ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
LJUBLJANSKEMU ŠKOFIJSKEMU LISTU.
tc>
-*0®t)© Izhaja v nedoločenih obrokih, mm—
^ ^ Deveto leto.	Ljubljana,	meseca	avgusta	1896.	Številka	35.
Doneski
za zgodovino Alojzijevišča.
(Nabral o petdesetletnici vodja dr. Jos. Lesar.) (Nadaljevanje.)
Solite aber auch manchmal ein Zogling tles Hauses einen andern, als den geistlichen Beruf vviihlen, und dem Dienste der Kirche, welche ihn erzieht, sich nicht weihen wollen, wozu er gewiss weder genothiget, noch beredet werden wird, so wird die im Knabenseminar erhaltene religiose Erziehung ihm auch in dem weltlichen Stande zu Guten kommen; denn in jedem Stande ist Gotteslurcht, Glaube, Sittlichkeit, Fleiss, Gehorsam, Berulstreue und Ordnungsliebe, wozu die Zoglinge des Knabenseminars bestens angeleitet werden, wiinschens-werth, und so wird denn diese Anstalt selbst durch solche Zoglinge auf das Gemeinwohl der Gesellschaft ntitzlich einwirken; insoferne sie aber eine ftir Arme, deren Einige ohne sie vielleicht nie zu den Studien gelangt wiiren, bestimmte Erziehungsanstalt ist, wird sie zu-gleich als ein hochst schatzbares Werk der Wohltha-tigkeit und Liebe, und als ein Institut erkannt werden mussen, durch welches wohl am sichersten einem etwaigen Priestermangel ftir die Zukunit vorgebeugt werden kann.
In Erwiigung alles dessen glaube ich zuversichtlich hoffen zu dilrlen, der Diocesanclerus werde diese meine Einladung zu Beitrilgen ftir das Diocesan-Knabenseminar freudig entgegen nehmen, mich bei der Errichtung des-selben durch ergiebige Mithilfe bestens unterstiitzen, und vereint mit mir zu dem Vater im Ilimmel flehen,
če bi si pa tudi kedaj kak gojenec izvolil kak drug nego duhovski poklic in se ne bi hotel posvetiti službi sv. Cerkve, ki ga vzgaja, za kar se gotovo ne bode niti silil, niti se mu bode k temu prigovarjalo, mu bode pa verska vzgoja, katero je dobival v deškem semenišču, prav prihajala v svetnem stanu. Saj je treba v vsakem stanu strahu božjega, vere, nravnosti, pridnosti, pokorščine, zvestobe v poklicu in redoljubivosti, k čemer se bodo gojenci mladeniščnice vsikdar navajali. Tako bode zavod celo po takih gojencih koristno vplival na občno narodovo blaginjo. V kolikor pa je zavod namenjen revnim mladeničem, izmed katerih bi sicer nekateri morda nikdar ne prišli v višje šole, bode ob enem neprecenljivo delo krščanske dobrotljivosti in ljubezni. Tako je tudi lahko spoznati, da se bode s tem zavodom za prihodnje čase najgotovejše preprečilo morebitno pomanjkanje duhovnikov.
Če vse to preudarjam, smem za gotovo upati, da bodo gg. duhovniki z veseljem vsprejeli to moje povabilo, s katerim jih vabim, da zlagajo doneske za škofijsko mladeniščnico, da me bodo pri ustanovitvi podpirali z bogatimi darovi in z menoj vred prosili Očeta v nebesih, da z njegovo pomočjo in v čast njegovo prav
35
dass er uns unter seinem Beistande dieses heilsame Werk recht bald zu seiner Ehre in einer fur die Diocese gentigenden Ausdehnung vollbringen lasse.
Aus der fiirstbischofl. Residenz. Laibach den 29. Sept. 1846. Anton Aloys m. p.
Fiirstbischof.
2.
Auszug cms dem Testamente des Fiirstbischof'es Anton Aloys Wolf ddo 17. Aug. 1858.
§ 24. Zum Erben meines Nachlasses setze ich das Diocesan-Knaben-Seminar in Laibach (Collegium Aloy-sianum) hiemit ein, welches ich laut meines sub in vier Exemplaren beiliegenden gedruckten Aufrufes vom 29. September 1846 errichtet, und zur Sicherung dessen Fortbestandes ich nicht nur das laut dieses Aufrufes von mir erkaufte bedeutend erweiterte, in der Pollana-Vorstadt sub Consc. - Nr. J.™— gelegene Haus sammt Nebengebiiuden und Garten (iber Bewilligung des k. k. Landesgerichtes in Laibach vom 17. Juli 1855 Nr. 4525 auf Namen »Collegium Aloysianum« grund-biichlich bereits habe umschreiben, und meine Willens-meinung hinsichtlich der stetten Widmung dieses Hauses fur diese unter dem ausschliesslichen Einflusse des je-weiligen Diocesan - Bischofs von Laibach stehende geist-liche Erziehungsanstalt ebenfalls schon auf diese Reali-taten babe intabuliren lassen, sondern auf das in diesem Aufrufe verheissene Griindungskapital ftir das Collegium Aloysianum mit zwei und zwanzig krainischstiindischen 2 ljt% Rententransferten im Gesammtbetrage von 40.023 gld. 12’/j kr., das ist Vierzig Tausend drei und zwanzig Gulden 12% kr. mit dem jahrlichen Interesse von 1000 fl. 32 kr. meinem Consistorium bereits iiber-geben, und die Umschreibung dieser Ilententransferte auf Namen des Collegium Aloysianum durch deren Vinculirung fiir dasselbe mittelst der k. k. Landesre-gierung auch schon bewirkt habe. Darum wird das hochwurdige Consistorium, wenn die inventarisclien, dann die legirten und anderweitig bestimmten Verlass-gegenstiinde ihrer Bestimmung werden zugcfuhrt worden sein, aufzulordern sein, dass es unter den iibrigen beim Verlasse verbliebenen Effekten diejenigen, welche es fiir das Collegium Aloysianum brauchbar erachtet, be-zeichne, damit sie sogleich an dasselbe abgeliefert und in das Inventar desselben mit dem Schatzungswerthe eingetragen werden ; wogegen alie darnach noch eriibri-genden Verlassgegenstande von Laibach und Gortschach
kmalu dokončamo to koristno delo, v takem obsegu, kakeršen je primeren velikosti škofije.
Iz knezoškofijske stolice v Ljubljani. 29. septembra 1846. Anton Alojzij 1. r.
knezoškof.
2.
Izpisek is zadnje volje knezoškofa Antona Alojzija Wolf a z dni 17■ avgusta 1858.
§ 24. Glavnim dedičem svojega premoženja imenujem škofijsko mladeniščnico v Ljubljani — Collegium Aloysianum —, katero sem ustanovil glasom tiskanega oklica z dne 29. sept. 1846. Da sem jej zagotovil obstanek, sem kupil v ta namen hišo in jo zdatno povečal. Stoji na Poljanskem predmestju, št. 73 nova, št. 60 stara.*) S postranskimi poslopji in z vrtom vred sem jo dal po dovoljenju c. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dne 17. julija 1855 štev. 4525 zemljeknjižno prepisati na ime »Collegium Aloysianum«. Ob enem sem dal na to poslopje in zemljišče uknjižiti to, da je hiša odločena za duhovno vzgojilnico, ki naj je edino le pod uplivom vsakokratnega ljubljanskega knezoškofa. Prav tako sem tudi že izročil svojemu konzistoriju v navedenem oklicu za »Collegium Aloysianum« obljubljeno ustanovno glavnico z 20.000 gld. v 22 rentnih transfertih kranjskih stanov v svoti 40.023 gld. 121/2 kr. po 2*/2% z letnimi obrestmi 1000 gld. 32 kr. k. d. Tudi sem potom c. kr. deželne vlade že oskrbel, da so se ti rentni transferti za zavod vinkulovali. — Kadar se bode toraj iz moje zapuščine vse oddalo, kar je inventaričnega, ali kar komu volim, ali drugače sporočam, naj se opomni prečastiti konzistorij, da od ostale zapuščine zaznamuje, kar je rabnega za »Collegium Aloysianum«, da se takoj zavodu izroči in zapiše v inventar ter dostavi v njem cena vsake reči. Kar pa od moje ostaline sicer še ostane, bodi v Ljubljani ali na Goričanih, prodaj se, kakor hitro mogočp, na javni dražbi.
*) Sedaj: Poljanska cesta št. 4.
im offentlichen Lizitationswege sobalcl als moglich ver-aussert werden sollen.
§ 25. Meine Willenserklarung, wie ich sie hin-sichtlich der Gebaude des Collegium Aloysianum und dessen Gartens, durch meine auf diese Realitaten laut § 24 bereits intabulirte Schenkungsurkunde vom 14. Juli 1855 ausgesprochen habe, muss auch gleich-massig hinsiohtlich meines von dem Collegium Aloysianum obbesagter Massen bereits verabfolgten Griin-dungskapitals und anderer Kapitalien, die ich fiir das-selbe von Wohlthatern grosstentheils aus meinem Dio-cesan - Klerus bereits erhalten habe, oder die es noch erhalten wird, sowie derjenigen, die ihm von mir etwa noch zu meiner Lebezeit, sicher aber nach meinem Tode laut dieses Testamentes zukommen werden, unab-anderliche Geltung fiir immer behalten, und ich ordne liiemit an, dass, da das Collegium Aloysianum einzig und allein von dem jeweiligen Diocesan-Bischofe oder in dessen Ermanglung von dessen Stellvertreter ab-hangt, und stets abhangen muss, das nach genauer Vellziehung aller obbesagten testamentarischen Verfii-gungen verbleibende Verlassvermogen meinem Nach-folger am Bisthume, oder dem mittlerweile aufgestellten Kapitular-General-Vikar eingeantwortet werden soli, damit er dasselbe allenfalls unter dem Beistande der beiden Testaments-Executoren, deren jeder ein Exemplar des im § 24 besprochenen gedruckten Aufrufes zu erhalten bat, und unter stettem Vorwissen des hochwiir-digen Domcapitels fiir das Collegium Aloysianum kapi-talisire und fruchtbringend mache, und unter keinem Vorwande hievon etwas fiir die kurrenten Erforder-nisse des Collegium Aloysianum verwende, wohl aber die sowohl davon, als von dem sonstigen Stammver-mogen entfallenden Zinsen und die anderweitigen Zu-flilsse des Institutes, wenn diese nicht etwa ausdriicklich als Beitriige zum Stammvermogen geleistet werden, fiir die Verpflegung und Erziehung der darin unterge-brachten Zoglinge, sowie fiir die sonstigen Bediirfnisse der Erziehungsanstalt nach den in meinem oberwahnten gedruckten Aufrufe ausgesprochenen Grundsatzen verwende, und die diesiallige Gebahrung, sowie den jeweiligen Stand dieses geist,lichen Diocesan - Institutes, oder doch wenigstens die fiir dasselbe jahrlich einge-henden Beitriige mit der Nachweisung ihrer Verwendung durch ein Circulare, wie ich es bisher selbst immer that, jahrlich am Sehlusse des Schul- und Rechnungs-jalires zur Kenntnis des Diocesan-Klerus wenigstens so lange bringe, bis die Anstalt die jahrlichen freiwilligen Sammlungsbeitriige des Diocesan-Klerus wird entbehren konnen. Uebrigens lege ich dem Collegium Aloysianum als meinem Erben nur noch die Verpflichtung auf, dass von dem geistlichen Vorsteher desselben in der Ilaus-
§ 25. Moja volja, kakor sem jo glede alojzijeviških poslopij in vrta izrekel v moji darovnici z dne 14. julija 1855, katera je glasom § 24 že tudi uknjižena na te nepremičnine, naj za zmiraj nespremenljivo velja enako tudi glede ustanovne glavnice, katero sem, kakor zgoraj povedano, že izročil Alojzijevišču, in glede drugih glavnic, katere je od dobrotnikov, večinoma od duhovnikov moje škofije, ali že prejelo, ali pa jih bode še prejelo, kakor tudi glede onih, katere bode morda še od mene prejelo, dokler živim, gotovo pa po moji smrti vsled tega testamenta. Ker je Alojzijevišče odvisno in mora biti odvisno edino le od vsakokratnega ljubljanskega knezoškofa, ali, če ga ni, od njegovega namestnika, zato s tem naravnavam, da se moja zapuščina po tem, ko se bodo natančno dopolnile vse prej naštete testa-mentarične določbe, prisodi mojemu nasledniku v škofovski službi, ali pa mej tem postavljenemu kapiteljskemu vikariju. Ta naj jo, če treba s pomočjo obeh gg. izvrševalcev zadnje volje, katerima naj se vroči po eden izvod v § 24 navedene tiskane okrožnice, in z vednostjo prečastitega stoljnega kapitelja, za Alojzijevišče plodonosno nalaga. Na noben način pa ne sme od nje kaj porabiti za tekoče stroške Alojzijevišča; pač pa se smejo v ta namen potrositi obresti, kar jih daje zapuščina, kakor tudi, kar jih daje drugo ustanovno premoženje. Tudi drugi dohodki zavodovi, ki se ne vplačajo izrecno kot dohodki ustanovne glavnice, se smejo trošiti za hrano in odgojo v zavod vsprejetih gojencev, kakor tudi za druge potrebščine odgojilnice, po načelih, katera sem razodel v gori omenjeni tiskani okrožnici. Vsako leto pa naj škof ali njegov namestnik s posebno okrožnico, kakor sem jaz storil vsako leto, na koncu šolskega leta, o katerem je dati račun, naznani duhovščini, kako se je upravljalo premoženje, kakšno je stanje tega duhovskega škofijskega zavoda, ali pa naj objavi vsaj doneske, ki so se nabrali tisto leto in kako da so se porabili. To naj dela vsaj tako dolgo, dokler zavod ne more pogrešati vsakoletnih, prostovoljnih doneskov gg. duhovnikov. Sicer pa nalagam Alojzijevišču kot mojemu dediču samo to, da opravi duhovni predstojnik v domači kapeli vpričo vseh gojencev vsako leto na moj smrtni dan, ali, v slučaju kake zapreke, dan prej ali dan pozneje, slovesno peto črno mašo za pokoj moje duše.
kapelle im Beisein aller Zoglinge jahrlich an meinem Sterbetage. oder im Falle eines obwaltenden Hinder-nisses an einem nachst vorhergehenden oder nachst darauflolgenden Tage ein gesungenes Seelenamt ftlr meine Seelenruhe ieierlich abgehalten werde.
§ 26. Ich babe die eines deutsch-slovenischen und slovenisch-deutschen Worterbuchs sehnlichst harrenden Landsleute dadurch erfreuen zu miissen geglaubt, dass ich die Kosten dieser Auflage auf mich genommen habe, und der erste Theil derselben, bestehend aus z\vei grossen Octav - Banden, diirfte die Presse schon heuer verlassen. Auch habe ich bei dem Aufschwunge, den die krainische Sprache seit wenigen Decennien genommen, zu einer neuen Auflage der krainischen Bibel des alten und neuen Bundes in sechs Gross-Octav-Banden mich entschlossen, deren vier schon in diesem Jahre gedruckt sein werden. Meine documentirten iiber die fiir beide Werke bereits bestrittenen Auslagen werden die Herrn Testaments-Executoren auf meinem Schreibtische vor-finden. Solite ich eher sterben, als der Druck dieser beiden vom Lande sehr gewiinschten Werke zu Stande kommt, so lege ich dem Collegium Aloysianum, meinem Erben, die Verpfiichtung hiemit auf, aus meiner Erb-schalt die fiir die vollstandige Beendigung des Druckes beider Werke erforderlichen Kosten, fiir welche dasselbe vermog der weiter unten getroffenen Verfiigung all-mahlig den Riickersatz erhalten diirfte, zu bestreiten, und damit ja keine Zogerung in dem Drucke dieser Biicber eintrete. ermachtige ich hiemit die Testaments-Executoren noch vor der Einantwortung des Verlasses an den Erben aus demselben die zur Bestreitung dieser Auslagen zeitweise et\va erforderlichen Gelder fiir Druck und Papier zu verabfolgen, und ersuche zugleich meinen Nachfolger am Bisthume oder den Capitular - General-Vikar, von meinem fur das Collegium Aloysianum iiber-nommenen Verlassvermogen immer soviel Barschaft disponibl zu halten, dass die Druck- und sonstigen Kosten fiir beide Werke immer rechtzeitig berichtigct werden konnen. Da ich die Aullage des Worterbuches dem Collegium Aloysianum, die nuue krainische Bibel-auflage aber dem hochwiirdigen Consistorium fiir den bereits bestehenden alten Bibelverlag als Eigenthum hiemit iiberlasse, so sollen aus dem Verschleisse dieser zwei neuen Werke, den wohl die Ordinariats - Kanzlei immer besorgen wird, die Geldbetriigo, welche fiir den Verkauf des Worterbuches eingehen werden, dem Collegium Aloysianum stest vollstandig, diejenigen Geld-betriige aber, die aus dem Verkaufe der neuen Bibel-auflage einfliessen werden, nur in so lange zulallen, bis es fiir die auf diese Bibelauflage aus meiner Erb-schaft verwendeten Auslagen gedeckt sein wird, und
§ 26. Štel sem si v dolžnost, rojake svoje, ki težko pričakujejo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja, s tem razveseliti, da založim to delo. Prvi del, dva debela zvezka v 8°, bode bržkone že letos natisnen.
—	Odločil sem se tudi, opazujoč, koliko je napredoval slovenski jezik v malo desetletjih, izdati na novo v šestih zvezkih vel. 8° slovensko sveto pismo starega in novega zakona. Štirje zvezki se bodo natisnili že letos. Kar sem za obe deli že imel stroškov, izvedela bodeta gg. izvrševalca zadnje volje iz računov, katere najdeta na moji mizi, pri kateri pišem, če bi prej umrl, kakor bosta ti deli, po katerih deželani tako zelo hrepene, dovršeni, nalagam Alojzijevišču, mojemu dediču, poplačati iz ded-ščine vse stroške za obe deli; saj je upati, da se bodo vsled nižje doli pristavljene določbe zavodu polagoma povrnili. Da pa se ne bode natisek teh knjig prav nič oviral, pooblaščam s tem gg. izvrševalca zadnje volje, da smeta, še preden se bode zapuščina prisodila dediču, iž nje od časa do časa izplačevati vse stroške za tisek in papir. Ob enem prosim mojega naslednika na škofovski stolici ali pa kapiteljskega vikarija, da naj ima od moje zapuščine, katero je vsprejel za Alojzijevišče, pripravljene vedno toliko gotovine, da se bodo mogli vsigdar pravočasno poplačati stroški za natisek in razni drugi stroški. Ker slovar s tem v lastnino prepuščam Alojzijevišču, novo slovensko sveto pismo pa prečastitemu konzistoriju za zalogo, ki je bila že prej in je namenjena za izdajo sv. pisma, naj pripada skupiček teh dveh novih del — prodajo naj vedno oskrbuje ordina-rijatna pisarna — Alojzijevišču; in sicer naj pripada skupiček slovarjev ves in vsegdar Alojzijevišču; skupiček iz prodaje svetega pisma pa samo tako dolgo, da se povrnejo stroški, kateri se bodo za natisek sv. pisma izdali iz moje zapuščine; nadaljni skupiček, oziroma dobiček od novega svetega pisma pa naj pripada staremu svetopisemskemu zakladu. Ves denar pa, ki bo polagoma pripal Alojzijevišču iz skupička teh knjig, se ne sme porabiti za tekoče stroške zavodove, ampak naj se hrani, da se svojedobno obrestinosno naloži.
der aus dem ferneren Verkaufe dep neu aufgelegten slovenischen Bibel allenlalls resultirende Gewinn soli nur dem alten Bibelverlage zu Guten kommen; alles Geld aber, das dem Collegium Aloysianum aus dem Verschleisse dieser Biicher allmiihlig zukommen wird, darf nicht ftir kurrente Auslagen desselben verwendet, sondern muss ftir eine seinerzeitige gelegenheitliche Capitalisirung, das ist Iruchtbringende Verwendung, auf-bewahrt werden.
§ 27. Sobald das dem Collegium Aloysianum aus meinem Verlasse zufallende Vermogen diesem geistlichen Bildungs- und Erziehungs - Institute eingeantwortet, far dasselbe fruchtbringend gemaeht und gehorig sicher-gestellt worden sein wird, so wird es Sache meines Nachfolgers am Bisthume sein, einen formlichen Stift-brief liber dieses von mir neu errichtete Diocesan-Knaben-Seminar (Collegium Aloysianumi auf Grundlage der Bestimmungen, die ich ftir dasselbe in meinem ob-erwahnten gedruckten Aufrufe vom 28. September 1846 lestgesetzt habe, und mit genauer Anfuhrung der dar-auf Bezug habenden Anordnungen dieses Testamentes, namentlich der §§ 24 und 25 zu verfassen in demselben das gesammte S tam m vermogen des Collegium Aloysianum, niimlich: das demselben von mir geschenkte, in dem gedruckten Aufrufe und im obigen § 24 bespro-chene und mit allem Erforderlichen gehorig eingerichtete Institutsgebiiude sammt Nebengebiiuden und Garten, — mein fur das Collegium Aloysianum bereits sicherge-stelltes ebenlalls schon oben erwahntes Grundungs-kapital, — die von anderen Wohlthatern bereits eingeflos-senen, auch schon fruchtbringend gemachten, aus den jiihrlichen gedruckten Kundmachungen des Ordinariates ersiehtlichen, die bis zur Errichtung des Stiftbriefes etwa noch eintliessenden, zur fruchtbringenden Anlegung be-stimmtem Beitrage oder Stiftungscapitalien, — endlich mein aus diesem Testamente dem Collegium Aloysianum zukommendes Verlassvermogen, oder was ich etwa noch vor meinem Tode demselben werde zukommen lassen, — genau anzugeben, und in diesem Stiftbriefe sich selbst sowohl ftir sich ais auch fur alie Nachfolger zu verpflichten, die von mir diesem Stammvermogen gegebene Bestimmung getreulich einzuhalten, es vor jedem fremdartigen Einflusse sorgfiiltig zu wahren, jede mit diesem Stammvermogen zeitweise vor sich gehende Aenderung auf einem Beiblatte des Stiftbriefes gehorig darzustellen, und in gleicher Weise die von Zeit zu Zeit allmiihlig zunehmende Vermehrung dieses Stammver-mogens deutlich vorzumerken, damit der jeweilige Stand des Stammvermogens des Collegium Aloysianum immer in voller Evidenz ersichtlich sei.
§ 27. Kadar se bode iz moje zapuščine Alojzije-višču pripadajoče premoženje prisodilo temu duhov-skemu vzgajališču, obrestinosno se naložilo in dobro zavarovalo, naj da moj naslednik na škofovski stolici napraviti zakonito ustanovno pismo o tej po meni osnovani mladeniščnici (Collegium Aloysianum) na podlagi določil, katera sem objavil v gori omenjenem tiskanem oklicu z dne 29. sept. 1846. Navedejo naj se natančno tudi sem spadajoča določila pričujočega testamenta, zlasti §§ 24 in 25, in vse ustanovno premoženje Alojzi-jevišča. Sem spada poslopje, katero sem jaz zavodu daroval in z vsem potrebnim oskrbel, opisano v tiskani okrožnici in gori v § 24., in stranska poslopja ter vrt,
—	moja na Alojzijevišče že pripisana, tudi že gori omenjena ustanovna glavnica, — glavnice, darovane od drugih dobrotnikov, ki so tudi že obrestinosno naložene in ki so označene v vsakoletnih tiskanih razglasih ordi-narijatovih, — doneski ali ustanovne glavnice, ki se bodo še nabrale do onega časa, da se bode napravilo ustanovno pismo, in ki so namenjene, da se obrestinosno nalože, — konečno moja po tem testamentu Alojzije-višču pripadajoča zapuščina, ali kar bodem morda še pred smrtjo podaril zavodu. Moj naslednik naj se v ustanovnem pismu zaveže za-se in za vse svoje naslednike, da se bode natančno ravnal po določilih te moje ustanove, da jo bode skrbno varoval vsakega tujega vpliva, da bode dal vsako premembo ustanovne glavnice na ustanovnemu pismu dodanem listu zaznameno-vati, kakor tudi natančno izkazati, kako se bode ustanovna glavnica od časa do časa polagoma množila, da bode vsakokratno stanje ustanovne glavnice alojzijeviške vselej popolnoma razvidno.
3.	Darovi.
Alojzijevišče je, kakor se vidi iz dokumentov, ki sta natisnjena pod št. 1. in 2., velikodušna ustanova knezoškofa Antona Alojzija Wolf-a. Kupil je najprvo hišo za 22.00P gld. v srebru ter jo priredil z novimi stroški za mladeniščnico. Potem pa je prizidal hiši novo poslopje, t. j. večji, zapadni del sedanjega poslopja s spalnicami, s kapelo in obednico. Za vso hišo je oskrbel škof sam potrebnega pohištva in raznega orodja za 60 gojencev.
Še pri življenju je Anton Alojzij daroval za zavodovo glavnico 20.000 gld.
Podedovalo je Alojzijevišče za ustanoviteljem, ki je umrl 7. febr. 1859, krog 45.000 gld. Z dedščino pa je sprejelo tudi dolžnost, oskrbeti natisek slovensko-nemškega slovarja, ki se je srečno dovršil 1. 1895.
Prav zdatno pa so blago škofovo ustanovo podpirali tudi gg. duhovniki cele škofije. Dvakrat na leto krožila je nabiralna pola od župnišča do župnišča. Nabralo se je tem potem tekom let najmanj 75.000 gld. Večji del teh zbirk se je sproti porabil za hrano gojencev. Le oni darovi, katere so darovalci izrecno namenili za glavnico, so se tej pripisali.
V naslednjih izkazih priobčujemo nekaj a) daril in b) volil, katera posamič dosegajo ali presegajo svoto 100 gld. Izkaz c) svedoči o A. Strohenovi zapuščini. V d) izkazu pa podajemo seštete svote, ki so se nabrale v manjših doneskih po posameznih dekanijah.
a) Darila:
Metelko Frančišek, c. kr. prof v Ljubljani .	630 gld.	
Šiakar Janez, c. k. vodja v Ljubljani . .	1300	»
Poklukar Janez, nunski spovednik v Ljub-		
ljani 		110	»
Gaber Lovro, posestnik v Stari Loki. . .	100	»
Scheuchenstuel pl. Edvard, c. k. koncipist .	50	))
Zupan Jurij, kanonik v Ljubljani ....	750	»
Globočnik Jožef, c. k. gimnazijski katehet v		
Ljubljani		300	»
Kušar Gregor, nunski spovednik v Loki .	236	))
Hrovat Frančišek, mestni župnik v Ljubljani	200	»
in stensko uro, vredno krog 60 gld., ki		
še sedaj prav dobro služi kot hišna ura.		
Eubessa Jožef, župnik v Vremah ....	200	»
Zorn Karol, stolni dekan v Ljubljani . .	1500	»
in precej kapeline oprave.		
Jenoh Martin, župnik na Sv. Gori . . .	100	))
Černe Martin, upokojeni župnik lavantinske		
škofije		300	»
Dr. Widmer Jernej, knezoškof		300	»
Vole Jurij, kanonik v Ljubljani ....	100	gld.
Neimenovan duhovnik................................. 3000	»
Neimenovan dobrotnik................................ 2000	dol.
Neimenovan dobrotnik 1. 1895 ....................... 4000	gld.
b)	Volila.
Zapustili so Alojzijevišču p. i. gg.:
Kramar Jožef......................................... 400	gld.
Stare Anton, defic................................... 200	»
Burger Luka, stolni prošt v Ljubljani .	.	1100	»
Jenko Jožef, korar v Novem mestu .	.	.	300	»
Vrtovec Matija, vikar v Št. Vidu pri Vipavi	500	»
Jugovič Ignacij, korar v Novem mestu .	.	300	»
Fik Jožef, župnik v Selcih........................... 138	»
Kek Jožef, častni kanonik in kn. šk. kancelar
v Ljubljani...................................... 500	»
Keršič Gregor, defic. v	Radomljah	.	.	.	100	»
Zupin Janez, župnik v	št. Ruprtu	.	.	.	200	»
Leben Valentin, kapelan v Dobu ....	100	»
Janežič Leopold, župnik v Predosljih .	.	610	»
Svetin Andrej, dekan v Leskovcu ....	287	»
Blaznik Blaž, župnik v Naklem ....	100	»
Črnivec Janez, župnik v Dobrnčah .	.	.	100	»
Petsche Jurij, župnik v Polomu ....	1300	»
Kos Anton, stolni prošt v Ljubljani .	.	100	»
Eržen Janez, kurat na Gočah.......................... 230	»
Rozman Jožef, dekan v	Trebnjem	.	.	.	426	»
Novak Janez, kanonik v Ljubljani	.	.	.	1910	»
Zupin Jožef, župnik na Črnučah ....	100	»
Kopitar Mihael, duhovnik............................ 2000	»
Vole Jurij, stolni dekan v Ljubljani . . .	500	*
s pogojem, da se zanj opravi na sv. Jurija dan ali v bližini tega praznika v alojzi-jeviški kapeli tiha sv. maša.
c)	Anton Strohenova zapuščina.
Bivši leskovški župnik in dekan, častni kanonik novomeškega kuratnega kapitlja Anton Strohen (f 23. dec. 1857 v Novem mestu|, je postavil v § 11. svoje oporoke z dne 20. maja 1. 1851 Alojzijevišče glavnim dedičem svojega premoženja. Zapuščina je znašala po odbitku vseh volil 7154 gld. 10 kr. Izgovoril si je v Alojzije-viški kapeli vsako leto jedno slovesno črno sv. mašo v dan 17. jan. zase, za svoje stariše in sorodnike, če pride 17. dan jan. na nedeljo, je opraviti črna maša prejšnji ali naslednji dan. V slučaju, da bi Alojzijevišče iz katerega koli vzroka prenehalo, se mora zapuščina razdeliti med ubožna zaklada leskovški in boštanjski. Radi tega se to premoženje upravlja samo zase, ločeno od drugega alojzijeviškega premoženja.
d) Zbirke po dekanijah
4.	Schiffersteinova ustanova.
Jožef Anton plem. Schiller, rojen v Kranju dne 27. apr. 1. 1677, kanonik in dekan ljubljanski, nazadnje župnik in prošt v mestu Laa na Nižjem Avstrijskem, f 27. septembra 1. 1756, je sklenil s pismom z dnč 12. marca 1756, poslanim tedanjemu ljubljanskemu
knezoškofu Ernstu grofu Attems, napraviti s svojim premoženjem ustanovo za ljubljanske semeniščnike, da bi njegova fara Mengeš in pa njegov kanonikat imela na izbiro vedno dobro izučenih in pobožnih duhovnikov. Izvršila se je ustanova še le po njegovi smrti, ko so njegovi dediči izplačali semenišču ljubljanskemu 36.000 gld. Popolno se je uravnala ustanova še le 1. 1847. Pravico do nje imajo ustanoviteljevi sorodniki ali pa v Kranju rojeni semeniščniki. Ustanovo je višja duhovska in deželska oblast s pritrditvijo presvetlega cesarja 1.1892 v toliko spremenila, da so se zasnovale med drugim tudi štiri ustanove za Alojznike, vsaka po 300 gld., od katerih prejema dotični Alojznik na roko po 70 gld. na leto. Pravico do Alojzijeviške Schiffersteinove ustanove imajo najprvo sorodniki, potem v Kranju rojeni Alojzniki, in če takih ni, drugi revni in posebno vzgledni Alojzniki, ki nemotljivo kažejo, da bodo kedaj postali dobri duhovniki. Ustanova se oddaja nesorodnikom samo za jedno leto. Do sedaj so uživali to ustanovo:
1. Zaplotnik Ignacij iz Gorič, sorodnik.
2. Debevec Ivan iz Postojne.
3. Pebol Frančišek iz Preddvora.
4. Koritnik Anton iz Polhovega Gradca.
5. Lah Lovro iz Komende.
6.	Kržišnik Jurij iz Poljan.
7.	Pengov Frančišek iz Št. Jakoba	ob	Savi.
8.	Ocepek Jožef iz Št. Lamberta.
9.	Juvan Ivan iz Šmartna pod Šmarno	goro.
10. Sever Frančišek iz Škofje Loke.
11. Pečarič Martin iz Metlike.
5.	Thalnitscherjeva ustanova.
Janez Anton Thalnitscher pl. Thalberg (Dolničar), stoljni dekan ljubljanski, umrl 53 let star 19. aprila leta 1714., je odločil v zadnji volji z dne 15. novembra 1. 1713. 2000 gld. a. v. za ustanovo, oziroma oskrbljenje jednega gojenca v tedanji mladeniščnici »Collegium Caro-linum« (sedanje semeniško poslopje), če bi pa glavnega dediča, brata Janeza Gregorija Thalnitscher pl. Thalberg, jedini sin, Jožef, umrl brez otrok, kar se je res zgodilo, ali če bi vstopil v samostan, podeduje vse premoženje imenovana mladeniščnica za ustanove. Pravico do njih imajo najprvo sorodniki, potomci treh ustanoviteljevih sestra, le če teh ni, drugi gojenci.*)
*) 4. Pro fundando alumnatu uno in neoseminario episcopali, quod nunc sub directione mea construitur, investiantur in securo loco duo milia florenorum mon. germ. horumque census pro victu et amictu unius alumni perpetuo eidem seminario seu collegio alumnorum episcopalium cedat; ius vero praesentandi idoneum alumnum competat eidem germano meo eiusdemque descendentibus in per-
Št.	Ime dekanije	Od leta do leta	gld.	kr.
1.	Ljubljana, mesto	1846—1868	1502	65
2.	Ljubljana, okolica	1846-1880	4193	16
3.	Cirknica	1846—1866	1421	36
4	Gottschee (Kočevje)	1846—1863	941	42
5.	Idrija	1846—1866	1447	92
6.	Kamnik	1846-1864	2105	15
7.	Kranj	1846—1873	5030	39
8.	Leskovec	1846—1874	3532	31
9.	Litija	1846-1870	1353	38
10.	Loka	1846—1870	2293	15
11.	Moravče	1846—1870	1936	43
12	Novo mesto	1846—1872	3411	17
13	Postojna	1846—1872	1851	75
14.	Radoljica	1846-1873	3259	33
15.	Ribnica	1846—1872	2134	25
16.	Semič	1846—1867	1208	55
17.	1 Šmarije	1846—1868	1970	38
18.	Trebnje (z Žužemberkomi	1846—1861	2747	17
19.	Trnovo	1846—1862	1178	30
20.	Vipava	1846—1868	1064	58
21.	Vrhnika	1846-1865	1753	34
Po visokem ministerskem odloku z dne 4. junija 1863, št. 7219, je te ustanove sedaj šest mest. Pravico do nje imajo sorodniki (potomci treh Dolničarjevih sestra); če teh ni, pa gojenci knezoškofijskega Alojzi-jevišča v Ljubljani.
Štipendisti morajo po § 7. zadnje volje moliti za ustanovitelja vsaki dan med sv. mašo Očenaš pa Češčeno Marijo in v soboto povrh še antifono Češčenci bodi Kraljica z molitvijo. Ko pa postanejo mašniki, morajo opraviti za dušni pokoj ustanoviteljev vsak mesec jedno sv. mašo.
Do sedaj so uživali to ustanovo — kolikor je moglo vodstvo dognati — naslednji alojzijeviški gojenci:
Leskovec Lovro iz Hotedršice.
Kulavic Janez iz Podgrada.
Kor jej Ferdinand iz Idrije.
Lesar Jožef iz Ribnice.
Vrančič Ignacij iz Moravč.
Tavčar Janez iz Stare Oselice.
Kržič Anton iz Rakitne.
Marinko Jožef z Dobrove.
Kladva Janez iz Zaspa.
Klopčič Franc iz čemšenika.
Normali Janez iz Višnje gore.
Avsenik Janez iz Žapuž pri Lescah.
Škofič Jožef iz Mirne peči.
Strobel Ludovik iz Štange.
Bartol Marko iz Sodražice.
Lavrič Jožef iz Žužemberka.
Mantuani Jožef iz Ljubljane.
Adamič Andrej s Krke.
petuum; his vero non exstantibus competat ius activae praesenta-tionis huius alumni Thalnitscheriani Rmo. Capitulo sub hac restrictione, quod exstantibus idoneis pro alumnatu ex descendentia sororum mearum tales negligi non valeant, sed omnibus aliis praeferri.
5. In casu quo Josephus, nepos meus, absque haerede suo ex hac vita decederet, sine prole legitima moreretur, aut in religione quacumque professionem emitteret, eidem substituo in omnibus a me recipiendis bonis haeredem seminarium episcopale seu Collegium Carolinum, ita, ut haec mea bona totaque haereditas pro tali casu per modum fidei comissi reservari praedicto seminario seu Collegio Carolino debeat, et subsecuto eventu pro qualitate et quota bonorum plures alumnatus fundari, quorum alumnatuum ius activae praesentationis tali in casu pariter obtineat Rmum. Capitulum Laba-cense; ius passivae promotionis vero reservatum sit descendentibus ex tribus meis sororibus, si qui exstiterint idonei pro eodem alumnatu instantes.
7. Alumnus ut supra sub a me fundatus uti et alii sub 5*° eventualiter fundati, si quando effective fundatione mea fruiti fuerint, teneantur quotidie pro refrigerio animae meae devote recitare sub missae sacrificio quinquies Pater et Ave Maria, ac singulis sabbatinis diebus his superaddere orationem antiph. Salve Regina, et si quando eos contigerit ad sacerdotium promoveri, singulis mensibus pro anima mea teneantur legere unam missam, quoad vixerint.
Perne Frančišek s Trstenika. Rajčevič Frančišek s Trate. Novak Matija iz Podzemlja.
Pešec Frančišek z Iga.
Stroj Alojzij z Dobrave pri Kropi. Nadrah Ignacij iz Zatičine. Pečjak Gregor iz Hinj.
Čadež Anton s Trate.
Bleiweis Frančišek iz Naklega. Preželj Luka iz Bohinjske Bistrice. Legat Evgen iz Zagorja na Notr. Ahačič Matej iz Tržiča.
Kostelec Martin iz Metlike. Šarabon Vincencij iz Tržiča. Podbevšek Jernej z Vranje peči.
6.	Domača učilnica.
Kakor je sedaj uravnano Alojzijevišče, ustreza le na pol zahtevi zbora tridenškega (Sess. XXIII. c. 18. de reform.) in členu XVIII. avstrijskega konkordota, podpisanega na Dunaju dne 18. avgusta 1855 in potrjenega ravno tam 25. sept, 1855. Ne smemo se toraj čuditi, da je opominjal papež Pij IX. v apost. pismu z dne 17. marca 1836 avstrijske škofe, naj si osnujejo semenišča v smislu citovanih določb, ali naj obstoječa bogo-slovska semenišča in mladeniščnice tako spopolne, da bodo ustrezala cerkvenim zahtevam. Tej želji rimske stolice je hotel prevzv. vladika Anton Alojzij takoj ustreči in navdušeni tedanji vodja Alojzijevišča, kan. dr. Janez Zl. Pogačar, je v kratkem času vse potrebno uredil, da se je mogla pričeti domača šola za drugošolce že s šolskim letom 1856/7.
Obiskovalo je domačo učilnico 14 na drugem mestu izkazanih dijakov.
Prihodnjega šolskega leta 1857/8 so se doma po-dučevali drugo- in tretješolci.
Podučevali sp v šolskem letu 1856/7 drugošolce hišni predstojniki.
Šolskega leta 1857/8 so v II. in III. razredu domače učilnice podučevali: Vodja, kanonik dr. J. Pogačar 14 ur; prefekt, gosp. Jurij Grabnar 12 ur; prefekt, gosp. Anton Koš melj 14 ur; bogoslovec g. Gregor Kemperle, ki je bil v prejšnjem šolskem letu dostal zrelostno poskušnje s posebno odliko, 6 ur ; sedmošolec Janez Kulavic 6 ur in sedmošolec Leopold Klinar 6 ur.	(Nadaljevanje	prih.)
VoohitlG Doneski za zgodovino Alojzijevišča. — 2. Iz-
V UUUIM. liisek iz zadnje volje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, z dne 17. avgusta 1858. — 3. Daroci. — 4. Schiffersteinova ustanova. — o. 'fhaliiitscherjeva ustanova. — 6. Domača učilnica.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.