamil, tretji pa je ušel. Tihotapci so na španski obali raztovorili 600 kilogramov hašiša in so bili na poti na Gibraltar. Helikopter jim je hotel presekati pot, vendar je s krakom rotorja zabredel v vodo in strmoglavil. Španija je od Velike Britanije zahtevala, naj ostreje ukrepa proti trgovcem z mamili, ki delujejo na Gibraltarju, zadnja nesreča pa je za to dobra priložnost. SLOVENIJA 14 Petek, 12. aprila 1996 Za referendum za zaprtje JEK so zbrali 602 podpisa UUBUANA - Nacionalni odbor (NO) za referendum za zaprtje jedrske elektrarne je po treh tednih, odkar teče akcija zbiranja 40 tisoč podpisov za referendum za zaprtje Jedrske elektrarne Krško (JEK), zbral 602 podpisa, V nacionalnem odboru pa po besedah njegovega predsednika Lea Šešerka že pripravljajo predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, v katerem bodo predlagali, da podpisov za referendum ne bi več zbirali na upravnih enotah, ampak tako, kot je to uveljavljeno v Avstriji, Švici in Italiji, in sicer kjerkoli, vendar z določenim obrazcem. (Foto: B. Plavevski) Sindikati o vključevanju v EU UUBUANA - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Evropska konfederacija sindikatov (EKS) bosta 15. in 16. aprila v Ljubljani pripravili okroglo mizo z naslovom Slovenija in Evropska unija. Okrogla miza bo imela tri vsebinske sklope: vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, socialni vidiki združevanja v EU ter sindikati in evropske integracije. Na okrogli mizi bodo z referati nastopili predstavniki EKS in predstavniki sindikatov z Madžarske, Češke, Avstrije in Slovenije. Kot je dejal Gregor Miklič, slovenski sindikati pričakujejo, da bodo dobili status opazovalca v EKS. (Foto: Barbara Reya) DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL SKLEPE O ODNOSIH Z EVROPSKO UNIJO IN ZVEZO NATO Zmagala odločitev za EU Thaler: S sprejemom španske pobude smo sprejeli pogoje EU in ne Italije LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora (DZ) so včeraj nadaljevali izredno sejo o zunanji politiki Slovenije in s 44 glasovi za in 2 proti sprejeli stališča in sklepe o odnosih Slovenije z Evropsko unijo in zvezo Nato, vključno z dopolnilom vlade, po katerem je eden bistvenih pogojev za enakopravno članstvo v EU tudi prost trg nepremičnin. Državni zbor je z 49 glasovi za in 14 proti sprejel tudi vladno dopolnilo, da DZ pooblašča vlado, da podpiše tako imenovani sporazum o pridruženem članstvu Slovenije na podlagi stališč EU na madridskem sestanku Sveta EU decembra in resolucij Evropskega parlamenta iz novembra lani. Poslance je uvodoma na- govoril premier Janez Drnovšek, ki je DZ pozval, naj tokrat EU pošlje sporočilo, da z večino potrjuje evropsko usmeritev Slovenije. Drnovšek je omenil tudi medstrankarski sporazum, katerega namen naj bi bil, da bi vprašanja, ki presegajo interese strank, potegnili iz strankarskega okvira. V razpravi so poslanci po- jasnjevali svojo odločitev o podpori oziroma zavrnitvi tako imenovanega španskega kompromisnega predloga. Odločno proti sledjemu se je v imenu poslanske skupine SLS izrekel poslanec Franc Zagožen. Po njegovem mnenju sprejetje španske pobude pomeni, da je Slovenija klonila pod pritiski sosednjih držav. Sprejetje španskega kompromisa sta zavrnili tudi Skupina samostojnih poslancev (SSP) in Slovenska nacionalna stranka (SNS). Jožef Kopše - predstavnik SSP - je menil, da sporni predlog Slovenijo postavlja v neenakopraven položaj z drugimi državami, ki so ali pa bodo podpisale sporazum o pridruženem članstvu EU, predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je opozoril, da pri razpravljanju o španski pobudi ne gre za to, ali smo za Evropo ali ne, ampak za to, ali smo pred Evropo pripravljeni »poklekniti« in sprejeti vse, kar od nas zahteva. Sašo Lap je v imenu Slovenske nacionalne desnice (SND) španski predlog podprl, saj je po njegovem mnenju izjemno pomemben pri vključevanju Slovenije v EU in Nato, saj se v nasprotnem primeru utegnemo znajti pred izbiro med »rusko ali balkansko zvezo«. Janez Kocjančič je v imenu Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) spomnil na evropsko usmeritev njegove stranke, ki s sprejetjem španske pobude slednji ostaja zvesta. Poslanec iste stranke Borut Pahor je želel izvedeti, ali so stališča madridskega vrha EU vsebovala potrebo po dvosbanskem sporazumu Slovenije z Italijo, nato pa še opozoril, da je vlada decembra lani sama zavrnila rešitev o biletnem zakonitem bivanju kot pogoju za nakup nepremičnin. Zunanji minister Thaler je zavrnil očitke opozicijskih poslancev o domnevnem popuščanju Italiji in zabdil, da je Slovenija s sprejetjem španske pobude sprejela evropske, ne pa italijanske pogoje za pridružitev EU. Barbara Surk Foto: Boban Plavevski OMO z nekaterimi veleposlaniki Pred včerajšnjim zasedanjem državnega zbora so se poslanci odbora za mednarodne odnose na pobudo minisbstva za zunanje zadeve srečali s slovenskimi veleposlaniki, Ki so jim predstavili svoja stališča glede španske pobude in jim osvetlili določene nejasnosti. Veleposlaniki Franco Juri, Boris Cizelj in Boris Frlec so skupno nastopili v zagovor vladnega predloga, naj državni zbor sprejme špansko pobudo, češ da bi morebitna zavrnitev le-te odložila naše približevanje uniji. »Ni res, da Slovenija nima alternativ,« je dejal Cizelj. »Imamo možnost vstopiti v unijo v prvi skupini ali pa čakati na \4ak, ki bo odpeljal čez deset let ali kasneje.« Veleposlaniki so poudarili, da je Slovenija sicer res med vsemi kandidatkami za vstop v unijo prva po vseh gospodarskih kazalcih, a nas zgolj to ne bo pripeljalo v unijo. Potreben je pohtični korak, Id nas bo premaknil z mrtve točke. (S. J.) Ljubljana bo praznovala v nedeljo LJUBLJANA - Pred dvema letoma je Ljubljana praznovala 850-letnico prve omembe naselja Luvvigana v pisnih virih. Letos pa bomo prvič proslavili prvo pisno omembo Ljubljane kot mesta. Iz darilne pogodbe, s katero je vojvoda Bernard SpajnhajmsB 14. (oziroma 13.) aprila 1243 poklonil zemljišče v obzidanem delu mesta samostanu iz Jurkloštra, je namreč mogoče razbrati, da je v tistem času Ljubljana že imela mestne pravice. Glede na sklep, ki ga je mestni svet sprejel skupaj s statutom občine že maja lani, bo praznik Ljubljane to nedeljo. Mestni piskači bodo začetek slavnosti naznanili ob 10. uri pred Magistratom, za njimi pa bo prvi del koncerta godbe na pihala, ki se bo nadaljeval ob 11.30 pred Prešernovim spomenikom in nato popoldne v Tivoliju. Ob 11. uri bo v mestni hiši slavnostni sprejem za predstavnike mestne občine in pomembnejših ljubljanskih institucij. (T. U.) DS opozarja na gospodarske razloge vstopa v EU LJUBLJANA - Demokratska stranka bo v ponedeljek ob IS.uri pripravila osmi pogovor v hotelu Slon v Ljubljani z naslovom Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in podnaslovom Gospodarski razlogi »za« in »proti«. Na včerajšnji novinarski konferenci sta nekatere poglede v zvezi s tem vprašanjem predstavila Tone Peršak in Jože Mencinger. Peršak je opozoril, da je treba spregovoriti o gospodarskih razlogih za vključitev Slovenije v EU, o vprašanjih, ki jih mora Slovenija urediti pred polnopravnim članstvom in o možnih posledicah nacionalnega gospodarstva, če bi prišlo do resne recesije znotraj EU. Mencinger je s tem v zvezi in na splošno o vključevanju Slovenije v EU dejal, da Evropo bolj malo zanima Slovenija, ker z njeno priključitvijo ne bi niti veliko izgubila niti veliko pridobila. Seveda pa je situacija povsem drugačna za Slovenijo, ki stvari vidi ravno nasprotno. Treba pa je upoštevati interese EU - ta se vsaj z gospodarskega vidika boji revne vzhodne Evrope - je menil Mencinger, ki je skeptik, kar se tiče EU in uvajanja enotne valute. To bo po njegovem mnenju pomenilo začetek konca EU. Danica Simšič pa je v zvezi s stavko zdravnikov in nekaterimi zahtevami zaposlenih v drugih sektorjih dejala, da bi vlada morala končno že pripraviti enotne kriterije za plače zaposlenih v negospodarstvu, lotiti pa bi se morala tudi oblikovanja strategij razvoja gospodarskih »bolnikov«, ne pa da se z njimi ubada šele potem, ko je prepozno. (BeP) KOMENTAR Sebastjan Jeretic Za patriote se boj za grudo še ni končal Kljub temu, da so poslanci državnega zbora povedali že vse, kar se sploh da povedati o slovenskem približevanju Evropski uniji, so se na včerajšnjem nadaljevanju izredne seje o zunanji politiki odločili vse še enkrat ponoviti. Povedali niso čisto nič novega, saj so bili argumenti za obe strani, vpleteni v boj za ali proti španskemu predlogu, že ničkolikokrat premleti. Novo je bilo le sporočilo poslancev Slovenske nacionalne desnice, da so si po »temeljitem razmisleku« premislili in stopili na vladino stran. Na sestanku predsednika vlade Janeza Drnovška s predsedniki parlamentarnih strank pa sta koalicijski partnerici dosegli tudi kompromis z ZLSD, ki je sprejela načrt, da naj poslanci dajo vladi mandat za podpis asociacijskega sporazuma na podlagi španske pobude, in napoved, da bodo politične sile dosegle širši konsenz glede načina približevanja uniji, ko bo to potrebno. Predsednik vlade Drnovšek je namreč razložil poslancem, da je v tem trenutku za odločanje dovolj navadna večina in da bo to dovolj za pozitivno sporočilo Bruslju. Ravno to sporočilo pa je po mnenju vladnega bloka v tem trenutku nujno za premik z mrtve točke oziroma za »prestop praga iz paradoksa v katerem se je znašla Slovenija, ko je med vsemi kandidatkami za polnopravno članstvo v uniji najbolj pripravljena, a kljub temu od tega cilja najdlje«. Slovenski veleposlaniki so poslancem odbora za mednarodne odnose pojasnili, da za našo državo ni nobene druge poti v zahodne integracije. Slovenski veleposlanik v Madridu Franco Juri jp špansko pobudo označil kot stičišče slovenskih in italijanskih interpretacij nujnosti harmonizacije zakonodaje ob približevanju uniji - pobuda je stičišče na točki minimalnih italijanskih zahtev in maksimalne slovenske pripravljenosti na popuščanje. Gre torej za kompromis, brez katerega nas pač ne spustijo noter. Ali gre za izsiljevanje? Seveda, a kaj hočemo. Končno Italijanom - in folksdojčarjem ter madžaronom - s sprejemom španske pobude še ne bomo prodali nepremičnin, temveč jim bomo le omogočil nakup le-teh. Borci za slovenske nacionalne interese imajo tako še skrajno možnost: organizirajo lahko široko akcijo preprečevanja prodaje nepremičnin tujcem. Morebitne narodne izdajalce, ki bodo prodali vikend Italijanom, bi lahko denimo javno osramotili. Ne mislite, da gre za šalo. Javni splošni prezir je v družbah, ki jih označuje miselna omejenost in so še vedno vpete v miselne vzorce patriotizma, kaj stroga kazen. Nacionalni odbor za referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krško je 19. marca pričel zbirati podpise za razpis referenduma. Za uspeh pobude - razpis referenduma torej - bi morali zbrati 40 tisoč podpisov slovenskih vo-lilcev, svojo podporo temu projektu pa je do prejšnjega torka izkazalo le 474 ljudi. Med njimi so nekateri znani Slovenci, največ je alpskih smučarjev (Urška Hrovat, Jure Košir, Andrej Miklavc), pobudo pa sta podpisala tudi Janez Hočevar - Rifle in Brigita Bukovec. Cas za zbiranje podpisov se bo iztekel 17. maja, v javnosti pa se že zdaj pojavljajo očitki o neprimernih oziroma celo nelegalnih načinih pritegovanja podpisnikov in o neveljavnosti podpisov. Podpredsednik Na- ZA Še pet tednov m Obiranje podpisov cionalnega odbora za referendum Karel Lipič pravi, da za podpise, ki sojih zbrali v Slovenskem ekološkem gibanju, lahko osebno jamči polnoletnost podpisnikov. Dodal je, da so podpise zbirali tudi dmgi aktivisti in teh podpisov v SEG niso videli,, ker so bili poslani neposredno v državni zbor. »Vsekakor bomo vse podpise preverili in o morebitnih kršitvah seznanili javnost,« obljublja Lipič. Upajmo, da so vsaj podpisniki, ki so podprli pobudo za razpis referenduma, polnoletni in da so pobudo podpisali lastnoročno, saj se da to storiti le pod budnim očesom delavca upravne enote, ki poprej preveri identiteto podpisnika na enem od njegovih osebnih dokumentov. Sele nato lahko podpišete obrazec, ki vam ga na upravni enoti overijo, nato pa ga morate poslati Slovenskemu ekološkemu gibanju, če želite, da bo vaša podpora imela zaželjeni učinek. Lipič je dejal, da v projekt vlagajo maksimalne napore, če pa pobuda ne bo uspela, bo to po njegovem mnenju predvsem posledica toge zakonodaje in neprijaznosti večine delavk za okenci upravnih enot. Zato bodo konec tega tedna v Ljubljani in Mariboru postavili tudi posebne stojnice za zbiranje podpisov. Vprašljivo naj bi bilo že zbiranje dvestotih podpisov, ki jih je Slovensko ekološko gibanje moralo zbrati zato, da so sploh lahko začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo. Nekateri namigujejo, da so nekatere strani seznama v celoti pokrite s podpisi iste roke. Poleg tega naj bi pobudo podpisali celo otroci, kar deset podpisnikov naj bi bilo mlajših od osemnajst let, eden pa naj bi letos praznoval šele osmi rojstni dan! Lipič pravi, da so zbrali več kot dvesto podpisov, kar naj bi zadostovalo tudi, če bi v državnem zboru odkrili in izbrisali deset domnevno neveljavnih podpisov. Zakon o referendumu sicer ne zahteva preverjanja teh podpisov, pač pa zahteva, da tako pobudo PROTI Nekateri podpisi niso veljavni f \ lahko podpišejo le volilci - v Sloveniji pa imajo volilno pravico le starejši od osemnajst let. Vladka Korošec iz kabineta predsednika državnega zbora nam je zagotovila, da so podpise na seznamu v podporo pobudi za zahtevo za razpis referenduma za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem pregledali. Ugotovili so, da eden od podpisnikov ni navedel vseh svojih zahtevanih podatkov, zato njegov podpis ne šteje, ravno tako niso veljavni podpisi približno dese- tih mladoletnikov. Te so izločili, ker pa je bilo po tem veljavnih podpisnikov še vedno več kot dvesto (po podatkih Vladke Korošec približno 235), so pobudo v skladu z zakonom vložili. Združenje jedrskih strokovnjakov pa Slovenskemu ekološkemu gibanju očita predvsem nagradno žrebanje, v katerem bi med podpisniki pobude izžrebali sto ljudi, ki bi jih popeljali v Rim, Miinchen ali na Dunaj, kjer bi jim omogočili ogled z referendumom zaprte nuklerke, obisk kulturne prireditve in ogled mesta. Lipič te očitke zavrača in pravi, da ne pozna nobene turistične agencije, ki bi svoje stranke vodila na obisk zaprte ali odprte jedrske elektrarne. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja v gledališču Rossetti. Gledališče Rossetti Danes, 12. aprila, ob 20.30 (red F) predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Ju-lian Kovatchev. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2 - red prost. Ponovitve: jutri, v soboto, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja, 14.4., ob 16. uri (red G). Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledalisca.(tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063). V teku je tudi predprodaja vstopnic za naslednje predstave, ki so: G. Testori »Edipus* (16. in 17.t.m.), E. E. Schmidt »II visitatore« (od 18. do 28. t.m.), L. Archibugi »La notte della vigilia« (od 26.4. do 26.5) in P. Rossi »Rabelaisa (29. in 30.4.) Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Ora-ziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 31. t.m., ob 16.30 - gledališka predstava v furlanSCini »Frut ... cori pai ciampsa v izvedbi skupine Compagnia Filo-drammatica di Borgo S. Rocco. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Jutri, 13. t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores«. Ponovitev operete bo v sredo, 17. t.m., ob 19.30. Danes, 12. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Anatevkaa. Ponovitev v torek, 16.in v sredo, 18. t.m., ob 19.30. Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu: v Četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni večer »Slovenska beseda današnjih dni«. Večer bo popestril kvartet bratov Smrtnik. ŠENTJANŽ V ROŽU K-K center: Danes, 12. t.m., ob 20.00 - Informacijski center »Železnica skozi Roža. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V farni cerkvi: Jutri, 13. t.m., ob 20.00 - Koncert Akademskega pevskega zbora Glinka iz St.Petroburga (Rusija) s spevi ruske velikonočne liturgije. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center KKD: Jutri, 13. t.m., ob 16.00 - Igra »Mala Carobnica, ki ni mogla biti zlobna« Nastopa otroška skupina iz Zvabeka. ŽELEZNA KAPLA Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA gorica Kulturni dom Danes, 12. t.m., ob 18.30 - Predstavitev knjige »Slovensko pesništvo upora« in srečanje z evtorjem Borisem Paternu. Jutri, 13., 14., 15. in 16. t.m. - 11. Film Video Monitor. Prireditelj Konoatelje Gorica. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V okviru »Odprte meje 1996«, ki bo jutri, 13. in v nedeljo, 14. t. m. bodo v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 predstavili knjigo Livia Doriga »Od Cresa do Krasa«. GLASBA TRST Stolnica Sv. Justa Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (Celo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert VVurttembergisches Kammerorchester Heilbronn, solist M. An dre (trobenta). Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 18. t.m., ob 20.30 - Koncert dua violina - klavir Gianluca Turconi in Marco sala. Na sporedu Bossi, Soresina in Orefice. Univerza - Avla Magna (Trg Evropa) V ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lu-lius«. GORICA Kulturni dom Danes, 12. t.m., ob 20.30 - Koncert skupine »Camerata musicale« iz Padove. Prireditevlj je Združenje »M. R. Lipizer« Avditorij L.Fogar - Korzo Verdi 4 Do 14. t.m., bo na vrsti Mednarodni glasbeni natečaj A. Marcosig za mlade violiniste in violončeliste.V nedeljo, 14. t.m., ob 17.00 -nagrajevanje najboljših in slavnostni koncert. Od 16. do 25. t.m. pa bo na sporedu turneja nagrajencev v Padovo, Čedad, Benetke, Celovec, Salzburg in Zagreb. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja °d torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t- m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9- do 13. ure. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: V ponedeljek, 15. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave »Itine-fari» slikarke Nathalie Marilene Adams, ki bo trajala do 27. t.m. po običajnem urniku. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vranich. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Art Gallery: do 16. t.m. razstavlja Etko Tutta. BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna: danes, 12. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarke Patrizie Devide. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaščem Baranske megle do veCne skrivnosti«. Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: danes, 12. t. m., ob 19.30 odprtje razstave Draga Valentinija, ki oo trajala do 27. t.m. Galerija Freund: Od jutri, 13. t.m., je na ogled razstava Herberta Schiigerla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-toncoli. Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Galerija »Anin«; do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču. ŠPITAL OB DRAVI Etnološki muzej v gradu Porcia: do 15. t.m. je na ogled razstava slovenskih panjskih konCnic. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Danes, 12. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. Režiser Ernst M. Binder (foto). A. P. Cehov: TRI SESTRE Jutri, 13, aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Danes, 12. aprila, ob 16.30, za red PETEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 17. aprila, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Sobota, 20. aprila, ob 19.30, za red SOBOTA, IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, Čopova 14 tel: 061/210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Ponedeljek, 15. aprila, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI A in IZVEN. PREDPREMIERA. Torek, 16. aprila, ob 19.30. PREMIERA. Mala scena T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Danes, 12. aprila, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Peter Shaffer: EQUUS Četrtek, 18. aprila, ob 21. uri. PREMIERA. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana tel: 061/332-288, 210-491 Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Danes, 12. aprila, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Lojze Kovačič: ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC Danes, 12. aprila, ob 19.30. Gostuje Lutkovno gledališče Jožeta Pengova. Ivo Svetina: ZARIKA IN SONCICA Jutri, 13. aprila, ob 11. in 17. uri. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA Danes, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. D. Potočnjak: SLEPE MIŠI Nedelja, 14. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. • Ponedeljak, 15. in torek, 16. aprila, ob 20. uri, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Ljubljana tel: 061/312-860 D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Danes, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN. A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Jutri, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI! PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEY Danes, 12. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Jutri, 13. aprila, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Jutri, 13. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Velenju. Amaterski mladinski oder: BUTALCI Jutri, 13. aprila, ob 10. uri. Gostovanje v Kranju. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT ' Jutri, 13. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet J. Strauss: PLES KADETOV 40 PREDSTAVA, za red OPERA, abonente in IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Danes, 12. aprila, ob 19.30. PREMIERA. Jutri, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 12. aprila, ob 19.30, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO. Jutri, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1., IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Torek, 16., sobota, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10 tel.: 066/747-230 Gledališče GLEJ iz Ljubljane: ELVIS DE LUKE Jutri, 13. aprila, ob 20.30. GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev trg 4. Jesenice tel.: 064/81-260 A. Marriot, B. Grant: OPROSTITE, NAPAČNA SOBA! Danes, 12. aprila, ob 19.30. PREMIERA, (foto) CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Gledališče B. Slade: OB LETU OSOREJ Danes, 12., in torek, 23. aprila, ob 20.30. Glasba Danes, 12. aprila, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Leo Kramer. Solist Karoly Mocsari, klavir. Program: A. Srebotnjak, B. Bartok, A. Bruckner. Nedelja, 21. aprila, GALERIJA Š.O.U KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana KVARTET FLAVT PAN Torek, 16. aprila, ob 19.30. Zasedba: Spela Močilnik, Jasna Nadles, Nevenka Tr-San, Jernej Marinšek. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Nedelja, 14. aprila, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Dirigent ob 19. uri: Gostovanje znamenite skupine iz Strassbourga BALLET DU RHIN: NAVIHANKA. Klasični balet na glasbo neznanega skladatelja. Koreograf I. Cramer, dirigent M. Schaeffer, scenograf in kostumograf D. Delouche. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Uroš Lajovic. Program: L. v. Beethoven, J. Haydn. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 19. aprila: nastop ameriške skupine HAMMERHEAD. Predskupina: WHY STAKLA (Osijek). CLUB MAONA Arze 5. Piran Danes, 12. aprila, ob 21. uri: Mia Žnidarič & Steve Klink Trio. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sarajevo. Razstava bo na ogled do 26. aprila. Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994 (do 28. aprila). BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev) Razstava bo na ogled do 5. maja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper Hans Arp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmayerjeva 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je do 2. maja na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... GALERIJA Š.O.U. KAPELICA. Kersnikova 4. Ljubljana Stephen j Shanabrook Najnovejša dela Razstava bo na ogled do 26. aprila. AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana V galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana. AVDITORIJ Senčna pot 10. Portorož Lado Jakša, Luciano Kleva SURREALISTRA Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA KOS Stefanova 5. Liubliana V galeriji je do 17. aprila na ogled razstava del Jasne Samarin. Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA NOVICE Še 99 dni do 01 v Atlanti STOCKHOLM - Olimpijsko baklo, ki v počastitev stoletnice modernega olimpizma potuje po evropskih mestih, ki so že gostili olimpijske družine, so v sredo, ko je bilo do začetka olimpijskih igre v Atlanti še natančno sto dni, prinesli v švedsko prestolnico Stockholm. To mesto je med deseterico kandidatov za izvedbo 01 leta 2004. »Upamo, da bo olimpijski plamen naslednjič v naš kraj prišel čez osem let,« je v pozdravnem govoru dejal predsednik švedskega olimpijskega komiteja Carl Gustav Anderberg. Stockholm je IO gostil že leta 1912, del olimpijskega programa pa je bil tudi leta 1956, ko so se v švedski prestolnici za odličja merili v konjeništvu. Igre so tedaj potekale v Melbournu, zaradi strogih predpisov o karanteni za konje so morali ta del olimpijskega dogajanja prestaviti. Atletico španski pokal ZARAGOZA - Atletico Madrid je v finalu španskega pokala po podaljšku premagal FC Barcelono z 1:0 (0:0, 0:0). Edini zadetek je v 102. minuti po strelu z glavo dosegel Pantič. Srečanje pred 35 tisoč gledalci je bilo zelo nemirno in napeto, toda neprivlačno. Sodnik Diaz Vega je nogometašem Atle-tica pokazal kar šest rumenih in en rdeči karton (izključen je bil Solazabal v 117. minuti), pet rumenih kartonov so dobih igralci Barcelone, izključen pa je bil Sergi (118. minuta). Torricelliju dve koli kazni MIT .ANO - V zvezi s sredovimi tekmami A lige je športni sodnik za dve koli diskvalificiral Torricellija (Juventus) in Manighetti (Bari). Za eno kolo so bili kaznovani naslednji igralci: Amoruso (Fiorenti-na), D‘Ignazio in Di Carlo (Vicenza), Longo e Ayala (Napoli), Milanese, Angloma in Sogliano (Torino), Aldair in Moriero (Roma), Di Francesco (Piacenza), Di Matteo (Lazio), Inzaghi (Parma), Karembeu (Sampdoria), Tassotti (Milan). Rekordna denarna kazen NEW YORK - Košarkarja Los Angeles Lakers Nicka Van Exla je disciplinska komisija NBA lige zaradi incidenta na tekmi proti Denverju kaznovala s prepovedjo igranja na sedmih srečanjih, poleg tega pa bo moral plačati še 25.000 dolarjev, kar je največja denarna kazen v zgodovini ameriške profesionalne košarkarske lige. Van Exelje na omenjenem srečanju odrinil sodnika. Izidi sredinih tekem: VVashington - Boston 122:108, Orlando - Cleveland 116:104, Miami - Charlotte 116:95, Detroit - Philadelphia 92:76, Los Angeles -Minnesota 111:90, Utah - Phoenhc 103:79, San Antonio - Vancouver 105:82, Seattle - Sacramento 108:89. Zmagi Salonita in Bleda NOVA GORICA - Odbojkarji kanalskega Salonita so se v drugi finalni tekmi končnice za naslov slovenskega odbojkarskega prvaka oddolžili mariborskemu Marlesu za poraz v prvi tekmi. Salonit je pred domačimi gledalci zmagal s 3:1 (11:15,16:14, 15:7, 15:13). Tretja tekma bo jutri v Mariboru. Stanje 1:1 je obveljalo tudi v ženskem finalu. Prvakinje blejske Bank Austria so namreč s 3:2 (13:15, 5:15,15:3,16:14,16:14) premagale mariborski Infond Branik. KOŠARKA / Al LIGA Važni točki za lllycalfe Tržačani bi lahko obdržali 13. mesto - Odločilni koš Tonuta H KOŠARKA h Evropski prestol v rokah Grkov Panathinaikos ugnal Barco PARIZ - Grški Panathinaikos je sinoči v Parizu osvojil naslov evropskega klubskega košarkarskega prvaka. V tekmi za 1. mesto je le s točko razlike (67:66) premagal špansko Barcelono Najboljši strelci grškega - moštva so bili Fra-giskos Alveritis (17), Dominique VVilkins (16) in Nikos Ekonomou (10), koši Arturasa Karnišovasa (23), Kavierja Fernande-za (15) in Jose Luisa Galilee (10) Spancem niso pomagali do zmage. Po prvem polčasu je prednost moštva trenerja Maljkoviča znašala deset točk. V tolažilnem finalu je moskovska CSKA tesno premagala Real, potem ko je imela v 28. minuti največjo prednost sedmih točk. Odločilni prosti met je v zadnjih sekundah dosegel Karašev (14), najboljši pa je bil Litvanec Vetra (22), ki je zadel vseh šest metov za tri točke. Pri Realu je blestel Srb Zoran Savič (22), čeprav je zaradi poškodbe kolena skoraj pol tekme prebil na klopi. Izida Za 1. mesto: Panathinaikos - Barcelona 67:66 (35:25); za 3. mesto: CSKA Moskva - Real Madrid 74:73 (34:35) Illycaffe - Teorema-tour 78:77 (43:39) Illycaffe: Gori n.v., Giacomi n.v., Gironi (-, 0:1, -), Tonut 7 (-, 2:6, 1:2), Guerra 24 (2:2, 5:10, 4:6), VVilliams 25 (7:7, 9:16, 0:1), Zamberlan n.v., Pol Bodetto n.v., Piazza 11 (1:1, 2:3, 2:2), Crudup 11 (1:2, 5:7, -). Teorematour: Green n.v., Zerbi n.v., Sorrenti-no 20 (3:5, 7:14, 1:3), Fazzi 8 (-, 1:2, 2:5), An-saloni 25 83:3, 5:9, 4:7), Pralno n.v., Alberti 4 (-, 2:4, -), Pači 5 (-, 1:2, -), Vargas 13 (3:5, 5:16, -), Agnesi 2 (-, 1:2, -). Sodnika: Reatto iz Fel-ter in Pascotto iz Porto-gruara Delni izidi: 11:8 (5), 25:21 (10), 38:29 (15), 48:54 (25), 54:60 (30), 63:67 (35) 5 ON : nihče V tekmi, ki bo mogoče odločala o njegovi usodi, je Illycaffe s košem Tonuta tri sekunde pred koncem premagal oši-bljeni, a trdoživi Teorematour iz Milana. Tržačani so se tako ponovno prebili do trinajstega mesta, ki bi jim zagotovil obstanek v Al ligi v primeru, da bi se katera ekipa odpovedala ali da ne bi nudila zadostnih finančnih jamstev. Tokrat je Steffejeva ekipa imela veliko mero sreče, saj se je med ogrevanjem poškodoval najboljši igralec gostov Green. Kazalo je torej, da bodo imeli Tržačani proti oslabljenim gostom (manjkala sta še Bosa in Ragazzi) lahko delo. V začetku tekme je tudi kazalo tako: z razpoloženima VVilliamsom in Guer-ro so namreč domačini čedalje večali prednost, ki je v 16. min. dosegla že 11 točk (40:29). Tedaj so, kot že nekajkrat prej, izgubili zbranost in dovolili nasprotniku, da se je s koši Ansalonija in Sorrentina, ki sta bila najboljša igralca tekme, približal na same štiri točke. Se slabše je Illycaffe igral v začetku drugega polčasa: Guerra je večkrat po nepotrebnem for-siral met, VVilliams pa ni zaradi utrujenosti dal istega doprinosa kot v prvem polčasu. Trener Steffe pa se ni znal nikakor odločiti, da jima omogoči nekaj minut odmora. Gostje so tako prevzeli pobudo in s preudarno igro sedem minut pred iztekom povedli s 64:57. Nekaj točk prednosti so nato ohranili do 37. minute, ko so Tržačani le izenačili pri izidu 69:69. Nato je bil izid več ali manj izenačen. Triintrideset sekund pred iztekom je VVilliams s prostima metoma vzpostavil ravnovesje pri rezultatu 76:76, Piazza pa je takoj zatem naredil taktično osebno napako nad Sorrenti-nom. Ta je zadel le en prosti met, v zadnji akciji pa so igralci Teore-matorja tesno pokrivali VVilliamsa, tako da se je sam znašel Tonut, ki ni zgrešil odločilnega meta. Brezupni zadnji met Var-gasa pa je zadel obroč. Poslovilno domače srečanje je torej, če drugega že ne, prineslo vsaj zadoščenje tržaški publiki, ki je ekipi zvesto sledila vse prvenstvo. Marko Oblak VVilliams je bil razpoložen (Foto Balbi/KROMA) Teamsystem si je po porazu proti Cagivi bržkone zapravil 1. mesto V predzadnjem kolu 2. faze po sistemu ure košarkarske Al lige ni manjkalo presenetljivih rezultatov. Bolonjski Teamsystem (Myers 28, Djordjevič 15) si je z nepričakovanim porazom doma proti Cagivi (Edvvards 22, Meneghin 17) najverjetneje zapravil končno prvo mesto po rednem delu in najboljši izhodiščni položaj pred končnico, to mesto pa bo verjetno pripadlo Bucklerju, ki je šele po enem podaljšku zmagal v Veroni, a bo v zadnjem kolu gostil povprečni Madigan. Rimska Nuova Tirrena pa si je že zagotovila šesto mesto, kar pomeni, da bo po treh letih spet lahko igrala tudi v Koračevem pokalu. tefanel je gladko odpravil Reggio Calabria (Bodiro-ga 23, Blackman 21, Fučka 17), a bo na koncu kvečjemu peti, saj je poleg Cagive zmagal tudi Benetton (VVilliams 21, Rebrača 14), ki je v gosteh premagal sienski CX (Mills 20). Izidi 5. kola: Teamsystem - Cagiva 79:86, Nuova Tirrena - Olitalia 94:83, Stefanel - Reggio Calabria 97:75, Madigan - Scavolini 72:77, Mash - Buckler 108:108 po enem podaljšku, Cx orologi - Benetton 66:91, Illycaffe - Teorematour 78:77. Vrstni red: Buckler Bologna 44, Teamsystem 42, Benetton Treviso in Cagiva Varese 40, Stefanel Milan 38, Nuova Tirrena Rim 36, Scavolini Pes ar o 34, Madigan Pistoia in Reggio calabria 30, Mash Verona in Olitalia Fprli 28, Cx orologi Siena 24, Illycaffe Trst in Teorematour Milan 10. Prihodnji krog (14.4): Buckler - Madigan, Benetton - Stefanel, Cagiva - Nuova Tirrena, Scavolini - Mash, Reggio Calabria - Cx orologi, Olitalia - Illy, Teoream-tour - Teamsystem. Že danes prva polfinalna tekma košarkarske končnice v Sloveniji Ze drevi ob 20. uri bo v ljubljanski dvorani Tivoli prva tekma polfinala končnice za slovenskega košarkarskega prvaka med branilcem naslova Smeltom Olimpijo in Idrijo. Čeprav je Košarkarska zveza Slovenije že določila Smelt Olimpijo in Ježico kot kluba, ki bosta zastopala Slovenijo v evropski ligi naslednjo sezono, morajo, kot je povedal direktor Ivo Zorčič, s ponovnim naslovom najboljšega kluba v Sloveniji opravičiti sodelovanje v omenjeni ligi. Ostala polfinaliosta sta Interier Krško in Kovinoteh-nika Savinjska Polzela. Prva tekma bo jutri. Izidi zadnjega kola rednega dela: Satex - Idrija 87:66, Polzela - Interier 91:82, Rogaška - Woltex 98:96, Litostroj - Smelt 80:103. Od 9. do 16. mesta: Kraški zidar - Triglav 92:64. SAK uspešen v 93. minuti CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v 20. kolu prvenstva v 2. avstrijski zvezni ligi slavili pomembno zmago v boju za obstanek v ligi. Ekipa novega trenerja Helmuta Kirisit-sa je pred skoraj tisoč gledalcev v celovškem štadionu premagala sokonkurenta za izpad iz lige FC St. Polten z 1:0, zmagoviti gol pa je v 93. minuti dal albanski legionar Uliks Kotrri. Totocalcio Zmagoviti stolpec: 222 111 212 XXII. Dobitki: 13 (70 dobitnikov) 72.237.000 lir; 12 (2.058 dobitnikov) 2.454.000 lir. Totogol Zmagovita kombinacija: 1, 2, 5, 7,13, 14, 24, 28. 8 točk (18 dobitnikov) 111.191.000 lir; 7 točk (3.228 dobitnikov) 489.200 lir; 6 (86.563 dobitnikov) 18.100 lir. ROKOMET / TRI KRASOVA MOŠTVA NA MNOŽIČNEM TURNIRJU V NEMČIJI Nepozabna izkušnja Krasove rokometašice in rokometaši so se ob času velikonočnih praznikov udeležili 20. mednarodnega velikonočnega turnirja v Bravvnschveigu v severni Nemčiji. Člani so na tem turnirju že večkrat sodelovali, dekleta drugič, novoustanovljena ekipa mladincev pa prvič. Športniki so odpotovali že preteklo sredo zvečer in se vrnili v ponedeljek, 8. aprila, popoldne. Turnir se je odvijal v soboto in nedeljo v raznih telovadnicah nemškega mesta. Udeležilo se ga je kar 114 ekip iz cele Evrope, čeprav je bila velika večina Nemcev. Poleg njih so nastopile naše zamejske ekipe, dve ekipi iz Slovenije, SK Jadran Hrpelje, ki je zasedel 1. mesto in SK Koper. Potem pa ekipe iz Francije, Litve, Poljske in Srbije. Skupno je bilo prisotnih več kot tisoč igralcev, ki so nastopili v raznih članskih in mladinskih kategorijah. Vsaka tekme je trajala po dvajset minut. Krasove rokometašice so nastopile v okrnjeni postavi, saj je v Nemčijo odpotovalo le- sedem deklet, ki so se kljub neobičajni sedmerici izkazale. Postava je bila naslednja: Calzi, Bizjak, Ferlu-ga, Jagodic, Milkovič, Rudolf in Sedmak. V Krasovi skupini so nastopale še tri nemške ekipe, ena izmed teh je celo osvojila turnir, ostali dve pa sta bili v dometu naših igralk. V prvem srečanju so krasovke igrale z ekipo BTSV Eintracht 2. Začele so res preprčljivo, vodile so do polovice prvega polčasa, potem pa so popustile, saj jim sodnika res nista bila naklonjena. Tekma se je zaključila z izidom 5:7. Strelke: Jagodic 3, Milkovič 2. Drugo tekmo so zgoniška dekleta odigrala z zmagovalkami tur- nirja, SC Germania List, ki nastopa v prvi nemški ekipi. Ta je visoko nadigrala tudi vse ostale ekipe, zato se je v prvem polčasu predstavila z rezervnim vratarjem, kar so naše izkoristile za izenačeno igro. V drugem delu pa niso imele več možnosti in končni izid je bil 12:4. Strelke: Ferluga 1, Jagodic 2, Milkovič 1. Zadnjo tekmo pa so krasovke zmagale, čeprav le z enim golom razlike, predvsem zaradi utrujenosti. Vse tekme so se namreč odigrale v istem popoldnevu. Strelke: Ferluga 5, Jagodic 2. Tudi Krasovi rokometaši so se na prvenstvo podali v nepopolni postavi. Ekipo je zato dopolnil trener zenske ekipe Božeglav, ki je s svojo igralsko izkušenostjo pripomogel k res zadovoljivi igri krasovcev. Prvo tekmo so odigrali z domačo ekipo Bravmschveig 1 in izgubili s štirimi goli razlike. Drugo tekmo so bili ponovno poraženi z reazultatom 9:6 proti ekipi TSV Diersenhofen, medtem ko so v tretji tekmi premagali Berliner TSV Guts Muths z izidom 9:6. V zadnji tekmi pa so zgoniški fantje igrali neodločeno 11:11 z ekipo THW Kiel. Tudi Krasovim fantom ni uspelo priti v četrtfinale, kljub temu pa so bili kar zadovoljni s prikazano igro. Postava in zadetki v vseh štirih tekmah: Bidovec 4, Bogateč 3, Božeglav 7, Raseni 4, Pertot 7, Vremec 4; vratar: Rossi. Na turnirju je v mladinskih vrstah nastopila tudi novoustanovljena ekipa štirinajstletnih rokometašev, ki se je kljub negativnim rezultatom res izkazala. Ta je odigrala le dve tekmi, saj se ena ekipa ni predstavila na igrišču.Izida: Kras - NTV Bravvnschveig 4:11. Strelci: Tavčar 2, Capponi 1, Milič 1. BSW Halle Neustadt -Kras 10:4. Strelci: Lakovič 2, Capponi 2. Krasovi športniki se iz Nemčije vračaja obogateni s športnimi, a predvsem življenjskimi izkušnjami, saj so v stikih s sovrstniki iz raznih držav spoznali, da kljub različnostim so si zelo podobni in lahko zato še naprej krepijo prijateljske odnose. Krasovo odpravo v Nemčiji sta poleg društva omogočili Zadružna kraška banka in podjetje Cen-tralsped. (VESNA) Deželni odbornik Roberto De Gioia obljubil pomoč našim društvom V sklopu stikov, ki jih Združenje slovenskih športnih društev vodi s političnimi strankami, izvoljenimi predstavniki ter javnimi upravami, je vCeraj bila delegacija naše krovne športne organizacije na uradnem obisku pri deželnem odborniku za šport Robertu De Gioii. Deželni predsednik ZSSDI Jure Kufersin in tržaški pokrajinski presednik Livij Valencie sta odborniku orisala pomen in delovanje organizacije tako v prid manjšinskega kot tudi splošno deželnega in državnega športa. Srečanje je dalo možnost predvsem koristne izmenjave mnenj in stališč v zvezi z deželno zakonodajo v korist športa. Se posebno pa sta slovenska predstavnika naglasila nujnost odobritve prispevkov za gradbene in sanacijske posege na objektih, za katere je zaprosilo vec naših društev. Odbornik De Gioia je vzel na znanje vso problematiko in tudi zajetno pripravljeno dokumentacijo in je obljubil vso svojo pomoč. Upati je, da se bo za naše projekte res zavzel, saj je prošenj ogromno, sredstva na razpolago za zakone 39/95, 43/80 in 46/91 pa so precej skromna. Sklenjeno je nadalje bilo, da se z neposrednimi stiki nadaljuje tudi v bodoče in to tudi izven uradnih formalno-protokolarnih sestankov. (K.J.) KOŠARKA / V DERBIJU MOŠKE C2 LIGE S SGT Borovci morajo nujno zmagati Za obstanek v ligi si ne morejo več privoščiti niti enega spodrsljaja - Pripravili so se dobro Po velikonočnih praznikih bodo tudi košarkarji Bora Radenske, ki se na vse kriplje borijo pred izpadom iz C2 lige, ponovno stopili na igrišče. Jutri ima KreCiCeva ekipa priložnost, da se približa skupini moštev, ki imajo po 18 toCk, saj se bo v gosteh pomerila s tržaško Ginnastico, proti kateri pa so belozeleni v prvem delu prvenstva doživeli zelo visok poraz. Sest kol pred koncem imajo borovci še teoretske možnosti, da dohitijo in_______________ prehitijo prav Sgt, Udinese ah Barcolano, vsak nov poraz pa bi dejansko razblinil že itak meglene upe Radenske, ki se mora obenem paziti, da se ji ne še bolj približa goriški Arte, ki je v zadnjih mesecih znamo izboljšal svoj učinek. Borovcem je dvotedenski premor še kako koristil, saj je trener Krečič z intenzivnim delom lahko le izboljšal učinek lastnega moštva, ki je v zadnjih 10 tekmah kar 9-krat ostalo praznih rok (7 zaporednih porazov), v povratnem delu pa je osvojilo same štiri točke. Ginnastica ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih posameznikov, kot so Fabrizio For-timati (drugi na lestvici strelcev), D’Acunto, Pecile in La Porta, že nekaj časa pa sta odsotna Collarini in Monticolo. Odpadel bo tako »osebni derbi« med Monticolom (pred par leti je igral pri Bom) in Su-sanijem (več let pri Sgt), v Borovih vrstah pa bo najbrž spet lahko zaigral Debeljuh. TAKO VI. DELU: Bor-Sgt 71:91 (25:32) BOR: Rustja 19, Susani 18, Spadoni 10. SGT: Fortunah 25, La Porta 15. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 25. KOLA: Pom - Gradišča +5, Martignacco - Spilimber-go +14, Virtus - Manzano -8, Staranzano - Ar-dita +6, Pagnacco - Barcolana +9, Intermug-gia - Arte +10, Porcia - Udinese +12. (Vanja Jogan) Na sliki: Marko Debeljuh KOŠARKA / 24. KOLO V D LIGI Sprint za napredovanje: Cicibona v »pole position« JutrizMomo Gid - Dom in Kontovel igrata že nocoj Do konca košarkarske D hge manjka še sedem kol, v boju za prvi dve mesti (pr-vouvrščena napreduje direktno, druga pa odigra dodatno tekmo z drugouvrščeno iz videmsko-pordenonske skupine) pa je ostalo pet moštev: Cicibona (38 točk), Santos (34), Cus (34), Gori-ziana (32 s tekmo manj) in Grado (32). V jutrišnjem kolu ni na sporedu medsebojnih dvobojev, Cicibona in Santos imata priložnost, da pospravita nov par točk, pred težjo nalogo pa so Cus, Goriziana in Grado, ki se bodo pomerili s Kontovelom, Adijem Ron-chi in Domom. CICIBONA: Čeprav je jutrišnja naloga vsaj navidezno lahka, saj se Momo Gid nahaja na spodnjem delu lestvice, cicibonaši ne skrivajo zaskrbljenosti, saj se bodo v gosteh pomerili z moštvom, ki je že dokazalo, da zna presenetiti. Momo, ki je že v prvem delu resno ogrozil pla-vobele, ima v moštvu tri kakovstne posameznike. V prvi vrsrti sta to brata Gobbi, ki imata za sabo izkušnje tudi iz višjih kategorij. »Coa-ch« Luka Furlan je sicer dokaj zadovoljen s svojim moštvom, ki se je v zadnjem obdobju dobro pripravilo in je seveda zelo motivirano, posamezniki pa so sanirali manjše poškodbe. DOM: Po podvigu (prvi letos!) v derbiju z Goriziano se je vzdušje v Domovem taboru vsaj delno izboljšalo, Bordinova ekipa pa si sedaj žeh nadaljevati po nakazani poti, da vsaj delno popravi letošnje negativno prvenstvo. Ze nocoj (ob 20.30) bodo do-movci pred zahtevno nalogo, saj se bodo v Gradežu pometih s peterko, ki se bori za napredovanje in je domovce že presenetila v Gorici. KONTOVEL: Tudi Konto-velci bodo že nocoj stopih na igrišče. Starčeva eldpa, ki je v A. Zuppinje bil na prvi tekmi z Momo Gid najboljši strelec Cicibane prejšnjem kolu dosegla lep uspeh v Ronkah, bo skušala spotakniti drugouvrščeni Cus, proti kateremu je ravno tako doma ostala praznih rok decembra meseca. Civardi, Kralj in ostali morajo zelo odločno zaigrati predvsem v napadu, saj ima Cus naj- boljšo obrambo v ligi, doma pa je skorajda nepremagljiv. TAKO VI. DELU Cicibona - Momo Gid 81:74 (40:43) CICIBONA: A.Zuppin 20, Jogan 15, Persi 12. MOMO: M.Gobbi 21, C.Gobbi 20, Marino 11. Kontovel - Cus 70:81 (33:26) KONTOVEL: Civardi 20, I.Emili 13, Turk 9. CUS: Tiziani 29, Adamolli 17, Berga-min 11. Dom - Grado 92:95 (50:42) DOM: Di Cecco 35, Corsi 20, Franco 14. GRADO: Ge-lussi 27, Mazzoh 17, Schiaf-fino 17. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 24. KOLA Lega Na-zionale - Largo Isonzo -5, Goriziana - Ach Ronchi +8, In-ter 1904 - Libertas +12, Acli Ts - Senators +7, Scoglietto -Santos -16. (Vanja Jogan) POBUDA ZA VSAKOGAR Kajakaški klub Šileč prireja v nedeljo slalom po Vipavi Po lanskoletni uspeh organizaciji slaloma na Soči so se Člani Kajakaškega društva Šileč odločil!, da priredijo že drugo slalom tekmo, ki bo v nedeljo na Vipavi. Slalom progo so člani društva pripraviti na Vipavi pri Gabrjah, po domače MalnišCe. Tekmovalo se bo v vseh starostnih kategorijah, vključno v kategoriji amaterjev. Člani društva vabijo vse, ki bi se radi preizkusili v vijuganju med vrati, naj se jim pridružijo. Tekma se bo začela ob 11. uri, prijave pa so možne še eno uro pred začetkom tekme. Informacije v večernih urah posreduje Bojan Makuc, tel. (0481) 20734. Za KK Silec je to po tradicionalnem novo- letnem spustu po Soči prva uradna preizkušnja v letošnjem sončnem letu, sledile pa ji bodo še mnoge. Tako bodo člani tega našega kluba v sodelovanju s SD Partizan iz Renč že v nedeljo, 28. aprila pripravili spust od Renč do Sovodenj. Ta manifestacija je že lani doživela prodoren uspeh, saj se je na njej zbralo kar 63 kajakašev. »Načrtujemo več nastopov, v mislih pa imamo tudi ponovitev lanskih tečaj za novince. Naš cilj je, da pridobimo čimveč novih članov in s čarom tega športa seznanimo čim-večje število ljudi, prej ali slej pa bo potrebno tudi razmisliti o vpisu v kajakaško zvezo,« nam je povedal predsednik kluba Andrej Brisco. Igralci Brescialata obiskali naše dijake Košarkarji goriškega košarkarskega A2 Ugaša Brescialat so v sredo obiskali dijake slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Slo je za srečanje v v okviru projekta »Pričevalec v šoli«, ki ga prireja CONI. Brescialat je zastopala večina igralcev, športni vodja Teraneo in trener Medeot. Skoda, da med demonstratorji ni bilo tujca Davisa. CONI je ob priliki podaril našim šolam komplet majic in trenirk, delili pa so tudi brezplačne vstopnice za nedeljsko tekmo proti Aurigi iz Trapanija. Obvestila an or. ZSSDI sklicuje v četrtek, 18. t m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dmeei sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbo Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega Statuta. Sledil bo 25. redni občni zbor. SKD HRAST Športni odsek Doberdob vabi na 2. pokal pomladi - Kross tekma z gorskimi kolesi, M bo dne 14. aprila, ob 15. uri v Doberdobu. Za informacije telefonirajte na St. (0481) 78130 ati 78268. SK DEVIN priredi v nedeljo, 14. tm., X. Pohod »Memorial Mirko Skabar» iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. SKBRD1NA organizira v nedeljo, 14. tm, avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. SK KRAS sklicuje v sredo, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sport-no-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor se priporoča vsem članom za prisotnost. Danes igra za vas Totocalcio Lojze Abram Atalanta - Cagliari 1 X Bari - Cremonese 2 Inter - Padova 1 Lazio - Parma 12X Napeli - Milan 2 Piacenza-Torino IX Udinese - Fiorentina X21 Vicenza - Roma 1 Ancona - Pescara X Pistoiese-Palermo 2X Reggina-Salernitana 2 Cittadella - Olbia IX Forli - Ternana X ODBOJKA / MED NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM Olympia Koroprint že prvak Premoč igralk Vala Dom na Pokalu goriškega grada 01ympia Koroprint - Soča 3:0 (15:12, 15:2,15:7) OLYMPIA: Orel, Hlede, Pintar, Messina, Vižintin, Faganel, Lucis. Trener: Lavrenčič. SOČA: Corva, Devetak, Susterini, Tom-sig, Gej, Miklus, Muscas, Pavsig, Tassan, Budigna. Trener: Battisti. Naraščajniki 01ympie so po pričakovanjih osvojiti tudi povratni derbi s Sočo in s tem tudi formalno osvojili naslov pokrajinskih prvakov ter si istočasno zagotoviti pravico do nastopa na deželni fazi, ki bo 11. in 12. maja v telovadnici Slovenskega športnega centra v Gorici. Tekma s Sočo je bila enosmerna, saj so bolj izkušeni in podkovani igralci 01ympie brez večjih težav ukrotili nasprotnike. Izenačen je bil samo prvi set, v katerem je z borbeno igro boljši vtis zapustila Soča, ki pa ni mogla osvojiti seta. V naslednjih dveh setih je bila premoč gostiteljev več kot Lojze Abram (letnik 1933) se je začel ukvarjati s športom že pred skoraj 40 leti z nastopi na slovenskih športnih igrah s Škamperlom, kjer je bil odbornik od leta 1946, od leta 1969 do 1972 pa predsednik. 2e v letih 60' se je predal smučanju. Od leta 1988 je predsednik SPDT. »Gigi« je tudi strasten planinec in njegova predavanja s potovanj, trekingov itd. so pri nas še kako priljubljena. Prejšnji teden je Andrej Kovic pravilno napovedal kar enajst rezultatov. piše: Giorgio Plettersech očitna. Ostati izid: Nuova Pallavolo - Virtus 2:1. Vrstni red: 01ympia Koroprint 15, Nuova Pallavolo Area Immobiliare 14, Virtus 7, Soča 0. POKAL GORIŠKEGA GRADA Libertas Capriva - Val Dom 0:3 (12:15, 1:15,14:16) VAL DOM: Sošol, Kumin, Kuštrin, Bre-sciani, Uršič, Gej, Simčič, Figelj. To je bila za naše igralke že sedma zaporedna zmaga. Glede na to, da je bila Capriva na papirju eden boljših nasprotnikov, je jasno, da končna zmaga Goričankam ne more več uiti. Trofeja, ki je namenjena igralkam do 13. leta starosti, potrjuje vodilno vlogo Vala Dom na mladinskem področju. Premoč igralk trenerja Suzy Čeme je bila doslej tako očitna, da so bile tekme za dekleta le lažji trening. Konjske dirke Tudor resen kandidat v Modeni, Mefisto naš favorit težkega galopa v Rimu 1. dirka (Modena): Hibi Tudor (1) predstavlja dobro bazo. Tiffany AS (X) je v zadnji dirki pokazal lep napredek. Regularni Tigre OM je najboljši konj skupine 2. 2. dirka (Modena): Reo Confesso (X) bi lahko zmagal, če bi takoj povedel. Oliver Ferm (1) je vajen podobnih dirk. Radim Ami (2) je na dobrih vajetih. 3. dirka (Montecatini) naš favorit je nedavni zmagovalec podobne sheme Nanao FM (2). Okey De Gloria je najboljša kobila skupine X. Monday (1) se bo boril s prvimi. 4. dirka (Abenga): Missi-le OP (1) je dovolj hiter in prilagodljiv, da lahko zmaga. Omenimo naj tudi šprinterja Radelchija (X). Preseneti lahko regularni Rotchils OM (2). 5. dirka (Montegiorgio): Pausania (X) se bo skušala oddolžiti za zadnji nesrečni poraz. Ozieri Lod (l) Starta iz ugodnega položaja. Nemba Kid CIK (2) ne gre podcenjevati. 6. dirka (Rim, galop): napove je težka, nas fevorit naj bo Mefisto (2). Ugodno obteženega Giananija (1) vodi odličen jahač. Montenegro (X) bi lahko vse presenetil. Dirka tris Padova (18.30), nastopa 17 konj. Naši favoriti: St. 13 Ruler, št. 14 Rich Nobeli, št. 5 Pamir AS. Za sistemiste: St. 8 Parietaria, St. 15 Rachel Ciak, St. 16 Roncisvalle. Totip L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X2 X 12 2 XI 1 X2 X 12 2 XI ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 12. aprila 1996 Horoskop zapisal B. R. K. Mb* V OVEN 21.3. - 20.4.: Sredi tihih misli boste zaznali sijajno idejo, ki vam ne bo dala spati. Vznemirjala bo vase srce in vas navdajala s Čudovitimi občutji pričakovanja netesa, čemur besede niso kos, BIK 21.4-20.5.: Simpatično se vam bo zatikalo, tako v službi kot v družbi. A ker boste prepričani o pravilnosti svojih odločitev, se ne boste pretirano zapletali. Deležni boste kvečjemu kake tolažbe. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Sonce vas bo vabilo v naravo, med brsteče gmovje in Sumeče potoke. Pojdite, če ne danes, pa jutri, kajti pred vami so dnevi, idealni za poglobitev spoznanj o smislu življenja med stroji RAK 22. 6. - 22. 7.: Ugledali boste vrednoto v nečem, kar ste že dolgo časa postavljali v ospredje, vendar doslej še niste mogli zbrati dovolj poguma, da bi prekinili s tistim, kar vas ovira. UEV 23. 7. - 23.8.: Polni boste pomladne energije, zato bo prav Čudno, da boste kar naprej vztrajali v mejah svojih zimskih iluzij in očitajoče pritiskali na bližnje in daljne, čemu vam jih ne uresničijo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Navdajal vas bo občutek, da bi morali spremeniti okolje. Res je; potrebujete razgledno točko, s katere boste lahko neprizadeto ocenili vrednote, ki se jih držite kot pijanec plota. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Ker se kljub jasnim znakom iz notranjosti še vedno ne boste hoteli ustaviti, pričakujte utrujenost, ki vas bo položila v posteljo. Kdor se odloča med denarjem in zdravjem, je že bolan. ŠKORPIJON 23. 10.-22.11.: Nekdo bo v vas ugledal izkušenega svetovalca, zato bo vztrajno vrtal v vas. Povejte mu le toliko, da bo začel misliti, kajti ob polnem krožniku se doslej se nihče ni naučil kuhati. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Begali boste od ideje k ideji, odrešilnega prebliska pa od nikoder. Ne iščite ga torej več, raje dopustite, da se najprej poleže prah, pa vam bo rešitev padla z neba. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vedno današnjega dne boste brezvoljni, vsakdanje zadeve pa vam bodo kljub temu tekle kot po olju. Kadar dobrim dušam primanjkuje volje, mu priskočijo na pomoč vsi angeli tega sveta. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Danes boste tako zgovorni, da bo le malokdo prišel do besede. V sebi boste odkrili učiteljske sposobnosti, o katerih doslej zaradi samopocenjevanja niste hoteli niti slišati. RIBI 20.2. - 20.3.: Čeprav bo pravzaprav vse v redu, se vaša simpatična glava nikakor ne bo hotela sprijazniti z dejstvi in bo pod vsako dobro stvarjo iskala nagajiv-ca, ki da se poigrava z vašim potrpljenjem. ZDA / ODGOVORI NA VPRAŠANJE, ZAKAJ MOŠKI HODIJO K PROSTITUTKAM Nekdanja zvodnica o... Knjiga je zaradi opisovanja podrejenega položaja žensk zbudila zanimanje Azijcev VVASHINGTON (Reuter) - Sydney Biddle Barrovvs, bolj znana pod imenom Mayflower Madam, se je zaradi svoje nekdanje dejavnosti morala zelo potruditi, da je spremenila javno mnenje o sebi, zdaj pa je gostja številnih kontaktnih televizijskih oddaj. V eni od njih je elegantno oblečena izjavila: »Moški potrebujejo pozornost, zato se zatekajo k prostitutkam.« Štiriinštiridesetletna blondinka, doma iz New Yorka, v oddajah predstavlja svojo novo knjigo, v kateri razkriva, zakaj bogati poslovneži, diplomati in znane osebnosti iščejo družbo prostitutk. Kot posrednica za uresničitev njihovih želja je bila leta 1984 celo pred sodiščem, o njeni »dejavnosti« so na naslovnicah poročali vsi pomembni časniki. Delo Samo med dekleti (Just Betvveen Us Girls.) je napisala po sodnem procesu, ko so jo številne ženske spraševale, zakaj moški hodijo k prostitu- tkam - in kaj naj naredijo, da bi to preprečile? Barrovvsova ni prostitutka, knjigo je napisala po pripovedovanju deklet, ki so zabavale bogate in vplivne stranke. Bralke bodo v delu našle nasvete, kako naj obdržijo ljubljenege moškega - včasih je dovolj že vznemirljivo intimno perilo. V knjigi opozarja na malenkosti (denimo vonj parfuma), ki pa skupaj pomagajo izpolniti moške želje. Ko je knjigo nedavno predstavila v knjigarni na Wall Streetu, je bilo kar 90 odstotkov kupcev moškega spola, nekateri so kupili celo več izvodov knjige, ki stane 21, 95 dolarja. Nekateri so povedali, da so jo kupili za ženo, prijatelja ali ljubico. »Menim, da se želijo le prepričati, ali imam prav,« je izjavila Bar-rowsova, ki je sodni proces, na katerem je bila obsojena na kazen v višini pet tisoč dolarjev, zelo dobro vnovčila. Mnogi ji priznavajo podjetniško sposobnost in šarm. Svojih dejanj ne opravičuje. »Ce je neko dejanje s političnega stališča nesprejemljivo, še ne pomeni, da ni resnično,« pravi. Ženskam svetuje, naj sprejmejo moške napake. Predstavnik založniške hiše St. Martin’.s Press je na predstavitvi poudaril, da bo delo Sydney B. Barrows zdaj, ko so »družinske vrednote vse bolj pomembne, pripomoglo k ohranjanju zakonov, zato se celo utegne zgoditi, da bodo prostitutke ostale brez dela«. Zenske rade razgla- Mamut potuje na razstavo Ročno narejenega mamuta peljejo v nizozemski Groningen, kjer pripravljajo stalno razstavo o ledeni dobi. Odprtje bo prvega junija. (Foto: Reuter) bljajo o moških, kakršni naj bi bili, Barrovvsova pa opisuje resnične moške, njihove lastnosti in napake »Ženskam ne svetujem, kaj naj naredijo, da se bodo moški spremenili, to morajo ugotoviti same,« opozarja avtorica. Zakaj je toliko žensk prepričanih, da so njihovi partnerji zvesti? »Za ženske je zvestoba zelo pomembna, moški se lahko ločijo le zaradi čustev, povezanih s spolnostjo,« opozarja Barrovvsova, ki se ukvarja tudi s telefonskim svetovanjem, piše članke, po njenem življenju so posneli film, njen knjižni prvenec pa je bil preveden v sedem jezikov. Knjiga je zaradi opisovanja podrejenega položaja žensk zbudila veliko zanimanje azijskih založnikov. Avtorske pravice so odkupili nemški in italijanski založniki, za knjigo se zanimajo tudi druge evropske založbe, ker naj bi bile evropske države manj puritanske kot ZDA. Barrovvsova je opozorila na primer igralca Hugha Granta, ki je po tem, ko so ga z neko kalifornijsko prostitutko zalotili pri oralnem spolnem odnosu, postal najbolj slovit britanski ženskar. »Menim, da je zelo pomembno, da se ženske zavedajo, da v nekaterih primerih ne morejo vplivati na moške... Si predstavljajte, da bi se Elizabeth Hur-ley vprašala: »Morda se to ne bi zgodilo, če bi bila lepša, bolj vitka?« Grant zagotovo ni iskal takšne, marveč dobro izkušeno žensko, pripravljeno ugoditi vsem njegovim željam,« meni Barrovvsova, ki hkrati opozarja, da obstajajo bolj boleče stvari, kot je spoznanje, da vaš mož potrebuje spolne storitve. »Moškemu, ki potrebuje takšne spolne odnose, največ pomeni seks, morda pa potrebuje le družbo. Zakon znatno bolj ogroža stalna ljubica ali dobra prijateljica,« zagotavlja Barrovvsova. Divine Brovm ni prišla na sodišče LOS ANGELES - Divine Brown, hollywoodska prostitutka, ki so jo lani zalotili pri spolnem odnosu z britanskim igralcem Hughom Grantom, bi morala v sredo priti na sodišče; ker je ni bilo in je ni zastopal niti njen odvetnik, je sodnica Pa-tricia Ann Bigelovv zanjo napisala zaporni nalog. Divine Brown, s pravim imenom Estalla Maria Thompson, bi namreč morala predložiti dokaze, da je spremljala tečaj o nevarnosti okužbe z virusom aidsa ter da je pet dni opravljala javna dela -to je kazen, na katero je bila obsojena zaradi vpletenosti v »afero Grant«. 23-letna Brovvnova bo lahko izpuščena le proti varščini v višini 30 tisoč dolarjev. Septembra lani je bila zaradi nespodobnega vedenja obsojena na trimesečno zaporno kazen, ki jo je tudi prestala, in denarno kazen v višini 1.350 dolarjev. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SL. OBLIKOVALEC KAMNINA NASTAUIZ MAGME KITA MALIK DANSKI OTOK UGO TOGNAZZI JAMSKI, MOČVIRSKI PLIN X OTOK V ARHIPEL. TUAMOTU NAMIBIJSKI POLITIK NUJOMA TRST KDOR SE UKVARJA Z RISANJEM SODOBNIK KELTOV ZENSKO IME AVTOR: BRANKO KOZULIC MESTO V SRBIJI AM.MOŠKO IME (RONALD) IT. NAFTNA DRUŽBA IZ. POLITIK SAMIR DOMOVINA KIRKE V GR. MIT. NAJUGODNEJŠE STANJE SVEDSKA PISATELJICA LINDGREN KOGAR NIT SPREDENA IZ VLAKEN CENTRI- FUGALNA SILA IZOTOP TORIJA CESKA PRITRDII NICA PRODUKT OKSIDACIJE ALKOHOLA MOŠTVO PREDMET STARINSKE VREDNOSTI PROSTOR ZA PROIZVODNJO SIRA DRHAL MUSL. MOŠKO IME (IZCRKDILA) SP, KMEČKI TRIBUN IT. KIPAR MARINI TURSKI VELIKAS ANTON JANŠA AM. TELOVADKA IMARVLOUI SESTAV. SVETIL PLINA MESNI IZDELEK HODNIK V RUDNIKU VULKAN NA SICILUI SPRHV USTIH DRŽAVNA ODVETNICA BRAZILSKI DIRKAČ ZIDOVSKO M. IME IZBRANA DRUŽBA STRJENA KRI, KI PREKRIVA RANO NEKD. AVSTR. POLITIK ELIA KAZAN PISATELJICA ANKER GERMANU PECEU PRI GOBI VZHOD PO ANGLEŠKO JUNAKINJA IZ EPA RAMAJANA ZIDNA OBLOGA IGRALEC CEJVAN OSEBNI ZAIMEK FINSKI ARHITEKT SAARINEN RFOTIJEC ALUMINIJ ANG. IGRALEC ORGAN VIDA NICCOLO PAGANINI IT. POPEVKAR IVANO EDALINI SPANSKI SPOLNIK LJUDSTVO NA TAJSKEM NATRIJ BIBLIJSKA OSEBA NEPRISTOJ- NOST NOVOTNA NENAGUSENE BESEDE DRŽAVA V AFRIKI SLAPU PODOB NA STENA V TEMPLJIH VJNV ‘nvjN ‘VNOIV ‘VNVi ‘J.SON1 -NaiasNcmN ‘NONO ‘IVI ‘31 ‘lONVBON INNVI3 ‘SaiVHNVTV ‘TV '0333 ‘NO ‘33 T13 ‘aW3 ‘VISVtDi ‘V33V10N ‘HOS ‘VN!3 ‘Aoa ‘iv ‘ONiavn ‘VTVS ‘HOV ‘VOINHVaiS ‘IMV31 ‘NOIEDJ ‘IlNOI ‘vtis vNmocmas ‘visad 'CMLSV 'mmiao :ouabjopoa :A3xisaa RAI 3 slovenski program I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 © Koper ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7,35 gospodarstvo Film: II lungo viaggio verso časa (dram., ZDA ’91, i. M. Harmon) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Benedict Arnold je spal tu (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 volilna tribuna Film: Trono nero (pust., ZDA '53, i. B. Lancaster, Joan Rite, A. Morell) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera. vmes informacije o prevoznosti cest Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dok.: Superkvark (oddaja Oddaja za najmlajse, vmes risanke in nan. Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, navade in družba, rubrika o branju knjig Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabilg Vreme, dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Variete: I fatti vostri TG2 Dosje Dnevnik, vreme Dokumenti: Zgodbe Ponoči, na trgu Italija Nad.: Destini Srečanja z Montanel-lijem: T. De Laurentiis RAI 3 Dnevnik Videosapere: Robinson in Petek, Vstop prost, Zdravje, Media/Mente Volilna tribuna Vstop prost. Znanstveni dnevnik Dnevnik 3 iz Milana Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Volilna tribuna Šport: Odbojka, biljard Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok.: Geo Nad.: Piccolo aniore, 8.00 nan. Moonlighting, 9.00 Un volto. due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Ren-zo in Lucia, 11.45 La for-za deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Cinque poveri in automobile (kom., it. ’52) Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat TV film: Vittima silen-ziosa (dram., ZDA ’93, i. M. Green, E. Poget) Film: Un borghese piccolo piccolo (dram., It. 77, r. M. Monicelli, i. A. Sor-di), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodišče: Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Variete: Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, S. LeBeauf, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna (vodi Alberto Castagna) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Viaggio fantastico Kviza: Ok, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi)!, 19.00 La mota del-la fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Otroški variete Ciao ciao Videostrani Euronevvs mattina in risanke Učimo se ročnih ustva- Košarka, Pariz - Euro- Aktualno: Secondo noi rjalnosti, 6. del klub, Final Four, posn. Nan.: Super Vicky, 9.45 Otroci širnega sveta, 25. finala genitori in blue jeans, del ameriške dok. serije Peter Pan Club, otroška 10.20 MacGyver Veronikino dvojno življe- oddaja Aktualno: Planet nje, pon. filma Slovenski program Nan.: TJ. Hooker Poročila Studio 2 magazin Odprti studio, 12.45 Fatti Kolo sreCe, pon. tv igrice Primorska kronika e misfatti Terra X, pon. 4. dela Vsedanes Šport studio |Sk Gallus, 1. del »Ambiente Italia« Otroški variete, 13.20 Kam vodijo naše stezice, Euronevvs Ciao Ciao Weekend oddaja TV Koper Potovanje po Nemčiji: Varieteja: Colpo di fulmi- TV Dnevnik 1 VVeserberland, ti ne, 15.05 Generazione X Moja ideja, 5. del novo- dokumentarna oddaja Aktualno: Planet zelandske nanizanke Sredozemlje Nan.: Bayside School, II. mednarodni otroški fe- Vsedanes 16.45 Beverly Hills, stival, Varšava '95 NBA, košarka USA 17.45 Primi baci Kate in Allie, 20. del Martin Eden, 3. del tv na- Odprti studio, vreme, Hugo, tv igrica nizanke . 18.45 Secondo noi, 18.50 Risanka Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Film: Accerchiato (pust., ZDA '92, i. J.C. Van dam-me, Rosanna Arquette, Jess Ackland) Film: II delitto perfetto (krim., ZDA ’88, i. J. Spa-der, C. Gibb) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Le ragazze ella ter-ra sono meglio # TELE 4 19.30, 22.00, 0.10 Do-. godki in odmevi Nad.: Fiori d' arancio Dok.: Narava in človek Dokumentarec Film: Un americano a Roma (kom, i. A. Sordi) Gospodarstvo Buio in sala <$> MONTECARLO o naravi in znanosti (vo- I ji* Aktulna odd.: La testata Dnevnik TG 5 di Piero Angela) 1 Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- 20.00, 22.30, 1.05 Dnev- mm Dnevnik I $$ Volilna tribuna zia (vodita Lello Arena nik, 13.30,19.50 Šport Volilna tribuna Aktualno: Linea 3 (vodi Enzo lacchetti) Film: 11 signore resta a BRa Nan.: Carol & Company - Lucia Annunziata) TV film: Caro maestro pranzo (kom., ZDA ’41) veseli starčki Dnevnik, deželne vesti (kom., It. '95, i. M. Co- Varieteja: Tappeto volan- Dnevnik, zapisnik, horo- Ejgj Faber 1 'investigatore lumbo, E. Sofia Ricci, S. te, 18.00 Zap Zap skop, pogovori, vreme RjRj] Aktualno: Ljubezen & Mondaini, B. Cupisti, 6.) Nan.: Parker Levvis Videosapere Skes - Navodila za upo- Večerni dnevnik TG 5 Aktualno: Zona blu mm Aktualni pogovori: Sotto- rabo? (vodi (E. Falcetti) Variete: Maurizio Costan- Volilna tribuna voce - Potihoma Dnevnik, pregled tiska, zo Show, vmes (0.00) Film: Sin Sing (kom., It. Aktualno: 11 mattatore nočna kultura in vreme noCni dnevnik Tg5 '83, i, A. Celentano) (’59, V. Gassman, M. Fuori orario Variete: Papi quotidiani Film: L’ amore e il san- Bonfigli, P..Ferrari, 2.) Tenis: ATP Tour Striscia la notizia gue (pust., ZDA ’85) TV Dnevnik 2 Sorodne duše, 6. del Podarim dobim Poglej in zadeni TV Dnevnik 3 Očka umira, ameriški film Rezija: Jack Fisk. • Poročila Slovenija 2 Euronevvs Svetovni poslovni utrip, am. poslovna oddaja V žarišču Znanost od blizu, 6. del Podoba podobe Nastanek moderne, 5. del nemške dok. oddaje Krik stene, pon. koprodukcijskega filma Moški, ženske Sorodne duše, 5. del Svetloba in senca - portret Jožeta Spacala, 2. del Ribje poti, 4., zadnji del švedske poljudnoznanstvene serije Veliki dosežki slovenske kirurgije, 12. oddaja Po Sloveniji Poglej me! Tok tok V žarišču, kontaktna oddaja za mladostnike Forum Angel Falls, 3. del ameriške nadaljevanke Studio City TV avtomagazin Novice iz sveta razvedrila OtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1233. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program: Griffith - oče filma, 2. del dok. filma Verski leksikon: Laik Angleščina Zgodbe o lisici, 6. del Jaz,lutkar Poročila Ljubezen, 222. del Savanah se smeje, ameriški film Otroški program: Nebesa globoko pod vodo, 1. del nanizanke Poročila Izobraževalni program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 99. del nadaljevanke Kolo sreče Pol ure kulture Dnevnik Javna stvar, dokumentarna oddaja Skupaj - Gibonni in VVindstrings, posnetek koncerta To so neki drugi ljudje, dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Terra X, 16. del dokumentarne oddaje Poročila r A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 • 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Jazz na 2, pr. nika Ljubečne; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Kralj Karel na lovu, 2.; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije v živo.; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9,00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Za in proti; 10.40 Power play; 1045 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasb, odd,: Muzak; 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22,00 Zrcalo dneva; 22,30 Večer z M. Vuksanovičem. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; \^3.05 Zborovska glasba; 13.40 Zlata harmo- Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.30 drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.00 Glasbene želje; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Parlamenta sette; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Male istrske zgodbe; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Discoteca sound; 19.15 Sigla singel; 20.00 Prenos RMI. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica ; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder, r. S. Verč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17,10 Mi in glasba: harmonikar V. Zubitsky; 18.00 Kulturni dogodki; 18,30 Evergreen; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16,00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. PrmrsMdnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ~ „ . SRED1SCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.21 in zašlo ob 19.45. Dan bo dolg 13 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 03.10 in zašla ob 13.39. Mlaj bo 18. aprila, ob 00. uri in 49 minut SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 90 Ribniško Pohorje 120 Golte 100 Vogel 190 Krvavec 130 Velika Planina 130 Kanin 240 Rogla 150 17^ PLIMOVANJE Danes: ob 5.46 najvisje 13 cm, ob 12.31 najnižje -32 cm, ob 19.27 najvišje 33 cm. Tutri: ob 1.44 najnižje -19 cm, ob 7.18 najvišje 20 cm, ob 13.29 najnižje -37 cm, ob 20.06 najvišje 42 cm. BIOPROGNOZA Obtežilni vpliv vremena, ki bo sprva zmeren, se bo čez dan postopoma krepil. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli težave s počutjem in tudi spanje bo moteno. Naprave ne obratujejo v Cerknem in na Zelenici. Na Voglu je odprt Žagarjev graben. Tekaške proge so urejene na Rogli, Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Veliki Planini, Krvavcu in Golteh. J TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 12 7 1 -1 -5 -7 80 cm 190 cm 250 cm Zaradi obilnega sneženja prejšnji teden se je tveganje pred snežnimi plazovi v gorah povečalo na 4. stopnjo po petstopenjski lestvici. DANES TRBIŽ CEDAO^K^ CELOVEC O 3/9 O KRANJSKA GORA ^ 2/9 O TRŽIČ 3/11 GRADEC 5/10 O S. GRADEC 2/9 M. SOBOTA O 4/12 MARIBOR o 5/12 O PTUJ 6 CELJE o /S' LJANA ZAGREB 5/14 O Slovenija: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, občasno bodo manjše padavine, delno kot plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, z manjšimi padavinami, delno kot plohami. JUTRI 6$ CELOVEC O 3/6 KS mi CED, OVIDEM 8/12 sB ...s O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 3/7 GRADEC 5/7 ? GRADEC 6/4 M. SOBOTA O 5/8 MARIBOR O 5/8 H CEUE o 4/7 GORICA 0 8/12 O LJUBLJANA 6/9 KOČEVJE 9/13 N. MESTO O 5/7^ CRNOMEU O ZAGREB 6/9 O ■ cB REKA 9/13 V Sloveniji: Pretežno oblačno bo, občasno bo rahlo deževalo. Obeti: V noči na nedeljo se bodo padavine okrepile, čez dan pa postopno ponehale. Na Primorskem do pričela pihati burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE »Blazno«; 13-letni princ VVilliam vozi land rover LONDON - Prestolonaslednik Charles se je ponovno znaSel v zobeh tiska, a tokrat ne zaradi svoje ljubljene Camille, temveč ker je svojemu 13-letnemu sinu VVilliamu dovolil upravljati s terenskim vozilom. Včerajšnji Sun je na prvi strani objavil sliko mladega princa za volanom land roverja na poljskem kolovozu kraljevega posestva Balmoral na Škotskem. Ob VVilliamu je varnostnik, medtem ko Charles sledr terencu z drugim vozilom. Predstavnik za tisk Britanskega avtomobilskega kluba je povedal, da ni kaznivo dopustiti mladoletnemu, da vozi avtomobil na zasebni lastnini, a ni pripo- ročljivo tudi v primeru, da je ob njem odrasla oseba, ker avtomobili niso igrače. Tabloidski Sun je šel še dlje, saj je članek naslovil z eno samo besedo: »Blazno«. Bakin- ghamska palača ni hotela komentirati dogodka, vseeno pa je izrazila ogorčenje, da je nekdo fotografiral na zasebni lastnini. Charlesov in Dianin prvorojenec pa ni nav- dušen samo nad avtomobili. Kot piše Daily Star, obožuje tudi rock glasbo, njegov idol pa je skupina Pulp, tako da v svoji sobi v Etonu ure in ure posluša njihovo glasbo. Jessica Dubroff je strmoglavila med poletom vFalmouth CHETENNE Prijatelji so pred tragičnim poletom-voSCili sreCo 7-letni Jessici Dubroff, ki je poskušala preleteti ZDA od Tihega do Atlantskega oceana. Dvosedežno letalo je strmoglavilo med neurjem. (AP) Lame kot velikonočni pirhi Za veliko noč so na farmi Sandstone Hama Co v Montan pobarvali lame(Telefoto AP) Ubil se je zaradi filma LONDON - Imtiaz Ahmed je bil tako navdušen nad risanko Levji kralj, da se je novembra obesil, ker je bil prepričan, da se bo reinkarniral v Simbo. To je ugotovila sodna preiskava, ki je navedla, da dečka ni nihče prepričal, naj napravi samomor. Preden se je obesil na vejo pred svojim domom v Sheltonu (osrednja Anglija), je deček pustil listek, s katerim je pojasnil svoje dejanje: »Bom umrl, ker hočem postati levji kralj. Prosim stavite v mojo krsto videokaseto filma Levji kralj.«