PoStarina plačana. Štev. 33. V Lšubliani, v petek dne 17. avgusta 1923. Posamezna Slav. Din t* Let® Vi. UpravniStvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 6»—, polletno Din 12-celoletno Din 24*—. Kakor se sedaj pijančuje na Slovencem, se ni popivalo ne pred in ne med vojno. Vedno veselejše je pri nas in nedelja postaja ,vedno manj praznik Gospodov, zato pa vedno bolj praznik pijancev. Pije se na deželi in jpo mestih, povsod enako. Rečemo lahko, da ije o praznikih in nedeljah tretjina Slovenije pijana. Ob nedeljah in praznikih so polne vse gostilne že dopoldne. Popoldne in proti večeru pa se že sliši iz njih divji krik in vik rter neubrano hreščeče petje oseb obojega spola. Posledica tega brezmejnega žretja so po navadi prepiri in pretepi. Na Slovenskem ne mine nedelja ali praznik brez večjega števila krvavih pretepov s koli in noži. Večina ubojev gre na račun alkohola. Žalostno je, da moramo to ugotoviti; krepak in zdrav je še slovenski narod, toda pod takimi pogoji bo pričel propadati duševno in telesno ter bo dosegel kmalu Gor-nještajerce, kjer je ena četrtina vseh ljudi du-Sevno in telesno pohabljenih. Vojna je pojme o morali, poštenosti in treznosti zrahljala in ljudje pijejo, kolikor dosežejo, ne da bi se malo skušali zadrževati. Pijančevanje se širi pri nas zlasti tudi Zaradi tega, ker ne moremo spraviti našega vina v inozemstvo in se otvarjajo za širjenje alkoholizma zelo opasne točilnice «Pod lvejo». Letos, ko se obeta zopet dobra vinska letina, a izgledov za izvoz vina ni, bo pijančevanje še večje. Ves boj proti alkoholizmu ne kaže niti najmanjšega uspeha. Gotovo nimamo namena propagirati popolno abstinenco, ker takšna propaganda se mora izjaloviti v vinorodni deželi; toda vsi poštenjaki, katerim je blagor naroda sveta stvar, morajo resno povzdigniti glas proti prekomernemu pijančevanju, katerega posledice se med narodom že opažajo in se bodo vedno bolj opažale. Ni se čuditi, da je kulturno visoka in napredna Amerika enostavno zabranila vsako tudi najmanjše zavživanje kakršnihkoli alkoholnih pijač. Prosvitljeni Amerikanci se zavedajo, da je alkohol strup, ki počasi, a gotovo uničuje duševno svežost in telesno moč. Pri nas na Slovenskem, žal, često tudi tako zvanim izobražencem zastonj dokazuješ, da lalkohol uničuje telo in dušo. Uverjeni smo, Ida bi v Jugoslaviji nastopila revolucija, če bi se zabranilo vživanje alkoholnih pijač po ameriškem vzgledu. Boja proti alkoholizmu pa ne bi mogel nihče uspešneje voditi kakor duhovščina, ki ima med večino naroda skoro neomejen vpliv. Zal, da naša duhovščina ne daje vedno ravno dobrega vzgleda v tem oziru. Po farovžih se spije vse preveč «žlahtne kapljice». Propaganda proti alkoholizmu bi bila v večjo čast duhovščini kakor pa vzbujanje strankarske nestrpnosti, ki ljudi še bolj podivja. Strašno razširjevanje alkoholizma kliče na plan vse poštenjake, da začnejo resno akcijo proti strupu, razkrajajočemu celotni naš narodni organizem. Tako klavrna, kakor je sedaj, še nikoli ni bila klerikalna politika. Preko četrt leta je 22 klerikalnih poslancev sedelo v parlamentu. In kaj so storili za svoje volilce, kaj so dosegli za svojo pretežno večino slovenskega prebivalstva, kaj so prinesli iz Beograda? Nič, prav nič, razen polne mošnje dnevnic in nanovo namazanega jezička za zopetno farbarijo podeželskega ljudstva. Najslavnejše njihovo dejanje je bila zveza z Radičem in podpis Markovega protokola, s katerim so velikosrbskim oblastnikom omogočili vlado in neomejeno samopašnost. Po klerikalni zaslugi smo tudi dobili šestkratne davke, znameniti kuluk in cclo rajdo zakonov, naredb in ukrepov, polnili samolastnega radikalske-ga nazadnjaštva. Avtonomija pa, ki so jo pred volitvami razglašali z največjim bobnom, je bila ob zaključku parlamenta že popolnoma zrinjena med staro šaro, kakor so tudi klerikalni poslanci bili zadnje tedne že potisnjeni v zadnji kot parlamenta. Kdo se je brigal zanje? Njihovim grožnjam, da bodo zapustili parlament, se je vse smejalo, in so končno res raje ostali v Beogradu; ostali so kot peto kolo, toda vsaj zvesti pobiranju dncvnic. Zdaj jih je zapustil še njihov glavni zaveznik Radič. Navzlic vsemu temu seveda klerikalni poslanci še nimajo omehčane kože in med ljudstvom še nadalje uganjajo svoj avto-nomistični dirindaj. Kako dolgo bo še to šlo? Ali klerikalni volilci res še sedaj ne izprevidijo, da služi «avtouomija» klerikalnim poslancem le kot politična lajna? Ali slovensko ljudstvo še sedaj ne bo spoznalo, da njegovih 22 poslancev ni storilo zanj ničesar drugega, kakor da so s svojo skrajno neokretnostjo omogočili ogromne davke, kuluk in liazadnjaštvo na vsej črti? Možje, ki ste razsodnejši, povejte ne le svojim zaslepljenim sosedom, temveč tudi klerikalnim poslancem in priganjačem, kadar pridejo med vas, povejte jim v obraz prisrčno zalivalo za —1 avtono,mistični kuluk in ulogo petega kolesa. Radiča pozna vsakdo pri nas. To je nesrečna človeška natura, ki ni pri zdravi pameti. Ampak hrvatski kmetje drvijo vendar za tem čudakom čez drn in strn. ker so premalo razumni, da bi sprevideli vso pogubnost njegovih blaznih naklepov, s katerimi jim meša pamet. Tega človeka, ki je napravil državi že toliko nesreče, je hotelo sodišče soditi. Toda Radič je ušel v inozemstvo in zapustil svoje zapeljane kmete same. To še ni taka nesreča, ker brez takega voditelja bodo hrvatski kmetje prav lahko izhajali in morda se bodo celo spametovali, ali s tem še ni rešeho Radi-čevo vprašanje, ker on je tudi v inozemstvu lahko nevaren. Sicer je ves svet prepričan, da mož ni pri zdravi pameti, toda tuje, nam sovražne države, se poslužujejo proti nam vseh sredstev — tudi navadnih norcev, samo da lahko rečejo, da ima naša država vse polno domačih sovražnikov in da se zatp nikdar ne bo uredila na znotraj. Sicer nam dokazuje naš dosedanji razvoj, da taki ljudje kot je Radič ne morejo razbiti države, ustvarjene s potoki krvi Ampak vsestransko ovirajo notranjo ureditev, ubijajo ob vsaki priliki ugled države in z najbolj brezvestnimi sredstvi vlečejo za seboj množice ljudstva, ki mu nočejo dobrega, temveč ga goljufajo zato, da z njegovo pomočjo izvlečejo dobičke za sebe. Ravno tak sovražnik kot Radič za Hrvate je h - klerikalizem za Slovence, ki tudi drvijo za duhovniki in prigaujači avtonomije, kakor so drveli na njihovo priporočilo v avstrijske strelske jarke in so tam izlagali svoja življenja za tuje koristi. Opravičena je vojna samo takrat, kadar se svoboden narod bori za svoje pravice in za osvoboditev rodnih bratov, ki ječijo pod tujim jarmom. Ampak Avstrija ni vodila vojne za nas, za naše koristi, temveč za to, da bi Nemci še bolj zagospodovali nad nami. In tako vojno so naši duhovniki zagovarjali z vso vnemo ter s tem jasno pokazali, da so očitni škodljivci onega ljudstva, ki jim slepo sledi. V politiki po vojni so klerikalci enaki sovražniki ljudstva, ker ovirajo ureditev notranjih razmer v državi, s čimer največ škodijo ljudstvu, ki jil je poslalo v narodno skupščino, da delajo tam za izpolnjevanje države na danem in neomajnem temelju moderne ustave. Tega klerikalci nočejo, oni so pripravljen! JT le kupčevafi in so doslej dobili ža svoje volilce tak profit, da bodo morali plačevati šestkratne davke in opravljati kuluk. Radič in Korošec sta dve veliki nesreči, ki se jih bomo rešili šele potem, ko bo ljudstvo izprevidelo, da od praznih obljub nima nič. In vse, kar so klerikalci ob volitvah govorili ljudstvu, so bile prazne obljube, ki se niso izpolnile. Klerikalni poslanci so omogočili velikosrbsko vlado, ki zdaj slepari nje same, ljudstvo pa izmozgava po mili volji. Kje je tu «avtonomija»? Z našo sosedinjo Grčijo imamo vedne sitnosti, ker ta država ni vajena držati besede. Sklenili smo z njo solunski dogovor, po katerem bi dobila naša država v solunskem pristanišču poseben oddelek, preko katerega bi se svobodno in brez nadzorstva grških oblasti vršila naša prekomor-ska trgovina. Grška vlada je samo pogodbo že podpisala, toda dostavkov k pogodbi nikakor noče podpisati in zavlačuje podpis ne samo iz dneva v dan, temveč iz meseca v mesec, tako, da pogodba še vedno ni stopila v veljavo. Pa s strahopetno Grčijo bomo kar hitro opravili: Solun spada nam po svojem zemljepisnem položaju in po tem* ker je ljudstvo v vsem njegovem zaledju jugoslovansko, mesto samo pa je turško in židovsko ne pa grško. Pogodba je storjena in Grčija se nam ne bo dolgo izmikala. Nemčija preživlja najtežje dneve, ki se jih hoče rešiti na ta način, da vedno menja svoje vlade. Toda menda ni več daleč čas, ko ne bo več mogoče podaljševati življenja z izpremembami na vladi, temveč bo v vsej Nemčiji strahovito završalo. Nemški denar nima takorekoč nobene vrednosti več, približal se je sovjetskemu ruskemu rublju; draginja je taka, da je nihče več ne prenese., Demonstracije, štrajki, plenitve trgovin se vršijo zaporedoma in nobenega upanja ni, da bi se razmere izboljšale, tudi ako ne bi visela nad Nemčijo vsa teža vojne odšokdnine, ki jo mora plačati. Radi te vojne odškodnine je nastalo resno nasprotje med Anglijo in Francijo, Ograjčan: Ž@Slln Povest S Polonico sta ostala sama. Sedaj ji lahko brez ovinkov razodene, po kaj je prišel ter ji vprašalno pogleda v oči. Toda njeno oko se mu je začetkoma umaknilo prav tako, kot se je tudi njen odgovor ogibal njegovemu vpraševanju, celo nejevoljna je postala, ko jo je hotel prijeti za roko. Pričelo se je mračiti. Marko je postajal zgovornejši, pa tudi dekletu je pričela teči beseda. Že ji je smel položiti roko okrog pasu, dočim ji poljuba ni hotel takoj usilje-vati. Z darilom, ki ga je nosil zavitega v žepu, je sklenil nekoliko počakati; domov grede ji ga bo položil na okno, s čimer jo bo prijetno iznenadil. In že drugi večer jo pojde vprašat, če ji je ustregel — brez vzroka bi ne mogel potrkati na njeno okno. Teta je prinesla skledico čaja, ki jo je postavila pred Marka, Polonica je naredila luč Ko je zagrinjala okna, se ji je zazdelo, ker bi Anglija hotela, da Francija izprazni zasedeno nemško ozemlje ob reki Ruhri, česar pa Francija nikakor noče storiti, ker hoče imeti v svojih rokah jamstvo, da bo Nemčija plačala ves vojni dolg do zadnjega vinarja. Pod temi razmerami trpi vsa Evropa. Tako je nemogoče, da bi se vrnili predvojni mirni časi, v katerih ni bilo takega sovraštva in neurejenosti v medsebojnih odnošajih posameznih držav. Dolgo bo še trajalo, preden pridemo v urejene razmere. A to ne le mi, temveč ves evropski kontinent. Danisi ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Ob priliki 151etnice tukajšnjega Sokola je drugo okrožje sokolske župe Ljubljana I minulo nedeljo priredilo tukaj ob zelo povoljni udeležbi bratskih sosednjih društev lepo jubilejno prireditev. Bila je najdostojnejša proslava jubileja, da je domače društvo v zboru z bratskimi društvi okrožja pokazalo sadove in uspehe čvrstega sokoiskega dela. Domačemu društvu so bile izrečene prisrčne čestitke in bodrilne besede k nadaljnjemu uspešnemu delu. Številno občinstvo pa je z odobravanjem vseh izborno izvajanih točk javnega nastopa dokazalo, da zna ceniti prizadevanje sokolske organizacije in njenih vzvišenih ciljev. POLENŠAK. Dopisnik »Pijanega Gospo-darja» piše različne reči radi veselice Orjuna-šev na Polenšaku in pravi, da so se pri tej veselici otroci spridili. Kaj bi se spridili, ko so pa že toliko razumni, da g. župniku Ju-žeku pri njegovih urah odidejo iz šole, ker vidijo, da se ne drži božjih pravic in naukov, temveč uganja svojo politiko in neslanosti. «Pijani Gospodar« piše, da je bila ta igra grda, mi pa rečemo, da je še grše to, da g. Juža Poplatnik že od 1. junija ne da popolnoma nič zvoniti, razen če kdo umrje in mu za zvonenje morajo oderuško plačati. Dalje ni lepo od g. Južeka, da od 1. junija stoji ura v stolpu, da ljudje niti ne vedo, kdaj naj gredo k božjim službam. Farani tudi že vprašujejo, ali je mogoče monštranco zastavil, ker že dva meseca ni dal blagoslova z njo. Ljudi goni iz cerkve, procesije in božja pota prepoveduje. Ali je to lepo? Ali je to Kristusov namestnik? Kristus je vabil ovčice k sebi, naš Juža jih pa odvrača. To je pač svojevrsten da se je nekdo zamaknil zunaj za zidom, o čemer pa ni črhnila besedice. Poznala je to senco; v marsikaki tihi noči se vzpne na njeno okno, ki se odpre na rahlo trkanje, kadar pride Mrčunov Tine vasovat. Vse leto že traja njuno prijateljstvo, tako previdno, da ga niti teta s svojim bistrim očesom ne more izslediti. «Kaj bo rekel ?» je vzdihnila, skočivši od okna. Vedela je, da sosedov Tine ne ugaja teti, dočim bi Marka najraje pritisnila na srce. Prav, da se v njenem srcu še ni ukore-ninila ljubezen do mladega soseda; teti bi se ne upala upreti. Marko je posrebal čaj ter se je nakratko poslovil. Katarina ga je spremila do~hišnega praga in ga povabila, da naj se kmalu zopet oglasi. Obljubil ji je, da pride v nedeljo popoldne, Polonici pa, ki mu je šla odpirat vež-na vrata, je pošepnil, da jo obišče že med tednom; prišel bo ponoči na njeno okno, česar pa teta ne sme izvedeti — teta, ki bi mu že misel na kaj takega štela v greh. dušni pastir. Dopisnik «Pijanega Gospodarja* omenja tudi nekaj radi prostorov. Le naj si naš dušni pastir ogleda svoje župnišče, v katerem pusti gojiti in skakati svoje Orle. Nekaj si jih je že tako vzgojil, da so preskrbeli — naraščaj. Nikjer še ni bilo župnišče za telovadnico, le naš polenški duhoven delai sramotno izjemo. Poplatnik naj ne pometa drugod, temveč naj raje predvsem pusti cerkev pomesti. Dekleta hodijo prosit, da bi smele cerkev očistiti, pa jim tega ne pusti. Ima lepe pojme o čistosti božjega hrama. Pa na svidenje, Juža, če še ne bo poboljšanja VRHNIKA. Ljubljanska sokolska župa je minulo nedeljo poletela v naš kraj, kjer je doživela prisrčen sprejem in pripomogla k sijajni manifestaciji sokolske misli, kakor je Vrhnika še ni doživela. Nad 500 članov in članic Sokolstva se je udeležilo veličastnega sprevoda, ki je med obhodom po vsem trgu bil pozdravljen z nepopisnim navdušenjem občinstva in z gostim dežjem svežega cvetja. Popoldanski javni nastop je ugajal v celoti, osobito pa so nekatere izbrane točke občinstvo naravnost presenetile. Ta dan nam ostane vsem v spominu kot mogočno bodrilo: k nadaljnjemu trudu za vedno večje uspehe. KOČEVJE. Morda Vas utegne zanimati, gospod urednik, kako sem nedavno imel opravka s hudim spovednikom. 2e od mladih let imam navado, da se ob svojem godu podam na božjo pot, kamor me je včasih vodila mati. Tako sem storil tudi letos. Približam se spovednici, v kateri je sedel mlad pater. Ko sem mu izpovedal svoje težave, je pa mladf pater še vedno silil vame s čudnimi vprašanji, ki se mi niso zdela nič kaj primerna. Končno me je tudi vprašal, če berem časopise. Tu sem videl, kam meri pasja taca, in sem kar naravnost povedal, da sem naročnik «Domovine». Mladi pater sicer ni nič rekel ai tem, začel mi je pa gostobesedno dajati nauke, da «nekateri» časopisi ne delujejo za večno izveličanje. Jaz sem mu ugovarjal, da ravno klerikalni listi dandanes najmanj delujejo za večno izveličanje, ker samo hujskajo. Mladi pater mi ni mogel nič odgovoriti na to, temveč je samo z žalostnim obrazom dejal, da naj tedaj ne čitam nobenih listov. Ker se nisem hotel prepirati z mladim neizkušenim gospodom na posvečenem mestu, sem ga prosil, naj hitro opravi z menoj. Letošnji god pa si bom ohranil v dobrem spominu. «Pazi, da te ne bo kdo videl,» ga je opozorila v skrbi, da ga ne zaloti Mrčunov Tine, ki spi na kozolcu, odkoder se vidi njeno okno. «Ne boj se, Polonica, prišel bom skrivajo Marko je odhajal ob zidu mimo nizkega okna, kjer je vzel iz žepa zavitek, vsebujoč preprosto darilce — srček iz lecta in piško iz sladkorja — ter ga je položil na odprto okno. Polonica, ki je stala na vežnem pragu, tega ni opazila, videla pa je zopet, kako je nekdo pogledal izza ogla, zaradi česar je nemudoma zaprla vrata. Hitela je k teti, ki je že nejevoljno godrnjala, ker se ji je dekle svojevoljno odtegnila izpred oči. «Vidiš, Polonica, tega bi ti ne branila,» je prebirala molek. «Ako si zadovoljna, ti že do jeseni zapišem kmetijo.» «Kakor hočete; vaša volja je tudi moja. Vendar pa se ne mudi, do predpusta še lahko počakam.» LUKOVICA. (Pismo brdskega župljana: P klerikalni pravičnosti in sebičnosti.) če bočeš kaj dokazati, je najbolje, da navedeS resnične primere. Tako tudi mi za primer klerikalne sebičnosti navajamo nastopni slu-jčaj, ki najbolje dokazuje, kako si nekateri (klerikalni pripadniki tolmačijo krščansko lju-jbezen. V naših Praprečah imamo zidarskega mojstra Ž., ki je zvest pristaš in naročnik klerikalnih listov. Pa si na prav čuden način razlaga krščanske zapovedi: «Bodite usmiljeni, ;da boste usmiljenje dosegli*, ali pa: «Ne utr-gujte in ne zadržujte delavcem zaslužka!« Pretečeno leto je prav nelepo obračunil z nekim ubogim zidarjem; šlo je za par tisoč kron zaslužka. Zidar pravi, da lahko vse izpriča, kako je temu prišel na sled, toda zaenkrat je vse opustil, ker ne utegne ruvati se bkrog sodnije. Sedaj je mojster Ž. zaposlen pri neki novi stavbi v našem obližju, a je začel tako vrlo postopati z ubogimi delavci, ida ga pri izplačevanju mezd vsi kolnejo. Nekemu delavcu, ki se je celo noč trudil pri mešanju betona, je Ž. izplačal za 10 ur dela ;celih 60 kronic, torej po 6 kron na uro, se-Sreda brez hrane! Minulo soboto sem bil sam navzoč pri izplačevanju in sem videl, da sta se dva mlada fanta kar jokala od jeze in Žalosti, kajti za svoje žulje in trpljenje nista prejela niti toliko, da bi se mogla slabo preživeti. Na take može, kakor je mojster Ž., je klerikalna stranka res lahko ponosna. Mi mu pa povemo, da je mera polna in da naj s svojo sebičnostjo ne izziva, sicer bo kdo odprl «bukve domačih paragrafov*! TRBOVLJE. Celjska sokolska župa je za minulo nedeljo priredila v Trbovljah svoj letošnji župni zlet. Sokolstvo, pretežno iz celjskega okoliša, je dospelo z jutranjim vlakom, na kar se je po sprejemu izpred Gasilskega 'doma razvil lep sprevod, v katerem je za petero društvenimi prapori korakalo okrog 140 Članov v kroju, istotoliko članic in obilo naraščaja. Sprevod je pri svojem pohodu v {Trbovlje bil burno pozdravljen. Sokole je nagovoril starosta domačega društva, br. Sušnik, in za njim zastopnik občine. Obema se je nato zahvalil za pozdrav in sprejem župni starosta br. dr. Sernec. Popoldne se je vršila javna telovadba, ki je s posameznimi točkami jako ugajala in izzvala živahno odobravanje občinstva, ki se je prireditve udeležilo v nad vse razveseljivem številu. «Seveda počakaš, toda Marko je fant, za katerega se moreva pobrigati. Ali pa tudi veš, če te bo on čakal? Si li prepričana, da ne pojde drugam?» „Priseči bi ravno ne mogla," je nalašč nekoliko podvomila, „zanesem pa se menda lahko na njegovo besedo." »O gotovo, gotovo! Polonica, ako pride ,v nedeljo, se moramo natančneje dogovoriti. Zaroko lahko takoj napravimo, poroko bomo pa odložili. Pred pustom je res več časa, do takrat bo menda že potrpel," „Teta, zakaj ste ravno njega izbrali?" je poizvedovala nečakinja. „Tiho, Polonica, božja volja je taka! Ti ne čutiš, kar jaz čutim, in ne slišiš, kar čuje moje uho. Torej, če hočeš biti omožena, vzemi Marka, drugače boš čakala -- ti pravim s— do moje smrti." Drugo jutro je Polonica našla na oknu zavitek z darilom, ki ga je spravila v skrinjo. tVes dan je bila nekam čudno zamišljena; ogibala se je deklet, katere so jo vpraševale po ženinu ter jo pikale z nevesto. Kmetijski glasnik VEČ OOSPODARSTVA NA TRAVNIKE! Naša dežela ni bogata s travniki. Celo taki kraji, ki so izrazito živinorejski, kakor n. pr. naši planinski kraji, nimajo dosti pravih travnikov niti tako rodovitnih, kakor jih imajo po drugih travnatih krajih. Naši kraji so močno obljudeni in to je krivo, da se najboljše travniške lege obračajo za njive. Pa še ti travniki, kar jih imamo, nam ne dajejo pravih koristi. Vzrok tiči v tem, ker jih poznamo samo ob košnji, prej in slej se pa zanje premalo brigamo. Pri nas prepuščamo travnike vse preveč njih naravnemu razvoju in njih naravni rodovitosti, tako kakor n. pr. naše sadno drevje. Če je letina dobra, je prav, če ni dobra, pa tožimo o slabem pridelku. Ni čuda, da imamo ob takih razmerah več slabih letin kakor dobrih, ni čuda, da nam ruša peša in da se šopiri različen plevel. Lahko trdim, da so naši travniki v pretežni večini zanemarjeni in da bi lahko po teh travnikih vsaj še enkrat toliko zrastlo, če bi jih primerno oskrbovali. Namesto, da bi jih gnojili in čistili, jih prepuščamo svoji usodi. Temu se moramo toliko bolj čuditi, ker imamo danes tudi pri nas vendar že dosti jasne dokaze, kaj zmore dobro oskrbovanje travnikov. Naše travnike moramo ravno teko dobro oskrbovati kakor oskrbujemo naše njive. Tudi na travnikih je treba dela in gnoja, da se zboljšuje ruša, da se razširijo dobre trave, da se dvignejo košnje, da se preganja plevel itd. Danes nam pa vsega tega manjka. Vse naše gospodarstvo se pričenja večjidel šele s košnjo in konča s spravljanjem otave in s pašo. Tudi na plitvih tleh, kjer imamo danes sploh borne košnje, se da z dobrim gospodarstvom dosedanji pridelek v vsakem oziru zboljšati, a treba je poleg kose in grabelj še drugih pripomočkov. Zato pa ne držimo jeseni in spomladi svojih rok križem, ampak dajmo tudi travnikom, kar jim gre. Ne pričakujmo vsega le od moče. Spomladna moča ima res velik vpliv na travnike, toda mamo delo in dobro gnojenje imata še večjo moč in še večji vpliv na zboljšanje travniških pridelkov. Zato pa treba dobrega gospodarstva! Potrt in redkobeseden pa je bil tisti dan tudi Mrčunov Tine; skoro vedno je tičal skupaj s Kržanovim Lojzetom in Jelarjevim Andrejem; kovali so načrte, kako bi osramotili Marka ter ga za zmirom pregnali iz Ograje. Slutili so, da ga bo že kdaj med tednom prignalo k Polonici in takrat bodo nastopili. Pretepati ga sicer ne marajo, le osmešiti ga hočejo — tako osmešiti, kakor še ni bilo slišati, da so kje koga osmešili. Tine je v domačem slogu zložil porogljivo pesem: Jravica raste, mehka, zelena,-tam na Ograji pa hiša stoji. Plužarjev Marko — škoda imena! Gori na oknu pa piška sedi; brska kot koklja, kljutiček odpira, kaj bo, če okno ubije ta spak. Znesla bi rada, gnezdo nabira,; zraven pa poje svoj kokokodak. Kura bi rada piške valila, da bi Že skoro uslišal jo Bogi NI pa si gnezda še naredila, Marko bo čakal hi hodil okrog.»< 'Travnik je za dobro oskrbovanje ravno tako hvaležen kakoi njiva! KRMLJENJE DOJEČIH SVINJ. Pri doječih svinjah opazujemo redno, da nam preveč shujšajo. Proti koncu jih praseta tako izdelajo, da postanejo do kosti suhe. V gospodarskem oziru se to ne da zagovarjati, pa tudi iz živinorejskega stališča ne. Veliko bolje bi bilo, da nam ostanejo te živali bolj životne. Če nam doječa svinja preveč shujša, potrebuje dolgo časa, da se zopet popravi S tem gre veliko časa v zgubo. V drugo pa je resnica, da so tako izdelane živali manj sposobne za prihodnjo oplemenitev. Od dobre plemenske svinje moramo zahtevati po dve gnezdi na leto, in sicer v zgodnji spomladi in v poznem poletju, oziroma zgodaj jeseni. Da nam pa svinja brez škode po dvakrat skoti, je treba, da jo vzdržujemo pri zadostni telesni moči. To se pa da doseči z dobrim krmljenjem prašnih svinj. Doječim svinjam moramo polagati več močne krme kakor navadno, da nam ne opešajo. Številna praseta potrebujejo dosti mleka. To mleko naj nastaja iz povžite klaje, nikakor pa ne na račun materne telesnosti. Vse krmljenje bodi tedaj usmerjeno na to, da se proizvaja dosti mleka za praseta. Čim več je praset in čim bolj napredujejo v svojem razvoju, tem več je treba mleka. Tem več je pa treba tudi močne klaje za svinjo, ki proizvaja to mleko. Držimo se tega načela in dajmo svinji, kar ji treba v tem času. Na noben način pa ne smemo trpeti, da bi nam svinja shujšala vsled pomanjkanja močne in zadostne klaje. Kot izborna močna krma se priporoča v tem času ječmen, ki se polaga poleg dobro oblojene kuhane pese. Lahko prebavna, sočna in sladka krmila, kakor so pesa in zelena klaja, vplivajo izvrstno na boljšo mlečnost. Izvrstna so tudi sladka mlečna krmila, ki se primešavajo drugi krmi, in dobra paša. Za oblodo so posebno dobri pšenični otrobi. Dobro krmljenje doječih svinj se ne pozna le na prasetih, ampak se ima poznati tudi na svinji, ki je po diobrem krmljenju vse bolj trdna in sposobna za plemensko rabo, pa tudi bolj rodovitna, kakor pa svinja, ki mora telesno shirati, da prehrani svoje mladiče. Pod spalnico Ulčarjeve Polonice se je raztezala prostorna klet; vanjo sta vodila dva vhoda: prvi se je nahajal v veži, drugi pa zunaj pod oknom, ob katerem je znotraj stala njena postelj. Drugi vhod se je rabil le v jeseni ob času, ko so spravljali krompir. Vrata, do katerih so vodile zelo navpične stopnice, so se nahajala v zemlji, v ozki, po-dolgasti odprtini, ki je bila zaradi previdnosti, da se ne pripeti kaka nesreča, pokrita z deskami. O vsem tem je bil Mrčunov Tine dobro poučen. Koliko noči je že prečul na teh deskah pri odprtem oknu v sladkem šepetanju z njo, ki mu je bolj in bolj odpirala srce. Tudi Plužarjev Marico bo stopil na to mesto, kjer bo potrkal na okno svoje izvoljenke; on pa ni vajen tega kraja ter bi si ne znal pomagati, ako bi ga kaj doletelo. Tine je zavriskal, tako ga je iznenadila misel, ki mu je pravkar šinila v možgane. Deske mu bo izpodžagal — dve ali tri bo zadostovalo . in Marko se bo ponižal za kaka obravnavala' vsa stanovska obrtništvo zade-~ vajoča vprašanja, kakor o izenačenju davkov, vprašanje o preosnovi zakona o zavarovanju delavcev, o prisilnem zavarovanju obrtnikov in vprašanje 0 uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje. i I , p- ' ■ i T.- Gospodarstvo ŠKODLJIVOST KLERIKALNE POLITIKE SLOVENSKI INDUSTRIJI. Kakor znano, imajo slovenska industrijska podjetja lep del svojih odjemalcev v Srbiji. Potniki, ki potujejo po teh delih države, smo bili do sedaj vedno dobro sprejeti in marsikateri trgovec si je nabavil naše proizvode, ako jih je potreboval ali ne! Zadnje čase so mnogi trgovci zaradi klerikalne avtonomistične gonje pretrgali zveze ter se obračajo na inozemska podjetja. Potniki, ki potujemo to sezono, smo naleteli na velik odpor. Marsikdo bo pripisoval vzrok splošnemu zastoju. Da pa to ni resnično, se obračamo na vaše uredništvo, da blagovoli priobčiti naše sporočilo in tako o teh razmerah izvestiti širšo javnost V Nišu se nas je zbralo več potnikov, ki zastopamo odlična slovenska industrijska podjetja. Vsi smo se drug drugemu pritoževali ter smo poročali o neuspehu svojim podjetjem. Prišli smo na isto stopnjo kakor nekatera zagrebška eksportna podjetja. Čim čuje srbski trgovec, da zastopamo tvrdke iz Ljubljane ali Zagreba, nas kratkomalo odslovi, češ, da naj prodajamo svojemu Korošcu ali Radiču. Seveda je naše prigovarjanje zastonj. Če klerikalna protisrbska gonja ne preneha, bodo morala razna slovenska podjetja zmanjšati ali celo prenehati z obratom. Da se osigura eksistenca, nameravajo že sedaj nekatera podjetja prenesti svoje obrate v Srbijo. i Zadnji čas je, da se ukrotijo besni klerikalni duhovi ter zavzamejo druge politične cilje, prenehajo protisrbsko gonjo ter se brigajo bolj za povzdigo naše industrije in domačega obrta, sicer utegnejo slovensko podjetnost zadeti neprecenljive izgube. Bojimo se, da se v Srbiji ne proglasi na slovenske proizvode splošen bojkot. Naj gospod Korošec o tem vodi račun! Nekateri vračajo domov. Godi se jim že čisto fako kakor tovarišem iz Zagreba in drugih hrvatskih mest, ki morajo ugotavljati, da jim je Radičeva brezvestna gonja odjedla v Srbiji ves trg. Ob povratku s potovanja se oglasi-mo kaj obširneje. Ako klerikalni kolovodjo ne bodo prenehali s hujskanjem, bomo pri« siljeni, da se osebno zglasimo pri dr. Ko« rošcu ter mu povemo svoje mišljenje v obrazi Naš tovariš Ribničan, ki nas zabava nai potovanju, ker smo brez dela, pravi, da nam bo izdelal veliko «rejto», pod katero bomo spravljali škodljivce naše industrije. Tam j in* bomo tudi priznali njihovo avtonomijo. Če bo šlo tako naprej, bomo pod «rejto» lahko spravili tudi našo slovensko industrijo. Saj pravim, Ribničan še kakšno pogrunta. — Ob povratku pa kaj več. A. L1. TRŽNI PREGLED. »N ŽITO: Položaj na žitnem trgu se je M toliko izpremenil, da cene polagoma padajo; Na novosadski borzi se je tržila zadnje dni pšenica po 340 Din, ječmen po 278V2 Din, oves po 275 Din, koruza po Z72xk Din, moka «0»; pa 565 Din, otrobi po 145 Din. Tudi na beft-* grajski blagovni borzi cene pšenici padajo. ŽIVINA: Na mariborskem svinjskem sej mu, ki se je vršil dne 10. avgusta, so se tržili mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad po( 200 do 250 Din, 7 do 9 tednov stari po 300! do 550 Din, 5 do 7 mesecev stari 1175 do 1300. dinarjev, 8 do 10 mesecev, stari 1400 do 1450' dinarjev, eno leto stari 1700 do 2000 Din. En kilogram žive teže 22% do 25 Din, en kilo-" gram mrtve teže 2lVi do 30 Din- Cene pri mladi živini padajo. * = Vrednost denarja- Na zagrebški borzi se je dobilo dne 13. avgusta: 1 dolar za 93 do 94 Din, 100 avstrijskih kron za 13 in enoi tretjine pare, 100 italijanskih lir za okoli 405; dinarjev, 100 češkoslovaških kron za 276 d K narjev, 100 nemških mark za pol pare. = Otvoritev Industrijsko-obrtne vzorčna izložbe v Mariboru. V sredo dne 15. avgusta ob 10. uri dopoldne je bila svečana otvoritev, Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe ,v Mariboru, katere pokroviteljstvo je prevzel Njega' Vel. kralj Aleksander I. Razstava kaže jasno1,' da naša domača industrija po prevratu pravi; lepo napreduje. Izložba je tem večjega pomena potniki se zaradi naraščajočih neuspehov I radi tega, ker je posvečena vsem panogam ZIMSKI JEČMEN, , , Med raznim žitom zavzema po' naših krajih važno mesto zimski ječmen, in to zaradi tega, ker je zgodnje rasti in daje prav tečen pridelek. Veliko prednost ima zimski ječmen kot najzgodnejše žito, po katerem lahko pridelujemo vsakovrstne strniščne sadeže, zlasti ajdo, zeleno turščico itd. Razen tega je pa tudi najprikladnejša rastlina za vmesno po-setev korenja in domače detelje. Posebno strniščno korenje se pri nas redno seje med ječmen. Zgodnja žetev zimskega ječmena omogoči, da se korenje kakor tudi domača detelja zgodneje oprostita vrhu rastoče varstvene rastline in se začneta lahko krepko in samostojno razvijati. To je pa za take kraje, kakor so naši, največjega pomena posebno v rokah malega in. srednjega posestnika. Kakor je zimskemu ječmenu že iz tega vzroka pripisovati velik pomen za naše kmetijske razmere, tako moramo po drugi strani tudi priznati, da daje ječmen v zrnju in slami izvrstno krmo za naše živali. Njegovo zrnje je poleg turščice najboljše in najcenejše močno krmilo, ki ga doma pridelujemo. Ječmen daje izvrstno krmo zlasti za prašiče in govejo živino, pa ne samo v tem slučaju, če jih je treba debeliti, ampak tudi za druge namene. Ječmen dajemo z najboljšim uspehom doječim svinjam pa tudi molzni govedi. Pa tudi njegova slama je prav dobra pomožna klaja za govejo živino, ki jo z najboljšim uspehom primešavamo detelji in senu. Bolj je mehka in tečna kakor pšenična slama. Spričo vseh teh prednosti je pridelovanju zimskega ječmena tudi nadalje posvečati vso potrebno skrb, ker se dajo njegovi pridelki še v enem in drugem pogledu izboljšati. Z odbiranjem semena in s primernim gnojenjem bomo največ dosegli. Pred jarim ječmenom ima naš zimski ječmen to prednost, da daje bogatejše pridelke in bolj tečno zrnjfc ^»i^l^t^^H« Obrtni glasnik o Obrtni shod v Ljubljani. Ob priliki III. velikega sejma se bo vršil v Ljubljani dne 8. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Kazine obrtniški shod. Sklicuje ga « Deželna zveza obrtnih zadrug» in se bodo na njem dva metra pred Polonico in pred teto, ki poreče: takega pa še ne! ^ij^)^^?*1--... Zakrohotal se je kakor blazen ter je plosknil z rokama. Ves načrt je imel pred sabo in vseh pripomočkov se je spomnil, ki mu bodo olajšali delo. A preden se ga bo lotil, mora govoriti z Lojzetom in Andrejem; ta dva mu pojdeta na roko. V Oba sta se izkazala vredna njegovega zaupanja. Še tisti veter so pričakovali ženina in takoj so jo udarili proti Ulčarju, kjer je pravkar ugasnila luč. Posedli so za plotom in čakali, da zaspi Polonica; teta je nekoliko gluha in v spalnico se tako hitro ne čuje Topotanje. r;o i{ • Kake pol ure so sedeli v mehki travi. Ti-netu je uhajala izza predpasnika žagica, ki jo je nosil s seboj. Skrb, da jih Marko ne prehiti, jih je dvignila in že so stali pri Ulčarju na oglu ob jami; dva sta jemala deske in jih na vrtu, nekoliko od hiše, previdno nažagala; Tine pa je medtem odstranil stopnice, spustil 'se v jamp, odpri vrata v klet ter počenilv kot. Tu Bo počakal Marka in če pride ter pade k njemu, ga bo pahnil skozi vrata ter jih zaklenil. *£> Lojze m Andrej sfa pokrila jamo z deskami tako, da so bili nažagani deli obrnjeni navzdol. Deske so bile vrhu tega še preperele in črvive, torej popolnoma pripravljene, da se vdajo vsaki, še tako rahli stopinji. «Midva sva končala,» je Lojze sporočil Tinetu potihoma skozi špranjo, «sedaj se bova nekoliko odstranila. Marko bo kmalu tukaj, če namerava priti nocoj. Ako ne pride v eni uri, te izpustiva iz skrivališča.* v «Pst, tiho!* ga je sunil Andrej. «Nekdo prihaja po vasi.» «Marko je!» je uganil Lojze. «Poznam ga po hoji, Ograjčani ne hodimo tako.* r— Po-šepnil je Tinetu, naj bo pripravljen, nakar sta jo z Andrejem urezala na kozolec, ki je stal nedaleč za vrtom. ■ ;; - Lojze jo je pogodil. Marko se je pomikal proti Ulčarju; čim bliže je bil cilju, tem bolj je postajal to poslušal, če ga kdo, zalezuje. Bal se je ograjskih fantov od nedelje, ko jiB je srečal na poti. Ker ga ni nihče nagovoril* jih je smatral za sovražnike. ; > >?,. Po večkratnem postajanju se je končno! približal. Stisnil se je k zidu ter je rahlo po* trkal na okno. fl^^S^^^f^s^i, «Polonica, srček!* je dihal v šipo ter »a-< daljeval: ' Od .včeraj', to je od nedeljejj L 1 si moja sreča in veselje,' •rt ' j in od tiste ure zlate neprestano mislim nate,?* Tukaj se mu je ustavilo. Pozabil je drugoj kitico svoje pesmice, s katero se je ves dait ubijal in, kar je spesnil, mu je zelo ugajalo^ Z vso silo se je vrgel v svojo domišljijo, medtem pa je od časa do časa potrkal na okno,1 kajti Polonica ne sme zapaziti, da je prišel v zadrego. '^V• - , «Pok>nica zlatala se mu je ^svetilo 1 možganih./ našega narodnega gospodarstva, predvsem vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. Priporočamo zlasti trgovcem, obrtnikom in indu-Strijcem, da si razstavo ogledajo. = Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi nastopna predavanja: V nedeljo 19, t. m.: v Begunjah pri Lescah' o kmetijstvu, v Trbonjah o živinoreji, v Stranicah o kmetijstvu, v Hotiži o živinoreji, v Murskih Petrovcih o sadjarstvu, v št. Jurju ob Ščavnici o vinarstvu; v nedeljo 26. t. m.: v Ambrusu o sadjarstvu in krmi, v Matjancih o živinoreji. Š@EeII§@ rf; Ali opažate? Mi smo že večkrat poudarjali, da svojim bralcem prav nič ne odsvetujemo čitati klerikalnih revolverjev :«Stražo», «Slov. Gospodarja» in «Domolju-ba». Le tako se lahko razumen človek na lasten način prepriča, kaka je razlika med njihovo priskutno gonjo in med pisanjem ostalih listov. Ali zadnje čase opažate, da klerikalna trobila ne morejo zapisati niti ene tehtne besede, kaj so njihovi poslanci delali v Beogradu, niti z besedico ne navedejo njihovih uspehov. Seveda, če jih pa ni. Vso jalovost njihove politike, vso puhlost neizpolnjenih obljub pa hočejo prikriti s podvojenimi izpadi proti državi in še vnetejšo gonjo na osebno čast svojih nasprotnikov. O, le berite klerikalne liste, in po njih samih spoznajte, kako hudo je: biti v precepu. "+ Slovenski socialdemokrati, ki so doslej štrleli vsak v svojo smer kakor brezova metla, so se prejšnjo nedeljo v Celju nekako pobotali in bodo začeli izdajati zopet skupno glasilo. Le Zvonimir Bernot ne mara sloge in se hoče držati za sebe z nekaterimi ostanki. Njegov «Naprej» je zdaj končno prišel tako na kant, da je mirno zadremal na vekomaj. -J-' Radikalsko nasilje. V Srbiji in Črni gori se v kratkem vršijo občinske volitve. Volilna borba pa je zaradi radikalskega nasilja še hujša in ogabnejša kakor pri zadnjih 'državnozborskih volitvah. Radikalcem ni ničesar svetega, ne zakon ne volilna svoboda. Pd velikega župana do zadnjega orožnika .vse izrablja svojo oblast in položaj z nesramnimi grožnjami demokratskim kandidatom in volilcem. Zaradi takih nezaslišanih tirnica se je smehljala, ■ k iebi mi Je pot kazala,. . , ni hotela za oblake, ,, , Štela moje Se korake/ ' ,-ij Celo pot mi je svetila', /, prav; do sem me Je spremila, , sedaj me gleda in posluša, i Kaj porečeš, zlata duSa?,'* r- , ■ i?____/, Zopet je utihnil. Zdelo se mu je, da je zaškripala postelja — dekle se je obrnilo in sedaj se pripravlja, da mu bo odgovorilo. 1 ^ ^Polonica draga!» je nadaljeval s posebno sladkim glasom^ i O > '_ J!., i . Ko bi ti moje občutke poznala; če bi pogledala v moje sreč, 4 > to bi nemudoma s postelje vstala ter dotaknila se moje roke«! Pridi, oj pridi, I j nikar ne odlašaj!, " ob, no, kaj rad bf, v .vsai toliko .vprašajf lumparij, o katerih' prejema demokratski klub v Beogradu dnevno poročila iz vseh krajev Srbije in Črne gore, sta demokrata Ljuba Davidovič in Srkič vložila pri notranjem ministru zelo ostro spomenico. Radič na begu. Poročamo na drugem mestu, da je Radič nenadoma zginil. Dnevni listi so polni raznovrstnih poročil o njegovem begu in ugibanj o povodih tega strahopetnega čina. Zaenkrat je najzanesljivejše, da jo je Radič potegnil preko Drave na Madžarsko in od tam proti severu. Kje pa se sedaj mudi, še ni dognano. Pravijo, da je Radič pobegnil v strahu pred aretacijo. Lep voditelj naroda je to, ki si upa z brezdušno gonjo in demagoškim sleparjenjem brisati oči ogromni večini hrvatskega seljaštva, končno pa si pred rednim sodiščem niti ne upa zagovarjati svojih političnih zlodejstev. Ni dvoma, da bo to zajčevstvo marsikateremu hrvatskemu republikancu potegnilo mreno z oči. . . ' . /■ v r /t '.. ; i.. Notioste * Druga obletnica smrti kralja Petra Velikega se je prošli torek po vsej državi opravila s slovesnimi zadušnicami. Kralj Aleksander se je za ta dan podal v Topolo na grob svojega očeta, nakar se je zopet vrnil na Bled. * Pokojnemu Vatroslavu Jagiču, enemu največjih slovanskih učenjakov, je bil v njegovem rojstnem kraju Varaždinu prirejen veličasten pogreb. Truplo pokojnika so prepeljali z Dunaja in se je vsa pogrebna svečanost v znak spoštovanja velikega jugoslovanskega moža izvršila na državne stroške. * Po učiteljskem kongresu je klerikalni «Slovenec» zagrešil nesramen napad, v katerem proglašuje narodno učiteljstvo za «ve-lesrbske» priganjače in režimske podrepnike. Najbrž je «velesrbsko» propagando videl v tem, da je učiteljstvo s kongresa poslalo kralju Aleksandru pozdravni brzojav! Brezr vestni «Slovenec» ni pardoniral niti g. Obsta, podpredsednika češke učiteljske zveze, ki šteje nad 30.000 organiziranega češkega učitelj-stva. Odgovor na svoj napad prejme «Slo-venec» s tem, da se dotična neokusnost ponatisne v srbskih, hrvatskih in čeških listih. k? «Dušica moja!» je šel globoko po sapo. Kaj pa poreče lunica mila, '' če me zastonj je k tebi vodila? Kaj bodo zlate zvezde dejale, če ti ne bodo y lice sijale« Takrat je med drevjem glasno zašumelo. Lojze je s kozolca zalučal kamenček, ki je priletel na zid. Marko se je zganil; stopil je za korak od okna na eno izmed nažaganih desk — zlomila se je tudi druga in tretja in Ulčarjev ženin je ležal v jami pred T metom, ki ga je zgrabil in pahnil v klet ter zaklenil vrata. Vse to se je zgodilo v eni sapi. Marko se ni oglasil, pa tudi Tine je molčal iz previdnosti, da se ne izd&pff .? Andrej in Lojze sta slišala ropot, prihitela sta s kozolca, da pomagata Tinetu iz votline ter jo pokrijeta z novimi deskami, ki sta jih pripravila, da ne bo pritoževanja radi storjene škode. «Dobro smo napravili,» ie Tine poudaril, ^poglavitno pa pride sedaj. Pojdita za mano.«, ->---- ^onec prihodnjič.) — Kralj Aleksander se je za pozdrav učitelf stva zahvalil z dolgo brzojavko, v kateri je izrekel učiteljstvu svoje priznanje, zaupanje in kraljevski pozdrav. * Pokroviteljstvo III. Ljubljanskega velikega sejma je prevzel sam kralj Aleksander L To visoko odlikovanje slovenske industrije, trgovine in obrti je našim pridobitnim krogom največja vzpodbuda za vzorno prireditev letošnjega velikega sejma, ki bo največja manifestacija naše narodnogospodarske misli. Otvoril ga bo kralj Aleksander I. dne 1. septembra dopoldne. * Huda nevihia je po vročih dneh prejšnjega tedna začela v soboto ponoči razsajati v ljubljanskem okolišu in tudi po štajerskih krajih. Med silnim nalivom je strela udarila v razna poslopja. Pogorel je Soliva-* nov kozolec v Volčjem potoku, napolnjen z letošnjim pridelkom. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. V Tunjicah je treščilo v neki hlev, ki je tako naglo zgorel, da niti živine ni bilo mogoče rešiti. Istočasno je gorelo tudi v, Ihanu in še na nekaterih krajih. Ta teden je vročina zopet stalno naraščala in ni izključeno, da nas v kratkem zopet doletijo hudi treski. 1 * Slovenski slikar in pokojni prezident Harding. Največji ameriški časniki priobču-jejo portret nedavno umrlega prezidenta Hardinga, ki ga je izvršil mladi slovenski akademični slikar Lojze Derganc, ki živi v, Washingthonu. Portret je krasno uspel in je mladi slovenski umetnik prejel zanj posebno nagrado. i * Tobačne glavne zaloge v Sloveniji se za leti 1924. in 1925. oddajo v zakup. Pravico do zakupa ima vsak državljan. Pogoji se lahko vpogledajo pri vsaki srezki upravi finančne kontrole in pri vsakem oddelku finančne kontrole v Sloveniji. * Streljanje na Triglavu. Minulo nedeljo je ljubljanska Orjuna priredila v odgovor na1 italijanska izzivanja veliko narodno demonstracijo na Triglavu. Zbralo se je okrog Aljaževega stolpa veliko število Orjunašev, iz Ljubljane in gorenjskih krajev. Predpol-dne se je po grebenu Triglava začel bližati tudi italijanski fašistovski oddelek in začel oddajati strele na Orjunaše. Zadet seveda ni bil nihče. Aljažev stolp so Orjunaši prebarvali z našimi državnimi barvami. Zaljubljeno pismo —: pobožnega dekleta Ha, ne ve vsakdo, kako znajo naša dekleta pisati zaljubljena pisma! Kako bi tudi vedel tisti, ki ga ni obsijala sreča preproste, toda goreče selske ljubezni. Vse je v takih pismih lepo zloženo, besede tečejo kakor žuboreč potoček in — no, vmes že včasi zaljubljenemu dekletu tudi izpodrsne pero, toda to se zgodi še učenim gospodom. Imel sem zadnjič srečo, da mi je prijatelj Jožko zaupal zaljubljeno pismo, ki mu ga je pisala Grebelčeva Ma-rička. Jaz sem pa tako hudoben, da ga dam! kar v „Domovino". In še povem zraven, kako je do pisma prišlo in kaj se je potem zgodilo. Bilo je to v predlanskem predpustu, ko se je tretjič ženil sosed Karež. Pravijo ljudje, da ima star kozel trd rog in hočejo s tem povedati, da se vdovci kot ženini še boljše postavijo kakor pa fantje. To je razumljivo, saj> imajo že večjo prakso in zato se je sosed Karež navzlic štirim križem še prav posebno obnesel kot ženin.; Po balo in nevesto jg. v • Rudarska stavka v revirjih Trboveljske premogokopne družbe traja že četrti teden. A navzlic temu vlada povsod red in mir. V Trbovljah je kakor izumrlo, ker je večina rudarjev na kmetijskih domovih. Škoda, ki dnevno narašča za eno in drugo stran, je seveda ogromna. • Ponarejeni desetdinarski bankovci so se zadnje čase pojavili v Ljubljani in gotovo tudi po deželi. Spoznajo se najbolj po tem, da so številke serije na levi strani nekoliko manjše kakor one na desni strani, ki značijo številko bankovca. Pozor torej pred falzi-ficiranimi «kovači»! • Petindvajsetdinarsko bičanje Žebota. Kakor znano, je mariborski odvetniški kon-cipijent dr. Reisman obračunal z raznimi nesramnostmi klerikalnega poslanca Žebota na ta način, da ga je v dvorani mariborskega občinskega sveta nabiksal s pasjim bičem. Pri glavni razpravi je bil dr. Reisman oproščen, Žebot pa se je pritožil na drugo instanco. No, v torek se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila vzklicna razprava in senat je le zaradi tega, ker se je obračun izvršil v občinski dvorani, obsodil Reismana na 25 dinarjev globe. Moralno pa je seveda obsojen Žebot, ker njegovih prostaštev ne more opravičevati nobena sodnija na sveta. • Dva skrivalca. Je prav za prav čisto vseeno, kod se klati zajčjesrčni Radič, kar naj mu bo Bog milostljiv na njegovih grešnih potih. Zanimiva stvar pa je, da je istočasno z Radičevim begunstvom vsa jugoslovanska javnost z ministri vred ugibala, kje se nahaja Pašič. Odpotoval je iz Beograda preko Bleda v inozemstvo in nato so prihajale čisto zmešane vesti: enkrat se je Pašič pojavil na Francoskem, drugič na Češkem, tretjič na Solnograškem in končno zopet na Francoskem. Navadni zemljani še danes menda ne vemo zanesljivo, kje se nahajata oba skrivalna junaka. Zato imajo še najbolj prav ljubljanski paglavci, ki skrivalni igri pravijo, 'da se igrajo Pašiča in Radiča. • Naše novo državno letališče. V okolici Zemuna se v kratkem začne graditi veliko letališče za vojaška zračna letala. Zgrajeno bo v modernem slogu, opremljeno z elektriko, vodovodom in podzemeljskimi tanki za bencin. To bo največje jugoslovansko in obenem tudi eno največjih evropskih letališč. Šenturško goro poslal na lepo ociranem vozu celo krdelo brhkih domačih fantov z veselim godcem Boštonovim Miklavžem vred. Pa jje bil med fanti tudi moj prijatelj Jožko, ki je takrat še služil vojake in se je slučajno nahajal na dopustu. Ko se pripelje voz na šenturško goro, je bila vsa vas pokonci. Posebno dekleta. Šent-určani so se pač še do nedavnega zvesto ravnali po izreku: «Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega — fajmoštru pa zvrhano biro!» — in so bili mirni in pobožni. Posebno šenturška dekleta so bila vedno na dobrem glasu radi svoje brumnosti in pa zato, ker niso kakor mušice letale za vsakim zajčkom . . . Toda ta dan, ko je en mah prispelo na šenturško goro kar celo krdelo takih postavnih fantov, kakor so naši Gradiščani, se je zgodil prevrat. Vsa šenturška dekleta so se zbrala na nevestinem domu in začelo »e je veselo rajanje, ki je vžgalo mlada srca. .Ob slovesu je za dirjajočim vozom in ukajo-jElmi fanti zdrsnila marsikatera solzica iz dekliškega očesa na zmrzlo zemljo . s * * Ciganček s kačo v želodcu. Skoro neverjetna je nastopna zgodba, ki jo objavljajo sarajevski listi: V sarajevsko bolnico so prepeljali mladega cigančka, kateremu je živa kača zlezla v želodec. Dečko je ležal na polju. Neki seljak je videl, kako je kača lezla dečku v usta, toda preden je prihitel tjakaj in dvignil dečka, je bila kača že znotraj. Na vprašanje, ali je kaj čutil, izjavlja ciganček: «Sa-njalo se mi je, da pijem vodo!» No, pa so mu jo kar hitro pregnali iz želodca in ciganček je zopet olajšan. * Strela omamila 15 otrok. Na otoku Braču je prejšnjo nedeljo ob hudi nevihti treščila strela v cerkev in omamila 15 otrok, ki so se nahajali v cerkvi. Vendar so se otroci polagoma zopet osvestili in ni bilo žrtev. * Za sinom v smrt. Pred mesecem je v Dravi v Osijeku utonil mladenič Viktor Nachtmann, ki je hotel rešiti svojega mlajšega brata Štefeka. Njegova mati je za sinom zelo žalovala. Prošlo nedeljo pa je odšla z doma in naslednji dan so jo mrtvo potegnili iz Drave. Čudno je, da je pred desetimi leti utonil tudi njen najstarejši sin. * Beg z aeroplanom. Ruski polkovnik Lojkov in kapetan Kačan sta bila sprejeta v našo vojaško letalsko službo ter prideljena letališču v Novem Sadu. Prošli teden pa ju je menda zgrabilo domotožje in sta kar na lepem odjadrala z našim letalom domov v Rusijo. Novosadska vojaška oblast je že dovršila raziskovanje in se bo aeroplan, vreden poldrugi milijon dinarjev, diplomatičnim potom zahteval v povračilo. * Smrt pod avtomobilom. Pri Grobni-škem polju na Hrvatskem je neki luksuzni avto smrtno povozil seljaka Haramijo. Ko je pridirjal avtomobil, je seljak skočil z voza, naloženega s senom, in hotel prijeti konja za uzdo. Toda v istem hipu ga je zgrabil dirjajoči avtomobil in ga razmesaril. * Stekel konj. Čitamo v splitskih novinah, da je v selu Žrnovica zaradi silne vročine stekel konj posestnika Petroviča. Ko je posestnikov sin prišel polagat, se je konj divje vzpel nadenj in mu pregriznil roko. Dečku je v pomoč prihitel brat, toda stekli konj je tudi njega ugriznil v trebuh. Ko je doletel še sosed, se je konj z vso silo zagnal proti njemu in mu odgriznil kazalec. Le s težko muko je ljudem uspelo konja zvezati. Raz- Prijatelj Jožko je po končani Kareževi svatbi moral nazaj k soldatom. In lepega dne je prejel nastopno genljivo pisemce: «Nad vse ljubi mi Jožko! Urica je odbila sedem ali osem, jaz si za pisanje skupaj znosim. Pisala Ti bom črno na belo, da bi bilo Tvoje srce veselo. Naj-prvo en goreči pozdrav, da bi bilo Tvojemu srcu prav. Ljubi Bog naj Ti srečo da, od zemlje do plavega neba, kolikor je peska na dnu morja. Dve ribici naj Te spremljata, in pojeta hvalo Jezusa Križanega. Pa ne smeš misliti kaj in kako, da je meni pri srcu preveč hudo. Sem Tvoj srčkani prif prejela, in sem ga bila srčno vesela. Tvoje ljubeznivo pisanje je v mojo roko prišlo, in me je na vso ljubo moč potroštalo. Ti me vprašaš za ljubezen — veš, Jože, če ne boš nič jezen, se nisem še nobenemu zarekla, da se ne bi prenaglo opekla. To Ti povem, da v Kamnik bom že prišla, ne povem pa nič popred — tam se zgovoriva par besed. sajal pa je tako doglo na tleh, da je končno poginil. Vse tri poškodovance so takoj od. pravili v Pasterjev zavod v Zagrebu. * Aretacija velike tihotapske družbe v Su-botici. Subotiški državni tajni policiji se je posrečilo prijeti družbo tihotapcev, ki so oškodovali državo za precejšnje zneske pri carini. Odkrila je družbo na naslednji način: V zadnjem času se je zapazilo, da se ponuja v Subotici in okolici neverjetno vredno madžarsko blago. Tako je te dni neka Margita Krisbacher ponujala večje količine šampanjca po ceni, ki je bila prav majhna. Policija je poslala svoje agente kot kupce šampanjca, da pokupijo vso robo, ker je na ta način hotela dognati, odkod je blago. Margita ni nič sumila in prodala vso zalogo. Na policiji so pa konstatirali, da niti ena steklenica ni bila zacarinjena. Kmalu se je moglo dognati, da je bila Margita voditeljica cele tihotapske bande. Skladiščarka je pa bila neka Amalija Sutner. V skladišču se je našlo vtihotapijo-nega blaga v vrednosti več milijonov dinarjev. Ostale člane družbe je policija kaj hitro izsledila in jih vtaknila v zapor. * Radi dediščine. V Stativah pri Karle v-cu se je vdovec Mijo Erdeljac pred leti drugič oženil in kmalu nato dobil sinčka. To pa je dvajsetletnemu sinu iz prvega zakona prekrižalo račune, kajti zbal se je, da mu ne bi novorojeni polbrat prikrajšal dedščino. Zato je snoval načrte, kako bi se ga rešil. In te dni je izvršil svoj zločinski naklep. Ko nikogar ni bilo doma, je zadavil malega fanta in ga nato vrgel v reko Dobro. Pri tem poslu ga je videl sosedov deček. Brezvestni zločinec je zato pograbil še tega in ga vrgel v, vodo. Toda dečko se je rešil in razodel ljudem grozodejstvo. Zločinec je že pod ključem. * Moževa ljubica ubila njegovo soprogo. V Senti se je mestni župan Popovič zagledal v brhko šiviljo Elizabeto Potočaj, ki je večkrat prihajala šivat njegovi soprogi. Počasi je začel z njo ljubavno razmerje in ji tudi dejal, da bi jo poročil, ako ne bi imel žene napoti. Končno jo je nagovoril, naj mu soprogo spravi s sveta z revolverjem ali kako drugače. Elizabeta je ubogala, šla na njegovo stanovanje, pograbila v kuhinji sekiro in županovi soprogi razčesnila glavo. Nato je pohitela na kolodvor. Toda pri ku- Pa tudi k nam žiher prideš pogledat v. vas, čeprav so bolj pobožni ljudje pri nas. Takemu fantu, kakor si Ti, nikolikrat ne bodo pred nosom zapirali vrat. Prosim Te zdaj, ljubi Jožko, pošlji mi en «kontrofe», ga bom obesila vrh posteljce, kjer imam že dva angelja varha čistosti in svetega Alojzija varha nedolžnosti. Dala Te bom med varha dva, kjer se bo Tvoja figura na vso ljubo moč prištimala. Nekaj pozabiti ne smeš, ali še kaj v cerkev greš? Ste fantje soldatje pohujšani, pa če imaš res mene rad, moraš name misliti vsakikratl Tako globoko si Ti v mojem srcu zapisan, da ne boš od vetra in deža izbrisan. Zdaj to slabo pisanje skončam in ga belemu golobčku v kljunček dam. Naj ga nese čez hribe in doline čez vse človeške in konjske stopinje, čez vse bregove in klance, koder svitlo solnce sveti na poštene Kranjce. Želim Ti srečen dan in srečno noč, naj bo zmiraj ob strani božja pomoč! Ti pa, dragi ljubček moj, ostani v srcu vedno z menoj. Name nikar ne pozabi in druge ne zagrabi! povanju voznega listka ji je že bila policija za petami. Oba zločinska zaljubljenca zdaj v zaporu izprašujeta vest, če je sploh kaj imata. * Zagoneten napad v župnišču. V kašin-sko župnišče na Hrvatskem je prošli petek popoldne vstopil neznan možakar in začel povpraševati po župniku. Ker pa je župnik spal, je neznanec nemirno čakal pred žup-niščem. Čez malo časa pa se je zopet vrnil v kuhinjo in na lepem začel napadati kuharico. Tolkel jo je po glavi in jo končno zvezal ter jo vrgel v kuhinjsko shrambo. Nato je pobegnil, a s seboj ni odnesel ničesar. Kuharico so nato rešili, a tudi lopova so že naslednji dan izsledili orožniki v okolici. Zločinec je po lastni izpovedi nameraval ubiti in oropati najprej župnika in nato še kuharico. Razlogov za nameravani zločin noče izpovedati. Zdi se pa, da ni povsem pri zdravi pameti. * Tragedija izgubljene devojke. Osem-najstletna devojka Ana Foreli v Osijeku je že v ranih letih zašla na kriva pota, dokler je končno zaradi neozdravljive bolezni ni prijela policija in jo oddala V bolnico. Toda devojka je pobegnila iz bolnice in se znova začela potikati po ulicah. Te dni jo je prijel tajni policist in jo hotel odvesti nazaj v bolnico. Ko pa sta dospela na most preko Drave, se je dekle v naglem zaletu pognalo preko ograje v globino. Vse se je odigralo tako nenadno, da je vsaka pomoč bila izključena. Še parkrat se je iz valov pokazala dekietova glava, nato pa izginila. Žalostni prizor je globoko pretresel ljudi, ki so se zbrali na obali in nemo gledali konec zgodaj izgubljenega življenja. * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Fr. Hitti. Iz raznih krajev * V Loškem potoka obhaja Gasilno društvo v nedeljo dne 19. avgusta 251etnico obstoja ter ob tej priliki priredi veliko vrtno veselico ob sodelovanju gasilske godbe iz št. Jurja pri Grosupljem. Na pomoč! * V Kranju praznuje dne 1. in 2. septembra Narodna čitalnica svojo 601etnico. Ob tej priliki bo odkrila tudi spominsko ploščo pesniku Simonu Jenku na hiši, kjer je bival Če mi ne ostaneš zvest, pojdi sam po beli cest'! Tebi ostane moja zvestoba, če ne na vekomaj, pa vsaj do groba. Zbogom, Tebi vdana in znana Marička Grebelca. Na šenturški gori na sredpostno nedeljo po večernicah.» • Bi mislil človek, da je Jožko po tem prisrčnem pismu komaj čakal, da sleče soldaško suknjo in pohiti z Maričko v zakonski jarem. Pa temu ni prišlo tako. Preden se je Jožko vrnil domov, se je Marička na neki božji poti že spoznala z drugim fantom. Taki iz oddaljenejših krajev pa so dekletom vedno ljubši kakor domači, čeravno niso pod kožo nič drugače krvavi. A tudi Jožko si iz tega ni storil nič. Pismo hrani za spomin in pravi, da ga potrebuje zoper glavobol. A Marička je tudi še vedno samica. Če in kam pa piše pisma z zvestobo do groba, tega ne vemo. Zapisal Anton Stražar. in umrl. Na fa narodni praznik opozarjamo vso slovensko javnost. Prihitite vsi polno-številno! * V Lazah je pri kopanju utonil neznan dečko. Plaval je v deroči glavni strugi in je zginil pod vodo. Ko so ga privlekli k bregu, je bil že mrtev. * Pri Rogu sta dva neznana lopova na cesti napadla delavca Antona Miloša, ga pobila na tla ter mu vzela deset bankovcev po 100 dinarjev. Nato sta izginila v nočni temi. * V Ratečah pri Škofji Loki je mlatilni stroj zgrabil petletnega posestnikovega sina Edvarda Volčiča in mu zmečkal roko. Nesrečnega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnico in mu bodo morali roko najbrž amputirati. * Na Jesenicah je tovarniški delavec Josip Humer spremljal nekega neznanega tujca, da mu pokaže pot v Vintgar. Odrinila sta pozno zvečer in Josip Humer se do sedaj še ni vrnil domov. Povpraševanje za njim je ostalo brez uspeha. Zagonetni slučaj preiskuje orožništvo. * V Bohinjskem jezeru je prošli torek utonil ljubljanski trgovec Jožko Sterlč. Ni znal plavati in je zabredel pregloboko. Rešitev je bila prepozna. * Pri Mošah je utonil hlapec Vincenc Grohar, star 17 let, doma iz Podreče. Šel se je sam kopat, pa je najbrž dobil napad, ker je bil božjasten. * Na Ratitovcu pri Železnikih se je dvanajstletni sinko posestnika Veberja iz Jese-novca z dvema fantoma podal nabirat pla-ninke. Ob neki strmi skali mu je spodrsnil kamen in dečko je padel osem metrov globoko v prepad. Zlomil si je roko in si razbil čeljust, ostal pa je pri življenju. * V Novem Selu pri Banji Loki so se v gostilni stepli fantje. Med nje je prihitela tudi dvajsetletna Ivana Mericelj, ki je hotela braniti svojega brata. Eden izmed fantov jo je hotel potegniti stran, toda v. istem hipu je brat zamahnil z nožem, a ni zadel fanta, temveč svojo sestro. Prerezal ji je žile na desni roki. Izgubila je mnogo krvi, a so jo še pravočasno odpravili v ljubljansko bolnico. * Pri Semiču je v vagonu brzovlaka med vožnjo nastal ogenj, najbrž radi iskre iz lokomotive. Navzoči sprevodnik Simčič pa je z odločno požrtvovalnostjo ogenj takoj pogasil in preprečil pretečo nesrečo. * Pri Brežicah so ob obali Save potegnili iz vode neznanega utopljenca, starega okrog 65 let. Pri njem ni bilo nobenih dokumentov in oblasti se prizadevajo, da ugotovijo njegovo identiteto. lanimsvosli ZAPUŠČENI PLEMENITAŠ. Nekaj let pred vojno se je avstrijski rit-mojster plemenitaš Geza Matasič strastno zaljubil v princeso Luizo Belgijsko, ki so jo dvorni krogi pod posebnimi pretvezami držali kot slaboumno v nekem zavodu. Ma-tasiču je uspelo, da je svojo izvoljenko na izredno pretkan način rešil iz zavoda in jo odvedel na svoj dom. Ta drzni čin ga je pa silno mnogo stal, kajti princesa Luiza je bila poročena s princom Filipom Kobur-škim. Cesar Franc Jožef je Matašiču odvzel oficirski čin in vojaško sodišče ga je obsodilo na štiritedenski strogi zapor, Toda Geza Matisič je vse to z lahkoto prestal. Ko se je vrnil iz zapora k svoji iz-voljenki Luizi, je pospešil njeno ločitev od moža in započel z njo srečno življenje. Po prevratu pa se je začelo bogastvo krčiti. Princesa Luiza je začela dobivati od svoje sestre grofice Longay, bivše soproge cesarje-viča Rudolfa, ponudbe, da naj se preseli k njej na Madžarsko, kjer bo lahko živela brez vseh skrbi. Ampak grofica Lonyay je stavila svoji sestri edini pogoj: da se mora ločiti od Matasiča. Princesa Luiza se je izpočetka premagovala. Ko pa je beda začela vedno bolj naraščati, se je končno odločila, da odpotuje k sestri na Madžarsko na grad Orosz-var. To je Matasiča tako hudo pobilo, da ga je zadela kap. Zdaj leži v dunajski bolnici usmiljenih bratov — samoten in zapuščen. Njegova ljubezen je premagana. LOV NA PODGANE V AMERIKI. Državni poljedelski organi v državi Vir-ginija so mobilizirali uničujoči boj proti podganam in uspeh te morilne kampanje je bil tak, da hočejo federalne oblasti podvzeti enak podganolov v velikem stilu tudi v drugih ameriških državah. Podgane so prava nadloga za človeštvo. Ne glede na ogromno gmotno škodo, ki jo ti nenasitni glodalci povzročajo blagu, je dognano, da so podgane prenašalke nevarnih bolezni, kot je bubonska kuga, in dom-1 neva se celo, da imajo znaten delež na raz- ' pasanju paralize pri otrokih. i Uspeh prvega vsedržavnega lova na podgane pod virginskim vladnim nadzorstvom je bil zares ogromen: čez 200 ton mrtvih j podgan! Za to morijo so uporabljali strup, , barijev karbonat, ker je ta strup razmeroma j neškodljiv za človeka, pač pa skrajno smrto- ; nosen podganam. Veliko količino tega strupa ' — čez vagon blaga, oziroma 44.000 funtov I — so razdelili po vseh 75 oblastih te države, i Več kot 158.000 oseb se je udeležilo te koristne morije. Oblasti so organizirale podganolov ne Ie ; zaradi neposrednjega uspeha, da se zniža število podgan, marveč tudi, da se ljudstvo , pouči o načinih, kako naj se iztrebi podganja nadloga. Razen nevarnosti podgan kot pre-našalk smrtnih bolezni se računa, da vsaka podgana povzroča povprečno za dva do- ; larja škode na leto. Ubite podgane v Virgi-niji bi bile povzročile 300.000 dolarjev škode za leto dni, stroški vsega podgano-1 lova pa so znašali le 7000 dolarjev. Iz tega i je razvidno, kako ekonomično važnost imajo take iztrebitvene kampanje. Zanimiva okoliščina pri tem lovu so bile nagrade, ki so jih razne organizacije in po- f samezniki ponujali za največje število izročenih podganjih repov. Repi so bili večinoma od podgan, ki so se ulovile v pasti, kajti one,» ki so bile zastrupljene, se kam zarijejo in i crknejo v svojem skrivališču. Zlasti šolski1 otroci so se kar z veseljem podali na to vrsto j športa in preko 90.000 podganjih repov je I bilo naštetih po vsej državi. Strokovnjaki cenijo, da število podgan; v katerisibodi civilizirani pokrajini na svetu ! odgovarja približno številu samega prebi-' valstva. To bi pomenjalo, da je bilo v državi Virginija približno 2,300.000 podgan. Ako j se računi teh strokovnjakov ujemajo, ni danes v državi Virginija niti ene podganje dru- • žine, ki bi ne žalovala za dvema ali več so-. rodnikoma; vse podganje prebivalstvo' Virgi-nije je bilo skrčeno vsaj za 25 odstotkov, mogoče pa tudi za dvakrat toliko. Rasno IX Zapuščina prezidenta Hardinga. Pre-zident Zedinjenih ameriških držav, ki je umrl pred dobrim tednom, je zapustil okrog 800 tisoč dolarjev imovine. Njegovo oporoko bodo svečano razpečatili. Hardingova vdova prejme 5000 dolarjev letne pokojnine. No, nekako bo že živela: 5000 dolarjev znaša v naši valuti okrog 500.000 dinarjev ali dva milijona kron. >X Pridni angel varuh. V Rimu se je pripetil nesrečni slučaj, ki pa je izredno srečno končal. Dveletna hčerkica nekega uradnika se je sama nahajala na hodniku pred kuhinjo v petem nadstropju. Dete je porabilo priliko in se je povzpelo na ograjo hodnika, toda v istem hipu se je že tudi pred materinimi očmi prekucnilo navzdol. Mati se je takoj onesvestila zaradi strahu in oče, ki je pri-hitel iz sobe, je dobil močan živčni napad. iToda dete ni padlo naravnost na tlak, temveč se je prekucavalo med vrvmi za razobe-šanje perila in se počasi prigugalo s petega nadstropja živo in zdravo, z edino neznatno bunko na glavi. Zdravnik, ki je prihitel na mesto, ni mogel ugotoviti nobenih poškodb in je imel več opravka z roditeljema, ki sta bila v strahu bolj mrtva kakor živa. Dekletce pa je že kobacalo okrog, preden je zdravnik primahal v hišo. X Strašna žrtev strele. Kakor javljajo italijanski listi, je nedavno v Kalabriji razsajala nevihta, kakršne ne pomnijo tamošnji starejši ljudje. Burja je podirala drevesa, razdirala mostove, odnašala strehe in uničila vse posevke. Neki kmet se je s svojo ženo in sinom zatekel pod bližnje drevo. Treščila je strela in kmet se je takoj izpremenil v pepel, kmetica in sin pa sta dobila zelo težke opekline. V sosednjem kraju je strela skoro istočasno jx>vzročila požar, ki je upepelil vso vas. Škoda je ogromna. X Dresirano žabo ima angleški lord Butely in jo je tekom let naučil vsakovrstnih šegavih manir. Lord je bil pred leti mornariški kapitan in je na neki ekspediciji v Indijo slučajno našel to žabo iz znamenitega žabjega plemena Quaku, ki je silno redko zasejano le še po nekaterih indijskih močvirjih. Lord jo je prinesel domov in jo skrbno neguje v veliki stekleni omari. Žaba je zdaj stara 20 let, velika je kakor domač zajec in je zelo okretna. Dviga se na zadnjih nogah, vljudno zeva za ponujano hrano in včasih izpušča prijetne glasove, ki jim lord pravi «žabji smeh». Zelo dobro pozna svojega gospodarja in mu včasih na vrtu sledi kakor debelušen kužek. Lord je seveda na svojo «domačo žival» zelo ponosen in jo vsak dan uči novih umetnosti. X čez dvajset let. Nedavno je v italijansko mesto Treviso dospel tujec, ki je pravil, da ima opravke v mestecu Villorba, nedaleč od Trevisa. V kratkem času pa so ljudje prepoznali, da tujec ni nihče drugi kot bivši župnik v Villorbi, po imenu don Andreo Marostico, ki je pred dvajset leti pobegnil v Ameriko, ker je oskrunil 10 mladih deklet svoje župnije. Bil je predi sodiščem obsojen na dvanajst let ječe in na več sto lir globe, čim se je razodelo, da se je ta mož zopet pojavil, se je ogor&lo vse prebivalstvo Trevisa; toda preden ga je policija mogla aretirati, je don Andreo že zopet pobegnil. Tokrat pa ni prišel daleč, ker mu je v Benetkah že bila policijska tiralica za petami. Tam so ga tudi prijeli. Izprva se je izgovarjal, da nikakor ni identičen z omenjenim župnikom, toda pri preiskavi so našli pri njem celo potni list, s katerim je pred 20 leti pobegnil v Ameriko. In sedaj bo moral odsedeti svojo staro kazen. DOGODEK NA VLAKU. (Dopis.) Minulo nedeljo zjutraj sem se peljal s kamniškim vlakom iz Ljubljane v Domžale. Ker sem bil zaspan, sem hotel v vlaku malo zadremati, toda dve ženski sta klepetali na žive in mrtve o vsem in preko vsega ter mi jemali spanec. Izpočetka sem se hudoval, potem pa me je začelo to klepetanje zanimati, ker sta ženski govorili toliko veselih glupo-sti in v naravnost genijalni mešanici slovenščine in nemščine, da me je ves čas vožnje ščegetalo. Starejša je imela bolehnega fantička s seboj in bila očividno gospa, dočim je bila mlajša, dasi že ne več v rosni mladosti, še neoddana, kar nam spričuje nastopni razgovor, ki ga je pričela mlajša: «Pomisli, Stiick fiir Stiick hat er heraus-genommen, kakšna nesramnost, und dann hat er mir alles hingeworfen.» Starejša se je mlajši pomagala jeziti in je odvrnila: «Aber warmn hat er das getan? Zakaj te je zapustil ?» «Geld ist Geld. Ona ga je kupila.» Medtem, ko sta obe hiteli klepetati, sem si hotel prižgati cigareto. Kakor iskra v slamo, sta nenadoma skočili obe histerični babnici pokonci in mi hoteli tako rekoč iz rok iztrgati cigareto, češ, tu se ne sme pu-šiti. «Dahier ist fur Nichtraucher!» «Ne,» sem se jima uprl, «to ni nikjer za-p!sano.» «Tam zunaj nad vratmi čitajte,» je rekla starejša. Šel sem pogledat, toda nikjer nobenega znaka, da sem v kupeju za nepušače. Ko sem se povrnil in jima povedal, da se v tem kupeju sme prosto pušiti, sta mi obe dokazovali, da pač nisem videl napisa. Slednjič je rekla starejša, da je fantiček bolan in da ne sme vdihavati tobakovega dima. Nato sem šel pušiti na hodnik in sem še prej ženskama povedal, da bi me na to lahko opozorili že prej, ne pa me na tako «oberštajersko vižo» skušale spraviti iz kupeja. Jaz sem jima kljuboval sploh samo zaradi tega, ker sta me hoteli na doslej za mene še nedoživljen nesramni način spraviti ob cigaretni dim. Ko sem se vrnil na svoj sedež, sta ženski že zopet mirno klepetali in drdrali. Govorili sta o fantičkovi bolezni. Starejša: «Du glaubst es nicht. Mislila sem, da bo umrl, bila sem pri vseh zdrav- nikili, aber ich" sag* es ffir,~zdravnikov pa; nikoli več.» Mlajša: <