narodskih v r reci Odgovorni vrednik JDr. jr«tie« Išlefacein. Tečaj JK. sredo 21. januaria (poznozimna) 1852 List Gê Marko Kraljević i JŤIusa kesedzija. Prid?° na mo0irJe vozi , in akoravno mu to kaj stroškov prizadene, naj na male troske ne gleda, saj bo velik in obilen dobiéek dobil. Jaz sim se (Poslovenil serbskega F. Cegnar Vino pije Musa Arbanasec V bele m Carigradu v novej kercmi} Ko se Musa mi napije vina. Pa pijan »Ze min mi ne govoriti: deveto leto, »Kar u Carigradu služim caru ? 1 nisim konja, ne orozja »Se zasluž »Ne obleke nove, ne se stare; »Zarotím pa se, pri moji veri! »Čem podati se v primorje ravno »Zatvoriti pristanisóa morja, y »Ino ceste kro © kro » primorja, »Na primorju zidati terdnjavo, »Krog in krog zabíť železne kavlj »Na nje obesať hodže in hadžije«. Kar ji Mi ie govoril Turk pijani s frezno kmalo speljal Se podal je u primorje ravno, Je zatvoril pristanišča morja Ino Kje ceste krog in krog primorja sr se vozi blago carevine, Tri sto tovorov na vsako leto , Vse je Musa za se si prideržal.' Na primorju je terdnjavo zidal, Krog in krog zabil železne kavlje Na nje obešal hodže in .hadžije. ? Kadar přidej Posije do tožbe / ? nad I Cuprilijć-vezira tri tisuće vojako Kadar pridejo v primorje ravno, Vse pobije Musa po primorju, Mi ujame Cuprilijć-vezira, I zaveže roke mu na herbtu, Pa ga posije caru v beli Stambol Car ne neha klicati junakov, Mu obljubi brez Ki pogubi Musa Kdor blago ? kesedžij pa se podal u primorje V Carigrad se živ vec ni povernul (Dalje sledi.) Skerb za h eno zeli prihodnjo sp omlad. Kakor hitro sneg skopní, se bo delo na trav nikih pričelo. Posebno skerb mora kmetovavec imeti da m v • travnike ali senožeti v suhe prenaredí, in namesto kisle merve sladko pridela. Treba je drage kopati, grabne delati in travnik s pripravnim sémenam obsejati. Pa se nekaj druziga je čez vse dobro, namreć na močirje premog pepel (Steinkohlenasche) voziti, on odvzame ne le samo mokroto, temuč še naredi^ da tam? kjer je bil potrošen, sama po sebi detelja rase; on tudi mah pogrize in deteljo zaplodi. Kdor je tedaj blizo zeleznice «v«vojuw, kjer picmuguv jicpei zaiueiujeju, au blizo krajev, kjer premog kopajo, naj ta pepel premogov pepel zametujejo ali dobrote tega pepela očitno prepričal, toraj ga tudi z dobro vestjo priporočim i'4 i* Na suhe travnike ali njive pa Bog ne daj! ga trošiti; on bi suho zemljo še hujši sparil. J. H k. Premis tjeranje , kako se prihodnjié povodnjim uhraniti. (Dalje.) Ko smo v poprejsnim razložili živo potrebo gojzd ov, ki so nar močneji bramba zoper povod nje, moramo v kratkim še omeniti, kako bi se za moglo potrebno pogojzdenje in pravo gojzdno gospodarstvo vpeljati, kteriga sedaj večidel pri nas pogrešamo v veliko škodo občinstvu. Tu je treba pomoci od več strani, od zgorej in od spodej. . Pervič : je potreba novih gojzdnih po stav, ki so primerjene razmeram sedanjiga časa ? in ktere se ze tako željno pričakujejo. Drugič je potreba poravnave gojzdnih služnih pravíc ali servitutov. Brez teh dvojnih reći ne bo nikdar umniga gojzdniga gospodarstva, in tudi izučeni in skušeni gojzdnarji, če bi se jih še toliko v varstvo gojzdov postavilo, uuju laniaif rvt»j pi tniu^n , nauai mu lastnina vsaciga posestnika gotova, kadar bojo v * 1*1 # V j i • <* bojo takrat kaj premogli, kadar bo suzne pravice na dobro vizo odpravljene in porav nane, in gojzdna nova postava v življenje stopila. Tam skim ? Parskim ker je deržava sama, kakor na Pru 5 5 Francoskim in Ruskim, v posestvu , da velicih gojzdov, tam je lahko gojzde varovati se jim prevelika sila ne godí s posekanjem lesa težji je pa to ondi, kjer so gojzdi lastnina posamskih gospodarjev, kterim se ne more v njih pravíce tako segati in zapovedovati, kakor pri občinskih der žavnih lastninah. Ker se sme pričakovati, da se odkupljenje am le sni h servitutov ne bo v den ar ji zgodilo pak v primernih deležkih gojzda, ki se bojo soseskam izročili, bo prav, ako bo nad sose skinimi gojzdi kakor tudi nad gojzdi du h o v n i h družb vlada čula in jih branila silniga pokon * Ravno tako dober tudi pepél (Torfasche) v Ljubljani po mnogih skušnjah za senožeti skazal, kakor je ođ mjilarij ali žajfarij sploh ke sorte pep svecarij) na k m m k ? (tudi vnato zem spomladi potro in na mokre nar bolj si ki zemljo ogreje, mah zatare in deteljo zaplod Komur je za obilnisi in boljši pridélk mar gnoj, vec let glešta travnike spomladi; kakor je gori naj Vred 22 Francoska vlada skerbí tako za ohranitev sniku Subotiću. ćanja gojzdov, da niga posestnika Natisnjeno na stroske kneza nar poprej opominja in svari nemar- Mihaila Obrenovića (mlajšega), iskrenega pri 5 ce ne uboga 5 obseje vlada jatla rajnkega. tem 55 slovu- je vse življenje njegov gojzd z drevnim sémenam in ga vzame za- slavnega vladika popisano. Ni na prodaj: dajejo časno v svojo posest, v kterim času se mora ne- ga le na dar; škoda le, da se ne dobi na prodaj, marni posestnik svojim pravicam odpovedati ; še le ker bi si ga gotovo marsikdo oskerbel, kteremu po preteku izgovorjeniga časa stopi spet v svoje sicer tako ne bo v roke prišlo. pravice zgodilo, ker Naj bi se to tudi pri nas _ da je v naših goratih deželah veliko veliko je še le 14 pól natisnjenih. ÍOVO j ua ¥ uaoiu ^ui ai/iu ui^liuii v t/iiau y V/íjau ^ojzdniga prostora, kteriga se posamskiposestniki niso samivstanu lotltl in kteriga le deržava v gojzd „Zorja Galicka" * Pravoznansko - politično imenstvo je go- za Rusine je že gotovo. Ilirsko-slovenskega »V v Za narodni rusinski muzeum pravi seje ze mnogo denarja na predelati zamore. Seje to zgodilo, naj se posta- bralo; iz zgornjo-ogerskih okrajn prihajajo obili vijo te gojzdne novine določeni čas pod oskerbništvo. darovi, deržave in se ž njimi tako ravná, kakor postave z*. i» za zabranjene gojzde (Bannwálder) velevajo. (Kone59, med temi po toči poškodovanih 195, iz Krajnskiga zavarovanih 275, poškodovanih 112. izKoroškiga zavarovanih 19 Krajnskem jih je bilo med zava i Ljubljanski Velja knjiga mu zavodu jugoslovanskih vdov in sirot, kterih možjé in očetje so v poslednjih vojskah ob življe nje prišli. 55 narodnih novinah" oznani gospod dr. Jakob Tkalec slovstveno delo brez naslova, kte rega namen je kakor pravi svoje rojake so ,....... poškod ga nobeniga ro vanimi poškodovanih v okraj n v Černomeljski 95, v Novomeški 7, v Vipavski4 5 5 v Krajnski 1. Skoda njili je bila prerajtana na 10.848 íl. 27 kraje. ; plačali zavarovíne so skupej 1333 fl. 46 kr., přejeli so pa odškodní ne 2999 30 kr., tedaj se je moglo za-nje iz občne zaloge i • • m m 1 v 1 1 i « v a /« /1 v rm i i S znaniti z ostanjki rimske umetnosti, ki so se izko pali in našli v Sisku in v toplicah pri Varaždinu. Popisu teh starinskih ostanjkov so podobě priložene. Celo delo se razdelí v dva razdela; pervi razdel ima na tablah 59 oblik , drugi razdel pa na 5 gold ki se iz vsih dežel napravlj 5 se 16« 5 44 kr tablah 24 oblik. Cena vsakega razdela je Celo delo bo prišlo na svitlo do konca mesca ja nuarja 1852. Pragi v tiskarnici sinov Bogomila Haase »i* vzeti Odškodnína preteklo leto 27 39 kr se tiska, kakor ..Pražské noviny" pravijo, od go spodaHanka spis pod naslovom: „Přehled lite za znesla, zato ker je toča hudo bila, zava rovancov pa je premalo bilo Dokler se ne bojo vsi kmetovavci te koristne naprave vdeležili, bo tarifa za zavarovanje vedno JL JL £ f JL T f t/I V Ci J A & * M V \> 1A J 1 i MA tV MÁ f J. \7 ▼ tA LI J V f V VI JL J. Vf velika in odškodnína manjši, kadar bo škode več. Ce bi se pa vsi poprijeli, bi bilo malo plaćat in odškodní družba vzs bila polna za to ker je ta m to je 5 kar se denarja nabere 5 se konec leta po razmeri poškodovanja med posko dovance razdelí. ratury Ceske" po drugem natisu zgodovine če skega slovstva od Jungmanna. Ta knjiga ima biti za šole in dom na Českem, Moravském in Slo vaškem. * Gospod Hanka je poskerbel, da se tiska angleški prevod kraljedvorskega rokopisa od prof. A. H. Wratislava. * Ni še davno. kar so sostavili zapisnik knji žnjice kardinala Mezzo fan ti a. le 7 od sto se odvzame za stroske, ki so za opravnike te družbe izgovorjeni Našle so se knjige v njej v 400 različnih jezikih in narečjih. , * Pervi trije deli zbirke spisov rusa Kukol nika so v Petrogradu že na svitlo prišli: če ki terti del se pa ravno tiska. Dotični trije deli Sloranski popotnik. imajo 2000 strani, zapopadejo sledeče dramatiške * Nek iskren horvaški rodoljub je vložil pri spise: Torquato Tasso, Roka Vsemogoč vredništvu „Sůdslav. Zeitung" 200 gold, za dar ne a domovine r e s n i c a. K n e z M i h a e 1 V a dobre prostonárodné igre v horvaškem jeziku. siljević, SJtopin-Šuj ski j, Guilio Moati; po igre se zamorejo pošiljati do 1. května t. vred ništvu imenovanih novin. a v Ravno je na svet prišlo „slovo njegovom tecchi in Cap uleti. tem roman Evelina de Vallerolle in povedke: N a d i n k a, Plukovník, Leslie, Psyche, Mon " 5 " 1 Cegnar. Vovicat m t preosvestenstvu upokojenom vladiki Pe tru II. Petroviću Njegošu svélom gospodaru Crne gore i Brda", govorjeno 11. novbra 1851 v gerški cerkvici na Dunaju in spisano o s erb- rudnikih gotovo ni nič manj skem jeziku (s cirilico) po serbskem pervem pe #topan*hih kraljev. lz Gradca se piše: V Štajarskih in Koroških železa kakor na Angles kim in Stajarsko in Korosko železo je »peznano še 23 boljši od Angleškiga , vunder je nase železo tukaj v osušenima in omlateniga ruja dražji kakor po krajcarji y y rudnikih dvakrat dražji kakor je na Angleškim. To ni teško k večimu po krajcarji in pol. Resnično vam povém zapopasti, ako se pomisli, da je austriansko rudarstvo se da Istriani bi ne bili tako sirotni kakor so, ako bi znali zmiraj na posamske privilegije in samoprodaje oklenjeno, bolj varčno živeti, in ako bi ne bilo toliko oderavcov in na neko število fažinarjev omejeno; ti pa so med sabo siroščine med njimi, ki so prave pijavke našega ljudstva! mo misli- bo nova coloa naprava prav dobra, ker se bo zastopljeni in ceno visoko napenjajo. V tem Z Bogom! __lz Horvaškega. Kakor za spominek dr. Pre- smélo ptuje blago s primernim dacam vpeljavati. Silno serna na Slovenskem, se tudi na Horvaškem nabera debi pa bilo viditi, ako bi Angleži naKoroško nar za spominek Stanko Vraza. Dozdaj se je že smesno v in Štajarsko svoje zelezo na prodaj vozili, kar se nabralo 301 gold, in 4 kraje. bo gotovo zgodilo, će naši fužinarji ne odjenjajo od X/>. Celja. (Konec popisa Sulcbaške prigodbe). presilne cene, in ce v razsirjenje rudninstva ne bojo Ni res, da bi bilo 60 kmetov iz Sulcbaha nad imeno p p s ti I i flft d drugim se tega obertnijstva vdeležiti. vane 3 stražnike žandarje planilo, ampak kakor sod Nadvojvoda Janez, eden nar pervih rudninskih vlastni- niska preiskava na mestu kaže — je bilo le 15 ali 20 kov, je že sklenul, drugim fužinarjem v tem lep izgled begúncov in kakih cvetero kmečkih fantov, ki so hotli biti y in je svojim tovaršem nasvetoval, ceno železa poni- vjete tri tovarse oprostiti; temu so se žandarji posvoji , scer pa potrebne nove naprave in poprave v dolzoosti krepko zoperstavili in na to se je pricel ker-fužinarstvu vpeljati, da se bo po teh pridobilo, kar se vav boj, pri kterim pa ob življenje ni nihče přišel ne bo tarn odjenjalo. V fužinah druzih dežel so te ko- žandarjev ne napadnikov, kakor se je v časnikih bralo, ristne poprave že zdavnej vpeljane, pri nas jih ni, da so vsi žandarji mertvi in da so tudi izmed svojih in ému ? saj se, ker noben drug zraven ne more tudi kmetje vec mertvih poskrili. Se gerji laz, ki se je tudi slaběji blago domá lahko dražje prodaja. Da se bo pa na vse straní po svetu zaplodila, je pa, da sta ondašnji v fužinah prihodnje bolji kup železo i z delo va ti za- fajmošter in župau ti javni silovitosti y pripomoć bila; moglo , naj se pred vsim namést z dervami kuri s pre kot skozi in skozi poštena možá, ki se ništa nika m o g a m, ker derva morajo vsako leto dražji biti, ko je kor imeno vanega hudodeletva vdeležila, ju je preiskavna lesa v gojzdih čedalje manj. Vsak se tudi čudi in komisija v Kopli berž spoznala. Na to, kakor se iz prasa: zakaj se tudi po železnicah derva kurijo namest tega vidi y veliko huji popisano prigodbojeizLjubljane, Ce premoga, Vogtsbergu, kteriga je v dezeli dovelj! 6 ur od tod 9 V proti Ogerskim , je dokaj premoga na be ljovca in Celja (ne pa iz Gradca tudi raketna bate- pise) prišlo vojakov in rija kakor „Augsburgarca" lim dnevu. Ga lože pridobiti in v rabo vpeljati, je sve- žandarjev vsih skupej okoli 500, deloma za to, da bi toval nadvojvoda Janez : naj bi se železnica tjè nare- dila y ali rudarji se niso hotli tega oštra sekucija kmete primorala deležnike tistega silnega nasveta dostojno po- prigodka naznaniti, deloma in nar bolj pa zato, da se prijeti zdaj mislijo , da naj se na cesarske stroške ima to O" njezdo begúnov na tanjko preiskati y vsak ta železnica naredi. Tako nam manjka prave žive volje iz svojih moči vzajemno kaj narediti sumljiv vjeti in tako iz tega kraja ta derhal enkrat po povsod se polnama pregnati, ktera se potikuje po Sulcbaških pla naslanjamo le na drugo licih rečéh. pomoč in zato zaostajamo v to- ninah in po gorah, ki so s temi planinami v dotíki (ne (Triest. Z.) pa po H r u š i c i, Birnbaumerwald, ktero glasoviti lz Istrie od Kvieta. V. Ljube Novice! dolgo sim Gradčki dopisnik v -Augsburgarci" tikama Sulc- se že pripravljal vam kaj iz naših krajev pisati. Pri nas okoli Buj, od Dragonje do Kvieta, od morja baha postavi ! ! ¥ do Oper tla (Portole) ni bila ravno slaba letina lani * vsega bomo imeli, hvala Bogu, za to leto po potrebi, le krompir nam moćno gnjije. Malo krompirja sade že dve leti tukajšni kmetovavci bližje morja; zato so se pa turšice veliko bolj poprijeli kakor poprej, akoravno tu- Veliko smešniga o krajopisih slovenskih smo že brali v nemških časnikih, kar bi vredno bil poštne sm raozje , Kiernu sc bc uiu 110 »auja , ), da bi se v (Postbiichel) postavilo. In taki kraj ? kterim se še cio ne sanja taki je ta ? um v • ZI kajšni Istrianci tako rekoč že od nekdaj od turšice vijo. Pšenice je bilo letos srednje mere in tudi skor vedno ravno take cene kakor u Ljubljani. Benaški star to je prav možje pišejo in sodijo tudi naš n ar o d, njegovo število, njegov jezik! ! Bog nam daj dobro 1 y dva mernika in pol, velja 5 fl. Vina imamo tudi še, veliko za prodaj ; le to je škoda. Pa pustimo to, ker zamorec se ne da umiti; raji cujmo, kaj o tem dopisnik iz Gradca v časniku »Leipzig Zeitung« popis piše, iz kteriga je »Augsburg glasoviti ad majorem sui gloriam še ponatisníla v listu dobrega in 8. tega leta na strani 119. Med drugimi lažmi zastran da Krajnci se premalo poznajo naše kraje in da se dol- pota k nam bojijo. Vino černo (refošk) je po Sulcbaha tudi tole beremo* »Mit den aufsàtzi jBauern soil : (sic) zega o1,o do ey2 vedro austrianske mére y kdor pa po domaći méri, ktera je skorej u vsaki fari dru^ačnaj kupi, ga dražje plaća, pa vender neč ne zgubí, ako zna računiti. — Sviloprejke so bile letos libra (funt) soli zugleich eine gegen 200 Kopfe starke Bande von Déserteurs im Vereine sein, welche sich wohlbewaff-net in dem dortigen (Sulzbacher) unwegsamen Gebirge, zumal dem sogenannten Birnbaumer-Wald, der sich 20 Stunden lang bis an die Grânze Kroatien hin j eworfen hat und pliindernd weit und breit in die zieht Umgegend streift« y to se pravi po slovensko: »S pun po 42 kr. srednje cene ; od njih dobi liko mnogi kmet ve pomoć, čeravno u ravninah poleg morja manj ve ljajo kakor na hribcih. — Olje bo tudi letos le srednje letine^ker že štiri leta nam cer\ (Phloiotribus oleae tako je že četerti veršiče objeda, in 5 tarskimi kmeti je nek tudi blizo 200 glav mocna truma begiinov združena, ktera se močno oboroženaklati po ondašnjih (SulcbaškihJ brezpotnih gojzdih, z las ti po delječ , noter do Horvaške meje em in širokém krog in krog«, H k se 20 talj. Punteruolo) del okoli Buj, Umaga, No vegagrad a (Cittanuova) in Dragonje silno poškodvanih oljik. Ni dolgo, daje nam okrajno poglavarstvo po županih pomoć naznanilo červa zatreti vleče, kodar ropa po dolg S u 1 cb ah in pa H sta si po tem takem In tarsko km se puntaj o v Sulcbah v H Pa vse to se tega ni zadosti Tudi h y ce bo tudi pomagalo kratko in dobro se vidi to podučenje, ali pritakne v predgovoru ski h deželah , ktei ne veino y Bog daj! Med mlatvo m tergatvo mesca septembra imajo tukajšni kmetje tud z rujem veliko opraviti; stari in mladi vsi se po pustih pašnikih z žetvo ruja trudijo, in prej kakor v treh ven darj s o s e da ! o še pun-: dopisniku spod i ne prizanese in jo popisa tudi vpornim kmetam se po njegovih mislih zra- novi napravi žan- gerskih nar bolj zoperstavljajo r. rekoč: »auch der Adel, welcher sich plôtzlich seiner zeither schrankenlosen Willkiihr beschrankt sieht ist der Neuerung Gensd'armen) feindlich gesinnt«, tednih si po 20 do 30 pridobijo , akoravno ni libra Ali mogoče iz Gradca zoper ke dežele kí so tako blizo Gradca, z zdravo pametjo kaj ta ci g a pisati — 24 — Kako prestrašéni so dobrovoljni Sulcbaharji mogli biti, ko se je v vsako hišo po 10—12 vojakov dalo? ceravno, hvala našemu previdnemu g. deželnemu pogla-varju in našemu skerbnemu g. okrajnemu poglavarju! le za malo dni, zamore vsak lahko zapopasti, ki pomisli , da že en sam vojak je ondašnjim gorjancem ne-navaden prikazek. Sadaj je 50 vojakov v Sulcbahu, ki za svoj živež sami skerbé , — več jih je pa v bližnjih vaséh. Davke odrajtujejo tukajšni prebivavci tako redovno in tako natanjko, da s pervim bristom večidel celoletni davek odrajtajo — in to je nov dokaz, kako Jažnjiv je tišti dopis iz Gradca, ki pravi, da so jim vojake tudi za iztirjanje dolžnih davkov vkvartirali. Po neprenehanim sledenji po begúnih in dražih potepuhih so jih dosihmal 76 zasačili, 46 na Štajarski, 30 na Krajnski strani, nekaj se jih je prostovoljno podalo ; med temi tudi nekteri stari možje blizo 70 let, ki so jo , vojaskimu stanu uiti, se v letu 1809 tii sèm po-begnuli in so se ta celi dolgi čas po tukajšnih berlo-gih skrivali. Ravno slisim, da so 6 begúnov oroženih in z živežem previđenih v neki pećini zasačili. Komisija v Kopli, která marljivo preiskuje hudo-delstvo vstaje, ni mogla dosihmal nobenega tegahudo-delstva zlo krivega izvediti, celo nobenega pa iz-med prebivavcov Sulcbaha. Vjeti begúni in uskoki, če sicer niso deležniki do-pernešega hudodelstva, se bojo izročili nabiravnim vodi-jam dotičnega okraja, da se pripravni v vojaški stan dajo, ostali pa po vojni postavi s potnim listom izpusté. — To je popis tište glasovite prigodbe v Sulcbahu, za kterega resnico sim porok, in kterega razglasiti me je vest naganjala, da se s krivičnimi ne sodijo tudi ne-dolžni. Dopisnikom pa tište baže, kakoršne je dopisnik iz Gradca v „Augsburgarci", svetjemo: naj vza-mejo krajopisne knjige v roke , naj se vsedejo za peč, in se učijo nar popřej gore na Štajarskem in Krajn-skem; potem naj izvedó resnico, da ne bojo tako ger-dih laži po svetu trošili in nedolžnim dobriga imena jemali. - v ' • lz spodnjega Štajarskega 14. jan. Pri nas jug piha in sneg kopní, da je kaj; alj kaj pomaga, že prepozno, — prešiče sim moral poklati , ker je korenje in repo mi sneg zapadel, zdaj pa je oboje od mraza pokvarjeno in ni za nobeno rabo več. V Marburgu se je 20. t. m. odperlo novo g 1 e d i š e., Iz Cernomeljske in Metliške okolice zvémo, da so se 4. t. m. po vsih cerkvah te okrajne zahvalne sv. mase brale za pomoč, ki jo je milostljivi Bog revežetn po obilnim daru cesarskim in druzih dobrotnikov podělil. Na Trati je 7. t. m. pogorela zakristija ondašnje cerkve, ki je tudi zlo poskodovana bila; škoda pogore-liga zlatiga in sreberniga cerkv. orodja in mašniga oblačila je velika. Iz Krajnja. * Ker se od t a t v i n e pri lovstvu divjačine in rib (Wild- und Fischdieberei) čezdalje več sliši, in če bi taka sila se kaj časa- terpela, bi se vse čisto postřelilo in polovilo, je nas kantonski poglavar g. Pauker prisiljen, v varstvo lovskih in ribških pravíc pri voljenja ali licence vpeljati. Kteriga bojo od 1. svečana žandarji zasačili, da divjačino strelja ali ribe lovi brez dovolitniga lista od kantonskiga poglavarja podpisaniga, je tat spoznan in bo po postavi kaznovan. Zares je ta naprava potrebna in edina pomoč v sili, ker bi se scer znalo primeriti, da bi sča-6oma divjačino in žlahtnejši ribe le samo se v muzeu- mih viditi zamogli. Iz Ljubljane. Tišti popotni kupee iz Solnograda. Fric, ki ga je 11. t. m. popoldne volk med Postojno in Planino popadel, je přišel v Ljubljansko bolnišnico se ozdravljat. Tišti volk (ali pa, ker se je poslednji čas več volkov na Notrajnskim prikazalo, morebiti kak drug) se je ravno tišti dan med Postojno in Planino presičje čede lotil, pa je bil odpoden; ko je po 3 vozni-kih pregnan imenovaniga kupca izpustil, jo je neki proti Jami pobegnul. je ondi neko kmetico v roko popadel, kteri pride mož na pomoč, da volka potlačí in posije sina sosede na pomoč klicati. Ti so potem volka ubili. Ceravno morebiti volk ni bil stekel, je vunder o taki prigodbi vsel ej zavolj varnosti življenja potrebno, da se rane tako ozdravljajo, kakor da bi bile po stekli živini; — zakaj pa stekljine sumljiviga pobitiga volka niso v Ljubljano za to postavljenima zdravniku ogledat poslali, ne zapopademo , ker, kakor je popadeni kupec v Ljublj. bolnišnico přišel, bi bilo tudi prav, ako bi bili volka, ki je toliko popadal, po živinozdravniku preiskati dali. — Ces. kralj, davkino vodstvo je dalo na znanje, da se v cesarskih kasah pri eni m plačilu ne jemlje nobeniga drobiža več kakor pod 1 goldinarjem. IMovièar iz mnogih Krqjev. Po ukazu ministerstva notrajnih oprav od 15. t. m. ne smejo posvetovanja v županijskih zborih nikodar več očitne ali javne biti. — Poglavitna obravnava vsih tistih kazenskih zadev, ki so bile dosihmal porotám izro-čene, spadajo po novi postavi deželuim sodi jam, pri kterih bo, po dokončani pricni obravnavi in po za-slišanju deržavniga pravdnika ali zatoženca ali njego-viga zagovornika, 5 zbranih sodnikov z 1 predsednikam krivico ali nekrivico razsodilo in kazin določilo. — Cesar je naukazal, da se imajo delà za poravnanje struge in bregov Drave od njeniga izvira na Tirolj-skim in po vsim Koroškim berž berž začeti, da se tako prihodnjim povodnjam v okom pride. — Kar se je za povodnjence na Štajar ski m milodarov nabralo, znese blizo toliko, da bo peti del škode vsacimu povernjen; ki so pa imeli le raztergano kočo in slabo zemfjise , ki ga jim je voda poškodovala, bojo pa na boljšim, kot so popřej bili. — Noč in dan kujejo sedaj cesarske kovnice na Dunaji kufreni drobiž. — Ministerstvo je dovolilo, da se knjižica, ki obseže „kme tijski o gleda vni nauk" na cesarske stroške natiskuje in v šole za darilne bukve vpelje. — 1. svečana jenjajo poštne v o díj e v Krakovi, Cernovicah, Tropavi, Solnogradu, v Celjovcu in Ljubljani. — Na Beli na Ceskim so se zadusili oče, mati in 3 otrok po žerjavici, ktero so si v spavnico djali, jo sogreti. — Napoleon je, ko je tudi narodno stražo po poprejšni osnovi po vsim Fran-coskim vzdignul in na novo osnoval, 15. dan t. m. deželi novo ústavo samolastno dal na podlagi der- žavne osnove od leta 1789, — po ti osnovi se deržave glavár imenuje předšed nik, in se izvoli na 10 let. Starašinstvo (senat) obstojí iz 150 mož , ki se ne dajo odstaviti; v postavodajavni zbor izvoli 35.000 volivcov 1 poslanca na 6 let; zbori so vsake 3 mesce in niso ocitni ; njih pomenki se razglasijo le po zapisnikih. Milodari. Gospá Maria Kaučič v Teržicu (za Ložko dolino)...... . 2 fl* — kr. Gosp. Marko Andolsek, kaplan v Zminju v Istrii (za Ložko dolino) . . . . 1 » 20 » Gosp. Jožef Fik, fajmošter v Selcah (za mlinarja Malenska) . . . . . 2 » — » Prosimo prav lepo še za milosinj vec. Natiskar in založnik Jozef li la znik v Ljubljani.