143. številka
Ljubljana, v soboto 24. junija.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti piejeman za avstrij |k o-ogerske dežele za vbb leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesce 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oz nanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat, tiska, po & kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in nprnvnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka stolna". U pravni Stvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........6 gld. 50 kr.
„ četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8 gld. — kr.
„   četrt leta.......4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravni&tvo ,,Slov. Naroda*'•
Izpred porotnega sodišča v Celji
dne 22. junija 1882. (Dr. Sup p an contra „Slidsteirische Post") (Konec.)
Priča dr. Ahazhizh v Ljubljani, bivši mestni odbornik, izpoveduje, da je v družbi z Josip Luck-manom pripravil Withalma do tega, da je hotel prodati Kolizej mestu za 114.000 gld. On pravi, da je dr. Suppan zelo delaven mestni odbornik, in le njemu se je zahvaliti, da se je dobilo loterijsko posojilo.
Priča mestni odbornik Josip Luckman je izpo vedal, da se je trudil, da bi Withalm dal ceneje Kolizej, ker se je vojaška komisija, katera je ogledovala ljubljanske vojašnice izrek'a, da je Kolizej še najboljša mej njimi, in ker je mislil, da bode lehko mogoče prezidati jo v normalno vojašnico.
Priča podžupan Franc Fortuna je izjavil v odseku, da je kresijsko poslopje v jako slabem stav benem stanu, in naj se po izvedencih pregledati da, koliko bi veljale poprave, ali pa nnj bi se poslopje prodalo. Isto Jrdi tudi priča g. Luckman. kateri pristavi, da je g. E. Mayer pač prej, predno si je sezidal novo hišo, vpiašal, da bi se poslopje prodalo.
Anton Lascban, 78 let star, bivši župan ljubljanski skozi 8 let, je izpovedal, da mu je Withalm uže prej ponujal Kolizej, da ga mesto kupi, a takrat nij imelo mesto novcev. Pozneje, ko se je posrečilo dobiti loterijsko posojilo, je sam Witbalmu pisal, naj ponudbo ponovi. Laschan pravi, da so tekle vse obravnave mej mestom in Withalmom potom njegovih rok in da je oddal vse dopise Wit-balma finančnega odseka načelniku dr. Suppanu, da so se obravnavali o odseku. Laschan pravi, da je prisiljen izrekati dr. Suppanu za njegovo požrtvovalno, nesebično, z veliko izgubo časa zvezano delovanje na korist ljubljanskega meste, iz dna svoje vesti iskreno zahvalo. V kresijskem poslopji, katero je, zelo poprave potrebno, moralo se je po zimi zidati, kar je stalo 2000 gld. Sklep, kateri je pred-jagal v imenu odseka dr. Suppan, se je tudi v me-
stnem odboru ljubljanskem razumel slabo. Nij šlo za to, da bi se kresijsko poslopje precej prodalo, temveč samo za to, da bi o tem, ali se proda, odbor za oskrbovanje mestnega premoženja in magistrat izrazila svoje mnenje. KoneČno pravi g. Laschan, da si ne more kaj, da bi ne smatral vse, proti dr. Suppanu v teh zadevah pisano, kot umazano natolcevanje (schmutzige Verdächtigung.)
Začno se zasipavati navzo.me priče.
Prva je g. Jakob Aleševec.
Ko stopi v dvorano, je občen smeh in vese-lost mej porotniki in poslušalci. Na vprašanje prvo sednika g. Heinricherja pove, da je 40 let star, doma iz Skaručine, oženjen, urednik „Brenceljna" in da sodeluje pri nNovicaha. Kaznovan je bil z ZKporom treh mesecev zaradi nekega članka, ki ga je spisal v Brenceljnu. Priča se vede jako plašijivo in boječe, posebno pri prisegi, govori le jeeljaje, kar vzbuja veselost in smeh poslušalcev. Na vprašanje prvoseduika izpove Aleševec, da pod svojo prisego ve, da pismo v katerem je bil dotični dopis o dr. Suppanu, nij bilo poslano ni zatoženemu g. Leonu, niti uredništvu „Südsteirischo Post", ampak nekemu njemu znanemu gospodu v Mariboru; to je on videl v Ljubliani.
Predsednik Heinricber: Kdo pa je ta gospod? Priča Aleševec: To je privatna stvar, kakor sem rekel, poslan je bil dopis na gospoda, kateri je meni zn:<n.
Predsednik Heinricher: Po postavi imate vi kot priča ne le dolžnost, ampak vi morate povedati resnico. Nij v.se jednako, je li kdo zatoženee, ali pa priča.   Tedaj razjasnite stvar.
Priča Aleševec: Ta dopis nij b;l namenjen priti v list „Südsteiriche Post", zato nij bil poslan ne g. Leonu ne vredništvu. Odposlan je bil kar sem sam videl, pod napisom: „dr. Gregorec, c. kr. profesor v Mariboru'1. Jaz ne vem, ali se je dopis ravno tako glasil kakor je v „Südsteiriche Po.sf pri-občen.
Predsednik Heinricher: Kako si vi razlagate, da je dopis le prišel v „SUdsteiiic-h" Post"'.'
Priča Aleševec (nekoliko (aea molčeč); To je druga stvar, ki ne spada " mojo izpovedbo.
Pred.-ednik Heinricher: Vi nijste kot priča k sodniji poklicani, da samo zanikavate, kar se vas vpraša, ampak vi ste zavezani izpovedati pozitivno".
Priča Aleševec: Jaz morem le to povedat}, kar sem sam videl in to je, da se pismo z dopisom nij poslalo ne uredništvu „Südsteiriscke Postu ne uredniku Leonu.
Dr. pi. Schrey k priči Aleševec: Kakor ste izpovedali, ste izdajatelj in urednik „Breneeljna". Kako se zove po nemški tO? Ker priča Alešovec ne odgovori precej, nadaljuje dr. pl. Schrey: Kaj ne „Ross-tliege ?"
Pri'a Aleševec: „Ne, ampak „Bremse". Dr. pl. Schrey:    „Kaj za jedno tendenco ima ta list V
Priča Aleševec: „To ne spada k stvari." Dr. pl. Schrey: „Kaj ne, da zasramuje (verhöhnet) ude ustavoverne stranke."
Priča Aleševec: „To ne spada k stvari."
Predsednik Heinricher: Vprašanje to ne spada k denašnjej obravnavi.
Dr. pl. Schrey: „Ker veste natanko, kdo in komu se je dopis poslal, ali ga nijste sami pi-sali?u
Priča Aleševec: O tem nijmam izpovedati.
Zagovornik dr. Moše: Ali je po vašem mnenji mogoče, da jo pismo z dopisom, akoravno na adreso g. dr. Gregoreca, piišlo v roke gospodu Leonu V
Priča Aleševec: Jaz mislim, da pisma z njegovo adreso sprejema g.dr. Gregorec sam. S tem je zaslišanje g. Aleševca končano. Dr. pl. Schrey predlaga, naj priča Aleševec, ko se bode zasliševala druga priča, odide iz dvorane. Predsednik Heinricher določi, da Aleševec ostavi dvorano.
Priča Karo! Lorenc, vodja Leonovo tiskarne, pravi, da je o dopisu še le zvedel čez šest tednov, ko je dr. Suppan vložil tožbo. Pravega urednika pri listu nij, ampak dopise prinaša tiskarski fant od g. dr. Gregoreca, razni sodelavci pošiljajo svojo dopise. On jih potem vvrsti v list in Leon le malokdaj č'ta drugo korekturo, ker ima malo časa in posluje le bolj v prodajalnici; da je list brže gotov, oskrbuje on (Lorenc) drugo korekturo, kakor tudi prvo. Gotovo je bilo tako tudi takrat, ko jo izšel članek o dr. Suppanu. Na vprašanje dr. Schreya, je li poznal pisavo, odgovori, da mu to nij mogoče, kajti dopisnikov podpis je ali odstrižen ali prečrtan.
Na daljno vprašanje dr. Schreyja, je li misli, da je Aleševec pisal ta dopis, odvrne, da ga niti do denes poznal ni), da je pa mogoče. Pisma, ki dohajajo na redakcijo, pošiljajo se, kakor on misli, dr. Gregorecu.
In bere se potem izpovedba g. dra. Lavoslava Gregoreca, na katero nij bil zaprisežen. Priča izpove, da je Leon un dnik, on da se zanima za list le, kar se tiče uvodnih člankov. Ali se je ta dopis pomešal mej listine, za ,,Siid>t» irisehe Post" pripravljene, ne ve, kajti ravno v Istem ''•asu |e dobil dve privatni pismi, kateri je založil. Priča pravi, da je sicer Leon imel pravico odpirati na redakcijo <lo:la pisma, kajti taka pisma pridejo k njemu, ali pa ostanejo v Leonovih rokah. Kdaj je prišel dopis, se ne more spominati, mogoče pa je, da olj imel Leon nobene vednosti o njem, dokler nij bil natisnem
N.i. to proglasi predsednik 'Heinricher doka-zilno obravnavo končano in naznani, da so hod*- o-dišče odstr.-milo, da sestavi vprašanja na porotnike, za nekoliko minut tedaj obravnava za ta čas preneha.
Porotnikom stavijo se štiri vprafianja, Pivo vprašanje gre na to, je li zatoženi g. Leon, ker je vzprejel navedeni članek v list „S(ld-steirisehe Post", dr. Suppana z imenom (narneutlich) deloma izmišljenih, deloma popačenih dejan; in nepoštenih činov po krivem dolžil, kateri so dr. Suppana v javnem mnenji spravili v slabo ime.
Drugo eventuvalno vprašanje, ako bi te zanikalo prvo, šlo je na to, ali je urednik Leon dolžil dr. Suppana po imenu, ne da bi navedel gotovih fakt, dolžil zaničljivih lastnostij.
Drugo in tretje vprašanje šlo je na to, je li urednik g. Leon zakrivil se s tem, da nij imel zadostne pozornosti kot urednik, je li zanemarjal dolžno nadskrb. Sodišče določilo je vprašanja uže pred obravnavo, kajti tožnik in zagovornik dobila sta iste litografovane.
Proti stavljenim vprašanjem ne ugovarja nobena stranka.
Prvosednik pozove zastopnika tožitelja g. dr. Schreyja, naj utemelji zatožbo porotnikom nasproti. Govor dr. Schreyja trajal je skoraj dve uri. Poda-jemo iz istega le je;dro in nujvažneje stavke, katere naj si naši somišljeniki zapomnijo dobro. Dr. Schrey pričenja govor s tem, da z začudenjem naglasa, da si je „Südsteirische Post" upala napasti dr. Suppana na tak način, moža. Kateri Jo duševni iti odlični vodfa u«tavoverne stranke na Kranjskem.
Noben slovensk list, katere baze časniki glede sumničenja vender nijso skrupolozni, nij napadel dr. Suppana na jednak ali tak uačin kot „Südsteirische Post". Tem čudoviteje je, da ravno s Štajerske, iz nemškega peresa prihaja tak plas. Ali stvar je jasna, zakaj se to godi. Vse je le natolcevanje, le „Mittel zum Zweck". Tendenca lista „Südsteirische Post1' je znana, ona dela po načinu, kateri je za načelo postavila tako zvana spravedljiva politika (Versöh-nungsnolitik), katera žalibože denes vlada v Avstriji.
Kakor gobe (Pilze) rastejo časniki te baze, n. pr. „Tribüne", „Politik", „Südsteirische Post", delom!, tudi „Triester Tagblatt", da delajo za „V3r-ßöbnungspolitik" in celo časnikov nij izvzeti iz tega kroga, da se bega ljudstvo, kateri nosijo na čelu cesarskega orla. Delovanje teh listov meri na to, da hočejo vse dozdanje odnošpje v državnem življenji, deloma tudi s silo predrugačiti, zato se zaletavajo na nepopisljiv na Čin, sosebno radi v osobe. Značajnost (Charakterfestigkeit) nazivljejo to baze časniki „Opposition a tout prix" kliko (Clique) imenujejo vso ono stranko, katera se opira na staroavstrijsko tradicijo, da se vzdrži Avstrija, da se obrani, kakor do zdaj in katera neče uičesa vedeti o zjedinjenej Sloveniji, zdru-ženej s Hrvatsko. Tem časnikarskim lopovom (Bravo!) ne gre za objektivno obravnavanje (raisonement) stvari, ampak njih napadi so v jedno mer le osobni.
Kakor je zdanja večina državnega zbora jako neuljudna z manjšino, tako dela tudi omenjena žur-nalistika. Ona se oklepa osobnih napadov na čiste značaje, v tem ima svoje pribežališče, kajti ona ravna premišljeno, ker ve, da taki dopisi napravijo dosti več vtisa, kot najlepši uvodni članek. Gotovo je, da imajo ljudje te baze dovršeno metodo v svojem delovanji, kajti oni mislijo, čim bolj z osobnimi napadi manjšamo vrste naših nasprotnikov, tem bolje za nas. Ako je pa tako početje zaničljivo samo ob sebi, tem zaničljivejše in tem nevarnejše je za usta-voverno stranko, da so se začeli nasprotniki zdaj posluževati nemškega jezika za svoje napade. Ako se trosijo take laži in obrekovanja po slovenskih listih, so za dotičnega pristaša ustavoverne stranke malo ali čisto nič nevarua, tem nevarnejši pa, ako se širijo v nemškem jeziku v svet. Vprašati je, kako so nastali ti takozvani „Schimpfblatter" mej zdanjo „Versölmungspolitik". Treba je, da se označi, kako in na kakšen način (Art und Weise) ti listi životarijo.
Nekatere rastline Žive le umetno, v temi, ali kakor se pravi s temno materijalno in duševno podporo. Vse to velja tudi za „Südsteirische Post". Ali ker nij nobena stvar zastonj, predpisalo ali narekalo 86 je tudi „Südsteirische Post" nje delovanje, iti delovati mora v tem smislu, kakor je govornik uže prej naznačil. Dolgo časa, pravi tožnik, našlo se nij peresa, katero bi bilo nadaljevalo sumničenja in napade, započete v slovenskih listih, v nemškem časniku. Jako žalostno je to, kajti tako započetje, spravlja neroštvo ob zaupa.ije, tem žalostneje pa, če prihajajo t ka glasila iz Štajerske, katera je vender Vsikdar bila in bode vneta za nemUvo. Tožnik se potem spušča v subjektivno dokazivanje krivde urednika g. Leona. Uže od vsega početka, pravi dr. Schrey, ima urednik Leon kronično  krivdo,  da ta
list po predpisanem potu koraka, (nach vorgezeich-neter Marschroute) ter goji le osobno polemiko v ponavljajočih se napadih na odlične može ustavoverne stranke, posebno na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. Dr. Schrey pravi, da je dr. Gregorec duševni urednik lista, se ve da „nur bis zur Anklagebank", v svojej izpovedbi izjavil, da g. Leon odpira tudi uredniška pisma. Tedaj je ta kot urednik pravi voditelj lista in ima, kakor vse pravice, v tej lastnosti tudi vso odgovornost. Dr. Schrey nadaljuje, da sicer dr. Gregorec nij prisegel na svoje pričevanje, a da nij nikake ovire verjeti popolnem izpovedbi, „des hochvvtirdigen Herrn dr. Gregorec", kakor dr. Schrey porogljivo v jedno mer, na veliko veselost poslušalstva imenuje dr. Gregoreca. Dr. Schrey omenja potem popravka uredništva o tem dopisu, v katerem je izjavljeno, da je dotični dopisnik uže davno izbacnen iz narodne stranke, in meni, da je bila gotovo dolžnost urednikova brigati se za značaj svojih sodelavcev in dopisnikov in ne sprejemati vseh napadov na osobe nasprotnega tabora. A zato se nij brigal urednik, kajti parola je bila: „der Kampf bis aufs Messer". Dr. Schrey potem nadrobneje in dolgotrajno hoče dokazi vati krivdo za toženca g. Leona in konečno govori porotuikom na srce, naj pritrde prvemu ali vsaj drugemu vprašanju, naj namreč odgovore tako, da se ne bode odmerila kazen v denarji, ampak, da se prisodi zapor, kajti take stranke časniki se morajo, kakor stranke same, omejiti v njih slabo vplivajočem delovanji. Dr. Schrey ne dvomi, da bodo gg. porotniki pravo ukrenili in pritrdili prvemu ali drugemu vprašanju.
Zagovornik g. Leona, dr. Moše, zagovarja zatožencu v popolnem mirnem, oratorično, kakor ju-ridično dovršenem govoru, ka.erega naj bi bdi porotniki kakor občinstvo z večjo pozornostjo poslušali, namestil da so se porogljivo in nedostojno smijali, kazaje prav malo omike, ter o n)em napravili sodbo uže a priori, da ne bo veljal nič, se ve da le zato, ker ga bo govoril jurist, ki ie Slovenec in kar je v Celji še hujše, mož, ki je pri zadnjih volitvah bil izvoljen v mestni zastop ljubljanski.
Dr. Mošč pravi: Slavno sodišče, častiti gospodje porotniki! Nijsem drugače pričakoval, nego, da bo častiti moj kolega, denašuji zastopnik zatožbe, obravnavo skusil spraviti na politično polje. Zato gotovo je takoj početkom svojega govora narisal kolikor mogoče črno, neugodno podobo denašnjega političnega stanja,  posebno v južnih kronovinah, v
denašnjo stvarjo v dotiki in ker nečem dražiti. Jaz tedaj ne bodem šel za zastopnikom zatožbe po širokej poti politike, ampak jaz hočem razmotrivati stvar, o katerej jedino je denes govor, ali se je storil pregrešek razžaljenja časti po tem članku v „Sudsteirische Post", kateri je denes ukrivljen. Ako se oziram na članek, je od strani tožbe bil posebno naglašan kot razžaljenje izrek, da gleda dr. Suppan □a to, da si prisluži pnšteuo provizijo (anstandige Provision). No, gospoda, jaz v tem ne vidim nobenega časti žaljivega predbacivanja, ako se reče advokatu, da se trudi, prislužiti si pošteno provizijo. Znano je, da se s prodajo bis bavijo ne le samo agenti, nego tudi advokatje; če se tedaj o dr. Suppanu reče, da je hotel prodati ali kupiti kako hišo in si zraven zaslužiti pošteno provizijo, nij to nič nečastnega, kajti gospoda, vsak se trudi, da za svoje delo kaj zasluži. Vse drugače bi bilo, da se dr. Suppan dolži, da je svoje javno dostojanstvo rabil v to, da služi provizije in da s tem oškoduje mesto, tO bi bilo v istini nepošteno in ako bi kdo koga dolžil kaj tacega, bi v istini se pregrešil proti časti tacega moža in bil kaznjiv." Govornik sedaj dokazuje subjektivno nekrivdo zatoženci. Leon nij dotičnega dopisa niti videl niti bral, kajti kakor so izpovedale priče, nij došel pod njegovo adreso, tudi nijma Leon časa, da bi bral in premišljal list, predno izide. Zlobnosti nij nobene, krjti Leon dr. Suppana, kakor tudi razmer v Ljubljani ne pozna in nij imel nikdar namena razžaliti dr. Suppana. Zato je takoj, ko je poizvedel, o tem pisal dr. Suppanu rekoč, da jako obžaluje, da se je dopis malovestnega dopisnika sprejel in da je pripravljen objaviti vsa-keršen preklic, kateri si želi, in je v istini tudi sprejel preklic v takej obliki in v takem zadržaju, kateri bi bil dr. Suppanu prav lehko zadostoval. Najhujše kar se Leonu predbacivati zamore, je to, da je premalo pazil na svoje uredniške dolžnosti, pa tudi to brez zlobnega namena."
Konečno se obra":a dr. Moše proti sklepu govora zastopnika obtožbe in pravi: „Zastopnik zatožbe je na konci svojega govora naglašal, da je namen te pravde, da se urednik dene v zapor, da se s tem stranki pokaže, da je njeno delovanje kaz-njivo. Jaz se čudim, da je on vam tako govoril, kakor da ste vi žandarji, da oskrbujete policijsko službo v interesu jedne stranke, da uničite drugo, da ostane potem samo stranka gospoda zastopnika zatožbe. Gospodje porotniki, dokler bode kaj ljudij, bodo tudi stranke, in vsaka teh  bode  se bojevala
Kranjskej in Štajerskej.   Gospoda, jaz mu ne bom ali s poštenimi ali nepoštenimi sredstvi.   Vi tedaj
na tem  potu sledil,  kajti v tej dvorani denes nij soditi o politično narodnih  prepirih,   niti  iste po sodbi uravnati.   Vaša naloga nij, razločevati o tem ali drugem političnem vprašanji, in gotovo bi vi to storili, ko bi sledili  po potu, kateri] vam je naznačil zastopnik zatožbe.  Jaz moram tak način zastopnikove   zatožbe   odločno   zavračati,   s katerim skuša po splošnih odnošajih izzivati bojazen in srd iu  s pretenjem  vplivati na mnenje gg. porotnikov proti  denašnjemu  zato^encu.   Gospodje porotniki, jaz vas spominjam na vašo sveto  prisego, da jo imate vedno pred očmi, da tukaj nijste in ne smete biti pristaši nobene stranke, ampak  tu ste jedino le, za ker vas je postava poklicala : avstrijski porotniki.   Vi nijmate  razsojevati   politično narodnih vprašanj, ampak jedino le iu samo to, ali se je postava v slučaji, kateri se obravnava, razžalila, ali se je res storila kri s d«, ali ne.   Gospod zastopnik satožbe je jako obširno tožil iu obsojeval časnikarstvo, katero njemu, kot strankarskemu možu, nij po godu.   Jaz bi njemu rekel:   „Iutra muros peceatur et extra" in bi ga opozoril, naj le malo gleda, kaj čiui ravno denes centralistično časopisje. Vsako časopisje  ima  svoje  napake,   a jaz ne smatram tu umestno razpravljati, katero več, katero menj, a da bi hotel zbirati,  pod;<l bi lehko jako obširen šopek fiasopistva, iz nasprotnega tabora v najbližjej bližini Ko bi hotel osvetljevati,  kako  piše  to časopistvo, ponudil bi vam lehko marsikatero cvetko, katero — ako ste le nekoliko nepristranski — bi vam dišala mnogo  neprijetneje,  nego one, katere je opisava zastopnik zatožbe.   A jaz tega nečem, ker to nij z
nijste poklicani, da bi stranke po svojem izreku uničevati pomagali, nego zato, da kaznujete, ako je krivda dokazana. Ker pa vsaj, kar se tiče prvega in druzega vprašanja o mojem klijentu nič dokazanega nij, — bolete zanikali ti vprašanji in k večemu pritrdili 3. iu 4., da je zanemarjal dolžnosti svojega posla".
Po  repliki  in dupliki   zastopnikov pričenja dvorni sovetnik g. Heiuricher svoj  resume, k«.teri bi bil še nekoliko objektiven,  da je  izostal konec. Ali konec je zabelil,  kajti g. predsednik rekel je porotnikom, uaj gredoč v svojo sobo  slečejo Nemca  iu   Slovenca   in si. samo to mislijo, kakor da bi bili mestn 1 odborniki   ljubljanski   in  da   se  o njih tako piše, kakor o dru. Suppanu.
Porotniki so se le prav kratko posvetovali iu njih načelnik dr. pl. Fichtenau naznani, da ao prvo vprašanje z 11 proti 1 glasu potrdili.
Ko so poslušalci začuli votum porotnikov, kričali so „bravo", itd.  Ob V* 3 uri se potem obravnava pretrga.   Ob 1/2 4. uri se proglasi sodba, ka kor smo jo včeraj priobčili.
Iz deželnega zbora štajerskega.
Prvokrat so nemški liberalci v 21 letih spoznali, kako se spodobi, tudi slovenske poslance voliti v važnejše odbore. Izvolili so torej v finančni odbor dr. Dominkuša, v peticijski odbor prof. Žol-garja in v odbor za Slatiuske toplice dr. Djininkuša in dr. Radaia.   Obžalujemo pa, da v velevažnem
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskfitiii Narodn" St. 143. 24. jnnija 1882.
kulturaem odboru nij nobenega Slovenca; to tem bolje, ker celo po zadnjem nam neugodnem in krivem štetji, prebiva na Štajerskem zraven 796.000 Nemcev tudi 388.000 Slovencev (32% prebivalstva), ki so večjidel kmetovalci.
Finančni odbor ima pretresovati deželne stroške in dohodke za 1. 1883 ali deželni proračun. To je važno pa vsled 21 letnega liberalnega gospodarstva čedalje težavnejše delo.
Po nasvetu deželnega odbora treba deželi izdati drugo leto 4,488.977 gold. tedaj zopet za 165.938 (jUL več, kakor lani. To je tako liberalna navada, da stroški od leta do leta rastejo. Javnih streškov liberalci nikjer ne znajo krčiti, nikjer bremen olajšavati davkoplačevalcem. Kje pa so tedaj stroški v jednem letu zopet poskočili?
Odgovarja se, da v oddelku za policijske potrebe za 1765 gld., v oddelku za dobrodejne in zdravilske svrhe za 73.198 gld., in za Šolske potrebe za 98.719 gld.
Dohodki so nastavljeni na 2,317.264 gld. Primanjkuje še tedaj 2,171.713 gld. Od te svote hočejo pokriti z dohodki od doklade na pivo in žganje 138.428 gld. in od 10% doklade na meso, vino in mošt 123.115 gld., skupaj 261.543 gld. Ostanek 1,910.170 gtd.se pa vrže na direktne cesarske dače kot 3tf°/o deželska doklade. (Landesumlage).
Cesarske direktne dače je c. kr. finančno deželno ravnateljstvo deželi Štajerskej za leto 1882. predpisati dalo 5,104.561 gld.t namreč tako, da znaša lansko: a) gruntna dača 2,115.000 gld., b) hišna najemščina (Hauszinssteuer) 873.000 gld., c) hišna razredovnina (Hausklassensteuer) 425.000 gld., d) pridobnina (Ervverbsteuer) 434.000 gld., e) dohodnina (Einkommensteuer) 974.139 gld., f) nova hišna najemščina od prej davka prostih hiš 253.319 gld. in g) podobna nova-hišna razredov ni na 40.103 goldinarjev.
Na tukaj navedene številke lanske cesarske dače navržejo torej deželni poslanci še 36 °/0 deželne doklade. Tukaj so kmetje, tržani in meščani z graj-ščaki vred, Slovenci in Nemci, popolnem in do slednje pičice jednakopravni.
Ker pa je vsekako gruntnega cesarskega davka največ, tako je tudi jasno, da gruntni posestniki največ k deželnim dokladam doplačujejo; namreč 761.400 gld., kajti 36 °/0 deželne doklade vrženih na 2,115.000 gld. cesarske gruntne dače, daje 761.400 gold. No, in kdo plačuje večino teh 761.400 gold. deželne doklade, grajščaki ali manjši posestniki? Graščaki nže ne; kajti te gospode še 50.000 gold. deželne doklade ne zadene, vse drugo, to je nekaj čez 700.000 gold. stroškov plača kmet.
Vsak pamet njak bi sedaj mislil, da bodo kmetje tudi primeroma največ poslancev imeli in torej tudi v zastopih jednakopravni. Tega pa ne pripušča nemški liberalizem. Zato je odmeril v deželnem zboru štajerskem 27 poslancev meščanom in grajščakom, kmetom pa samo 23. Bornih 22 grajščakičev z dačno svotico 6660 gold. voli uže jednega poslanca (skupaj 12), pa 5715 meščanov s 15.600 gold. davka 1 poslanca; kmetskih ljudij pa se mora našteti 37.000 z dačno svoto 78.300 gld. preden Be jim odmeri 1 poslanec. Kmet je tedaj daleč nazaj potisnen, najhuje slovenski, kajti 15.365 nemških kmetov v Liezenskem okraji na Gorenjem Štajerskem z dačno svoto 26.243 gold. voli 1 poslanca, a 55.437 slovenskih kmetov v ptujskem okraji s 104.639 gld. davka mora zadovoliti se tudi z 1 poslancem. To je nemško liberalna jednako-pravnost I Bog se nam je daj brž rešiti!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubij an i 24. junija. Glmiiazljalna enketa, katero je mini-sterstvo bogočastja in naukov postavilo, da se posvetuje o reformah avstrijskih gimnazijev, dovršila je zdaj svoje delo in po njenih sklepih se bode minister biro ravnalo, preuravnaje gimnazije.
Deželni zbori razpravljajo svoje zadeve precej mirno in stvarno. Štajerski deželni zbor peča se večji del s kmetijskimi, davčnimi in finančnimi zadevami dežele; v tirolskem deželnem zbor.) so pač malo zašli tudi na politično pulje in sicer tedaj, ko je stavil poslanec Olanz predlog glede Šolskega nadzorstva, in potem, ko je po&lanee dr. Falk predlagal, naj se volilni red v deželni zbor izpremeni in sicer tako, da se razširi volilna pravica.
V raznih listih čitamo, da se bodo znamenite uradniške izpremembe zvrsile pri dežel ne j vladi v Sarajevcm: Dvorni sovetnik Novak bode odstavljen in na njegovo mesto pride dozdanji predsedstva svetovalec Lapenna jun., le-tega naslednik da bode Matovšek. Dalje se bodo odstranili, predsednik najvišjega sodišča Peičie, svetovalca Babic in Kuzlar in vladna tajnika Horman in Kugler, z vsemi temi zamore zdaj zaukazovati hrvatska deželna vlada. Tudi se iz zanesljivega vira poroča, da se bode odslovil tudi sarajevski ravnatelj policije, Alpi, za katerim Bošnjaki gotovo ne bodo jokali.
Tnanje države.
V tem, ko se drugod državniki trudijo, iznajti novih dohodkov za pokritje rastočih vojnih stroškov, je pa francoska v srečnem položaji, da zamore znižati državue davke in poleg tega 60 zmanjšati Btroške za vojake in brodovje. Proračunski odbor zastopniške zbornice dovršil je namreč razpravo o stroških vseh ministerstev in od njih izbrisal vsega vkup do 34 milijonov. Od te svote pri pada 14 milijonov na pomorski, a 10 milijonov na vojaški odsek. Pri financah ima se privarčiti 3, pri nastavi 1, pri gradnji 2 milijona, a v odseku notranjih poslov 800.000 frankov. Z druge strani vvr stil je odbor 10 milijonov za povišanje stalnih pešcev ter 12 milijonov za poboljšanje plače narodnih učiteljev. Ostalih 10 milijonov perabilo st bode o priliki za zmanjšanje užitninskega davka.
V nemškem cesarstvu napočila je mini sterska kriga. Pruski finančni minister Bi t ter se je odpovedal in v sejo ministerskega soveta 18 t. m. nij več prišel. Bitter in Bismark se uže izza dolgo nijsta več dobro razumela, ker se program Bismarka, ki ga je razodel 12. t. m., ne vjema s fiuancijaluim programom Eitterjevim. Kot naslednik odstopivsemu ministru imenuje se državnj tajnik Scholz — in celo knez Bismark.
Angleška spodnja zbornica kuje zakon proti Ircem, v irskej deželi pa se bije večkrat krvav boj mej posestniki in najemniki, upniki in dolžniki. Strast in razkaeenost vladati ondu in če ne izdajo dovolj krivične razmere, pridejo še tuji agentje netit nezadovoljnost trpečega irskega naroda. Sploh se vodi vse to irsko uporno gibanje sem iz Amerike, kjer biva angleški narod, ki ne more pozabiti, da so bili njihovi očetje morali zapustiti svojo pravo angleško domovino ter poiskati Bi druge nove. Osobito društvo „Fenijancev" priskrbljuje zatiranim Ircem denarja in jim na vsakovrstni način daje pogum, vztrajati v uporu proti Angležem ter, če drugače nij doseči pravic, konečno izpodkopati „trojedino britsko državo". Nij dvomiti, da bi tudi orožje, katerega je velik kup našla angleška policija preteklo nedeljo v Londonu v nekem hlevu, ne bilo kupljeno s feniškim denarjem ter namenjeno za irske roke. Zaprli so Tomaža NValsha, ker so bili dobili pri njem ključ k onej zalogi, in vlada ima upanje, da jej ujetnik odkrije vso zaroto in morda še kaj druzega. Ali irski narod, ki je konečno do dobrega izpoznal, kolike krivice da se mu gode uže od nekdaj, zdaj več ne bo miroval in prej ne odjenjal, dokler se mu ne pripravi življenje, človeku spodobno.
Dopisi.
las Celja 23. junija. [Izv. dop.] (Po porotne j obravnavi zoper „S. Post".) Tukajšnji narodnjaki ne morejo zakrivati svoje nejevolje, da je „S. Post" prišla in sicer, kakor se je pri obravnavi pokazalo, prav po nepotrebnem v tako neprijetno tožbo. Mislili smo, da je stvar zdatno poravnana, ko smo brali v listu isti dr. Suppana opi rajoči preklic. Na jedenkrat beremo v izkazu porotnih obravnav, da se bo pravda pred porotniki vender le vršila. Preverjeni smo zdaj bili, da je „Sudsteirische Post", če še nijma druzih dokazov, vsaj imenovala dopisovalca, kateri jo je spravil v take zadrege. A kako smo strmeli, ko se niti iz zaslišalnega zapisnika dr. Gregoreca niti pri obra-navi nij koustatiralo, kdo je spisal in poslal dotični dopis. Čemu se to nij zgodilo in se je pustilo nedolžnega Leona obsoditi, nam nij jasno. Kaj pa bi Vam pisal o obnašanji Aleševca pred porot niki? Teko žalostne figure še nijsem videl. Ko je dr. Schrev sarkastično dejal:  „Das ist das Muster
eiues slovenischcn Journalisten!", nastal je kiohot po celej dvorani. Se zdaj ne vemo, zakaj je Aleše-vec bil citiran za pričo, če ne zaradi tega, da se prizna dopisnikom. Bolje dp bi ga bili v Ljubljani zadržali in obdržali, ne pa ga sem poslali, da se nasprotniki prav noraa delajo iz tacega „slovenskt*ga žurnalista". „S. Postu je žalibože predrago plačala njegovo znanstvo.
Iz Trsta 21. junija. [Izv. dop.] Še le deues hočem pisati o volitvi in pojasniti lažnjivi telegram, kateri je pisala zlobna roka, pisala, kakor je uže navada pri gardi. Izvoljenih je pet konservativcev in A. Cesare. Če je slednji „\ rogressist", to se še ne ve. Da smo propali v IV. razredu, zakrivila je kopica izdajte: magistratov berič Kapovila, Peitot, A. Fragola in drugi iz Barkovelj, ker jim je mnogo na materijalnem dobičku, (tovori se, da je silno denarja prišlo v roke tucih izdajic, da so pili in jeli. Rojanski dolgi mežnarjev sin, zdanji magistratov Kapovila, kakor berič Oostinčič, storili so vse mogoče za propad naše stranke, šuntali so ljudstvo, ne Kranjcev in Kraševcev voliti, za domačina bil jim je vsak pritepen lahon itd. Sramota naj jih krije do groba, s studom se narod obrača od njih. Agitacija od strani nekaterih narodnjakov b.Ia je slaba, terorizem lahonskih izdajic silen, pali smo z 11 glasovi.
V I. okraji so Skedenjci pokazali lahonskemu kan didatu, ki je potrošil čez tisoč goldinarjev, da jih izdajski denar nij še kupil.   Zmaga bila je sijajna.
V 5. okraji na Opčinah vsilil se je Burgstaller, ki ima tam svoj grad, iz same častilakomnosti. On je državen poslanec, kateri mandat so mu naklonili le slovanski uradniki. Agitiral je ves dan sam za se, dal je na Opčinah 100 gld. ubogim, in tamošnji župnik priporočal ga je v polurnej pridigi. Ljudstvo bilo je po takej pridigi fanatizirano, napalo je zastopnike „ Edinosti" na cesti in le malo je manjkalo, da nij prišlo do krvavega tepeža. Zvečer pa smo videli pijane kmete, ki so komaj na nogah stali, čakati ob cesti Burgstallerja, ko se je imel mimo peljati, da bi še kaj dobili, ko so uže siti bili. In ren smo culi iz njih ust pozdrave: »bona sera šjor konsiljer!", on pa je odzdravljal pijanej druhali.
V druzih okrajih šlo je bolj redno, le v IV. okraji, kjer je Nabergoj voljen bil, plačal je nek Košato Tramvoj nekoliko litrov vina, da je vjel par glasov. Progressov kandidat dobil jih je le 5. V tržaškej okolici je lahonstvo z denarjem vse korumpiralo, kajti pri vsakej volitvi se trosijo tisoči in treba bode vladi skrbeti, da se temu v okom pride, da se prenaredi volilni red, da dobi tržaška okolica več poslancev. Politično društvo „Fdinostu pa bode moralo ves pozor v to obračati, da skliče jedenkrat ljudstvo v tabor skupaj, da bo zahtevalo predrugačenje volilne pravice, in da se odpravijo neredi, ki so v škodo narodu in vladi. Žalostno je tudi to, da mej tem, ko so po vsem Slovenskem duhovni vselej na narodnej strani, imamo v tržaškej okolici žalibog le štiri častitljive možake, ki nijmajo strahu pred magistratom, dva v gomjej in dva v spodnjej okolici, drugi so mlačni ali še celo nasprotni.
V Trstu ne potrebujemo druzega, kot energično vlado, in Če ta ne bode bolj strogo z irredentovci postopala, Slovencem pa bolj prijazna, prišlo bode še huje. Naj se dobro spomni laške brošure Mazziuijeve, ki pravi: „ Naj prej pola ščiti in potem anekti-rati". #al, da tudi tisti ljudje, ki so lani o tem času pod Mohamedovo zastavo pridigovali vojno proti narodnim boriteljem, nijso se zdržali agitacije proti »Edinost}*' „Po njih delih jih bodete spoznali/ velel je Krist, in ta sveta resnica obistinila se je zopet.
Domače stvari.
— (Za „Narodni Dom") začeli ste po Ljubljani nabirati prostovoljnih darov gospo G ras-sellijeva in M urni kova, in takoj prvi dan nabrali nad 500 gld. Slava tacemu dejanskemu domoljubju !
— („Kres Sokolov") zvabil je nepričakovano veliko občinstva na Gorenji Rožnik. Če rečemo „nepričakovano", je ta izrek popolnem vtemeljen, če
«e pomisli, da je ob 3/4 na 7. uro zvečer obiskala] huda nevihta Ljubljano in okolico. Dež je curkom lil, hud veter pripogibal je drevje, vmes padala je precej debela toča, treščilo je parkrat, in zadnja strela izbrala si je za žrtev neznatno smereko ob potu od Tivoli na Spodnji Rožnik ter jo vrgla preko ceste. Kljubu temu vremenskemu dogodku je ob devetej uri občinstva vse mrgolelo na Rožniku, kjer so malo pod cerkvijo zanetili velik kres in izpuščali v zrak pokajoče rakete in druge pirotehnične proizvode. Ognjemet, ki so ga priredili Sokoli, bil je po mnenji mnozih veliko lepši in raznovrstneji mimo drugih let. Čitalnični pevci jieli so par krepkih zborov prav precizno in blagozvučno. Da si je deloma oblačno obzorje zaviralo pogled v oddaljene planine in gore, videlo se je joko veliko število kresov posebno na južnej strani ljubljanskega barja, na hri-hih okolo Polhovega Gradca, na Šmarnej gori, po Kamniških planinah in na bližnjih holmib, kakor na DreniUovem vrhu, na Golovci, pri Dobrovi itd., opazovali pa smo tudi rakete, ki so menda nad Rakovnikom švigale v vzduh. Občinstvo radovalo se je krasnega ponočnega prizora in izraževalo svoje veselje nad vsacim na novo zažarelim kresom, češ, da stara navada še nij izumrla, tudi tamkaj spo-minajo se denašnjega dne.
— (Deputacija „Sokola") podala se je včeraj zvečer v Vipavo, da se udeleži pogreba umrlega rodoljuba g. dekana Grabrijana in da položi na rakev krasen venec s trobojnicami ter napisom „Ljubljanski „Sokol" iskreuemu rodoljubu in Slovencev boritelju." —5.
— (Kmetijsko predavanje) popotnega učitelja gospoda E Kramarju bode jutri v nedeljo 25. t. m. v Polhovem Grodci.
— (Stolna cerkev v Ljubljani) dobi tudi novo lice. Severni zvonik (proti Ljubljanici) obdan je uže s prav ličnim odrom za delavce, kateri bodo vnanjost te cerkve dostojno priredili za šes t stoletnicii, ki se bode obhajala v 11. dan julija prihodnjega leta.
— (Umrla) je 23. t. m. popoludne v Kam-nej Gorici gospa E1 i za K a p u s p 1. Pichelstein v 65. letu svoje starosti. Pogreb bode 25. t. m. popoludne ob 5. uri.  Lehka jej žemljica!
— (Slovenščina pred sodnijami.) Poročali smo pred nedavnim, da ste okrajni sodniji v Idriji in Pliberku zavrnili dve tožbi, ker ste bili pisani v slovenskem jeziku. Stranke so proti tema odlokoma vložile priziv in c. kr. nadsodnija v Gradci vstregla je — glede na to, da se morajo na podlagi pravosodnega ministra ukaza dne 18. aprila 1882 št. 20.513 ex 1881 itd. v slovenskih pokrajinah nadsodnijskega graškega okrožja sprejemati pravne tožbe, če so se vložile v slovenskem jeziku — obema rekurzorna, uničila prvosodnijska odloka ter naložila c. kr. okrajnima sodnijama, da morati obe tožbi rešiti po zakonu, brez ozira na to, da ste pisani slovenski.
Tajci:
22. junija.
Pri Slona: Mautner z Dunaja. — Kastner iz Celovca. — Fcrjančič iz Zagreba. — Israel z Dunaja. — Arich iz Trbiža. —
Pri Malici: Kiavec z Dunaja. — Luchscheider iz Gradca. — Wagner z Dunaja. — Frisch iz Trebnjega. — Ulurdič iz Gradca. — Čermak iz Idrije. — Gessler, Wölk, Kau z Dunaja.
Darila za „Närodni Dom".
Prenesek   .   .   .   1982 gld. 08 kr.
1 gld. 30 kr.
1 . — n 1 n n In-.
5   „ »
a . - , i > - .
1    n    — •
- n    50 „
- »   60 ,
- ,    30 „
- „   30 „
Pododbor v Borovnici za mesec april: Železniški delavci   . . O. J. Lavrenčič .   . . G. Fr. Vrbič ....
G. Andi........
Jz pušice v apnenici . G. I. Majaron, m. don. G. Jože Kržič, „ „ G. Dr. Žitnik, „ „ G. Jože Košir, „ „ G. Fr. Papler, „ . ti. Podkrajšek, „ „ G. Kalan, „ „
Vkupe . . . G. Lorenc Majdič v Ljubljani . . . . Slovensko učiteljsko društvo za kopcrski
okraj............
Vesela družba pri žlahtnej kapljici nabrala v Materiji........
Vesela družba v kavarni „Comerciou v
Trstu............
G. Jenko Štefan, vikarij v Podgradu . . V Velikih Laščah: G. Matija  Hočevar, c.
kr. poštar .... G. Janez Tomšič, župan G. Janez LuvBtek, trgovec v Malih Laščah G. Jože Škulj, trgovec v Ponikvah .... G. Jože Pavčič, naduči-tclj v Velikih Laščah G. Anton Žužek, trgovec iz Retje   .   . . G. Janez Zgonc, župan
Turjaški.....
G. Fran Žlindra, zastopnik banke „SlavijeM G. Pavel Bregar, trgovec na Robu   .   . . G. Ivan Matija, trgovec na Stermecu   .   . . G. Franjo Jaklič, kame-nosek iz Vidma   . . G. Štefan   Podboj iz Adamovega .... G. Fran Berdavs, c. kr.
poštar iz Vidma . . G. Fran Jamnik iz Pi-javo Gorico .... Iz pušice na poŠti v La-šičah nabranih    . .
14
90 50
5   n ~
50 „ -1   „ —
2 gld. — kr.
1 ü - -
—" d 50 y
- n 50 „
- n 59 „ I n n
- n 50 „
- * 50 „
- „ m „
- * 50 „ 1 » ~ *
- » 50 „ 1 » - n
- . 50 .
3 „ Vkupe
G. Lovro Kavčič, poštar in posestnik v
Medvodah nabral.......^
Vkupe   .   . .
13 6
59
2078 gld. 33 kr.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Skofja Loka 24. junija. Cesarska vi sokost nadvojvoda Albrecht počastil je Ločane s svojim prihodom ob Vili. uri. Po obedu na Šteraarjih odpelje se visoki gost proti Trbižu.
Budimpešta 24. junija. Salomona Ro-senberga, rabinarja namestnika v Tisza-Esslaru, prijela je sodnija in z močno eskorto odpeljala v Nvireghaza.
Carjigrad 24. junija. Ko je avstro-ogerski poslanik prejel instrukcije, imela je konferenca 23. t. m. popoludne prvo sejo v Therapiji pri italijanskem poslaniku.
Umrli so v Ljubljani:
22. junija: Janez Skerl, gostač, G3 let, Strmi pot št 8, za vodenico. — Vencel Burjan, krojač, 67 let, Rožne ulice št. 33.
23. junija: Ana Rozman, delavčeva hči, 13 mes., Hra-deckijeva vas št. 8.
V deželnej bolnici: 28. junija: Luka Troha, dninar, 62 let, za kronično tuberkulozo. — Fran Čeme, krojač, 55 let, za tuberkulozo.
Tržne cene v Ljubljani
dné 24. junija t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ ...
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Ktompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Špeh frišen n      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,      „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   r „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „  „      „ .
gld.	kr.
9	26
6	34
4	71
3	74
5	20
5	52
7	—
9	—
9	—
10	—
8	03
—	92
—	86
—	74
—	78
—	75
—	2
—	8
—	56
—	52
—	64
—	30
—	35
—	18
2	68
1	69
5	80
4	—
Državne srečke iz 1. 1864.   .    1O0   „ 170 „ 50
4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta .  . 94 „ 70
Ogrska zlata renta 6°/....... 119 , 80
,        ,      „    4°/....... 87 . 39
„     papirna renta 5°/,..... 85 n 70
5°U Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dunava reg. srečke 5%   .   .    100 gld. 113 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4>/,°/u zlati zast. listi . 119 „ 50
Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 99 „ —
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 , 50
Kreditne srečke.....100 gld. 176 , —
Rudolfove srečke.....                      10   „ 19 „ 50
Akcije aBglo-avstr. banke .   .    120   „ 122 „ -
Trammway-dru*L velj. 170 gld. a. v. .  . 222 . 75
Gospodu Franu Iv. Kvizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu. Korneuburàkl živalski prah, kolikor Bte mi ga lani poslali za poskušnjo, razprodal se je tukaj hitro ter si s svojimi izvrstnimi \ spehi pridobil vseob£no priznan\v in hvalo. Da zadostim vsestranskim vprašanjem, prosim Vas, takoj poBlati mi 2000 zavitkov via Hamburg.
RiodeJaneiro. C. Otto Halfeld.
Kje da se ta prah prodaja, pove annonça „c. kr. konc. Korneuburški živalski prah" v denašnjej številki. (217—1)
Zahvala.
Vsem udeležencem kegljanja na korist prostovoljne požarne brambo v Kranji in dariteljem lepih darov, sploh vsem, kateri so društvu k iznenadnemu Čistemu dohodku 242 gld. 72 kr. pripomogli, posebno gospodu Bajkotu Suš-niku in gospe Mariji Sušnikovej, gostilničarjema v Kranji, za brezplačno prepuščeno kegljišče in svečavo, kakor tudi odboru za kegljanje izreka se s tem najgorkeja zahvala.
Prostovoljna požarna hramba v Kranji,
dno 22. junija 1882.
Ferdinand Sajovic,
(420) načelnik.
DD-dnaoslsa, "borza,
dne 24. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... 76 gld. 50 kr
Srebrna renta .... ..... 77 „ 15 „
Zlata renta........                                   .   . 94 , 80 „
1860 državno posojilo....... 130 „ — „
Akcije narodne banko....... 824 „ — t
Kreditne akcije......... 315 „ — ,
London............ 120 „ 10 ,
Srebro............ — „ — ,
Napol.............. 9 „ 55 ,
C. kr. cekini........... 5 M 65 „
Državne marke...... 58 „ 75 „
4°/, državne srečke iz 1. 1854   260 gld. 120 „ — n
Poslano.
Najbolj preskušene in trpežne
korce in strešnike pa opeko
sploh iz sloveče Frkotove opekarne v Brdu pri Viol
vsem, ki potrebujejo, najtoplejše priporoča
(399—3) več pogorelcev iz okolice.
Zahvala.
Presrčno se zahvaljujeva vsem častitim prijateljem in znancem, ki so blagovolili najinej uepo-zabljivcj hčerki
HERMINCI
tako radodarno pokloniti prekrasnih cvetic in vencev in jo spremiti do groba, kakor tudi vsem onim, ki so blagovolili izreči nama presrčno sočutje.
VIlirskej Bistrici, dne 23. junija 1882. Terezlna Kavčič, roj. Kotnik.
Dr. Jakob Kavčič. (418)
Prodajalnica
se oddaje (419-1) y Matičinej hiši na Kongresnem trgn št. 7.
Na prodaj
je v Spodnjej ftlški hiša st. i:t, nasproti cerkve, pripravna za krčmo ali prodajalnico. Več se zve pri lastniku
Franu Dimniku
(421—1) v Spodnjej Šiški št. 13.
Kava — Čaj,
naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. za vitje, kakor znano v reelnej fino dišeč ej robi v vrečicah od       5 kilo Hi po poštnem povzetji.
Bio, fino močan............. 3.45
SantoB, močan............. 3.60
Kuba, ff., zelen močan.......... 4.10
Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90
Ceylon, modro-zelen, močan........ o.—
Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20
Portorloo, delikaten, fino vkusen...... 6.40
Perl-Kava, zelo fin, zelen......... 5.05
Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95
Menado, rujav, zelo fin.......... 6.35
Java, I'   zelo plemenit, briljanten...... 7.20
Afrlk. Perl-Mocca, prava......... 4.95
Arab. Mocca, prava, plem. ognena...... 7.20
Stauibnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako
priljubljena.............. 4.96
CaJ pr. kilo. Congo ff........... 2.30
Souohong, ff.............. 3-50
Tonkay, fin, zelen............ 6.50
Družinski čaj, zelo fin.......... 4.—
Biž, zelo fin, pr. 5 kilo..........1.40
Obširne cenilnike gratis in franko.
(243-io)   A. B. Ettlinger, Hamburg.
Nova hiša,
blizu cerkve v Dom talati, s 4 sobami in nekoliko prostorom okrog, posebno prikladna kakemu obrtniku .tli rokodelcu, daje so v najem ali tudi proda. — Ve« se izve pri
alltoiill  I Ion In
(406—3) v Domžalah.
Tila na
(za Gradom) v Ljubljani proda se iz proste roke. Le-ta stoji na severno-vzhodnem bregu Grada, na prijaznem brdu, ob Gruberjevem kanalu; zidana je trdno v Švicarskem zlogu In obdaje jo saden vrt in pa polje, kar vse meri 1 oralo 1025 Vila ima 3 sobe, kuhinjo H železnim ognjiščem, shrambo za jedi in priročno klet v tleh, dalje štiri prostorne »obe v nadstropji. Od zadej so nagaja blcv za živino in vodnjak z dobro vodo. Vse je še v dobrem stanu in zastran prijazne in lepe lego posebno prikladno za poletno bivanje.
Več o tem pove gospod Ivan l*lrnat v L j nl»1 i;m i (Kolodvorsko ulice št. 24). (408—3'
^^^^^^^^^^^^kkkkWka.kkkkk.ka.kk«
ADOLF EBERL,
\ fabricant oljnatih barv, lata in fineta.
Prodaja na debelo in drobno.
ZALOGA: <27°-9> V Ljubljani, na Marijinem trgu,
poleg: Frančiškanskega mostu.
Št. 9446.
Razpis službe.
(416—2)
Pri tukajšnje?' mestnej stra?i se služba straž-meštra ali stražniSkega načelnika oddaje.
Letna plača te službe nafta 500 gld. in je združena ž njo pravica do provi/ij? in do nlužbene obleke.
Kdor hoče te službe prositi, mora dokazati, da je popolnem zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pisanji.
Na prosilce, ki so v žandarskej ali policijskej službi zvedeni, se hode posebno oztralo.
Prošnje s priloženimi doka/.ili je do \h» Julija t. l. izročiti pri mestnem magistratu.
Mestni magistrat v Ljnoljani,
dne 17. junija 1882.
Župin : G ra s s e 11 i.
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦
i     Karlovi Vari.
po preiskavi c. kr. poskuševališča v Kloaterneuburgu prav dobor, pravi i»»silnyf*i, izvrstno krepčalo za slabotne, bolnike, <» k i • * * a j no otroke itd., proti pomanjkanju krvi in proti želodčnim slabostim z izvrstnimi uspehi.   V  Vi bi Vi izvirnih steklenicah in s postavno naznanjeno varstveno marko
ŠPANJSKE KUPČIJE Z VINOM VINAD0R
DUNAJ HAMBURG
po izvirnem kupu a 2.!SO in alti. i.:to pri gospodu
H. It. Wencelji, kupčija z dclikatesami. (888—2)
P. t. članom banke „Slavije
V hiši banke „NIavijou št. 484 v Karlovih Varili (v „PauurauiaHtras.se" in mestnem parku), prav bli/.u svetovnoznauim vrelcem in kopali-«'« m, oddajajo so rlauom in zastopnikom banke „Slaviju" 1«»|M> sob«-po nizkih cenah. — Eventuelno «>«liln|o h<> *ol»*e tudi nečlanom. Natančna sporočila o cenah sta novanj z vsem potrelurm (postrežbo, perilom itd.), o kopelisčnih taksah, kakor tudi potrebni poduk o naselitvi v kopelji, poda na zahtevo (422)
g-lsiTmo r£L"^rn.2itel3stT7-o SLAVIJ
vzajemno zavarovalne banke v Pragi.
primeren kraj za mesarijo in krčmo
v kakšnem tr^u ali pri kakšnej tovarni. Kdor mi kaj pripravil ga naznani, da jaz prevzamem, dobi od mene li) gld.
Naznanila naj se pošiljajo upravniltvu ;,81oveMk6gtt Naroda", ki jih iz prijaznosti sprejema. (41 fi—2)
il
hranilnice in zastavljalnice ljubljanske.
---«>§t3<<*—
TJrad kranjske hranilnice bo zarad sklepanja računov za I. semester 1882
od. 1. dLo iS. JvUJJiei 1882 in urad zastavljalnice
od 30. J^LalJeL do l^i. j-CLlija, 1882
zaprt.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljalnice
v Ljubljani, dne 17.junija 1882. C410 -
..v
Obče priznana kol jak« izvnlno izdrlana
podoba
jo izšla.   \  originalu m«siiKai in v oiin .to oarvenem tisku izvrstno izvršila sta jo e. kr. ihorna tiskarna in artistični zavod g Ueifenslcina na Dtiuaji.
Podoba
v oljnato barvenem tiskn <».". cm. Široka, 7!» cm. visoka, nerazpeta j»M. 3; na platnu razpeta v lo eni. širokem baročne okviru £ld. (»n»0 in v cm. širokem okviru ghl. H, dalje s  velikosti f>f»— GM cm. z 10cm. širokem
haroipie okvirom gld. Vmi. < i-tedohodka teh podob namenjena je polovica za ..Narodni dum" in za zidanje cerkve srca Jezusovega.
Z  odličnim spo.shn atijelli
(308-7) Pran lioiiiiaii,
zaloga stekla in porcelana v Ljubljani
► ►
►
Hiša se proda,
nova, s 4 oibami, z živinskim hlevom in i ITorj]" ohseza-¡oí m vrtom,  il» <i|M'hiii'sLfj fM>Nti v TrittfikMi
prerinienl ji nI. 7.   Na polovico plačila bi se nekoliko
časa počakalo.
(¿88—4) ♦J«ii«fcy. Ttiràic.
Gostilnica in hotel
■v ^BITpixIoüL,
lili polite, f        j y. . I ti lfot>ii Arhotu.
Usojam se naznanjati,   da sem  prevzel gostilno
v Ribnici od g. Jakoba Arkotu in isto popolnem elegantno za tujce kot prenočišče, kakor tinti za gOftC uredil. — Služil Dodam i «i«»i»r«» kuiiiujo in i»-vi*m1iio i»ijjt< • skrliel pa nič menj /a hitro in p r i -juho postrežbo. Priporočam pusebno lepo uiepiii-noIm- xa tuj«;*' in upam  ninogob ojno obiskovati je.
S spoštovanjem
Anton Arko,
(417—2) gostilničar.
:
♦
Dr. tiprangetrjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želtde.i, migreno, le bor, ščipanje DO trebuhu, zasliujciije, slabosti, če tfa i;lava Indi, če ima krč v pr ili, mastno tgzgO. Telo se hitro seisci. V inainojjili razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč, črve in kislino, ljubici in tifusu vzamejo vso slobnoti in vročino, če se zivživaio po '/i žlički; ■ s.iko ur<i, ter varujejo nalez-Ijivosti. (Hove.ku difii zopet jed, če je imel liel jezik. Naj so poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar (f. J. .Svoltutla v Ljubljani, a fiacon .'.!< in 50 kr. av. veli. —
V. L0BENWEIN
v hotelu „pri slonu".
flT" Fotografira se vsak dan. ^
< <;.')—24)
Nnizvrstnejsa oživljajoča pijača z vinom ali ovočnimi sokovi je
Rad o Tiska slatina.
Ona vpliva }>ri jtt'otinu, ktantitih v trolčtm int'hut'Ji in #«'r#t,-»-t-iili, pri kutcwi'u >'<>sitii'ti€'ijskeffiM trakttM, pri Ltitm-ii «• Itštmtn-j€th in c-i. pri tuln-i-l.-uin : i. pri .-«/*////• i. #//>■>. hvine*u>J nI i h. s/.»•«/i/im/ntii'nt'i in tlruyih žiivnih hntt'~riih.
Kiselovodne-zelezne in sladkovodne kopeli.
(Železniška postaja SpielfeldD.
Vprašanja in naročila na stanovanja in rudninske vode naj se adresirujo na kiselorodni kopelni zarod v liadeni (lindvin, v I.jutom, r.-kjm okrnji), potta Radgona v Štajerskvj. Zaloga Itadenskih JcittUh voda v vsakej solidnej prodajalnici rudninskih voda.
I" £<juhljani pri »J* fjassniku t v Mariboru pri .1. Guaudestu; v f'<fji />ri
J. Rauchu; v Varaždinu pri A. Mosesu.
www
(274-7)
»4
M
n
II
M II
JHE GRESHAM",
s&varovalno društvo :i        i Londonn.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Odrsko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Pešta.Franz-Josefsplatz 5.
v ti i Si društva.
DruStvena aktiva..................
Letni dohodki na premijah in ohrustih <lrič .'Jo junija M^l . . . Izplačitvu zavarovalnin in rent  in zakupnin itd. M obstanka dni-
Stva f!848; več kot... ...........
V slednjej d vanajstuiesečnej poslovalnej  perijodi \ ložilo seje pri
druStvu za..................
ponudb, vsled česar ztiasa skupni znesek v slednjih 28 letih
na vloženih ponudbah več kot...........
Prospekte in dru^a razjasnila daje
v liiAi dniAt.a. frank
íihivna agentara v
Ljubi J ait. na Tr/aš*fj 6681 st. pri ZefiiolakotTim.
¡I
74,l.'2.H6ó- — 14,s-)i¡.4'.M-8íJ
117,000.0«XJ —
.Vj,7l2.0'kV—
i.06:;,40o.ooo-— Badstropje
(118—5)
2229
4V
Mest« zdravnika
je v J aren i nI, v lepem kraji Slov. goric, kjer jo nad 3000 duš in nad uro daleč v okolici nobenega zdravnika prazno Kdor želi na to mesto priti, se naj najdalje v 4 tednih do podpisanega p> edstojništ\ a obrne. Oziralo se bo le na take gospode, kateri so slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožni in kakor pomočniki pri porodih spretni. Omeniti jo Še, da jo mesto 2 uri nd Maribora in samo pol ure od železniške postaje Pesnice.
(-ha;—j    Občinsko predstojništvo v Jarenini.
i
Gostita jri Sokolu",
t ♦
: :
-v-Xjj-u."lol3a,ii.itO-ru.to«5rje"^7-e ulicešt-4, J
z vrtom, lepim k eg! ji-«-em in s patentom se T da za hv. Mihaela v naj era. (374—3) X
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
koifuhovino
prodaja (506—39)
%iiK rejci,
v Ljubljani, na kongresnem trgu ua oglu gledaliških ulic.
Kmetska posojilnica na Vrhniki
javlja, da je c. kr. deželna kot trgovinska sodnija vslcd sklepa od dno 2. maja 1882, št. 1G02, pravila zadruge:
»Kmetska posojilnica vrhniške okolice,
registrovana zadruga z omejenim poroštvom"
od dne 24. novembra 1881 in izvoljene ude ravnateljstva: Fran Kotnik iz Vrda, ravnatelj, Ivan Gruden,   denarničar, Josip L e ti a r e i e,  kontrolor,  Miha Tomšič in Jakob Petrič, namestnika, v zadružni register vpisala. Sedež zadruge je na Vrhniki; njen namen:
a) mej ljudstvom smisel za prihraujenje denarjev vzltujevati,
b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom,
c) dajati kredit in
d) prejemati denar na obresti.
Zadružni deleži so po 1O0 gld. in število zadružnikov neomejeno. Hranilne vloge se sprejemajo po 4°/0 in posojila dad6:
a) na podlagi popolnem vplačanih zadružnih deležev,
b) na osebni k:edit, to je,  na izvirno menjico,  katero morata razen dolžnika še dva poroka podpisati, in
c) na zavarovani kredit.
Prošnje za posojila se sprejemajo pismeno.
Uraduje se vsako sredo od 1. do 3. ure popoludne v društvenej pisarni v soso-akinej hiši.
367—3) Ravnateljstvo.
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svoje takozvano
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lepi j obliki in solidno, slično so po meta-ličnej barvi z bogatim vkusnim lispom od brona pravim rakvam od kovin popolnom in so ravno tako ceno, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegrafifino naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo so takoj na vse železniško postaj*!.
Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v iu zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje vence in trakove z napisi, naposled tudi transport mrliče v na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—29)
C. kr.
konc.
Koraeuburški žival ski prah
za konje, rogato živino in ovce Frana Iv. Bivno^cle- v liomitMibur&ii,
c. kr. dvornega založnika,
v konjarnah Nj. Veličanstev kraljice angleške in kralja pruskega, oesarja nemškega, kakor tudi mnozih visocih osob z izvrstnim vspehom rabljen in z londonsko, pariško, dunajsko, monakovsko in hambursko me dal i jo
odlikovan.
Izplača se ta prah kot zivalNka i»lea, čo se redno daje, kakor skušnja u<H, in sicer, kadar živina ne le radii, te J** usolftujsa krvava, da se mleko zholjsa,
kot lek za bolezni v dihalih in prebavilih daje živalim bistveno več moči proti kužnim
vplivom iu zmanjšuje uagiienjfl do črvičja iu sinolike.
(Jospodu Franu Ivanu K\vizdi, c. kr. dvornemu založniku, v Ko r n e u b ur ga.
Uže ve6 kot jedtio loto krmi podpisana kravarija na teden po jedenkrat z Vašim
Korin-ulmrškim / iiulvl.iui praliono iiiol/,u<* krave prav v»pesno.   1'osobito, če
M gleda ua mleko in na prirojetk, kadar je treba vsakemu živinčetu dati na dan več kot
60 fantov sena in se po teiu takem lehk< > zarede želodeene bolezni, tedaj ji; rabil Vašega
Koriicuburhkega »itaKlii^u prstlita neprecenljiva, in sicer tako, da ostanejo krave
vedno zdrave in ješče in postane mleko mastno iu dobro.
Januvarija meseca 1881. , „
K - a i arija Ituck erl lierg 20 pri uradci.
Dobe se gori imenovani preparati pri naslednjih firmah :
V Ljubljani: W. Mayr, lek ar; .1. S\voboda, lekar; II. L. VVencel. V Loki: Kavol Fabiani, lekar. V <Vlji: A. Marek, lekar; J. Kupferschmiedt, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch.
V Krškem: F. BomSoheB,  lekar.   V Kranji:   Karol  Savnik, lekar; Karol Puppo. V
"VVietingu: W. Konig. Razen tega nahajajo so skoraj   po vseh mestih in trgih kronovino zaloge, ki ao časih po raznih listih naznanjajo. (2 Ki)
Da se uogne ponarejanju, prosi se na to paziti, da vsaka etiquetta nosi moj spodaj stoječi podpis v rmdecej barvi.
Kdor mi ponar«jalea moje zavarovane znamke tako skaže, da ga morem tožiti, dobi odškodnine «lo 5<M> gld.
»t
vsEaj' cm ii o
znvarovalno društvo,
zavaruje po najnižjih tarifah
poslopja, premakljivo blago, živinsko klajo, žito v kozolcih i. t. d.
V preteklem letu je „12102^*1^0^013--^" v oddelku za ogenj prejela 4-53.853-40 srld. premijo, a za pogorišča izplačala 223 548 25 gld., — v svojem 14letnem obstanku je izplačala za pogoriča 3,631.85268 gld — Ere-možeiija ima ^KOlT-KOBDir^.« več, nego je po matematičnem pre-racunjenji potrebno. — Škode izplačuje točno in vestno. Oglasila k pristopu sprejema m pojasnila dajo podpisani glavni zastop v LJubljani, kakor tudi okrajna zastopstva po deželi.
V Ljubljani, dne 9. junija 1882.
if (389—3)
Glavni zastop „KONK0RDIJE
Ignacij % aleiitincic.
u
B. REXINGER-ja
V LjVil>ljaili. (225-12)
Specijalitete za one, ki potrebujejo očal.
VHiku kompletna zaloga najnovejših in kot praktično priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; zelo nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih od 5 gld. vise brez povišanja cene se blagovoljno dovoli.
Poprave dotičnih stvarij se izvršujejo dobro in natanko.
iC C-raverska dela "1W
vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno.
jOOOOOOOOOOOOOO
...... ji
Bergerjevo medicinično milo iz smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajuiro
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luBkinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na f^lnvi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Hergerjevo sililo iz »mole ima 40% koncentr. smole i/, lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjeu ju i/.o^in1. zahteva naj se odločno ifergerjevo milo iz smo.,    c        se pazi na
znano varstveno marko. Pri lrilovriituili poll u i h bo i«-/, uili rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj s-* vedno mimo H*»rg**rJevo milo iz smole in žvepla, ker so t no/«' uiMku ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo iz  -uio>-.» za odstranjenjo vseh
iiccistoslij na polti
zoper oprbe na glavi in koži otrok iu kot nepresežno kosnietično milo za uuui-vuiije iu kopanje pri vHakdunjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imej oče 35 °/0 glicerina ter fino diši. (38—12)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
». HELL v OTAIT
V zalogi v vseh lekarnah cele države, dlaaviie zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoozy. V Koeevji J. Braune. "V Krškem J. Bomeker. V Idriji J. Warto.  V Kraiifi K. Šavnik.  V Litiji Jos. BeneS.  V Novem mestu
D.Kizzoli." V ICuuotljici A.Roblck. V Vipavi A.Konecny.
Izdatelj in odgovorni urednik Maksu A r in i Č.
Lastnina in tiak n$arodne tiskarne".