ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 18. maja 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 4 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 60+1. OBLETNICA SLOVENSKEGA DOMA V CARAPACHAJU | »Skupaj iz roda v rod« Kljub pandemiji in ukrepom iz strani vlade smo se odlocili, da bomo obeležili našo obletnico, pa cetudi »virtualno«. V nedeljo, 2. maja, popoldne smo po YouTubu predstavili 40 mi-nutni program pod geslom »Skupaj iz roda v rod«. Zaceli smo z dviganjem zastav: argen­tinsko (Martin Jeretina) in slovensko (Damijan Ahlin) ob petju himen. Sledili so pozdravi in cestitke ob jubileju iz strani veleposlanika Re-publike Slovenije v Argentini, g. Alaina Briana Berganta in predsednika Zedinjene Slovenije, inž. Jureta Komarja. Ga. Marjeta Senovršnik, novo izvoljena predsednica doma, se je v na­govoru spomnila ter se zahvalila vsem, ki so pripomogli, da je dom sploh zacel, zrasel in se razvijal. Celoten program je bil prepleten s sli­kami in nežno glasbo. Najprej smo pokazali nekaj slik od zacetkov doma z mislijo mons. Antona Oreharja, ki jo je izrekel ob priliki obletnice doma leta 1985: »Iz nic ste naredili ta dom, saj tudi sami niste imeli nicesar. Proste ure, sebi tako potrebne­ga pocitka, ste vložili v ta dom. Skromni zaslu­žek, tako potreben za prehrano, ste odtrgali in vložili v delo pri domu, vse iz ljubezni do vaših otrok in ljubezni do vere in naroda. Ohranite ga v korist vam, vašim otrokom in potomcem do skrajnih mej casa«. Sledile so slike osnov­ne šole Josipa Jurcica. Šola je zacela s pou­kom leta 1958 in je delovala do 2016. Skozi šolske klopi je šlo cez 260 otrok, poucevalo je 50 uciteljev, 6 voditeljev in 6 katehetov. Dan-danes so v prostorih doma tecaji slovenšcine pod vodstvom ge. Ani Klemen Boltežar. Dom je bil in je še vedno prijetno zbirališce tudi za mladino, kjer so bile razne kulturne, športne in družabne prireditve. Slike so nam prica kaj se je vsega dogajalo. V zvezi z glasbo smo pa povedali, da je nekaj casa delovala moška pevska skupina, ko jo je vodil g. Vinko Klemencic. 2. maja 1971, tocno 50 let nazaj je ob priliki obletnice doma g. Ale-ksander Pirc pripravil skupino deklet in fantov, da so zapeli nekaj veselih pesmi. Zbralo se je 25 mladih glasov in tako je zacel mladinski pevski zbor “Mladina”. Nekaj casa ga je tudi vodila gdc. Terezka Prijatelj. Sredi osemde­setih let je bil prisoten komorni pevski zbor »Plamen«, pod vodstvom g. Omarja Branda­na. V zadnjih letih je pa deloval mešani pevski zbor, ki ga je vodil prof. Andrej Jan. Veliko življenja v dom so prinesle igre in gle­dališke predstave. Leta 1956 so ustanovili “Ca-rapachajski oder”, kot dramski odsek sloven-skega doma. Danes ga vodi g. Jože Jan. Med prelivom slik so se pojavile tudi besede izpod peresa g. Franceta Papeža »Biti zdoma«, saj je tudi on zahajal v naš carapachajski dom. Tudi folklorna skupina Maribor je bila pri­sotna. V nekaj slikah smo pokazali, kako so v 25 letih napredovali, se predstavili dvakrat v Sloveniji in na Madžarskem ter po raznih krajih Argentine in Urugvaja. Skupino že od vsega zacetka vodi ga. Ani Senovršnik. Vsako nedeljo dopoldan se v domu daruje sv. maša in vsak prvi cetrtek v mesecu je sv. ura. Za to skrbita dr. Jure Rode in c.g. Franci Cukjati. Po-leg verskega življenja, smo imeli v vseh teh le­tih veliko obiskov iz Slovenije in drugih držav. Slišali smo tudi pesem, ki jo je leta 1974 napi­sal Zorko Simcic v zvezi s študijskimi tecaji, ki jih je vodil dr. Milan Komar. Dobili smo kar nekaj pozdravov. Zbrali smo dva, ki smo ju javno predstavili: Tomaža Kun­stlja, veleposlanika Republike Slovenije v Itali­ji, ki je dolga leta z družino zahajal k nam in bil clan doma ter glasbenika Saša Avsenika (vnu­ka znanega Slavka), ki je tudi pozdravil, cesti­tal in obljubil, da bo drugo leto prišel k nam s svojim ansamblom, saj letos ni bilo možnosti, da bi se obisk izvedel zaradi pandemije. Sedanji odbor doma je sklenil, da se bo od­dalo priznanja clanom, ki so s svojim neut-rudnim delom veliko prispevali, pravzaprav že od vsega zacetka. Tokrat smo se odlocili za tri osebe: ga. Helena Klemencic Gricar, g. Janez Žnidar in g. Franci Žnidar. To je bilo v zahvalo za vse podarjene ure, za trud, delo in zgled. Ker je dom zaprt za vse dejavnosti, so se predsednica Marjeta Senovršnik, ter oba podpredsednika Martin Jeretina in Damijan Ahlin zmenili, da gredo k njimi domov, da jim osebno oddajo priznanja. Bili so zelo vese­li in preseneceni obenem. Tudi šopek rož so dobili. Vemo, da je še veliko zaslužnih clanov doma na seznamu. Želimo, da bi se ta obicaj obdržal v naslednjih letih, da bi lahko vsakega izmed njih pocastili, kot se spodobi. Ob priliki obletnice smo se tudi zahvalili Uradu Republike Slovenije za Slovence v za­mejstvu in po svetu za vsestransko podporo in sofinanciranje naših projektov. Pred zakljuc­kom smo pa še pokazali verze pesmi »Carapa­chajske stezice« nalašc napisane za naš dom. Vsi clani, ki sestavljamo carapachajski dom mu pripadamo z dušo in telesom. To nam daje pravice, a tudi zahteva dolžnosti ter nalaga skrbi in odgovornosti pri sodelovanju. Sedanji odbor smatra, da je v domu še veliko dela in ima tudi nacrte za bodocnost. Ohranjanje slovenskega jezika je vrednota, ki se je splaca obdržati; je dobrina, ki je ne sme-mo zavreci. To skušamo pri nas, v Carapachaju, vsak na svoj nacin in po svojih moceh. In to bi moral storiti vsak clovek, ki se zaveda sloven-skih korenin, da mu ne bi bilo vseeno kar se dogaja v Sloveniji, da bi ji po svojih moceh po­magal, ne pa samo od nje zahteval pomoc in podporo ... Da bi sam sebi in tudi drugim izre­kel: S ponosom reci smem: Slovenec sem! Ce ste zamudili naše praznovanje in si ga že-lite ogledati vas vabim, da se pridružite preko Bog nam pomagaj, da bi lahko praznovali še veliko obletnic ter seveda, uresnicili nacrte v prid naše carapachajske družine … Marjana Pirc Ahlin Slovenski dom Carapachay Pogovor s Carapachayskima predsednikoma Ob praznovanju 61. obletnice Slovenskega doma Carapachay smo izkoristili priliko, da smo se na kratko srecali z novo predsednico doma, Marjeto Senovršnik in s Francijem Žni­darjem, veckratnem in dolgoletnem predse­dnikom doma, ki se zdaj od nas poslavlja in seli v Slovenijo. .. Franci, bil si mnogo let predsednik sloven-skega doma Carapachay, sedaj si to vodilno mesto. prepustil. novim. mocem.. Katere. tri. nasvete bi dal novemu odboru, da bo uspeš-no vodil dom? Ja res, kar nekaj novih moci je pristopilo k od­boru doma, kar mi je v veselje. Nasvet, ki bi jim hotel dati je skrcen v naslednjih stavkih: Naj delajo s srcem in z dobro voljo. Delo v skupini obogati in osrecuje samega sebe, ker je v korist celotne skupnosti. Pri tem je važno biti pripravljen poslušati druge in z umirjeno besedo doseci, da tudi drugi poslušajo tebe. Pred odgovori vsaj malo premislit kaj in kako bo povedano. Najboljši uspehi se pokažejo ce se ravna po zdravi pameti, tukaj temu pravi­jo »sentido común«. Ne pozabiti iz kakšnih vzrokov in v kateri namen je bil ustanovljen dom. V tem mora biti zmeraj prisotna verska in narodna zavest, ki se prilagaja sedanjemu casu in novim izzivom. ...Ne.zapušcaš.pa.samo.predsedstva.doma,. zapušcaš.tudi.Argentino.in.se.seliš.v.Slove­nijo..Kako.si.prišel.do.te.odlocitve?. Je.bila. odlocitev.lahka? Bila je že dolgo casa romanticna želja, da bi se nekdaj preselili v Slovenijo, našo ocetnjavo. Prvi skok pred 10 leti, bi rekel zelo korajžen, je bil od hcerke Alenke. Potem sta se vsak iz svo­jih razlogov preselila sinova Sandi in Andrej. Sedaj, ko imava po Alenki že tri vnuke, in tukaj nimava družinskih ne delavnih odgovornosti, je samoumevno, ce so dane možnosti, da se preseliva v Slovenijo. .. V tem globaliziranem svetu so razdalje postale. zelo. relativne,. pandemija. nas. je. v. zadnjem.letu.in.pol.še.dodatno.naucila,.da. smo.lahko.povezani.tudi.s.klikom.na.racunal­niku..Zato.upamo,.da.boš.tudi.v.bodoce.ostal. v.stiku.z.našo.skupnostjo,.in.da.boš.morda. celo.kdaj.lahko.od.tam.prispeval.k.življenju. naše.skupnosti… Seveda bom ostal v stiku. Vse kar danes za­pušcava tukaj, bo nama kar lahko ohraniti bli­zu. S sedanjimi mediji komuniciranja smo bili prav tako povezan s sorodniki in prijatelji v Sloveniji kot z najbližjim odborniku v Carapa­chayu. Seveda, po pandemiji, mi bo pa manjkal objem in rokovanje......in trobentanje na odru. ..Marjeta,.najprej.ti.cestitamo.ob.izvolitvi.za. prvo.žensko.predsednico.v.Carapachayu!. Hvala za cestitke. Ceprav moram povedati, da nisem prva predsednica. Pred leti je že Ma-rijana Korošec uspešno vodila dom. Jaz sem torej druga na vrsti. ..Ceprav.si.bila.že.prej.veckrat.clanica.odbo­ra.doma,.je.to.tvoje.prvo.vodilno.mesto..Kaj. te je pripravilo do tega, da si sprejela odgo­vornost predsedništva? Vse je bilo zelo na hitro, skoraj v treh tednih. Koncana sveta maša, Franci Žnidar obvesti da bo za Dom velik problem, ce ne uspemo se­staviti novega odbor. Srce se mi je ustavilo! Ko sem videla, da ni bilo nobenega junaka, sem vedela da je treba korak naprej. Spomnila sem se na svojega oceta, bivšega predsedni­ka, in se brez obotavljanja ponudila za vode­nje našega doma, s temeljnim predlogom, da nadaljujemo pot naših prednikov s skupnimi mocmi. Cutila sem, da moram nekaj storiti za dom. Mislim, da veliko lahko prispevamo, ce skupaj držimo z dobrimi ljudi. . Carapachay je danes najmanjši slovenski dom.v.Buenos.Airesu..Kateri.so. po.tvojem. mnenju.najvecji.izzivi.za.bodocnost? Mislim, da bo potrebno narediti crto in zaceti znova. Ohraniti vse, kar je bilo dobro storje­nega do sedaj, popraviti morebitne napake in vabiti k složnosti in enotnosti. Skušali bomo pridobiti vse clane naše carapachajske druži­ne, bivše in nove, zlasti mladino bo treba nav­dušiti za sodelovanje, saj vsi vemo, da pred­stavlja bodocnost vsakega doma. Na kratko, treba bo vztrajati s trdnim delom, ce hocemo, da dom ponovno zaživi. ..Kako.se.pa.v.Carapachayu.soocate.s.pan­demijo. in. ukrepi. proti. njej?. Skušate. ohra­njevati.stike.med.clani.v.teh.casih,.ko.mora. biti.dom.zaprt?.Kakšne.bodo.posledice.pan­demije.in.kako.nacrtuje.odbor.te.posledice. nevtralizirati? Ni bila lahka odlocitev. Ceprav so bili ukrepi bili doloceni iz strani vlade in obcine smo tudi sami odlocili, da je nujno skrbeti za zdravje vseh naših clanov. V kratkem casu smo doživeli kar nekaj slucajev COVIDa, najsi bo pri igralski skupini, v odboru ali v skupini Maribor in nismo hoteli, da se še kdo okuži. Stike s clani obdržimo tako, da jim informacije o tem, kar se dogaja, redno poši­ljamo po elektronski pošti in Facebooku (najprej smo jim povedali, da imamo nov odbor, obvesti­li smo o velikonocnih obredih, misijonski nabir­ki, povezavi za ogled obletnice, za ogled svetih maš, itd.). Katere bodo posledice pandemije pa še ne vemo, bo treba pocakati, da bo vse to mimo. Sem pa prepricana, da bomo z združeni-mi mocmi korajžno prijeli za delo. . V videoposnetku, ki ste ga lepo pripravili ob.61..obletnici.ste.pokazali.bogato.zgodovino. doma..Poznanje.preteklosti.je.nedvomno.pot­rebna.podlaga.za.realisticen.pogled.v.bodoc­nost..Zato.nas.zanima,.kateri.bodo.stebri.življe­nja.carapachayskega.doma.v.prihodnjih.letih? Kot sem že prej omenila imamo precej nacr­tov, ki jih mislimo izpeljati z novim odborom. Temeljili bodo v duhu združenja in pridobitvi tesnih medsebojnih odnosih z željo, da bi bili ponovno kot prava družina v pravem domu. Seveda pa bo potrebno sodelovanje vseh cla­nov doma: starejših, mlajših, folkloristov, igral­cev, pevcev, itd. A to je zaenkrat še skrivnost. Vsega pa itak ne smemo povedati, kajne? Za konec se moramo še opraviciti carapa­chayskemu domu oz. bivši predsednici Marija­ni Korošec za pomoto. Obema predsednicama, sedanji in nekdanji, iz srca cestitamo za pogum in dobro voljo! Franciju, ki je skozi štiri leta nosil tudi odgo­vornost predsedništva krovnega društva Zedi­njena Slovenija, pa želimo srecno pot “domov”! Prav lepa hvala obema za prijazen pogovor. Vprašanja.pripravila.Mariana.Poznic NAGRADNI NATECAJ | Kaj mi pomeni Slovenija? Bliža se 30-letnica osamosvojitve Republike Slovenije. Je možno to obletnico praznovati lepše kot s tem, da pokažemo kaj nam po­meni Slovenija z lepo slovensko besedo ali risbo, sliko, fotografijo ali rocnim delom? Nagradni natecaj je že v teku! Natecaj smo si zamislili kot praznik, pri ka­terem lahko sodeluje vsak Slovenec, in zato smo se odlocili, da ne bomo postavljali vecjih omejitev kreativnem ustvarjanju, predvsem na podrocju slovenske besede, ker nam je jas-no, da je težavnejše kot likovno ustvarjanje. Poudarek bo torej v sporocilnosti prispev­ka pri opisu custev do Slovenije. Tukaj vam pošiljamo kategorije, nagrade in pravila. Lepo vas vabimo k sodelovanju! Navdušite tudi sorodnike in prijatelje! Lepo vas pozdravljamo in vam želimo vse dobro! Uredniki OB.30-LETNICI.OSAMOSVOJITVE. REPUBLIKE.SLOVENIJE “KAJ.MI.POMENI.SLOVENIJA?” Castna pokroviteljica: Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch ORGANIZATOR: Organizator natecaja je društvo Zedinjena Slovenija, R.L. Falcón 4158 – Buenos Aires. PRAVILA.SODELOVANJA: Sodelujejo lahko otroci, mladci/mladenke, mladina in odrasli slovenske skupnosti v Argentini. Na natecaju ne smejo sodelovati clani žirije in njihovi družinski clani (starši, soprog, bratje, otroci) ter organizatorji na­tecaja. • Predmet.natecaja: A. risbe / slike / fotografije / rocna dela B. slovenska beseda (poezija / kratka proza - ne daljša od 5 strani) • Starostne.kategorije: 1. otroci osnovnih šol 2. mladci/mladenke in dijaki SSTRMB 3. mladina (18 do 30 let) 4. odrasli Risbe, slike, fotografije, rocna dela in li­terarna dela morajo biti oddana v digitalni obliki. Avtor s tem, ko izpolni prijavnico in pošlje prispevek na natecaj, zagotavlja, da so le-te njegovo avtorsko delo. Organizator ne prevzema nobene odgovornosti glede kr­šenja avtorskih pravic. Avtorji fotografij tudi nosijo odgovornost, da pri zajemu fotografij upoštevajo veljavne zakonske dolocbe v nacionalni zakonodaji. Organizator v zvezi s tem ne prevzema nobe­ne odgovornosti. Dela avtorjev, ki se ne bodo držali razpisnih pogojev, bodo izlocena. VARSTVO.PODATKOV: S sodelovanjem natecaju sodelujoci dovo­ljujejo: da organizator hrani in uporablja njihove podatke in prispevke v organizacij­ske namene, pripravo razstave in za izdelavo kataloga, kakor tudi za objavo rezultatov na spletu in promocijske aktivnosti. TEMA: Tema natecaja je KAJ MI POMENI SLOVENIJA? Risbe, slike, fotografije ali rocna dela mo-rajo vsebovati kak tipicen slovenski motiv, simbol ali znacilnost (zastava, pokrajina, kul­turni predmet ipd.). Dobrodošla bo tudi kratka obrazložitev poslanega dela. ŠTEVILO.DEL: Avtorji lahko pošljejo do dva (2) prispevka, ce so fotografije morajo biti v najvecji možni resoluciji, ne manjše od minimalnih dimen­zij 1920×1280. Za poimenovanje datotek uporabljajte psev­donim in naslov dela. PRIJAVA: Avtorji pošljejo prispevke za natecaj med 1. in 31. majem 2021 in sicer po elek­tronski pošti na naslov: nagradni.natecaj. zs.2021@gmail.com. Slike, risbe, fotogra­fije in rocna dela pošljite v obliki .png ali .jpeg , besedila pa v obliki .pdf . Prispevki bodo posredovani žiriji pod psevdonimom, da se zagotovi anonimnost avtorjev do iz­bora nagrajenih prispevkov. Ob prijavi morajo vsi avtorji oddati nas­lednje podatke: ime in priimek avtorja, datum rojstva, naslov, kontaktni podatki (elektronski naslov in telefonska številka), psevdonim, seznam prijavljenih prispevkov in uporabljena tehnika. Vsak udeleženec bo prejel spominsko di­plomo. S pošiljanjem prispevkov avtor potr­juje, da se strinja z vsemi razpisnimi pogoji. Tako organizator kot clani žirije lahko po potrebi prosijo za dodatne informacije ali dodatne fotografije kakšnega izdelka. IZBOR.IN.NAGRADE: Prejete prispevke bo ocenjevala žirija. Na-grajena bosta dva prispevka vsake kategori­je, po izboru žirije. • Prva.nagrada: €100 • Druga.nagrada: € 50 Rezultati bodo objavljeni tudi na spletni strani in Facebook strani društva Zedinjena Slovenija in na spletni strani in Facebook strani tednika Svobodna Slovenija. Nagrade se bodo izplacale v gotovini, po dogovoru z vsakim nagrajencem. Skupni znesek nagrad tega natecaja je € 1200. V primeru, da za katero od dolocenih kategorij ne bi bilo prijavljenih prispevkov, bo organizator skupno z žirijo nagrade raz­delil med udeležence iz drugih kategorij. Pri ocenjevanju se bo upoštevalo temat­sko ustreznost, izvirnost, sporocilnost, ka­kovost in estetsko vrednost. Odlocitve žiri­je so dokoncne. RAZSTAVA.-.OBJAVA: Prejeti prispevki bodo razstavljeni oz. obja­vljeni v posebni številki, ki jo pripravlja Svo­bodna Slovenija ob 30-letnici osamosvojitve Republike Slovenije. Izbrana dela in njihovi avtorji bodo obja­vljeni tudi v naslednjih številkah Svobodne Slovenije. Avtorji prispevkov organizatorjem dovoli­jo, da hranijo in uporabljajo njihove podatke in nagrajena dela v organizacijske namene, pripravo razstave in za izdelavo kataloga, kakor tudi za objavo rezultatov na spletu in promocijske aktivnosti. KOLEDAR: • Prijava in oddaja prispevkov: 01..05..2021.do.31..05..2021 • Izbor strokovne žirije: 01..06..2021.do.10..06..2021 • Obvestilo o rezultatih glasovanja: 15..06..2021 • Izplacilo nagrad: V.mesecu.juliju.2021 ŽIRIJA: • Alain Brian Bergant, veleposlanik Repu­blike Slovenije v Buenos Airesu • Jure.Komar • Mariana.Poznic • Tone Oblak • Andrejka Dolinar • Franci Sušnik • Viktor Leber • Dominik Oblak • Cecilija.Urbancic KONTAKT: Kontaktni podatki odgovornega organiza­torja so: Zedinjena Slovenija, R.L. Falcón 4158 Buenos Aires E-mail: esloveniau@gmail.com Za vprašanja in dvome smo vam na razpolago na: nagradni.natecaj.zs.2021@gmail.com ODTISI PLAN B Pred dnevi je prejšnji glavni urednik Svobo­dne Slovenije Tone Mizerit imel zanimivo predavanje po spletu, ki ga je organiziralo društvo Slovenski katoliški izobraženci iz Lju­bljane. Naslov: Kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža? Predavanje je bilo izredno bogato, vendar je med pogovorom padla ugotovitev – cisto izven tematike predavanja, – ki me je izne­nadila. Zato ker je nisem še nikoli ne slišal ne bral. Nanaša se na iskanje prostora, kamor bi se po drugi svetovni vojni naselili slovenski begunci. Kar dobro je poznana skrb, ki so jo posvetili voditelji beguncev potrebi, da poskrbijo za vso množico rojakov, ki je Evropa ni mogla (marala?) sprejeti. Možnosti so bile, seveda, a ne za vse. Nekater države so izbirale, koga bodo sprejele. Predvsem take za delovno silo, mlade in cvrste; ali samske. Kam pa z družinami, s starejšimi ali z manjši-mi otroki? To je bila velika dilema in potreba. V iskanju rešitve so se obracali na msgr. Ja­neza Hladnika v Buenos Airesu, naj kaj ukre­ne pri argentinskih oblasteh. In msgr. Hladnik ni držal križem rok. Zavzel se je in dosegel, da bi se lahko v Argentino izkrcalo deset tisoc in vec Slovencev; vseh, ki »imajo pogoje, ki jih doloca ustava«, kot je zapisal v svojo knjigo Od Triglava do Andov. A pred tem je iskal še drugih izhodov v sili. V knjigi piše, da je stopil v stik z raznimi dr­žavnimi osebnostmi in veljaki v Cile, Peru in Ekvador, a brez uspeha. In zdaj pride na vrsto Mizeritova bomba: ce bi možnost prihoda slovenskih beguncev v Argentino padla v vodo, je bil plan B – Ve­nezuela! Marsikaj imam prebranega, pa nikjer še nisem zasledil niti namiga na kaj takega. A dejstvo je, da je Venezuela res sprejela lepo število slovenskih beguncev, ki so uspeli postaviti na noge tamkajšnjo izseljensko skupnost in gojiti slovenske vrednote, kul­turo. Da vsa zgodba ni iz trte izvite, naj bi v arhivu društva Zedinjena Slovenija bilo nekaj zapisov, tudi Hladnikovih, o teh na­merah. Jasno je, da so se mi sprožile v možganih vse mogoce elukubracije, teorije, hipoteze o tem, kaj bi bilo, ce bi bilo itd. Kar je seveda velik nesmisel, koncno tudi traparija, saj ni mogoce izpeljati iz dogodkov, ki se niso zgo­dili v preteklosti, stanje v sedanjosti, ki bi tudi bila drugacna. In vendar: hvala Bogu za vse! GB PISMO BRALCA | Še o nesreci na Tronadorju Potem ko sem prebral Arkovo porocilo – v Janovi rubriki - o tej nesreci, sem se spomnil kar mi je pred leti povedal o tem Jože Toma­ževic, verjetno ob kaki obletnici te »tragedi­je«. Pišem po spominu – in ne vem ce je bilo o tem že kje kaj objavljenega, poleg Arkove­ga. Upam tudi, da bi kdo mogel še preveriti to verzijo, saj je po svoje pomembna. Ko je Jože izvedel za to strašno novico, ki je resnicno pretresla vso našo skupnost, bu-enosaireško in bariloško, se je nemudoma odlocil, da gre tudi on reševat. Verjetno je bil že v zvezi s Frenkom. Sporocil je v službo, da bo odsoten, povedal mami kam gre, rukzak na ramo – in še tisti vecer na vlak. Dva dni vožnje do Bariloc, mnogi smo izkusili tisto odisejo. Iz Bariloc do Frenka pod Tronador­jem je spet pol dne vožnje. Potem pa takoj na goro v navezi s Frenkom. In medlo se mi svetlika, a nisem siguren, da je bil še neki tretji z njima; dozdeva se mi, da je bil morda Jože Škulj. Ne spomnim se koliko dni so hodili po ledeniku, križem kražem cez “ Ne spomnim se koliko dni so hodili po ledeniku, križem kražem cez razpoke, a vse zaman. ” razpoke, a vse zaman. Naj opomnim, da je bil Jože navdušen gornik. S Tomažem Kraljem in Francijem Markežem so osvojili Bonete, ki ni nic nedolžna gora. Prav ta vzpon je opisal Tomaž v cudoviti crtici in je tudi objavljena (glej: »V kraljestvu kondorjev«) Za Frenka Jermana pa itak vemo, da je bil pionir barilo­škega andinizma: z Dinkom sta prva osvojila Campanile Esloveno in ga tako tudi krstila. Ko je postalo jasno, da fantov ne bodo naš­li – in da sta najverjetneje koncala v globoki ledeniški razpoki, Jože pride na dan s svojo idejo. Frenk, prinesel sem steklenicko žegnane vode, za primer kot ga doživljamo. Ce sta fanta med mrtvimi, pokropimo ju kot za po­greb. Pokropili so Crni ledenik – in se z molitvijo poslovili od neizmernih snežnih poljan Tro- “ Pokropili so Crni ledenik – in se z molitvijo poslovili od neizmernih snežnih poljan Tronadorja, groba dveh slovenskih fantov: Boža in Tomaža. »Srce je žalostno...ranjeno...« ” nadorja, groba dveh slovenskih fantov: Boža in Tomaža. »Srce je žalostno...ranjeno...« Nekako tako mi je pravil Jože, po spominu po­dajam, morda bi kdo mogel potrditi mojo ver­zijo, morda ga. Lucka, kdo iz Bariloc. Jože Škulj? Zdelo se mi je vredno omembe, ker ne vem ce je bilo že kje zabeleženo. Vinko Rode OkrOgle OBLETNICE | Janez Brula (1921-1986) Pred 100 leti, 28. marca 1921, se je v Beli Krajini rodil Janez Brula, domobranec, clan nacelstva Slovenske ljudske stranke, vneti sodelavec in graditelj slovenske skupnosti v Argentini in prvi predsednik Slomškovega doma v Ramos Mejíi - Buenos Airesu. Življenjepis.Janeza.Brule Janez se je rodil 28. marca 1921 v Talcjem Vrhu pri Crnomlju (Bela Krajina). Tam je obi-skoval šolo, že v mladosti sodeloval pri Orlu, pozneje pa že kot voditelj pri Fantovskih od­sekih. Bil je tudi clan mladinske veje Sloven-ske ljudske stranke, Kmecke zveze fantov in Fantovske zveze. Ko je imel komaj 20 let so ga Italijani po nedolžnem obtožili kraje orožja in ga zaprli. Uspel je uiti iz zapora in se zatekel v hribe k “cetnikom”, ki pa so v resnici bili partiza­ni. Med njimi je bil štiri mesece in spoznal njihovo marksisticno ideologijo. Ker je tej ideologiji nasprotoval, so ga hoteli veckrat likvidirati, a se je vedno rešil. Stopil je k domobrancem v bataljon v Ve­likih Lašcah, kjer se je boril do umika na Ko­roško leta 1945. Z ostalimi domobranci je bil maja 1945 vrnjen v Slovenijo, a si je blizu Ve­lenja z begom ponovno rešil življenje. Devet mesecev se je skrival v domaci Beli Krajini, nato uspel pobegniti v Italijo v begunsko ta­borišce Servigliano. Tam je spoznal svojo bo­doco družico Vladi Vitrih, s katero se je leta 1948, kmalu po prihodu v Argentino, porocil in ustvaril svoj dom najprej v Berazategui, leta 1953 pa v Ramos Mejíi. Rad je poprijel pri javnem delu. Na povabilo Anice Šemrov je pristopil k šolskem odboru, na povabilo župnika Janeza Kalana pa še k farne-mu odboru slovenske skupnosti. Dolga leta je bil clan nacelstva Slovenske Ljudske Stranke. Odlocno je podprl idejo o slovenskem domu in skupno s sodelavci dosegel nakup parcele s staro hišo na ulici Castelli. Na ustanovnem obcnem zboru Slomškovega doma je prevzel mesto predsednika. Do smrti je odlicno vpli-val, prepriceval in garal kot motor ramoške skupnosti. Dosegel je, da je Slomškov dom postal živahno središce z raznolikim življe­njem. Umrl je nepricakovano, 25. avgusta 1986. Pricevanje.Janeza.Brule Leta 1986 je v reviji Duhovno Življenje izšel zanimiv clanek s pricevanjem Janeza Brule o dogodkih v Sloveniji med II. svetovno vojno, ki jih delno prepišem. Celotni clanek je bil objavljen tudi v tedniku Ameriška domovina, lahko ga preberete na tej povezavi: .. Vaš. prvi. stik. s. partizani?. Kako. ste. zašli. mednje? Leta 1941 so me zaprli Italijani in po nedolž­nem obsodili zaradi treh pušk, ki so bile izgi­nile iz Prosvetnega doma v Crnomlju. Enega od kljucev tega doma sem hranil jaz. Po ne­kaj tednih mucne negotovosti v crnomeljskih sodnijskih zaporih sem ušel Italijanom in se zatekel v Mitlarske hribe k »cetnikom«. V resnici pa so bili partizani. Od avgusta do konca novembra 1941 sem živel med njimi. .. Opišite. nam. jih!. Kdo. so. bili. to?. Kaj. so. hoteli? Vseh je bilo 21. Približno polovica je bilo komunistov, pol pa njihovih somišljenikov. Nekatere sem poznal še od prej. Bili so med njimi falirani študentje pa tudi nekaj kmec­kih fantov, dva hlapca in nekaj mešcanov. Bili so to »borci za narodovo svobodo«, besede »partizan« tedaj še nisem slišal, pac pa so že pozdravljali s stisnjeno pestjo in s »Smrt fa-šizmu, svoboda narodu«. “ Po nekaj tednih mucne negotovosti v crnomeljskih sodnijskih zaporih sem ušel Italijanom in se zatekel v Mitlarske hribe k »cetnikom«. V resnici pa so bili partizani. Od avgusta do konca novembra 1941 sem živel med njimi. Med nas so hodili razlagat marksisticno ide- ” ologijo razni govorniki. Veliko je bilo besed o enakosti vseh ljudi, o šesturnem delavni­ku pa o raju na zemlji, ki ga bo komunizem prinesel zatiranim in revnim, in o tem, da bo zgodovina z zlatimi crkami zapisala imena prvih borcev za svobodo naroda. Cakala nas bi zato tudi visoka in obetajoca mesta v bliž­nji, lepši politicni ureditvi, za katere zmago je treba napeti vse sile. Že takrat so govorili o narodnih izdajalcih, katere je treba pobiti. .. Že. leta. 1941.so.vas. hoteli.»likvidirati«.. Zakaj?. Kdor me pozna, ve, da navadno mislim s svo­jo glavo in da povem svoje mnenje tudi tak-rat, kadar bi mnogi molcali — zaradi ljubega miru ali pa zaradi strahu pred posledicami. Ves cas bivanja med partizani sem bil edini, ki sem jim ugovarjal. Ko sem nekoc slišal go-voriti o likvidaciji nekega »izdajalca«, katere­ga sem osebno dobro poznal, sem ga pred vsemi odlocno branil, da ni izdajalec. Težave sem imel tudi, ko sem ugovarjal nekemu »fi­lozofu«, kot so ga partizani imenovali, ki nam je prišel razlagat o nastanku sveta in prepri-cevat, da ni Boga. Mož se je za svoje dokazo­vanje poslužil tudi tiste teorije, ki pravi, da tisto, cesar ne vidimo, ne obstaja. Torej, ni Boga! Kdo ga je pa videl? Ker se mi je zdela ta razlaga prevec otrocja, sem zastavil »filo­zofu« nekaj vprašanj, s katerimi ga pa nisem spravil samo v zadrego, ampak tudi ob živce. Ko mi ni mogel dati odgovora in ko se je za­vedel, da sem ga osmešil, je podivjal, skocil k meni in mi bodalo nastavil na vrat. V trenut­ku sem mu ga iztrgal iz rok in ga vrgel na tla. Jasno, moje že do tedaj napeto razmerje do uradne linije v odredu je po tej epizodi ter­ jalo od vodstva energicen ukrep. Sklenilo je, da me potihem, brez hrupa pošlje na »drug svet«. In res, trikrat so to poskusili. Doloci­li so likvidatorja, kraj, poiskali okolišcine, a vedno sem se jim kako izmuznil. Zmeraj me je kdo pravocasno obvestil. ..To.se.je.zgodilo.jeseni.I..1941..Torej.so. se.komunisti.že.od.zacetka.pokazali.takšni,. kakršni.so:.brezbožni.in.diktatorski?. Res, prav takšni. Šli so, brez ozira na levo in desno, za svojim ciljem: dosego oblasti. Medtem ko so govorili in pisali o narodnoo­svobodilni borbi proti okupatorju, so pobijali Slovence, ki so jim bili »na poti«, neoborože­ne civiliste, duhovnike, celo ženske in otroke. ..Kako.je.vaša.družina.preživela.leta.tuje. okupacije in revolucije? V naši družini nas je odraslo sedem otrok: štiri sestre in trije bratje. Brata Jožeta so Italijani odpeljali v internacijo, kjer je ostal do italijanske kapitulacije. Ko se je vracal domov, so ga zajeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Brat Tone je bil kot domobranec v nekem boju težko ranjen, ujet, nato pa ubit. Najmlajšo devetnajstletno sestro Pepco so leta 1943 odvedli v gozd partizani in jo po hudem mucenju umorili. . Tudi za vas je bilo vse pripravljeno v Te­harjah.... V nevarnosti za življenje sem bil najprej pred Italijani, potem dvakrat, ko sem padel med partizane, nato spet kot domobranec udarnega bataljona skozi leto in pol na ne­prestanih hajkah... Sigurna in huda smrt me je cakala po angleški izrocitvi v Teharjah, pa sem se rešil, ker sem še pravocasno skocil iz kolone v grmovje. Bežal sem proti Dolenj-ski. Na poti skozi gozdove sem se dvakrat znašel pred oboroženimi partizani, pa tudi ušel smrti. Nevarna je bila tudi kasneje pot iz Titovine v Italijo. Tu so me Angleži hoteli še enkrat proti moji volji vrniti. Pa sem spet imel sreco. “ Kdor me pozna, ve, da navadno mislim s svojo glavo in da povem svoje mnenje tudi takrat, kadar bi mnogi molcali — zaradi ljubega miru ali pa zaradi strahu pred posledicami. .” .Poznam.veliko.dogodkov.iz.vašega.življe­nja.legionarja.in.domobranca,.ki.jih,.žal,.tu. ni.mogoce.vseh.objaviti..Kako.doživetje.bi. pa.le.zapisal..Kako.je.bilo.z.ognjem,.zakurje-nim.z.zadnjo.vžigalico?. Zgodilo se je devet dni po mojem pobegu partizanom na poti proti Velenju. Ko sem na poti s Štajerskega na Dolenjsko že prišel cez Savo. Bolje receno: prišla cez Savo, ker sva bila dva. Lani v Berazateguiju umrli Jože Ho­cevar in jaz. Že dopoldne je bilo pusto, oblac­no vreme. Popoldne se je pa ulilo in mocno nepretrgoma deževalo, da sva bila premoce­na do kože in naju ni bila niti ene nitke suhe. Bila sva v gozdu, ko mi Jože pravi: »Ce bi imel vžigalice, bi zakuril ogenj, da se posušiva.« Dež je zacel polagoma ponehavati, ko mi spet rece: »Jaz pa imam eno vžigalico, samo mokra je...« Brez besed sem zacel nabirati dracje in ga pripravljati, da ga zakurim. Prosil sem ga za tisto edino vžigalico, ki mi jo da, re­koc: »Moral bi se zgoditi cudež, da boš lahko zakuril z mokro vžigalico mokra drva.« Brez besed sem pokleknil, podrsal ob razmoceno škatljico in »cudež« se je zgodil. Vžigalica se je prižgala. Podtaknil sem jo pod mokro dra-cje, da je tudi to zacelo goreti kot da je pre­pojeno s smolo in ne z vodo. In gorelo je brez dima. Tudi Jože je brez besed zdrknil na kole­na in oba sva se z goreco molitvijo zahvalila Bogu in Materi božji za ta ogenj, ob katerem sva se lahko popolnoma posušila. O.Janezu.Bruli.so.pisali: “Koliko ljubezni in znoja je v Slomškov dom vlil Janez, ve samo Bog. Mi smo dolžni priz­nati, da smo njegovo pomoc cutili vseh 25 let Slomškovega doma, za katerega je Janez de­lal dobesedno do zadnjega diha. Janez Brula, prvi predsednik Slomškovega doma: vemo, da si najbolj srecen, ko vidiš, da tvoji otroci, vnuki in mi vsi tvoji bratje in sestre tvoje delo nadaljujemo. To bodi naša zahvala.” Jernej. Tomazin,. bivši. predsednik. Slomško­vega doma “Velik del svojega osebnega dela, svoje skrbi, predvsem pa svoje neusahljive ljubezni je Ja­ nez daroval Slomškovemu domu. Dom mu je bil vse: skrb, ljubezen, ponos! Janez je bil idealist, mož beseda, neustra­šen borec za življenje naroda, zaveden, nep­remagljiv, predvsem pa clovek dobrega srca in do konca poštenjak. Ne v besedah, v deja-njih si je izklesal spomenik! Janez se je zavedal, da vsa naša zdomska narodna in kulturna rast temelji na ohranitvi Slomškove in Balanticeve besede. To je Ja­nez z neomajno prepricanostjo in ljubeznijo zvestega Belokranjca posredoval mlademu rodu.” Dr..Jože.Krivec,.pisatelj.in.sodelavec.Slom­škovega doma “Janez je bil trden Slovenec in globok kri­stjan. Bil je gorec nosilec narodne prosvete že v domovini in nato med nami v begunstvu. Bil je borec proti komunizmu iz dobe vaških straž, soborec iz vrst domobrancev in sodela­vec v nacelstvu stranke, ki širi v našem naro­du kršcanska in demokratska nacela. Bil je eden prvih, ki so segli med našim na­rodom v boj proti okupatorju in proti nasilju komunisticne revolucije. Kot živa prica teh strašnih, a tudi velikih dni, se je zavedal svoje dolžnosti in prical - do konca.” Dr.. Marko. Kremžar,. nacelnik. Slovenske. Ljudske stranke Viri: Svobodna Slovenija Ameriška domovina Duhovno.Življenje Pripravil:.Jože.Jan ZAMEJSKI IN IZSELJENSKI MEDIJI DANES Ob 55. dnevu sredstev družbenega obvešcanja Vsako 7. velikonocno nedeljo Cerkev po celem svetu praznuje nedeljo družbenega obvešca­nja. V Sloveniji so ta dan obeležili s posebno pozornostjo do slovenskih medijev, ki izhaja­jo v zamejstvu in zdomstvu, med njimi je bil omenjen tudi naš casopis. Kakšno je poslanstvo medija v današnjem casu in koliko sledi tistemu, kar je bilo zacrtano na zacetku? Kako krmarite med tiskano besedo in današnjim vse vecjim 'branjem' na spletu in družbenih omrežjih? Ob nedelji sredstev druž­benega obvešcanja smo se povezali z Nedeljo, Svobodno Slovenijo, Mislimi in Mladiko. Omenjeni mediji letos praznujejo obletni­ce: Nedelja letos praznuje 95 let; prva šte­vilka Svobodne Slovenije je izšla pred 80-imi leti; Misli obeležujejo 70-letnico, Mladika pa 65-letnico. LJUBEZEN. DO. SLOVENSTVA,. SPOŠTOVANJE. SVOBODE,.DEMOKRATICNO.PREPRICANJE.IN. KRŠCANSKI.POGLED Letos mineva 80 let od izida prve številke Svobodne Slovenije, tednika naših rojakov iz Argentine. Prva številka je izšla leta 1941 v Sloveniji. Po prihodu slovenskih povojnih beguncev v Argentino pa je znova zaživela in tako so pred leti obeležili 70. obletnico zacetka izhajanja v novi deželi. Dolgo casa je bil poudarjen politicni znacaj, ker je bila Svobodna Slovenija glas tistih, ki so v domo- CRÓNICAS DE ESLOVENIA Para que me conozcan mejor Quizás dejé pasar demasiado tiempo para presentarme, así que aprovecho este núme­ro para hablarles un poco de mí, y de mi ex-periencia al mudarme a Eslovenia. Nací y viví 27 ańos en Buenos Aires, en la casa de mis padres. Si bien mis cuatro abuelos son eslo­venos, un dato importante es que cuando nos mudamos a Bahía Blanca dejé de asistir al colegio esloveno, y en mi casa tampoco se hablaba mucho en ese idioma. A mis 15 ańos volvimos a Buenos Aires y empecé a asistir al grupo juvenil en el club Esloveno de Carapa­chay, y con el paso de los ańos realicé cada vez más actividades allí: jugué vóley, asistí a las misas y actos, formé parte del grupo folklórico Maribor y del grupo de teatro Ca-rapachayski Oder, en el cuál disfruté a pleno ensayos y presentaciones, olvidándome un poco que tenía que aprender el texto de me-moria debido a mi falta de esloveno. Todo eso me ayudó a acercarme más y más a la cultura eslovena, a que el idioma y la músi-ca entraran en mi cabeza, y mi paladar sa­boreara las comidas típicas. También tuve la suerte de poder visitar Eslovenia 3 veces, y notar que había algo que me atraía como un imán a este país. Asistía a las clases de idio-ma esloveno dictadas en la UBA, y cuando se presentó la oportunidad de aplicar para una beca para el curso de otońo dictado en Lju­bljana, decidí apostar por esa opción y com-prar los pasajes. Me fue otorgada la beca y esa fue la “patadita” final: en septiembre de 2015 dejé mi familia, mi trabajo, mi país y salí de mi zona de super confort. En un prin­cipio, la idea era probar por un ańo … pero como ya se dieron cuenta, el lapso de tiem­po se extendió :) Nunca voy a olvidar el primer día, o a decir verdad, la primera noche que viví en Ljublja­na. Había alquilado un departamento desde Buenos Aires, a través de un portal similar a MercadoLibre. La dueńa del departamento sabía que llegaba en micro desde Alemania, y habíamos quedado en que me esperaba en el departamento. Por problemas de tránsito, mi micro se iba retrasando más y más – yo nerviosa, estaba constantemente en con-tacto con ella y mis familiares, rogando que no se me acabe la batería del celular. Llegué a Ljubljana más de 2 horas tarde, y apenas me bajé del micro, me estaba esperando un grupo de gente: familiares lejanos con cara de cansados (por la espera bajo la lluvia) y las manos llenas de bolsas con comida, un par de amigos a los que había visto una sola vez en la vida, y la dueńa del departamento – que no había visto ni una foto mía - vino para llevarme ella misma en auto a mi nuevo hogar, preocupada porque pensaba que iba a estar sola. No miento al decir que se me llenaron los ojos de lágrimas de la emoción. Nunca imaginé que gente a la que yo creía fría y distante, podía demostrarme tanta simpatía y carińo desde el minuto cero. Como ya mencioné en el número anterior, recibí (y sigo recibiendo) mucha ayuda de una amiga que vive acá (Magy Žnidar, gra­cias, gracias y más gracias) – por lo que el tema de inscripción al sistema médico, im­positivo y universitario se hizo muy ameno. Su filosofía es “A mí me ayudaron, ahora te ayudo yo a vos, ya te va a llegar el turno de ayudar a otros”, tratamos de ayudarnos en lo que podemos, entre todos. Gracias a ella conocí más eslovenos, y así me fui internan-do en los usos y costumbres, teniendo mis primeros “choques” culturales. Aquí algu-nos ejemplos divertidos: entrar a una casa y sacarse los zapatos para ponerse pantuflas; saludar verbalmente o dando la mano (y en caso de ser un beso en el cachete, son 2 o 3 – porque lo asocian con los italianos o los franceses); ser invitado a tomar un café y terminar comiendo más que en un almuer­zo; que las visitas no se estiren más de 2 ho­ras; que te lleven en auto a tu casa pero no se queden hasta que entres; que siempre te ofrezcan alguna bebida alcohólica (aunque esto puede depender de la región de Eslove­nia en la que te encuentres); si la relación no es muy cercana, que los encuentros se ha-gan en un café, no en la casa de alguien; que se cene temprano y poco; que los horarios de trabajo empiecen temprano para poder aprovechar la tarde para hacer algún depor­te o ir a trabajar a la huerta … y así muchas cosas más, que sigo descubriendo aún des­pués de casi 6 ańos acá. En general, la reacción de los eslovenos al conocerme era una mezcla de amabilidad y curiosidad. Les interesan mucho las razones por las cuáles decidimos mudarnos, cuál es nuestra opinión de Eslovenia, más puntual­mente, cómo nos sentimos acá, y por qué de­cidimos quedarnos. Al escucharnos comparar ambos países, y ser críticos con uno y otro, parecen redescubrir las cualidades de su pro-pio país, a la vez que disfrutan escuchar mu-chas cosas lindas en boca de gente de afuera. Obviamente, con el tiempo llegaron mo-mentos difíciles, en los cuáles el clima gris y vini ostali brez glasu. Z leti se je vse to spre­menilo. Prelomna tocka je bila osamosvoji­tev Slovenije. »Svobodna Slovenija je dolga leta izhajala samo na papirju, leta 2016 pa so odprli spletno stran in zdaj se je posebej pokazalo, kako so zdaj lahko blizu bralcem, ki so razpršeni po vsem svetu, » je povedala ena od urednic tednika Mariana Poznic. Pan-demija je mocno okrnila življenje slovenske skupnosti v Argentini in tako tudi casopisa. Druženja so prepovedana že od marca lan­skega leta, nekaj zadnjih mesecev se lahko zbirajo pri mašah in še to je na meji dovo­ljenega. Ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili v prejšnje življenje. Lani niso mogli pripraviti številke vsak teden. Izhajanje je tudi letos neredno, a želijo še naprej obvešcati ljudi med seboj in tudi ostalo slovensko skupnost po vsem svetu. Vir:.Radio.Ognjišce lluvioso, las pocas horas de claridad y el frío, hicieron que extrańe mucho a mi familia y amigos. Mi familia eslovena y la de mi novio siempre hicieron lo posible para hacerme sentir cómoda y querida, pero empecé a no-tar que había cosas, detalles, que extrańaba terriblemente. El contacto físico de saludar o abrazar a un ser querido, los fuegos arti­ficiales la noche de Ańo Nuevo, la cena de Navidad hasta tarde, el barullo en el centro, las conversaciones de dos choferes de co-lectivo por la ventana, la gesticulación o el hablar en voz muy alta en la calle, ˇlas calles en cuadrícula!, esa sensación de sentir que todo me es conocido y nada me sorprende. Pero hay 3 cosas que me ayudaron (y siguen ayudando) a sobrepasar esos momentos complicados. En primer lugar, obviamente, internet. La comunicación con los seres que­ridos puede ser más frecuente estando acá que en la misma ciudad. En segundo lugar, encontrarme con gente que hable mi mis-mo idioma. Charlar con alguien en espańol automáticamente me acerca más a mis raí­ces, me hace sentir en casa, comprendida y acompańada. Porque si bien un esloveno puede comprender mis necesidades y sen-timientos de forma lógica, no puede asimi­larlos si nunca vivió una situación similar, y tuve que acostumbrarnos a que eso también está bien. Y en tercer lugar seguir viendo esta ciudad o este país como turista, sin de-jar de sentir que pertenezco aquí. Es decir, mantener mi nińa interior despierta. Cada vez que paso por el centro de Ljubljana, miro el castillo y me digo “ˇGuau, vivo en un lugar que tiene un castillo!”. O pensar cosas como “Puedo ir el sábado a la mańana a tomar un café a Piran y ver el mar”, “Hoy puedo irme temprano del trabajo e ir un par de horas a esquiar”, “Que lindo es volver caminando a casa una noche de verano y no tener miedo a que me pase algo”, “ˇSalgo de casa y en 10 minutos estoy en el medio del bosque!”. En mi caso, la época de crisis es durante el invierno. Las fiestas y el frío son una mala combinación. Pero apenas asoma la prima­vera con sus tulipanes, apenas los bosques se tińen de un verde fluorescente y los días comienzan a ser más largos, reafirmo la de­cisión que tomé hace 5 ańos de quedarme. La vida en cualquier parte del mundo va a ser difícil de a momentos, y uno tiene que elegir a qué le da prioridad. Y yo elegí el in-vierno largo y frío en el exterior, pero con calor familiar en el interior; la gente amable y dispuesta siempre a ayudar, pero con una Pozdrav škofa Petra Štumpfa, predsednika koordinacije za medije Slovenske škofovske konference: Spoštovani casnikarski kolegi in kolegice. Papež Francišek nas za letošnji svetovni dan sredstev družbenega obvešcanja v svojem sporocilu vabi: 'Pridi in poglej'. Vstati iz fotelja, iti stran od racunalnika, pogle­dati cloveku v oci, se prepricati o resnici in po­tem pošteno porocati – velikokrat je to garanje, ki meji že na herojstvo. Medijski potrošniki to mimogrede prezremo. Kot se v jutru prebuja- mo v nov dan, tako se nam zdi samoumevno, da dobimo vsakodnevne sveže novice na plad­nju naših izbir. Samoumevnost je naša kulturna šibkost; hvaležnost pa smisel, ki daje nov zagon. V imenu slovenskih škofov se vam zahvalju­jem, da v sporocilih lahko srecamo tudi vas. Hvala za zaupanje in ta dar. Lep in blagodejen praznik vam vošcim. msgr. Peter Štumpf forma diferente de demostrar su carińo; las calles de la ciudad y la vida nocturna más tranquila, pero los bosques y vida al aire li­bre llenos de movimiento; el verano corto, pero lleno de salidas, bebidas a orillas de la Ljubljanica, y “asaditos” en la terraza. Obviamente el COVID se ocupó de poner pa-tas para arriba todas estas cosas, pero poco a poco vamos volviendo a la normalidad. El plan de vacunación está avanzando rápida­mente: ya están siendo vacunadas personas de menos de 50 ańos que se hayan anotado en la lista de espera. Esperemos que el ritmo siga siendo rápido, para que podamos disfru-tar de eventos típicos del verano. COVID o no, el durante los meses cálidos se hacen muchos eventos al aire libre. Un ejem­plo es la “Odprta Kuhinja” (“Cocina al aire libre”): en la plaza al lado de la Catedral de Ljubljana, muchos restaurantes o bares de la ciudad abren su puesto de comida “rápida”, y uno se encuentra allí con amigos para probar diferentes comidas de diferentes locales, todo en un mismo lugar. Está planeada su apertura el próximo viernes 21 de mayo, crucemos los dedos para que suceda. En lo relacionado con la música y el baile, un evento muy importante es el Festival Lju­bljana, en el cual disfrutamos de grandes ex-ponentes de la música, la ópera y el ballet, que tiene fecha en el mes de julio. Este ańo vuelve a visitarnos la pianista argentina Mar­tha Argerich. Además, el Castillo de Ljubljana y el área dentro de sus muros es espacio ideal para eventos o conciertos, estos días conta-mos con el Festival Gobidobi, de música etno y de autor. En verano, la ciudad bulle gracias a eventos, conciertos, helados al aire libre y caminatas por el parque Tívoli. Tuvimos suficiente “des­canso” el ańo pasado, espero que el COVID relaje un poco y me deje recargar un poco las energías. Vuelvo a pedir su ayuda y preguntarles so-bre qué temas les gustaría que escriba. Con la historia de Julia y la mía propia, dí un giro más personal, orientado hacia las experiencias vi-vidas de gente que decidió mudarse a Eslove­nia. żLes gustaría que continúe en esta direc­ción? Háganme saber su opinión, me gustaría mucho saber qué quieren leer. Y así concluyo, y me voy a tomar un café afuera, bajo techo, porque hoy llueve. Y sí, para poder mantener nuestros bosques verdes fluorescentes nece­sitamos lluvia :) Nadia.Jan.| Ljubljana KOLEDAR 6..junija Spominska proslava 13..junija Procesija sv. Rešnjega telesa 20..junija Ocetovkski dan; Nabirka za Zvezo mater in žena 27..junija Proslava Dan Državnosti 17..julija Vecer na Pristavi 15..avgusta Romanje v Lourdes Obletnica Društva Slovencev v Mendozi POROCILO o prejeti podpori za pomoc dušnim pastirjem v letu 2021 Med januarjem in aprilom so posa­mezniki in skupine po okrajih zbrali sle­dece vsote: JANUAR: $ 29.720,00 FEBRUAR: $ 21.468,00 MAREC: $ 36.970,00 APRIL: $ 37.510,00 S tem vsotam so bili v omenjenih mese­cih kriti sledeci stroški: Davki in storitve na Bolańos: $ 37.022,00 Zavarovanje in pokojnina: $ 89.600,00 Kuhinja, delo, hrana in pijaca: $ 27.448,00 Podoben obracun bomo objavili v za-cetku julija. S hvaležnostjo in molitvijo Vas pozdravljamo Vaši.dušni.pastirji Podporo.lahko.izrocite.v.sloven­skih.domovih,.ali.pa.nakažete. preko.banke.na.ime: Francisco Cukjati CBU 0140015103401551064276 ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI PLES 29. aprila se praznuje “Svetovni dan ple­sa”. Pravijo, da clovek še ni znal govoriti (še manj pisati), pa je že plesal. Najstarejši slikovni zapisi o plesu segajo vec kot 15.000 let nazaj! Najprej je bil ples vezan z religijo, danes pa je ples izraz veselja in zabave. Iz te skromne rubrike na ta dan želimo pozdraviti in cestitati vsem folklornim sku­pinam naše slovenske skupnosti, ki nas skozi leta s plesi razveseljujejo, obenem pa ohra­njajo in širijo našo slovensko kulturo in tra­dicijo. Za darilo pa vam pošiljam nekaj pregovo­rov in citatov o plesu: • Ce.lahko.hodiš,.lahko.plešeš,.ce.lahko. govoriš,.lahko.poješ..(sudanski pregovor) • Plesalci.so.božji.športniki. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) • S.plesom.se.zacne,.s.svatbo.se.konca.. (nemški pregovor) • Kadar.plešeš,.lahko.uživaš.v.tem.razkoš-ju,.da.si.to,.kar.si..(Paulo Coelho, brazilski pisatelj) • Ce.bi.vsi.plesali,.kdo.bi.potem.gledal? (kamerunski pregovor) • Glasba.in.ples.sta.dve.umetnosti,.ki.sta. tesno.povezani. (Jean-Baptiste Poquelin -Moličre, francoski dramatik in pisatelj) • Ženska.ni.nikoli.stara,.ko.gre.za.ples,.ki. ga.pozna. (afriški pregovor) • Ples.zmore.odkriti.vse.skrivnosti,.ki.so. skrite.v.glasbi..Obenem.ima.še.eno.odliko:. da.je.lasten.cloveku.in.otipljiv..Ples.je. torej.poezija.z.rokami.in.nogami. (Charles Baudelaire, francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec) • Enaki.pari.najbolje.plešejo. (švedski pregovor) • Stara.macka.se.ne.bo.nikoli.naucila. plesati..(maroški pregovor) • Razmisliti.bi.morali.o.izgubljenih.dneh,. ko.nismo.plesali.vsaj.enkrat. (Friedrich Nietzsche, nemški filozof, filolog, pesnik in skladatelj) • Ce.niste.lepi,.se.naucite.plesati.. (zambijski pregovor) Pripravil.Jože.Jan PROŠNJA ZA BRALCE Ce imate slike ali kak drug material iz manifestacije na Plaza San Martin leta 1991, prosim pošljite na e-naslov: svobodna.ba@gmail.com Hvala za sodelovanje! Društvo VTIS vabi vse slovenske ino­vatorje, da se prijavite na razpis za izbor za NAJ SLOVENSKO INOVACIJO LETA Razpis poteka v okviru vsakoletnega Dneva inovativnosti v organizaciji Go-spodarske zbornice Slovenije. Pošljite izpolnjeno in oblikovano prija­vo inovacije na ales.ugovsek@gzs.si najkasneje do 31. 5. 2021. Vec informacij in prijavni obrazec pa lahko najdete v sledeci povezavi: | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika:.Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški.odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar