Obseg-: Obrezovanje jablan ob cestah. — Pregledna tabela da določitev množine trt pri zasaditvi novega vinograda. — Navod o pridelovanju slame za pletenje. — Kako se denar shranjuje, posojuje in vračuje. — Setev vrtne zelenjadi v zimskem času. — Iz podružnic. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Ilustrovan gospodarski list. c, kr, kmetijske družbe '^fip* vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pil'C, družbeni tajnik. „ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. - Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na l/t strani 6 gld in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obrezovanje jablan ob cestah. Dočim nam daje hruška, akojjo vzgajamo ob potih, malo opravila, ker krepko kvišku raste, zahteva tak nasad iz jablan posebnega ravnanja. Res imamo tudi nekaj vrst jablan, ki tudi kvišku rastejo, ali delajo vsaj okroglo krono. V dobri, glo boki zemlji tudi druge vrste jablan tako rastejo, da se veje obračajo kvišku in jim ni treba odjemati vej. visečih nizdolu, kar se sicer ob cestah toli-krat mora zgoditi. Kolikor plitvejša in slabša je zemlja, kolikor trše je obcestje, toliko raje dela jablana široko in nizko krono, ki ovira promet po cestah, in vsled tega ljudje tako neradi sade ob cestah jablane, dasi so zelo plodne. Ako torej v zelo ugodnih okolnostih ni ravno treba vzgajati posebno krono, treba je mlado drevesce tako obrezovati, da mu zrastejo močne, kvišku stoječe veje, ki se pozneje ne pripogibajo k tlam. Podoba 39. 1 Sedaj skušajo to doseči na dvojen način; ali jablane obrezujejo kakor piramide, ali pa jih vzgajajo po Goethe-jevem načinu. V prvem slučaju skrbe, da vrh raste naravnost kvišku, ob j straneh pa mu puste štiri veje; s časom j dobi drevo drugi in celo tretji krog vej. Ta vzgoja nas spo-\ j / ' / minja na podobo / / smreke. Ako se nam /'/ posreči vzgojiti tako ''/ pokončno drevo, zgodi se, da ima drevo pozneje preveč vej, če prav mu odstranimo spodnje. Ako se namreč drevo samo (naravno) razvija, naredi krona 4 do 6 močnih vej. Bati se je torej, da bode tako drevo v neugodnih okolnostih in tedaj, kadar začne roditi, pobesilo svoje premalo močne veje. Ravnatelj R. Goethe v Gajzenhajmu je poskusil nov način, kako bi bilo jablanam ob cestah vzgajati krone. On pri prvem obrezanju ni pustil 4 vej, ampak samo eno, in sicer najmočnejšo (podoba 30.). Vsled tega dobivata vrh in ta | stranska veja mnogo hrane ter se krepko razvijata. Pri- Podoba 40. hodnje leto se kakih 30 cm nad prvo vejo pusti druga (podoba 40.), in sicer v črti zavojnici, tretje leto tretja itd. do pete. Tako se veje lepo vrste okrog drevesa, enakomerno oddaljene druga od druge, kakor v črti okrog vijaka. Tako se okrog mladike vrste tudi popki. Ker pri izbiranju mladik za veje puščamo vedno najmočnejše, vzgojimo krepko krono. Ako je pozneje treba odstraniti kako vejo, se to prav lahko zgodi in drevesu nikakor ne škoduje tako, kakor pa tedaj, Če več vej raste iz debla blizu skupaj. Pregledna tabela za določitev množine trt pri zasaditvi novege vinograda. Ako so trte saj ene po 1 m narazen, Ako so pride jih ali vrsta od vrste pa je trte saj ene na parcelo, ob- po 1-20 m v kvadratnih 1-30 1-40 1-50 segajočo m2 sežnjev metrov, kvadratu, | 50 13 9 38 36 33 34 100 27-8 77 71 67 69 200 556 154 143 133 138 300 83'4 231 214 200 208 400 111-2 308 286 267 277 500 139-0 385 357 333 346 600 166 8 462 428 399 416 700 1946 539 500 467 486 800 222 4 616 571 533 555 900 250 2 693 643 600 625 1000 278 0 770 714 667 694 2000 557-0 1540 1429 1333 1288 3000 834-0 2310 2143 2000 2100 4000 1112 0 3080 2857 2667 2576 5000 1390 0 3850 3570 3333 3067 6000 1668-0 4620 4285 4000 4200 7000 1946 0 5390 5000 4667 4756 8000 2224 0 6160 5714 5333 5151 9000 2502 0 6930 6428 6000 6245 10000 2780-0 7700 7143 6667 6938 Fr. Gombač. Navod o pridelovanju slame za pletenje. i. Ker se za pletenje slamnatih kit večinoma uporablja samo pšenična slama, zato je v tem navodu, kadar je govorica o slami sploh, razumeti vselej pšenično slamo. Pri pridelovanju slame je ravnati tako-le: Nekoliko dnij potem, ko se je osulo cvetje, se slama s koreninami vred poruje in v šopke poveže. Šopki naj bodo tolikšni, da jih je lahko z eno roko objeti. Te I šopke je potem najpoprej prav dobro posušiti; med su- ! šilom pa ne sme na nje priti niti dež, niti kaka druga moča. Suši se lahko na solncu ali tudi pod streho, na pr. pod kozolcem ali na kakem drugem pripravnem prostoru. Kadar so šopki suhi, se denejo na kup, se nekoliko oblože in se najmanj 6 do 8 dnij tako puste. Tako zloženi pa lahko ostanejo tudi veliko dalj časa, celo več tednov ali mesecev, to pa samo tedaj brez kvare, če so bili do dobra suhi in če tudi med tem časom ni nobena mokrota prišla do njih. Ko so se šopki dovolj uležali, se na ravno poko-šenem travniku ali na pašniku prav na redko razgrnejo, tako nekako, kakor se razgane pahljača. Tako razgrnjeni naj leže tri dni in tri noči. Tretji dan se obrnejo, da pride spodnja stran na vrh, in tako naj ostanejo zopet en dan in eno noč. Ko so se od zadnje rose posušili, je vse delo opravljeno. II. Pšenično slamo je zato treba tako zgodaj poruvati, da se ne primejo stebel temni madeži. Ko namreč pšenica dozoreva, se delajo po največ stebelcih bledi madeži. Ti madeži pozneje počrne, in z nobeno rečjo jih ni moči odpraviti. Taka madežasta slama je tudi mnogo manj vredna. Toda tudi prezgodaj ruvati slamo ni dobro, ker je steblo pri kolencu še premehko; zato se pri sušenju skrči in ga gre precej v izgubo. Da se kolikor mogoče natančno določi, kdaj je pravi čas ruvati pšenico, je treba za pletenje odmenjeno stebelce, to je oni del stebelca, kteri sega od klasu pa do prvega kolenca, samo iz zavitka potegniti in je na tistem mestu poskusiti, je li mehko ali trdo. Če je ondi zadosti trdo ter se torej ni bati, da bi se pri sušenju skrčilo, tedaj začneš lahko takoj ruvati. V obče je čas zato nekaj dnij potem, ko se je cvetje osulo. Vzrok, zakaj je ruvati slamo s koreninami vred, je ta, ker se šopki brez korenin nikakor ne morejo tako trdno povezati, da ne bi se poizgubilo precej stebelc, kadar so že suhi in se sem in tja prenašajo. Vezati je zategadelj dovolj trdno in blizu korenin. Za vezilo je dobra stara slama, v vodi namočena. Tudi ravno izru-vana stebelca služijo, ali motvoz ali kako drugo trdno vezivo. Pripravna bi bila tudi kaka trdna trava, n. pr. tako zvana „trda trava". Bolje je, da se napravijo šopki bolj majhni, k večjemu tako veliki, da jih je moči obseči z eno roko. Prst, ktera se drži korenin, je dobro otepsti. Sedaj pride sušilo. Ves ta čas ne sme priti na šopke nikakeršna mokrota, oziroma rosa ali dež. Dobro je torej, če se pšenica poruje takoj dopoldne kakega lepega dne, da poleži slama do večera na njivi in se že prvi dan precej posuši. Šopki se potem neso vsak dan ob lepem vremenu na solnce iz zvečer, predno prične padati rosa, ali če se pripravlja k dežju, zopet pod streho. Tako se ravna toliko časa, da je vse popolnoma suho. Šopki pa se posuše tudi na ta način, da se razobesijo takoj od začetka pod kozolcem ali na kakem drugem pripravnem kraju. Paziti je na to, da visi klasje naravnost navzdol, a ne morda počez, ker tako se lahko stebelca skrive. Za to sušilo je pač treba dalj časa, prihraniš pa si dela, ker šopki lahko vise pod streho, kolikor čata hočeš, in jih ni treba prenašati tja in sem, da se dovolj posuše. Kadar so suhi, se šopki lepo zlože na kup; klasje bodi obrnjeno na znotraj, korenine na zunaj, stebelca pa morajo vedno lepo ravno ležati. Tako ostanejo šopki najmanj 6 do 8 dnij. Če potem ne utegneš slame še dalje obravnavati, ali če hočeš iz kterega koli vzroka počakati, ostanejo šopki lahko še na kupu. Gledati pa je na to, da se ne zmočijo in da se slama vzpričo tega ne ugreje in ne plesni. To bi bilo zelo napačno in bi lahko slamo do cela pokvarilo. Posebno je paziti, da niso mokra tla, kamor se polože šopki, da ne postanejo vlažni. če je precej velik kup slame, je treba večkrat pogledati in ga od vseh stranij preiskati, tu in tam izvleči kak šopek ter si ga ogledati, če ni začel plesniti, ali če ne diši pc plesnobi. Ako je kje kaj sumljivega, se mora kup takoj razdreti in šopki takoj znositi na solnce ali na zrak, da se popolnoma posuše. Če si kakor koli primoran, še ne zadosti suho slamo na kup dejati, tedaj napravi kolikor mogoče majhne in prav redke kupce, da more od vseh stranij zrak do njih, pri prvi priložnosti pa jih zopet znosi na solnce. V tem oziru bodi sosebno skerben, ker že ena noč včasih zadostuje, da postane slama manj vredna Če je dovolj suha, potem se ni treba nič bati, ker postane toliko lepša, ko leži. Doslej je slama še vedno temnozelene barve, sedaj pa jo je treba beliti. V ta namen se prineso šopki kak lep dan zgodaj zjutraj na ravno pokošen travnik in se tukaj prav na redko razgrnejo, tako nekako, kakor se razgane pahljača. Stebelca pa ne smejo ležati drugo nad drugim, ampak če le mogoče vsako samo za-se. Seveda velja to samo za prednji del stebla, pri koreninah morajo šopki vedno biti zavezani. Nočna rosa in solnčni svit belita slamo. Slama naj tako leži tri dni in tri noči nepretrgoma. Tretji dan, takoj ko je suha, se šopki obrnejo, da pride spodnja stran na vrh, in potem naj se še enkrat orose. Ko se je ta dan slama posušila, jedo beljena in se spravi pod streho. Pri beljenju je najbolj na to paziti, da slama ne postane rumena. Da se to zabrani, naj se ravna tako-le. Za beljenje naj se izbere tak čas, ko kaže za štiri dni lepo vreme. Slama naj se zlasti ne dene na kak travnik, kjer je dolga trava, ampak trava bodi kolikor mogoče kratka in gosta. Kak pašnik, posebno če je gričast in prisojen, je napripravnejši za to. Prstena tla niso ugodna, n. pr. strnišče, zaradi tega, ker deževne kaplje lahko privzdignejo prst, ktera se oprime slame in jo napravi madežasto. Na čistem produ ob vodi je tudi pripravno beliti. Gledati je sploh na to, da se slama vselej, kadar jo zmoči rosa ali dež, kakor hitro mogoče zopet posuši; slama postane namreč rumena le od tega, če je za en pot predolgo na moči. Malo dežja, takoj za njim pa solnce, to je koristno za beljenje in je pospešuje. Dolgo deževje ali če se slama več dnij ne posuši, škoduje slami, in sicer prve dni manj, zadnje dni, to je proti koncu beljenja, pa bolj. — Po večjem deževju je torej gledati na to, da se slama kakor hitro mogoče posuši; zato se mora brez ozira na druge okolnosti enkrat ali večkrat obrniti, posebno če še dalje kaže dež. Če je treba le še malo časa, da se slama popolnoma ubeli, n. pr. samo en dan še, in kaže hud dež, jo je vsekakor spraviti pod streho in jo morebiti pozneje o priliki še dati na belilo. Če je toraj treba šopke pri lepem vremenu samo enkrat obrniti, se lahko primeri, da jih je ob deževju iz navedenih vzrokov dvakrat, trikrat ali pa še večkrat obrniti. V takih slučajih se tudi za beljenje namesto 4 dnij potrebuje 5 do 6 dnij. Sploh se ravna ta doba po večji ali manjši množini rose, ktera pade po noči. Pomniti pa je, da se slama lepše ubeli, če se obravnava ob manjši rosi, za to pa eden ali dva dni dalj časa. Ako je torej na izbiro prostora za belilo, izberi s kratko in gosto travo obrasten grič, kteri je nagnjen proti solncu. Ako je trava previsoka, jo je dobro prej pokositi. Zelo je paziti tudi na to, da se slama preveč ne ubeli. To bi bilo v nekterib slučajih jako napačno in bi lahko slamo storilo mnogo manj vredno, ali jo celo po-1 polnoma izkazilo. Ni težko spoznati, če se predolgo beli, ker tedaj začne postajati slama sivkasta ali pa pepelnata; če se pa prav beli, je pa svetla in belorumena. Pomniti je, da je veliko bolje, ako se slama premalo, nego preveč beli. III. V naših krajih ni dosedaj še nihče poskusil pride-| lovati pšenične slame, kakeršna je samo za pletenje. Zato I naj povemo, kako ravnajo po drugod, n. pr. na Laškem. Prav tako bo najbrže tudi pri nas pridelovati slamo; če bo kaj drugače ukreniti, to se pokaže sčasoma. Najprej je treba dognati, ktero seme je najboljše za pšenično slamo, ker vsaka ni pripravna za pletenje. Vrsta, ki najbolj sodi za to, mora biti taka-le: Pšenica imej le majhno, drobno, belo klasje; zrnje bodi zelo redko, a prav tikoma. Rese naj bodo majhne, kratke in belkaste. Stebelca morajo biti vsa enako debela, zlasti sprednji del, tako imenovani pletič, ne bodi na konceh drobnejši kakor na sredi. Najboljša utegne biti tista vrsta, ki se ji pravi „bela resnica". Pšenica, ki nima resastega klasja, ngoh'ca", je najmanj prikladna za pletenje. Tudi ne priporočamo pšenice, ki dda prav velike klase rdečkaste barve in z dolgimi resami. Enako skrbno, kakor seme, je izbrati tudi pravo njivo za setev. Njiva bodi bolj plitva, precej pusta, spodaj kamenita; najbolje je, če leži na prisojnem griču. Solnce jo mora obsevati ves dan. Gnojiti je ne smeš. Za setev je vzeti semena skoraj trikrat toliko kakor navadnega, to pa tedaj, kadar hočeš pridelati fino slamo, kakeršne največ žele. Primeri pa se tudi, da včasih bolj zahtevajo debelo, grobo slamo kakor fino; tedaj pa sej na njivo, ki je globoka in mastna, pa tudi pognoji, kolikor je treba. V tem slučaju moraš prav na redko sejati, ker po taki setvi so stebelca sosebno močna, debela. Tudi menjava njive je važna. Če seješ pšenico več let zaporedoma vedno na isti njivi, bodo stebelca nazadnje silno tenka. Ako pa premeniš njivo, boš vselej prvo leto pridelal debelo slamo Iz tega je razvidno, da je popolnoma od nas odvisno, če se ravnamo po povedanih pravilih, da pridelamo ali tanko ali debelo slamo. Kako se denar shranjuje, posojuje in vračuje. „lz življenja za življenje". (Konec.) Zelo zanesljivim zadružnikom torej posojilnica včasih posodi brez poroštva dvakrat tako veliko vsoto, kakor je dotični delež. Deleži so pa različni; najmanjši so 1 gld., največji tudi 100 gld. Ako se posojilnica in zadružnik zmenita, vloži slednji lahko več deležev. Deleži se navadno ne obrestujejo, posebno majhni ne; veliki deleži pa prinašajo navadno take obresti, kakor hranilne vloge. Le pri tistih posojilnicah, ktere tudi nezadružnikom po-sojujejo, dajejo deleži še večje obresti (dividende). Takih, ne posebno hvalevrednih posojilnic itak ni veliko po Slovenskem. Od posojil se jemlje 5 <>/„, 5Va »/„, 6 % in 7 «/0 obrestij in se navadno predplačujejo za pol leta. Dokler ima dolžnik plačane obresti, denarni zavod nima pravice, * tirjati glavnico. Nasprotno je pa dolžnost sleharnega denarnega zavoda, da ne trpi zaostalih obrestij, kajti to je gotovo, da dolžnik, kteri noče ali ne more plačevati obrestij, tudi kapitala vrnil ne bode. Ker je po Slovenskem že čez 100 posojilnic, postalo je posojevanje denarja že jako splošno in vsakdanje. Baš tako je shranjevanje in vračevanje denarja pri teh zavodih. Ti zavodi so tako osnovani, da so tako rekoč last celega okraja ali vsaj celih vasij, kjer so. Pri njih so več ali manj udeleženi vsi ljudje dotične okolice. Kdor pride v dotiko s takim zavodom, podpira ga po svoje, ako mu je v resnici naklonjen. Zavod dobiva namreč podporo od hranilničarjev, ki mu prineso denarja, od udov. ki ga podpirajo z deleži in s svojo veljavo, in od dolžnikov, ki mu plačujejo obresti. Zelo olajšajo delo tem zavodom prošnjiki za posojila, kteri razložijo resnično svoje stanje. V tem slučaju so tudi prej uslišani; kajti posojilnica se itak mora prej prepričati pri zaupnih možeh in v zemljiščnih knjigah, predno dovoli posojilo. V korist denarnih zavodov in strank je nadalje to, da stranka nikdar denarja prej ne odnese in nikdar prej ne plača, dokler ne dobi svoje knjižice. Hranilničarji naj vselej tirjajo, kadar denar hranit prinašajo, pravilno izdelano knjižico, podpisano od dveh odbornikov; dolžnikom naj se pa tudi vselej zapiše v za družno knjižico, koliko posojila so prejeli, koliko so vrnili in koliko obrestij so plačali. Na ta način je mogoče vsem pomotam priti v okom. Posojilnica zapiše najmanj v dve knjigi, kar je stranka dobila ali vplačala, in ako ima tudi ta v svoji knjižici isto zapisano, potem ni mogoča nobena pomota. Med ljudstvom je po nekterih krajih raztreseno krivo mnenje, da hranilnice in posojilnice ne tirjajajo vračevanja vknjiženih posojil, da marveč zadošča, da se od teh intabuliranih dolgov plačujejo le obresti. Močne hranilnice in posojilnice res tako postopajo; vender imajo običajno v svojih dolžnih pismih zabeležen pogoj, da mora stranka po 1/i ali 1ji letni odpovedi vrniti posojilo. Pri mnogih posojilnicah se pa tudi vknjiženo posojilo da le na pol leta ali k večjemu na eno ali dve leti. Seveda posojilnice podaljšujejo plačilni obrok, zlasti pri tistih dolžnikih, pri kterih se ni bati izgube in kteri pri vsakokratnem plačevanju obrestij vrnejo tudi nekaj glavnice. Noben denarni zavod pa nima usmiljenja s tistim dolžnikom, pri kterem velja pregovor: „Kadar prosi, zlata usta nosi; kadar vrača pa hrbet obrača." Včasih se da posojilo na zastave, t. j., da prošnjik zastavi kake vrednostne popirje, kaj zlata, kaj srebrnine ali kako drugo majhno, a mnogo vredno reč. Takrat da dolžnik tudi navadno dolžno pismo (menico) brez porokov, denarni zavod pa mu da potrdilo o prijemku zastavljenega predmeta. Ako bi dolžnik ne vrnil, pa nima upnik pravice meni nič tebi nič pridržati si zastavljeni predmet. Treba je marveč prej stvar naznaniti sodišču. Samo zastavljalnice, kakeršne so po nekterih velikih mestih, imajo to pravico. Posojilnice tudi nimajo pravice, delati v imenu strank prošnje za vknjiženje. To pravico imajo notarji in odvetniki. Stranke same pa, da si prihranijo nekaj troškov, lahko to store, kar ni težavno; saj je svoje dni dr. Tavčarja „Slovenski pravnik" to na drobno razložil. Kot priloge prošnji za vknjiženje služijo najnovejše posestne pole in prepis iz gruntnih bukev. Sicer pa sprejemajo vodje c. kr. zemljiščnih knjig tudi ustne prošnje za vknjiženje. V obče pa ne svetujemo, da bi človek brez dokazane sile zadolževal svoj grunt. S tem, da gospodar za- dolžuje svoje posestvo, dela krivico svojim naslednjikom, ki ga morajo plačevati. Kdor dolg naredi, ta naj ga tudi plača, če le količkaj mogoče. Zato svetujemo, da se Slovenci poslužujejo le bolj osebnega kredita. Ker je na Slovenskem že veliko posojilnic, bode tudi vsakemu dobremu gospodarju mogoče dati osebni kredit. Posojilnice same naj pa tudi uče naše ljudstvo dobro gospodariti. One naj le takrat posodijo, kadar stranka v resnici potrebuje denarja; one nikakor ne smejo biti le nova prilika, da bi ljudstvo vedno bolj in bolj lezlo v dolgove. Posojilnice naj tudi na to gledajo, da v dotičnem kraju glede svojega delokroga vzdržujejo ravnotežje, t. j , da posodijo samo toliko in to v svojem domačem obsegu, kolikor so v dotičnem obsegu nabrale denarja. Tudi za posojilnice ni čisto nenevarno, ako si izposojujejo denar po daljnjem svetu, da ga morejo potem doma posojati. Sploh pa je svetovati tudi ljudstvu, da se zanima za svoj domači denarni zavod, kako je osnovan in kako posluje, kakor se morajo zanimati vestni upravniki denarnega zavoda, kako gospodarijo zadružniki, kterim se je zaupal denar. Torej tudi na tem polju naj vlada pri Slovencih velika skrb, veliko vzajemno podpiranje in zaupanje — do gotove meje. Iv. Lapa j ne. Setev vrtne zelenjatli v zimskem času. Zelenjadi se pri nas v zimskem času še prav malo seje. Ljudje so še premalo prepričani o dobrem uspehu, kteri se lahko doseže, ako se pri tem umno ravna. Ako bi torej kdo hotel poskusiti zelenjad sejati tudi v zimskem česu, svetovali bi mu, naj ravna tako le: Prekoplje naj zemljo, na ktero misli sejati zelenjad, uže jeseni. Ob setvi zemjja ne sme biti preveč mokra; osušiti se mora namreč vsaj toliko, da se dobro obdela. Ako postane februarija, marcija in še celo januvarija mehko vreme, in sicer tako, da sneg skopni ter se zemlja osuši, zemljišča, na kterem se hoče sejati in ktero se je prekopalo uže jeseni, ni treba še enkrat preko-pavati; dovolj bode, ako se z lopato ali z motiko le pre-rahlja ter poravna z grabljami. Prav dobro je zemljišče razdeliti v greiice, da se ga preveč ne pohodi Dobro pa ni, seme sejati na široko, marveč je veliko bolje, ako se napravijo ozki razorčki ter se po njih seje zeljenadno seme. Seme, sejano na ta način, lože požene, rastlinice pa so varnejše pred mrazom, kakor tudi pred pomladanskimi osušujočimi vetrovi. Slednjič se pa rastlinice tudi s tem oovarujejo mraza in suše, da se jim nasuje po razorčkih starega strohnelega gnoja. Sejati se ne sme pregosto, kajti iz gostega semena poženejo šibke rastline. Tako zgodaj naj bi se pa sejalo korenje, pastinaka, peteršilj, cikorija, re-pušec, glavnata solata in pomladna endivija, vrtna kreša, navadna čebula, luk, redkvica, pomladna pesa, navadni koper, buraza, špinača, loboda, kislica in cukreni grah. Samo po sebi pa se ume, da kdor zgodaj seje ter hoče imeti zgoden sad, si mora tudi poiskati zgodnjih vrst semena. To ni sicer težavno, ker nam gre v tem pogledu na roko vsak semenski cenik, ali vender opozarjamo či-tatelje posebno na neke vrste semen, ki so se dozdaj prav dobro obnašale. Tako je n. pr. kratkokorena pastinaka bolj zgodnja nego dolgokorena. Od glavnatih solat uspeva na prostem najprej rumena jajčasta, rumena in zelena kamenita ter prinčeva glavnata solata; dalje vse vrste pomladne endi-vije, isto tako vrtna kreša, luk, redkvica, dočim naj se zgodaj ne seje madejerska, Španska in tripoliška čebula. Špinača in sploh zgoraj omenjena kuhinjska zelenjad se brez skrbi lahko zgodaj seje. Prav dobre vrste sladkornega graha, ki se priporočajo za zgodnjo setev, so: majski grah, pušpanov grah, grbav ameriški čudežni grah, francoski grah in Bismarckov grah. Iz podružnic. Iz Št. lurja pri Kranju. 23. dne t. m. ob 3. uri popoldne je bil občni zbor kmetijske podružnice. Razpravljalo se je o napravi drevesnice, za ktero je potrebni prostor že odločen in se takoj prične urejevanje. Razgo-varjalo se je. tudi o naročitvi ucnetnih gnojil in semen za jesensko setev. Poseben uspeh v kmetijstvu kaže naročitev umetnega gnoja za travnike, in sicer 14.800 kg. Ker se je dosedanji odbor svojemu poslu odpovedal, volil se je nov odbor z naslednjim uspehom: načelnik: g. Aleksij Birgant, posestnik in stud. agr., odborniki gg.: Janez Burgar, posestnik na Visokem, Ivan Gašperlin, posestnik in trgovec v Št. Jurju, Ivan Grajzar, posestnik in veletržec v Št. Jurju, Jožef Kristanec, posestnik in trgovec v Srednji Vasi, Anton Kukelj, župnik v Št. Jurju, Janez Moli, posestnik in župan v Vogljah. Št. Jur pri Kranju, 28. avgusta 189G. Aleksij Bergant, načelnik. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 164. Od 12 prašičev, ktere mi je skotila svinja, sem tri odstranil ter jih vzredil s kravjim mlekom. En mrjašžek od teh treh je sedaj najlepši izmed vseh dvanajstih, zato vprašam, ali je prašiček, vzrejen s kravjim mlekom, dober za pleme? (I. S. v P.) Odgovor: O tem ni nobenega dvoma, nasprotno, če je ta merjasec vnanje najlepši, sme se smatrati za najboljšega. Kaj bo pa storil kot plemenjak, to pa more pokazati le bodočnost. Vprašanje 165. Imam šestletno kobilo, ki čota s sprednjo levo nogo, kadar teče. Na nogi se ji nič ne pozna, pač pa so se ji na životu odprle rane Pravijo, da je to „lvint" in da naj kobilo mažem ali zavlečem. Ali bo prav, če tako naredim? (F T. v L) Odgovor: Kadar konj oota, ne da bi se vedelo zakaj, oziroma, če se ne najde mesto bolezni, naj neizveden človek sam nikdar nič ne poskuša, ampak naj da konja zdraviti veščaku. Po vašem popisu soditi, je Vaša kobila bolna v plečih ter je zavisno od narave bolezni, ali je dobro zavleči jo. Toplo Vam priporočamo vprašati za svet živinozdravnika. Vprašanje 166. Iz semena solnčnio hočem narediti olje, zato vprašam, ali se seme mora precej stiskati ali se mora poprej sušiti, oziroma, ali se mora poprej kaj zdrobiti in pred stiskanjem greti? Kakšna stiskalnica je za to potrebna? (K. A. v R.) Odgovor: Olje iz semena solčnic se dela tako-le: Seme se najprvo olušči, k čemur služijo nalašč za to prirejeni mlinski kamni, potem se zdrobi v stopah ali na drugi pripravi in slednjič se stiska. Pred stiskanjem se seveda greje. Dobljeno olje pa potem še ni rabno, mora se čistiti, t j. ra-finirati, in sicer z žvepleno kislino. Vsa ta dela je treba razumeti ter imeti primerne naprave, kajti izdelavanje olja iz semena je poseben obrt, s kterim se kmetovalec ne more pečati. Stiskalnic je več vrst, sicer Vam pa tako nič ne koristi, Ze jih popišemo. Vprašanje 167. Kako je ravnati s steblovjem solnčnio, da se naredi nežno predivo ? (K. A. v R.) Odgovor: Da bi se dalo narediti iz stebel solnčnic predivo, je bajka, ktero je enkrat zapisal kak nemški učenjak v svojo knjigo, drugi jo pa za njim prepisujejo. Ta stebla niso za drugo rabo kakor za podnetenje. Vprašanje 168. Strupena rosa (peronospora viti-cola) se pozna le po posledicah, a o njenem nastanku nič ne vemo. Ali je že od nekdaj znana? Prosim pojasnila. Čudno se mi zdi, zakaj da je rosa strupena, ker navadno rosa do-brodejno vpliva. Morda je nastanek strupene rose še neznan, ker se je sredstvo proti njej, „modra galica", tudi slučajno iznašlo. (J S. župnik v P ) Odgovor: Motite se; nastanek strupene rose je prav dobro znan. Strupena rosa je gliva, ki pride po svojem trosu (po domače rečeno po svojem semenu) na trtno listje, tam se razvije v popolno glivo in razdeva list, vsled česar ta pred časom pogine iu odpade. Strupena rosa ni z ,,'roso" v nobeni zvezi, ampak le narod je dal ti bolezni to ime. ktero se je ohranilo. Modra galica se ni slučajno iznašla kakor sredstvo proti strupeni rosi. Da modra galica uničuje take glive zaje-dalke, so učenjaki uže davno dognali, za to so jo priporočali tudi proti strupeni rosi, a pravi način, kako rabiti modro ga-lico, je bilo treba dognati s poskusi! Strupena rosa je doma v Ameriki, od koder je prišla v Evropo. Vprašanje 169. Letos nam je toča rozge po vinogradih tako poškodovala, da je les skoraj čisto razgaljen po zadeti plati. Ali so tako poškodovane ameriške cepljenke sposobne za grobanje jeseni in spomladi? Ali ne bodo v zemlji gnile? Kako nam je ravnati sedaj s tako poškodovanimi rozgami? (J. Č. pri Sv. J) Odgovor: Poškodovane rozge nikakor ni pogrobati, ker bodo v zemlji gotovo poginile Nepogroban les se bo zunaj lože zacelil. Sedaj Vam ni nič početi, spomladi pa cepiče ob-reŽite, in sicer odrežite ves bolni les, če treba doli do zadnjega popka. Vprašanje 170. Imam saden vrt v lepi legi, kjer je drevje pravilno vsajeno. Letos so se mi pa začela Sušiti uže štiri leta rastoča drevesa; pa tudi letos vsajena drevesa, ki so ozelenela, so se sedaj posušila. Listje je kar ove-nelo, kakor da bi bila suša. Ali je kaj pomoči proti temu ? (I. Š v S) Odgovor: Ce je vzrok sušenju Vašega drevja tak, da se da odvrniti, potem se da najti tudi pomoč. Vzroka nam pa niste povedali, zato Vam ne moremo dati sveta, kakor tudi sami ne moremo vzroka uganiti. Skušajte zaslediti vzrok ter nam ga sporočite, potem Vam bomo dali nasvete, kako ravnati Vprašanje 171. Na turščici nam dela veliko škodo neki črv, ki razjega stebla, in sicer največ tam, kjer je steblo obdano z nožnico. Ta črv tako razje steblo, da je količkaj močen veter odlomi. Kteri škodljivec je to in kako ga je moči zatreti? (O grof Oh v P.) Odgovor: Ta škodljivec je gosenica prosene vešče (botys nubilalis) Prosena vešča živi na prosu in turifiei ter se s tem zatira, da se jeseni vse korenine poberejo in požgo in potem se strnišče globoko podorje. Pri tem pride gosenica tako globoko pod zemljo, da ondi pogine, in če bi se tudi ktera zabubila, gotovo metuljček ne pririje na vrh. Gospodarske novice. * t Gospod Martin Kogelšek, posestnik in zidarski mojster v Horjulu ter ud naše družbe, je umrl 24. dne t. m. Naj počiva v miru! * Premovanje govedi 1. 1896, bo meseca oktobra v Šentjurju pri Kranju, v Godoviču na Notranjskem in v Metliki. Dneve premovanj ter druge podrobnosti objavimo prihodnjič. * Nakupovanje konj za c. in kr, vojno se bo vršilo 28. dne septembra v Šentjarneju. * Na izredni občni zbor o. kr, kmetijske družbe kranjske v Novem Mestu, ki bode 15. dne oktobra t. L, opozarjamo zlasti one ude. ki se zanimajo za vinarstvo. Vse podrobnosti so objavljene med uradnimi vestmi. * Umetna gnojila, iu sicer kajnit in Tomasovo žlindro bo družba pričela oddajati 15 dne oktobra. Cena obema je po 2 gld. 80 kr. za 100 kg torej izdatno nižja kakor lansko leto. Kdor še ni naročil, naj to precej naredi, ker je družba naročila le malo več teh gnojil, kakor sedaj znašajo skupne na-ročitve. Z veseljem moramo zabeležiti velik napredek pri naših kmetovalcih, kajti naročenih je uže sedaj blizu 20 vagonov umetnih gnojil. * Vinarska razstava v Novem Mestu. Kmetijska podružnica novomeška bode priredila o priliki izrednega zborovanja c. kr kmetijske družbe kranjske v Novem Mestu majhno vinarsko razstavo. Namen tej razstavi je, pokazati vinogradnikom različno orodje in druge priprave, ki so potrebne za obnovitev vinogradov. Vsi predmeti bodo razstavljeni v treh oddelkih, in sicer tako le: I. oddelek: a) Razstava orodja, potrebnega za rigolanje, zasaditev in obdelovanje vinogradov in trtnic, b) razstava orodja za cepljenje trt (noži, škarje, klešče itd) in drugih tu sem spadajočih potrebščin, c) razstava trtnih škropilnic ia drugih priprav za zatiranje trtnih škodljivcev, d) razstava orodja za žveplanje trt. II. oddelek: a) Eazstava modre galice, žvepla in drugih takih potrebščin, b) razstava umetnih gnojil za vinograde in trtnice. III. oddelek: a) Razstava uzomih načrtov za ameriške trtnice, b) razstava priprav za preiskovanje zemlje glede apna, za bonitiraaje zemlje iti. Razstava bode trajala od 15. do vštetega 20. dne oktobra. Vsi razstavljeni predmeti bodo „na predaj", in se bode sku-piček za nje doposlal razstavljalcem takoj po razstavi. Razstavo predmetov priskrbi podružnica, razstavljalci trpe samo troške za pošiljatev. Razstavljalci naj se obrnejo zaradi natančnejših podatkov na podružnico e. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu. * Premovanje konj za 1. 1896. se je izvršilo pretekli in ta mesec. V nastopnih vrstah priobčujemo imena odlikovancev. Pri premovanju z deželnimi darili v Bohinjski Bistrici 31 dne avgusta so dobili: Prvo darilo v znesku 25 gld. Josip Jeklar iz Koprivnika, drugo darilo, 20 gld., Lovrenc Vojvoda iz Bistrice, potem Janez Bricelj iz Češnjice, Urban Odar iz Studora in Matevž Sušnik iz Nomena po^ 15 gld. Nadalje Janez Arh iz Stare Fužine, Janez Stare iz Češnjice, Balant Cvetek iz Studora, Janez Žvan iz Srednje Vasi in Martin Jeklar iz Koprivnika po 10 gld. Pri premovanju v Lescah 1. dne septembia so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Janez Mihelčič iz Noš 35 gld., Janez Cotelj iz Zgoš 20 gld., Frančišek Koselj iz Smokuča, Josip Dolar iz Vrbe in Janez Šari iz Kuplenika po 15 gld., Šimen Kozič iz Ribnjega in Lovrenc Vovk iz Črnivca vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Josip Kolman iz Zapuž 25 gld., Alojzij Rozman iz Zgornjega Otoka 20 gld., Lovrenc Vojvoda iz Bistrice 15 gld., Valentin Golmajer iz Polč in Anton Grilc iz Hraš vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Frančišek Rozman iz Gorič in Anton Meršol iz Hraš po 10 gld., Alojzij Žerovec iz Brega, Alojzij Zupan iz Doslovč in Janez €ilh iz češnjice vsak srebrno svetinjo. Pri premovavju v Kranju 2. dne septembra so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: .Janez Merkun iz Bašlja 35 gld , Janez Vehovec iz Vokla 20 gld , Frančišek Dolžan iz Golnika, Aleš Bergant iz Šenčurja in Josip Primožič iz Sv. Križa po 15 gld., Andrej Hočevar iz Sapa in Jarnej Polajnar iz Kokre vsak srebrno svetinjo ; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Urban Veber iz Zaliloga 25 gld.. Janez Poličar iz Besnice 20 gld., Šimen Jereb iz Spodnjega Brnika 15 gld., Josip Hacin iz Češnjevke in Frančišek Mubi iz Spodnje Bele vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Frančišek Aleš izPodreč in Mihael Barle iz Srednje Vasi po 10 gld., Janez Šink iz Ovsiš, Frančišek Čibašek iz Vokla in Frančišek Jenko iz Podreč vsak srebrno svetinjo. Pri premovanju v Kamniku 3. dne septembra so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Matija Mušič iz Trzina 35 gld , Janko Kersnik iz Brda pri Podpeči 20 gld., Ivan čebulj iz Potoka in Ivan Dežman iz Lahovič po 15 gld., Karol Flerin iz Stoba, Jakob Jerala iz Polja in Matija Lipar' iz Lahovič vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Golob iz Podgorja 25 gld., Jakob Skok iz Pristave 20 gld., Anton Ovčjak iz Repenj 15 gld., Ivan Urh iz Vopolj in Anton Črnivec iz Potoka vsak srebrno svetinjo ; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Frančišek Škofic iz Imovice in Mihael Zmrzlikar iz Kosez po 10 gld., Valentin Gradišek iz Trzina, Ivan Urmas iz Lahovič in .Jarnej Zamljen iz Šinkovega Turna vsak srebrno svetinjo. Pri premovanju na Vrhniki 4. dne septembra so dobili : a) za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Seliškar iz Loga 35 gld., Ivan Marinka iz Vnanjih Goric 20 gld., Ivan Jeraj iz Sinje Gorice, Jarnej Jeraj iz Sinje Gorice in Frančišek Črne iz Kozarij po 15 gld., Vinko Ogorelec iz Škofljice in Josip Kušar iz Kozarij vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Jarnej Brce iz Slap 25 gld., Andrej Petelin iz Kamnika pri Preserju 20 gld., Martin Pleško iz Brezovice 15 gld., Ivan Artač iz Notranjih Goric in Karol Artač iz Notranjih Goric vsak srebrno svetinjo; c) za eno-in dveletne žrebice posestniki: Valentin Korče iz Sinje Gorice in Andrej Marinko iz Notranjih Goric po 10 gld, Vinko Ogorelec iz Škofljice, Ivan Kanec iz Podsmreke in Anton Remec iz Zadvora vsak srebrno svetinjo. Pri premovanju v Ribnici 5. dne septembra so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Bernard Kovačič iz So-drašice 35 gld., Peter Jaklič iz Kočevja 20 gld., Josip Konig iz Gorenje Vasi pri Kočevju in Ivan Levstek iz Bukovice po 15 gld., Ivan Rus iz Ribnice in Jakob Zobec iz Prigorice vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Josip Češarek iz Nemške Vasi 25 gld., Jakob Češarek iz Nemške Vasi 20 gld., Andrej Zamida iz Starega Loga pri Kočevju 15 gld , Jurij Mihič iz Skalovja pri Kočevju in Josip češarek iz Nemške Vasi vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Jurij Mihič iz Skalovja pri Kočevju in Jakob Zobec iz Prigorice po 10 gld , Ivan Bregar iz Ribnice in Jurij Hutter iz Željen pri Kočevju vsak srebrno-svetinjo. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora 10. dne septembra 1890. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg.: Lenarčič,. Povše, Rohrman, VVitschl, pl. dr. Wurzbach, Ži-rovnik in tajnik Pire. Odbor ukrene na podlogi došlih prošenj razdelitev deželne podpore kot prispevek posameznim podružnicam za nakup zadružnih strojev. Glede ustanovitve kmetijskega kemijskega poskušališča naroča c. kr. kmetijsko ministerstvo predložiti podrobne načrte in proračune, zato ukrene odbor stopiti v zvezo z vodjo takega poskušališča, gospodom dr. Kramerjem v Celovcu, ki je pripravljen sestaviti vse potrebno ter csebno priti v Ljubljano, da pri prihodnji odborovi seji ustno razloži celo zadevo. Premovanja govedi za 1. 1896. določi glavni odbor za Gorenjsko v Šentjurju pri Kranju, za Notranjsko v Godoviču in za Dolenjsko v Metliki. Premovanja naj se vrše meseca oktobra, ter se tajništvu naroči, da vse potrebno pripravi. Odbor ukrene vse potrebno za izredni družbeni občni zbor, ki bode 15. dne oktobra t. 1. v Novem Mestu. Glavni odbor imenuje svojim zastopnikom v glavnem odboru VI. avstrijskega vinarskega shoda v Tridentu 1. 1897. dež. potovalnega učitelja za vinarstvo, gospoda Gombača. Vsled poziva deželnega šolskega sveta stavi odbor primerne predloge glede porabe deželne in državne podpore za šolske vrtove. Rešijo se še druge manjše došle uloge ter se potem sprejmejo naslednji novi udje: Naglas Viktor, posestnik in tvorničar v Ljubljani; Fux Emanuel star, posestnik v Metliki; Hudovernig Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Kure Marko, posestnik v Brezovici pri Kočevju; Primožič Valentin, posestnik v Paški Vasi; Sever Josip, posestnik v Črnikalu; Dular Janez, posestnik v Vavti Vasi; Dular Janez, posestnik v Cegelnici; Uršula Breskvar, posestnica v Ljubljani; Schiffrer Ivan, duhovnik v Tomaju; Tomšič Josip, učitelj v Skopem; Zega Andrej, veleposestnik v Kazljah. Vabilo na izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, 15. dne oktobra, ob l/2IO. uri v mestni dvorani v Novem Mestu. VZPORED: Razgovor o vseh vprašanjih, zadevajočih obnovitev vinogradov, uničenih po trtni uši.*) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. dne septembra 1896. Ivan aiurnik s. r., Gustav Piro s. r., načelnik. tajnik. *) Opomnja: Da se bodo obravnave vršile v redu, sestavil se je zaznamek referatov, ki ga tu objavljamo, ter ob enem imena onih gg., ki so obljubili poročati o dotični zadevi. Referati za izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 15. dne oktobra 1896. I. v Novem Mestu. 1.) Kakega pomena so direktno produktivne ameriške trte za obnovitev naših vinogradov. Poročevalca gg. J. Bele, deželni potovalni učitelj za vinarstvo na Štajerskem, in Fran Gombač, deželni potovalni učitelj za vinarstvo na Kranjskem. 2.) Ktere ameriške trte so po sedanjih izkušnjah z ozirom na sestavo zemlje še najbolj pripravne za podloge. Poročevalec gospod A. Wutscher, posestnik, enolog ter načelnik kmetijske podružnice v Šentjarneju. 3.) Ktere domače trte kaže pred vsem pomnoževati in cepiti na ameriške podloge. Poročevalca gospod R. Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu, ter gospod A. \Vutscher, posestnik in enolog v Šentjarneju. 4.) Kteri način cepljenja se najbolj sponaša. Poročevalci gg.: podružnični načelnik v Škocijanu Bojanec, vodja R, Dolenc profesor dr. T. Romih in enolog A. Wutscher. 5.) Po kterem načinu naj se naši vinorejci lotijo naprave novih vinogradov z ameriškimi cepljenkami, če morajo trte sami cepiti. Poročevalci gospodje: podružnični načelnik Bojanec, župnik Brulec, in dr. T. Romih. 6.) 0 pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnice in občine. Poročevalci gg: dež. pot. učitelj Bele, adjunk kmetijske šole v Grmu V. Rohrman in Boh. Skalicky, tehniški vodja del za pokončevanje trtne uši. 7.) Predlogi, tičoči se pospeševanja vinoreje. Nakupovanje konj za c. in kr. vojno. C. in kr. vojno ministerstvo je odredilo z odlokom z 8. dne avgusta t. 1., št. 1824,3., da bode asentna komisija za remonte kupovala konje za c. in kr. vojno, in sicer 28. dne septembra t. I. dopoldne v Št. Jarneju. Podpisani odsek pozivlje vse kranjske, zlasti pa dolenjske konjerejce, naj pripeljejo pred imenovano komisijo tiste svoje konje, ki so naprodaj ter so sposobni za vojno. Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. dne septembra 1896. Posnetek iz določil o konjskih zadevali c. in kr. vojne. Asentna komisija sme kupiti le tiste konje, od kterih je pričakovati, da bodo dosegli vso sposobnost za službo v vojski; zato se je ozirati le na tiste konje, ki so prave rasti, v kterih teče „prava kri" in ki so prav vzrejeni. To velja posebno za konje za ježo. Kupljeni konj mora biti brezdvomno uže štiri leta star, a ne starši nego sedem let. Za sposobnega konja za kavalerijo in za konja za ježo pri artileriji se plača 250 gold., za vožnjo pri artileriji sposobnega konja pa 350 gold. Vabilo na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatcu, ki bode v nedeljo II. dne oktobra t. I. v šolskem poslopju v Dolenjem Logatcu popoldne ob 4. uri. VZPORED: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. 3.) Volitev predsednika in novega odbora. 4.) Poučen govor tajnika G. Pirca. 5.) Raznoterosti. V Dolenjem Logatcu, 15. septembra 1896. Martin Petrič s. r., t. č. preesednik. Št. 13 039. Razglas. Na podstavi najnovejšega uradnega izkaza o živinskih kugah, razširjenih v vojvodini Štajerski, deželna vlada v ta namen, da se te kuge ne zaneso na Kranjsko, ukazuje nastopne zaporne odredbe: 1.) Z ozirom na kugo v gobcu in na parkljih, razširjeno na Štajerskem, je obstoječa prepoved, po kteri se ne smejo na Kranjsko uvažati goveja živina, ovce, koze in prašiči iz političnih okrajev Deutsch-Landsberg, Lipnica, Maribor in Slovenji Gradec, raztegnjena tudi na politične okraje Feldbach, Gradec okolica, Ptuj in Radgona. 2.) Zaradi svinjske kuge na Štajerskem ostane prepovedano, oziroma se brez izjeme prepoveduje, na Kranjsko uvažati žive prašiče iz političnih okrajev Bruck ob Muri, Celje, Deutsch-Landsberg, Gradec okolica, Ptuj in Brežice. To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te uvozne prepovedi, ktera stopi na mesto one s 1. dne avgusta 1896. leta, št. 11.877., kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. št. 51. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 24 dne avgusta 1896. Št. 13.113. Razglas. Glasom uradnih naznanil je ozemlje kraljevega svobodnega mesta Šopron s kugo v gobcu in na parkljih iznova okuženo. Z ozirom na tuuradni razglas s 24. dne julija t. 1., št 11.485., o uravnavi uvažanja živine iz Ogerske zategadelj deželna vlada ukazuje nastopne zaporne odredbe: 1.) Z ozirom na zdanje stanje kuge v gobcu in na parkljih na Ogerskem se brez izjeme prepoveduje uvažati parkljasto živino in prašiče na Kranjsko: a) iz komitatov: Bač-Bodrog. Baranja-Fejer Heves, Nograd, Pest-Pilis-Solt - Kiskun, a izvzeti so pitalni zavodi za prašiče Ko-banja, Požun, Somogy. Šopron, Tolna, Vaš, Vesprim in Zalad; b) iz kraljevih svobodnih mest: Debrecin, H. M, Vasarhely, Šopron, Sabadka in Zombor, 2.) Z ozirom na zdanje stanje svinjske kuge na Ogerskem se uvažanje živih prašičev na Kranjsko sploh prepoveduje brez izjeme in brez ozira na njih živo težo: a) iz komitatov: Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Tekov, Bekeš. Bihar, Borsod, Čanad, Fejer, Gomor, Kišhont, Hajdu, Heveš, Hont, Jas-Nagy-Kun-Solnok, Komarno, Kraso-Szoreny, Moson. Nograd, Pešta- Piliš - Šolt-Kiškun, a izvzeti so pitalni zavodi Kiibanya, Požun, Šobolč, Satmar, Silagy, Šopron, Somogy. Seben, Sepeš, Temeš, Tolna, Torontal, Vaš. Vesprim, Zalad: b) iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Debrecin, Gyor, Hodmezo-Vašarhely, Kazsa, Kečkemet, Kološvar, Komarno, Nagyvarad, Pančova, Sabsdka. Šopron, Satmar, Seged, Sekesfehervar, Novi Sad, Vršeč in Zombor. Dosloj dovoljeno uvažanje zaklanih prašičev v nerazsekanem stanju tako, da se jih še drže ledvice in da imajo nedotaknjeno ledvično mast, v konsumni kraj Ljubljana na Kranjskem ostaja tudi še poslej dopuščeno. Iz ostalih kuge prostih komitatov je uvažanje prežvekovalcev (goveje živine, ovac in koza) na Kranjsko v obče, uvažanje pitanih prašičev (ki imajo 120 kilogramov žive teže) pa po železnici in samo v ljubljansko klavnico dopuščeno, če se tukaj kar najhitreje zakoljejo. S tem se razveljavijo prepovedi in določila, ki so se glede omenjenih kug izdale s tuuradnimi razglasi z dne 26. marcija, 8. aprila, 29. aprila in 14. maja 1896. leta, štev. 4954., 5640., 6702. in 7454. Ta razglas se pa ne dotika še zdaj veljavnih uvoznih pre-povedij, vsled kterih se ne sme z Ogerskega na Kranjsko uvažati goveja živina iz zapornega ozemlja, v kterem je razšiijena plučna kuga in ki obsega nastopne komitate: Orava, Liptov, Nitra, Požun (z izjemo otoka Schiitt), Trenčin, Turoc, Spiska in Bistrica in kraljevo svobodno mesto Požun. Te odredbe, ki stopijo na mesto onib, ki so bile izdane s tuuradnim razglasom s 24. dne julija t. 1, št. 11 485., in zadobijo veljavnost 2 6. dan avgusta 1 8 9 6. 1. se razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. št. 51,, oziroma po § 46. zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitve-nega ukaza. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 24. dan avgusta 1896. Št. 13 530. Razglas. Ker je svinjska kuga v političnem okraju Novo Mesto-kakor tudi v političnih okrajih Ljubljana, Litija in Črnomelj že dalj časa sem popolnoma ponehala, zatorej deželna vlada razveljavlja tuuradni razglas s 26. dne maja 1896. leta, št. 8037., v vsem njegovem obsegu ter zopet dovoljuje izvažanje živih prašičev iz političnega okraja Novo Mesto in uvažanje v ta politični okraj, kakor tudi nakladanje prašičjih transportov na postajah, ki so bile vsled zgoraj navedenega razglasa zaprte, dalje na vseh drugih postajah dolenjskih železnic in na ostalih železničnih progah na Kranjskem brez ozira na živo težo prašičev. Ta razglas pa se samoumevno ne dotika prepovedij, ki prepovedujejo izvažanje prašičev v druge dežele. Nasproti pa odredbe, izdane s tuuradnim razglasom z 12. dne junija 1896. leta, št. 9115., o prometu s prašiči na Kranjskem, ostajajo v polni vdjavnosti dotlej, dokler svinjska kuga na Kranjskem in v sosednih deželah popolnoma ne poneha. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 30. dne avgusta 1895. Št. 13.682. Razglas. Glasom uradnega naznanila je kuga v gobcu in na parkljih v Bosenskem Brodu popolnoma pojenjala in vsled tega je tudi okraj Dervent prost te kuge Deželna vlada zotorej ukazuje nastopne odredbe: 1 ) Zaradi kugo v gobcu in na parkljih v okupacijskem ozemlju je uvažanje prežvekovavcev (goveje živine, ov:ic in koza) iz okrajev Bugojna, Glamoč in Liven na Kranjsko brez izjeme prepovedano. 2.) Z ozirom na zdanje stanje svinjske kuge v okupacijskem ozemlju je uvažanje živih prašičev na Kranjsko iz vsega okupacijskega ozemlja brez izjeme in brez ozira na njih živo težo prepovedano. Te odredbe, ki stopijo na mesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom z 11. dne avgusta 1896. 1., št. 12.467., stopijo v moč 5. dne septembra 189 6. I,, se razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. J., št. 51., in da se živinski transporti, ki prihajajo iz zgoraj navedenih dežel, zavrnejo vrhu tega na oddajno postajo, ko bi se med njimi dobilo tudi samo eno živinče, bolno na kugi v gobcu in na parkljih ali na svinjski kugi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 3. dne septembra 1896. Listnica uredništva. J. v K. Če je rež „imperijalka" in „trijumfovk , • pri Vas lepo rasla, a klasje je bilo končno gluho in ni bilo nič pridelka, zato rež še ni slaba, temveč je cvetela ob neugodnem času, v kterem se ni mogla oprašiti. To se more pripetiti z vsako vrsto, naj je še tako dobra. V obče sta se pa ti dve rži prav dobro spo-nesli, kar moremo potrditi iz svoje skušnje. — Končno Vam moramo še javiti, da uredništvo ni odgovorno za inserate. T. W. v D. Na Vaše vprašanje ste uže sami odgovorili, zakaj nas potem še nadalje mučite? V. B. v B. Vašega prvega vprašanja ne razumemo. Riparija montikola dobro uspeva v soldanastem svetu in je trtna uš ne ugonobi. F. P. v C. Če ima kdo pravico po cesti voziti in, ker prav veliko vozi in zato cesto zelo pokvari, pač ni zavezan, da bi jo sam popravil. __ J. P. v S. Nam ni nič znano glede skušenj z ročnim mlinom F. Luttenbergerja iz Weiza. Mjrda dobimo kaj poročil od čitateljev. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. septembra 1896. (Izvirno poročili.) Semena: Domača detelja, novo blago gld. 45.— kr. do gld. 48,— kr.; nemška detelja(lncerna)gld. 50,— kr. do gld 60 — kr.; gorenjska repa gld. 26,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 10.50 kr.; konopno seme gld. 12,— kr. do gld. 12.25 kr.; iuminovo seme gld 26 — kr. do gld. 28,— kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 8 50 kr.; rudeči Hrvat gl. 8,— kr.; prepeličar (koks) gld. 9 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo ca 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene gld. 10,— kr. do gld. 11.— kr. brez dima sušene gld. 12 — kr. do gld. 13.50 kr. " Orehi domači: gld. 12,- kr. do gld. 13.— kr. Ježice nove: gld. 4.20 kr. do gld. 4.75 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 30,— kr. do gld. 32,— kr. staro blago. Kože: Goveje, težke nad 40% po gld. 32,— kr. ao gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40kg „ „ 26,— „ „ „ 27.— „ „ lahke „ „ 27,- „ „ „ 28,— „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 50 kr. za kg. ;iozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.96 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg. Druge vrste 15 do 20 „ „ , Kože lisic po gld. 3.50 do 3.75 | „ kun „ „ 7,— „ 8.— ( za par „ dihurjev „ „ 2,- „ 2.50 „ vidr „ „ 6.— „ 7.— J Kože zajcev po 10 do — gld. za 100 komadov. Pepelika (potoSl) po gld. 16,— 100 kg. Žito: V LJubljani, 12. septembra 1896. Pšenica gld. 8 — kr., rž gld. 6.40 kr., ječmen gld. 5.50 kr,, oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 8.50 kr., proso gld. 6,— kr., turšica gld. 5.30 kr., leča gld. 9,— kr., grah gld. 9.— kr., fižol gld. 8— kr., seno gld. 2.20 kr., slama gld. 1.70 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunajl, 14. septembra 1896. Pšenica gld. 7.33 kr., rž gld. 6 62 kr , ječmen gld. 8,— kr., oves gld., 5.72 kr., turšica gld. 4.40 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Velika množina svežih in izvrstnih brinovih jagod se dobi na prodaj po nizki ceni pri Josipini Koren v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 37. (82_1) ' C. kr. kmetijska družba kranjska oddajala bo seme, i. s. prvi pridelek iz izvirne Bahlsenove reži „triumf1 in „imperial", katera se je v vsakem oziru izborno spo-nesla, po 12 gld. 100%. Čast. naročniki blagovolijo naj naročila nemudoma prijaviti. (81—2) Za oskrbnika ali samostojnega pristava, išče službe v vseh strokah kmetijstva izvežbani oekonom. — Prosilec je neoženjen. 27 let star. ter se izkaže z najboljšimi spričali. — Službo mu je mogoče nastopiti po 1. oktobru t. 1, ker bo ob tem času oprosten vojaščine. - Blagohotne ponudbe prosi se pošiljati uredništvu »Kmetovalca" v Ljubljani. (83—1) JOSIP LEUZ trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, ježice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone. — Dalje ima naprodaj več rabljenih, dobro okusnih sodov po zelo nizki ceni. (80—2) Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. ^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Ddje c. kr. kmetijska družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/j strani 8 gld., na V4 strani 5 gld in na štne vrečice 5 kg 1 ari d. 20 kr., poštnine prosto na vsako poštno postajo pa 1 gld. 50 kr. Cene bruto za neto z novimi vrečami vred. Imperialna orjaška rež prvi pridelek iz izvirne na zahtevanje. Cene pismeno. Vf ' | Ker od obeh teh vrst zadostuje le polovico toliko semena kakor dragih IN3«J SC lic prezre . reži, je toraj dobava teh izvirnih semen veliko cenejša nego vsaka druga žlahtna semena; ker minula leta se je. pri semenih zelo varčno postopalo, a vzlic temu dosegel najbogatejši pridelek. (Glej izvirna poročila v jesenskemu ceniku za 1896. I.) Bahlsenova regenerirovana donska pšenica ktere so poseje le 70% na oralo (1600 □ sežnjev) je na lastnih poskusnih poljih in, kakor na podlagi poročil iz krajev, kjer se ne more nobena druga pšenica sejati, daleč nadkrilila vsako drago žlahtno pšenico, bodisi glede pridelka na zrnju ali pa slami. (Glej izvirna poročila v katalogu.) Bahlsenova storževa pšenica (Kolben-Weizen) z krasnim klasjem, podobnim storžem, preskušena ter se priporoča za visoke in mrzle lege. Cene tem dvem pšeničnim semenom so: 1000% 15'J gld., 100% 16 gld., 50% 9 gld., 25% 5 gld., poštne vrečice 5 % 1 gld. 40 kr., poštnine proste l gld. 70 kr. Cena bruto za neto z vrečami vred. Po Bahlsenu zboljšan šestvrsten Bahlsenova zimska mešanica ozimni ječmen Mamut. se 'zvrstno sponasa. cena 1000% om 135 gid., Na podlagi poročil, pridela se tega ječmena 100 ^ 14 10 ^ 2 §ld- 20 mtr. stotov na oralo, na kar se posebno opozarja, je pridelek velike in izborne slame. Nedosežen je ta vrsta ječmena za zimsko mešanico. Cena temu ječmenu je: 1000% 150 gld, 100% 16 gld., 50% 9 gld., 25% 5 gld., poštne vrečice bkg 1 gld. 40 kr., poštnine prosto 1 gld. 70 kr. Bruto za neto z vrečami vred. N ■ A lillll* I triumpf 'm m m* Moje jesenske cenike z mnogimi zanimivimi izvirnimi poročili razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Ernest Bahlsen. Izrastek enega zrna reži „triumf. IHala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in I icer brezplačno prijaviti med »Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudjc plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natia. Denar je naprej poslati. Bika, muricodolske pasme, 18 do 24 mesecev starega, licencovanega kupi Lavoslav Žgiir, posestnik na Gočah nad Vipavo. (133) Peteline in kokoši, Houdan in Plymout,h Rocks, lastne vzgoje po zelo nizki ceni ima naprodaj Franc Štrukelj v Guacljah pri Št. Vidu nad Ljubljano. ('34) Izvrstnega bika, muricodolske pasme, licencovan. 10 mesecev star. 130 cm visok, črnosive barve, ter jako kroiak, proda po zelo nizki ceni Matija Petrič v Zelšah pri Cerknici. (135) Njivo v obsegu čez 1 oralo, poleg farne cerkve v Vodicah, zelo pripravna za vsako stavbifče, pioda Ant. Bilban, posestnik v Vodicah. Cena primerna. (136) Licencovan bik, švickega plemena je naprodaj pri oskrbništvu grajščine „Struga" pošta Št Peter pri Piudolfovem. (137J 0—15 prašičkov 7— 8 tednov starih je naprodaj. Ponudbe sprejema Janez Jan, posest v Podhcmu št. 10., pošta Gorje pri Bledu (138) Hlapca gospodarja, zvestega, veščega v kmetijstvu, išče Jnsip Kristan, c. kr. profesor v Kopru, Istra. (139) Veliko množino vsakovrstnih lepih namiznih jabolk in tudi jabolka za mošt ima naprodaj Franc Suhadolnik, pose^tn k v Borovnki. Sadje proda iz vrta čez za obrati ali pa na vago (140) Bohinjski sir, izvrstno planinsko blago, ktero se s švičarskemu primerjati da, prodaja Franjo Arh v Bohinjski Bistrici, in sicer v hlebih po 20—40% Cena 56-57 kr. proti povzetjn (141) Kmetijske stroje: sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice. ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka Pehani, Lorber & dr. tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju. Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne,' razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd. Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke. (12 15) Za vsak stroj in vsako delo se jamči. Priznano najboljša krma za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri (65— 6; bratih Kosler v Ljubljani. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se vvsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27 — 14) Pismena vprašanja pod ,,9.132 ' Gradec, poste restante. Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta Stiskalnice Zaagrozdje s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkules", ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica. MLINI, Sadni in grozdni grozdni roblači, popolne mošta Fne, stalne in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i. t. d. Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezati in lupiti sadje. (64-5) Najnovejše Samedelujoče patentovane trtne škropilnice ,, Sifonija". Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi PH. MAYFAHRT & dr. c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par na Dunaj i, II. Tafoorstrasse št. 76. Odlikovana z nad 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. * Vnovič znižane cene! VSe StPOje Za pOljedelStVO. Vnovič znižane cene! Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalniee imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—12) IG. HELLER na Dunaju _ II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo.