ozdarsk~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 2, Ljubljana 1993 Ljubljana Slowenija UDK 630*1/9 j iSSN 0017-2723 LETO 1993 o LETNIK 51 o ŠTEVILKA 2 Ljubljana,"februar 1993 VSEBINA- CONTENTS 57 Uvodnik 58 Franc Furlan Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko spre~ jemljivejšo tehnologijo dela pri pridobivanju lesa Relevant Possibilities for a more Economical and Ecologically Better Work Technology in Wood Produc~ tion ~- 74 Dušan Robič, Katarina Čufar, Andrej Kermavnar, Niko Torelli Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Reproductive Growth in Silver Fir (Abies alba Mili.) related to State of Tree Health 80 Franc Perko Zaskrbljujoči trendi vlaganj v slovenske gozdove Unfavourable Trends of lnvestments in Sloven'e Fo- rests 90 Marjan Lipoglavšek Kazalniki stanja varstva pri delu lndicators of Work Protection Situation 93 Edvard Rebula Posodobiti moramo izmera gozdnih lesnih sortimen- tov 95 Lado Eleršek Dve novi napravi za sajenje gozdnega drevja 99 Vladimir Nonne Kratek zgodovinski pregled izvirnega sistema urejanja zasebnih gozdov na območju okraja Kranj 1 03 Milan Šinko ONF (Office National des Forets)- Francoski državni urad za gozdove 107 Jesenkovo priznanje za leto 1993 Antonu Simoniču, dipl. inž. gozd. 109 Aktualno 111 Književnost 112 ln memoriam Naslovna stran: Ljubo Cenčič: Lobnica SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Duffian Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief rnag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun- Cur. ac. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92} je Ministrstvo za infonniranje mne- nja, daje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Podlubniki pred vrati Kar nekaj slovenskih pregovorov slikovito govori o tem, kako nesreča nikoli ne pride sama. Tudi Murphyjevi zakoni poudarjajo večjo verjetnost slabšega izida dogodkov. Oboje se zdi v zvezi s pojavom namnožitve podlubnikov v slovenskih gozdovih nadvse uporabno. Več nesreč hkrati kot nakifučnih neodvisnih dogodkov je seveda boif pregovorna izpeifava resničnega sveta. V živifenju največkrat trezen razmislek vendarle pripeife do logičnih povezav vsaj nekaterih dogodkov- do spozna- nja pač, da vse vendarle ni zgoif slučaj. Tudi z »našimi« podlubnik/ je prejkoslej tako. Poglavitni vzroki prevelike namnožitve podlubnikov so v glavnem zunaj dosega slovenske gozdarske stroke in slovenskega gozdar- stva, nekaj pa pojavu gotovo botrujemo tudi sami. Vendar je razprava o tem v tem trenutku odveč. Zdaj so podlubnik/ skoraj v celoti naša skrb. Kifub Uredbi, ki v smislu bližajočega se(?) novega Zakona o gozdovih v zasebnih gozdovih tudi lastniku gozda namenja odgovornost za izvedena potrebna varstvena dela v njegovem gozdu. Tudi če nam bodo podlubnik/ prehudo prizadeli samo zasebne gozdove, bodo ne glede na takšno vsebino Uredbe mnogi s prstom pokazali na nas, češ: na voifo ste dobili pooblastila, tudi denar ... Boj pa ne bo lahek. Organizacijsko razdejano gozdarstvo se srečuje z dobro organiziranim sovražnikom (malo vojaške termino- logije nam v letošnjem letu ne bo škodilo), ki ne čaka novega zakona, ampak deluje po tisočletja starih zakonih narave. Kifub samo nekaj zobom, včasih še krivim po vrhu, nam je ob naši premajhni zavzetosti vsekakor sposoben zelo resno zdelati go- zdove. Zberimo se in poskušajmo storiti resnično vse, kar je mogoče, da nesreča ne preraste v katastrofo. Urednik GozdV 51, 1993 57 GDK: 31/33:907 Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa Relevant Possibilities for a more Economical and Ecologically Better Work Technology in Wood Production Franc FURLAN' Izvleček Furlan, F.: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri priM dobivanju lesa. Gozdarski vestnik, 51, 2, 1993. V sloyenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 20. Clanek podaja ukrepe, s katerimi bi pridobivaM· nje lesa napravili smotmejše in ekološko sprejem- ljivejše. Obravnavane so vse faze pridobivanja lesa: sečnja in izdelava gozdnih lesnih sortimen- tov, spravilo in prevoz lesa; pa tudi gostota Omrežja gozdnih c9st in vlak ter izbira strojev. Ključne besede: pridobivanje lesa, sečnja, izdelava gozdnih sortimentov, spravilo, prevoz, Qozdne prometnice, gozdna mehanizacija. O. UVOD O. INTRODUCTION Osnova uspešne - (racionalne - eko- nomsko in ergonomsko}- tehnologije dela pri pridobivanju lesa so sečno spravilni oziroma sečno transportni načrti. V pogojih poudarjenega sonaravnega gospodarjenja, kakršnega imamo pri nas, ki temelji na sproščeni tehniki gojenja gozdov in pri ka- terem ne poznamo (uporabljamo) površin- skega gozdno gojitvenega obrata oziroma sečnje na golo, je sečno transportno načrto­ vanje še bolj potrebno in tudi zelo zahtevno. Najbrž ugotovitev, da ga v zadnjem času poenostavljamo, ni sporna. To je v naspro- tju s potrebami, saj bi ga morali glede na pomembne spremembe na področju trženja lesa in glede na uporabo nekaterih novih spravilnih sredstev stalno dograjevati in * Spec. F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, SLO 58 GozdV 51, 1993 Synopsis Furlan, F.: Relevant Possibilities for a more Economical and Ecologically Better Work Tehno- logy in Wood Production. Gozdarski vestnik, 51, 2, 1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 20. The article presents the measures by which wood production would become more economical and less aggressive from the ecologic point of view. All the phases of wood production are being de alt with: cutting and the preparation of forest timber assortments, skidding and timbertranspor- tation; as well as forest road and skid trail network's density and machine selection. Key words: wood production, cutting, prepara- tion of forest timber assortments, skidding, tran- sportation, forest roads, forest mechanization. dopolnjevati. Ustrezna prilagoditev je ne nazadnje potrebna tudi zaradi občasnega vključevanja kooperantov in obrtnikov v vse faze pridobivanja lesa. Slednje lahko npr. povzroči resne probleme na področju varstva pri delu. V sečno transportno načrtovanje vključu­ jemo vse tri faze pridobivanja lesa: sečnjo in izdelavo, spravilo in odvoz lesa. Zelo poudarjene prvine tega načrtovanja so po- leg tehnološkega dela še varstvo pri delu ter vodenje in kontrola. Sečno transportno načrtovanje je del pri- prave dela. Zajema kabinetni in terenski del. Osnovni namen tega načrtovanja je, da za različne sečnje (= gojitvene ukrepe) izberemo tako tehnologijo dela celotnega procesa pridobivanja lesa, s katero zago- tavljamo doseganje postavljenih gozdno gojitvenih ciljev. Izbrana tehnologija dela je lahko optimalna samo takrat, kadar temelji na ekološki, ergonomski, varstveni in eko- nomski presoji. Nekatere dosedanje izku- šnje, ki izhajajo iz naše neposredne prakse, Franc FURlAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju !esa in nekatera sodobna spoznanja glede vpli- vov različnih tehnologij dela na ekosistem, ki jih moramo upoštevati pri določanju teh- nologije dela, so prikazani v nadaljevanju po fazah pridobivanja lesa. 1. SEČNJA IN IZDELAVA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV 1. CUTTING AND THE PREPARATION OF FOREST TIMBER ASSORTMENTS 1.1. Velikost in enovitost STE (sečno transportna enota) 1.1. The Size and Uniformity of a Cutting~ Transportation Unit Velikost STE določamo na podlagi koli- čine lesa odkazanega drevja za posek. V eni STE naj obseg dela ne prekorači količi­ ne, ki jo dva delavca (sekaška skupina) nared ita v enem mesecu. V naših razmerah to pomeni od 200-400 m3 v STE. Za pov- prečno normo 11 m3 (upoštevajoč popolni gozdni red), 15 delovnih (norma) dni (12x 15= 180 dni/leto) in skupino dveh sekačev pomeni to 330m3 . Zgornji meji bi se smeli približati le izjemoma (400m3/STE). Enota naj bo čimbolj enovita tako glede rastišča in sestoj nih razmer ter vrste potreb- nega ukrepa (redčenje, obnova, svetlitev, končni sek, večji golosek) kot glede spravil- nih pogojev. Izogibati se moramo oblikova- nju STE, v katerih znatnejši del spravila poteka navzgor, del pa celo navzdol. 1.2. Gozdni red 1.2. Forest Order Vzpostavljanje popolnega gozdnega reda uvajamo na celotni površini vseh objektov, kjer so različne oblike sečenj najpomembnejši gojitven! ukrep. Glede na se stojne razmere znaša. dodatek za popolni gozdni red 20 %, 25% in 30% na osnovni časovni normativ. Popolni gozdni red uva- jamo iz naslednjih razlogov: a) Vpliv na število podlubnikov - biolo- ško varstveni vidik. b) Izboljšanje delovnih pogojev pri sečnji (motorna žaga- vibracije, ropot) in spravi lu (očiščene smeri zbiranja in spravila). c) Zanesljivo zagotoviti razvoj mladja na površinah v obnovi. 1.3. Koncentracija sečenj na enoto površine 1.3. Cutting Concentration Velike koncentracije sečenj (50 in več m3/ha) moramo razen izjemoma opustiti. Končno je to znak ekstenzivnosti gospodar- jenja z gozdovi, za katerega pa ob praktično v celoti odprtih gozdovih s cestami in zlasti vlakami ni razloga. Tudi obhodnjico, ki je običajno 1 O-letna, moramo obravnavati bolj prožno. V sestoje, kjer to· gojitve na problematika zahteva, je potrebno posegati pogosteje. To zniža kon- centracije sečenj, kar je ekosistemsko ugodno, ob obstoječi infrastrukturi pa teh- nološki kompleks ni zato prav nič manj učinkovit. Secer pa visoke koncentracije, ki se ]im v gojitveno zahtevnih (močno pomlajenih) sestojih ni možno vedno izogniti, lahko znižamo tudi z drugimi ukrepi. · . Eden izmed njih je časovna ločitev (pra- viloma sezonska) sečnje ig/avcev in listav- cev. Prednosti te ločitve so poleg manjše koncentracije še: višja kakovost kroje nja in boljše ovrednotenje lesa, ker se lahko po- drobno posvetimo posebej iglavcem in po- sebej listavcem; prostorsko in količinSkO manjši rampni prostori in s tem v zvezi tudi manj poškodb stoječega drevja ob kamion- ski cesti; večja prilagodljivost tržnim pogo- jem z realizacijami v konjunktur! itd. Povpraševanje in znan kupec postajata vodilo pri določitvi začetka sečnje ter kako- vosti, količine in vrste lesa. Pri tem ne gre za to, da bi odkazovanje prilagajali posame- znemu kupcu. Odkazovanje mora biti opravljeno v naprej in na zalogo vsaj enega leta, podlaga pa so mu načrti gospodarskih enot ter (podrobni) gojitve ni in sečno trans- portni načrti. Vendar pa moramo pri odka- zovanju pridobiti čim več dovolj zanesljivih podatkov, na podlagi katerih bomo uspešno trži/i. Zato sta poleg količine in pogojev za pridobivanje lesa (sečnja in izdelava, spra- vilo, odvoz lesa) zelo pomembna tudi kako- vost in lokacija razpoložljive lesne mase. Tako pridobljene in obdelane informacije omogočajo prodajo lesa znanemu kupcu z znanimi zahtevami. V vsakem trenutku je Gozd V 51, 1993 59 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekološko sprejemljivej~o tehnologijo dela pri pridobivanju lesa možen ogled stoječega drevja znane kako- vosti na terenu. Ustrezna ponudba kupca (npr. prodajna cena, ki zanesljivo krije ugo- tovljive nadstreška) omogoča celo odločitev o delnem poseku lesa, torej samo lesa tiste kakovosti, ki ga kupec izrecno zahteva. Preostali del odkazane lesne mase pustimo v obliki stoječega drevja in čakamo ustre- znega naslednjega kupca. Na ta način dosežemo, da drevje ustrezne kakovosti in količine posekama šele, ko imamo kupca, hkrati pa znižamo koncentracijo tako pri sečnji kot pri rampanju na kamionski cesti. Sortimentov je namreč malo in takojšen odvoz je zagotovljen. Ob tem pa gojitvenih problemov, zaradi katerih izvajamo sečnjo, ne zanemarjamo, saj je realizacijo sečnje in oddaje lesa po takem načinu vedno možno v celoti opraviti najkasneje v treh letih. Taka tehnologija dela pri pridobivanju lesa je smiselna pri najvrednejših sorti men- tih- kakovostnih razredov F, Lin izjemoma l. Manj vredne sortimente skušamo realizi- rati praviloma prej, vendar pa spet čim manj na zalogo (za neznanega kupca). Prvi pogoj za racionalno izvedbo take tehnologije dela pri pridobivanju lesa je seveda optimalna gostota in primerna kako- vost kamionskih cest in vlak. Prav gotovo zaradi takega načina dela prihaja do določenih (ugotovljivih) nadstro- škov, ki so dokazljivo minimalni in ob pra- vilni uporabi ter enaki količini lesa vedno nižji od doseženega povečanega denar- nega iztržka pri opisani prodaji lesa. Prodaja lesa znane kakovosti za zna- nega kupca je v primerjavi s prodajo po masi zelo zahtevna. Zato je povečanje obsega dela tehničnemu kadru - od vodij delovišč do vodje komerciale - razumljivo in neizogibno. Menim pa, da navedenega ne moremo (in ne smemo) opredeliti kot nadstrešek, ker lahko dela v celoti, z del nimi prerazporeditvami zadolžitev (ne ljudi) opravijo isti ljudje. Presenetljivo je, da je ob izpolnjenem infrastrukturnem pogoju (ceste, vlake) go- spodarno obdelovati celo zelo nizke kon- centracije poseka (JUŽNIČ 1991 ), zlasti sortimentov visoke kakovosti. 60 Gozd V 51, 1993 1.4. Kakovost obdelave in izraba lesa pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov 1.4. The Quality of Processing and Wood Utilization in Cutling and the Preparation of Forest Timber Assortments Tudi to sta pomembni prvi ni proizvod- nega procesa pridobivanja lesa, ki jih mo- ramo zajeti v pripravo dela in vključiti v STN. Učinkovitost uresničevanja je odvisna od kakovosti, natančnosti, pravočasnosti in kontrole izvajanja vseh prvin proizvodnega procesa. 1.4.1. Kakovost obdelave sortimentov 1.4.1. Assortments' Working Quality Uspešnost in učinek trženja je odvisen tudi od estetskega izgleda izdelanih sorti- mentov. Vpliv slednjega je pri gozdnih sor- timentih tako močan, da kakovostno obde- lane sortimente z napakami na meji dovo- ljenih pogosto s pristankom kupca uvr- ščamo v višji kakovostni razred. Osnovne prvine kakovosti obdelave so: a) obdelava koreničnika do meje, ki za- gotavlja racionalno spravilo in prevoz; b) ravni (pravokotne na os debla) in gladki (brez "stopnic«) prerezi med sorti- manti oziroma mnogokratni ki; c) kleščenje vej, dosledno izvedeno v ravnini obeda debla brez lubja. 1.4.2. lzraba lesa 1.4.2. Wood Utilization Drugo področje, ki lahko količinsko slabša učinkovitost trženja, je izraba lesa pri sečnji in izdelavi. Posredno se ta vpliv prenaša tudi na gozd, ker moramo zaradi slabe izrabe posekati za isto tržno maso lesa več dreves. Količinske izgube so lahko različnega izvora; nekaj pomembnejših si podrobneje oglejmo. 1.4.2.1. Previsoki panji 1.4.2.1. Too High Stumps Opravljene meritve v preteklosti (ZAPU- ŠEK 1982) in današnje stanje izvajanja del pri sečnji in izdelavi omogočajo oceno, da zaradi previsokih panjev ostane v gozdu Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo ln ekološko sprejemljivejše tehnologijo dela pri pridobivanju lesa (pan jih) od 600 do 1300 m3 lesa na 1 00.000 m3 neto poseka. Podatek velja za državne gozdove. V zasebnih gozdovih so te količine - prav tako na podlagi meritev in današnjega stanja - še znatno višje. Izračun količine je narejen na podlagi pov- prečnega prsnega premera odkazanega drevja in na cm natančno izmerjenih preve- likih višin panjev. Gre za razliko v višini med dejansko višino panja in višino podža- govanja, ki je objektivno mogoča brez ne- normalno povečanega obsega dela in stro- škov. 1.4.2.2. Napačne nadmere 1.4.2.2. lncorrect Overmeasures Količinske izgube zaradi napačnih nad- mer nastajajo predvsem pri hlodovini, tako iglavcev, kot listavcev. Problem, ki ga je potrebno poleg izgubljene količine še pose- bej poudariti, je v tem, da les, ki je v napačnih nadmerah in smo ga posekali in izdelali, spravili ter prepeljali, ne moremo tržiti. Obremenjen je torej z vsemi stroški proizvodnega procesa, v prodajano količino pa ga ne moremo vključiti. Delež hlodovina v celotni količini oddanega lesa znaša pri iglavcih 70-80 %, pri listavcih pa 35-45 %. Količinsko in vrednostno izgubljamo za- radi premajhnih nadmer več pri iglavcih kot pri listavcih in zaradi prevelikih nad mer več pri listavcih kot pri iglavcih. Ugotovljeno dejstvo je predvsem posledica po stan- dardu različnega naraščanja tržnih dolžin: pri hlod ih iglavcev po 25 cm, pri hlod ih listavcev pa po 1 O cm. V ponazoritev poda- jamo primera: lglavci Pri iglavcih krojimo najpogosteje mnogo- kratnik štirimetrskih hlodov. Najbolj pogost mnogokratnik je dolžina 8 m s pripadajočo nad mero. če je nad mera premajhna, potem je eden od dveh štirimetrskih sortimentov prekratek. Njegova dolžina se skrajša do naslednje dopustne po standardu, torej za 25 cm. Debelejši kot je sortiment, večja je količinska izguba, saj ta narašča s kvadra- tom polmera. Z naraščanjem polmera se veča tudi verjetnost večje kakovosti sorti- menta. Zato se vrednostna izguba veča še hitreje. Primer d = 22 cm, kakovostni razred 111, cena 5400 SIT/m3, izgubljena dolžina zaradi pre- majhne nadmere je 25cm(L). Količinska izguba: V=otxr"xL= = 3.142x (0,11 m)2 x 0,25m=0,0095m3. Vrednostna izguba: 0,0095 m3 x 5400 SIT/m3 =51 SIT d = 40 cm, r = 20 cm, kakovostni razred 1, cena 8200 SIT/m3, izgubljena dolžina zaradi premajhne nadmere je 25cm(L). Količinska izguba: V=otxr"xL= = 3.142(0.20m)' x 0.25 m = 0.0314m3 . Vrednostna izguba: 0.0314m3 x8200 SIT/m3 =264 SIT Razlika je znatna in izhaja iz naraščanja polmera in kakovosti. Tako je razmerje količinskih izgub med obravnavanima pri- mer.oma v razmerju 1 : 3.3, vrednostnih iz- gub.pa 1 :5.2. Tudi primer prevelike nad mere si oglejmo na mnogokratniku dolžine 8 m, iz katerega v poznejši predelavi najpogosteje izdelajo po dva sortimenta dolžine 4 m. Vzemimo, da je potrebna nadmera kon- čnega sortimenta po zahtevah odjemalca lesa 4 cm. Najmanjša skupna potrebna nadmera pri mnogokratniku 8 m torej zna- ša: 2 x 4cm (zahtevana nadmera odjemal- ca) + 2 x 3cm (čeljenje) + 2 cm (prerez) = 16 cm. Sprejemljiva skupna nadmera je v okviru 16 do 20 cm, skupna dolžina mn,o- gokratnika pa 8,16 m do 8,20 m. Vse skupne dolžine nad 8,20 m pomenijo nepo- trebno količinsko in vrednostno izgubo, saj mnogokratni ke do dolžine 8,40 m prodamo še vedno za dolžino 8,00 m. Verjetnost, da bomo mnogokratnik dolžine 8,41 m prodali za dolžino 8,25 m, sicer obstaja, vendar je ta, sodeč po pregledu večjega števila od- dajnic lesa, zelo majhna. Dvom izhaja tudi iz primera oddaje bukove hlodovina, ki ga prikazujemo v nadaljevanju. če naše ugo- tovitve v zvezi z oddajo hlodovina iglavcev GozdV 51, 1993 61 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa in bukve držijo, potem so vrednostne in količinske izgube še znatno večje. Prevelika nadmera se je včasih odražala v nenormalno dolgih odčelkih, ki pa so bili, čeprav po mnogo nižji ceni, pri celulozni industriji vendarle vnovčljivi. Danes poteka pretežni del oddaje hlodovina neposredno porabnikom. To pomeni, daje v mnogokrat- niku ali sortimentu dogovorjenih dolžin in predpisanih (večinoma tudi dogovorjenih) nadmer vključen tudi prevelik odčelek kot posledica napačne nadmere, ki pa ni več predmet niti količinskega niti vrednostnega trženja. · Pravilnost in točnost nadmer in dolžin je zato danes še pomembnejša. Doseči mora- mo, da s pravilnim krojenjem in točno nadmero nekdanje odčelke v celoti vklju- čimo v količinsko oddajo lesa. To bo ob enaki količini poseka, tudi v primeru prodaje odčelkov, povečalo tudi tržno vrednost lesa. Na podlagi ugotovitev za hlodovina iglav- cev in listavcev skušajmo presoditi še mož- nost količinskih izgub pri oddaji drobnega tehničnega lesa iglavcev, ki ga največkrat oddajamo kot gradbeni in jamski les ter kot drogove. Dolžine gradbenega in zlasti jam- skega lesa so pogosto intermetrske. Pri klasični oddaji lesa (premer, dolžina; volu- men) pa dolžine ocenjujemo in zaokrožu- jemo največkrat (praviloma) do najbližjega celega metra navzdol. Tako v oddane koli- čine niso zajeti volumni tistih delov sorti- mentov, ki presegajo seštevek dolžine na polni meter in pripadajočo nadmero. To pomeni količinsko in vrednostno izgubo, ki ji je treba prišteti še pripadajoče stroške za pridobivanje lesa. Količinskih izgub pri oddaji drobnega teh- ničnega lesa iglavcev nismo ugotavljali. Omenjamo ga kot primer, ki se v opisani obliki v praksi zanesljivo pojavlja in mora glede na to vsekakor biti predmet naših ukrepov pri vodenju proizvodnje, v tem primeru sečnje in izdelave. Listavci Pri listavcih smo že u'gotovili, da dolžine po standardu pri hlodovini naraščajo po 1 o cm. Zato bi pričakovali, da bi bila količin­ ska in vrednostna izguba lesa tu znatno 62 GozdV 51, 1993 nižja. Prevelika ali premajhna nadme ra ima namreč največjo dolžinsko vrednost 9 cm, nakar pride do preskoka v naslednji višji ali nižji dolžinski razred. Pričakovali bi tudi večjo raznolikost dolžin oddane hlodovina listavcev, naraščajočih po en decimeter. Pričakovanja smo želeli preveriti s pregle- dom nekaj oddajnic bukove hlodovina. Pre- gled oddajnic naša pričakovanja ni potrdil. Na oddajnicah za domače kupce je po- dana le specifikacija količin po kakovostnih razredih in preverjanje ni bilo možno. Le pri oddaji bukove hlodovina v izvoz ali v Im- pregnacije Hoče so poleg specifikacija ko- ličin po kakovostnih razredih beleženi tudi premeri, dolžine, volumen in kakovostni razred za vsak kos posebej. Običajno se pri takih oddajah lesa zahteva po vseh prvinah dovolj zanesljiva natančnost. Pre- gled treh, lahko rečemo naključno izbranih dobavnic, pa je pokazal, da smo od skupaj 179 oddanih kosov bukove hlodovina odda- Ji: 143 kosov ali 80% z dolžinami na polni meter, 12 kosov ali 7% z dolžinami na pol metra, in le 24 kosov ali 13% z dolžinami na 1 decimeter natančno. Ugotovitev, ki jo je treba dodatno podkre- piti s pregledom večjega števila oddajnic, je v popolnem nasprotju našega pričakova­ nja. Po naši oceni bi bilo sprejemljivo, da bi na polni dolžinski meter oddali do 20% bukove hlodovina, 80% pa bi moralo biti intermetrskih dolžin. Ugotovljeno stanje omogoča dva zaključ­ ka: - da se je ob oddaji dolžine sortimentov sicer ugotovilo točno, vendar pa krojenje listavcev ni bilo opravljeno po kakovosti (napakah) debel, kar je temeljno pravilo pri krojenju listavcev. Če to drži, potem je izguba nižja kot v primeru, - da je bilo krojenje opravljeno pravilno, pri oddaji pa dolžine niso bile natančno. ugotovljene oziroma izmerjene. To pomeni veliko količinsko in kot posledica tega tudi vrednostno izgubo, ki nastane zaradi objek- tivne nagnjenosti k zaokroževanju dolžin navzdol. Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa Ker se ugotovljeno stanje nanaša na izvoz, torej verjetno po natančnosti najbolj zahtevno oddajo lesa, lahko sklepamo na podobno ali še slabše stanje pri oddaji bukove hlodovina domači lesni industriji. Verjetno bi prišli do podobnih zaključkov tudi ob analizi oddaje intermetrske hlada- vine iglavcev. Očitno je, da izgube zaradi napačnih nadmer po količini in vrednosti niso majhne. Raziskava količinskih izgub zaradi napač­ nih nadmer je v preteklosti pokazala (PI- ŠEK 1982), da se te gibljejo v obsegu količinskih izgub zaradi previsokih panjev. Če pa upoštevamo še omenjene ugotovitve pri oddaji lesa, to količino po najbolj previd- nih ocenah lahko podvojimo in torej znaša pri neto poseku 1 00.000 m3 od 1200 do 2400 ma Dodajmo še podatek, da je delež lesa, ki se nahaja v dogovorjenih in pravil nih nadmerah v oddani količini hlodovina od 2,0-2,5%. Odstotek velja za mnogokratnik dolžine 8,16 do 8,20 m, 4 cm pa pomenijo 0,5% lesne mase. 1.4.2.3. lzraba lesne mase drevesa na deblu, v vrhovih in vejah 1.4.2.3. The Utilization of Tree Mass on the Trunk, in Tops and Branches Vzrokov za manjšo količinsko izrabo le- sne mase drevesa pri sečnji in izdelavi gozdnega drevja je več. Eden izmed njih je prav gotovo pogosto napačna izbira smeri podiranja, zaradi česar prihaja ob padcu drevesa do enega ali več prelomov. Ti so pogostejši pri debelejšem, težjem drevju kot pri tanjšem in lažjem drevju, kjer krašnja dokaj dobro »amortizira« padec drevesa. Najpogostejši prelomi so proti vrhu drevja, kjer je količinska izguba zaradi onemogočene izdelave sortimentov naj- . manjša. Manj pogosti, zato pa glede izgube lesa usodnejši, so prelomi v nižjih delih debla. Pri premeru 30 cm in izgubi 1 m dolžine znaša na primer količinska izguba že 0,07 m3• Največje količinske in vredno- stne izgube zaradi pokanja in prelomov nastajajo zaradi napačne izbire smeri podi- ranja na najkvalitetnejšem debelem drevju s sorazmerno majhnimi kro~njami. Drugi vzrok za manjšo količinsko izrabo lesne mase drevesa je opuščanje izdelave sortimentov v vrhovih že pri premeru 15, pa tudi več centimetrov. Razlog takega stanja je v pomembno povečani količini vloženega dela za izdelek (drevo ali m3). Tako drobnejše drevje izdelujemo pogosto do premera debla 7-8cm, pri debelejšem drevju z velikim številom vej (grč) pa izde- lavo prenehamo prej. Spoznavna je v tem primeru razlika med iglavci in listavci: pri listavcih praviloma vrhove izrabljamo zaradi manjšega števila vej bolje kot pri iglavcih. Pri sečnji in izdelavi debelih dreves listav- cev, predvsem bukve, smo včasih iz vseh debelejših vej od premera okrog 8 cm izde- lovali prostorninski les pri panju. Danes te veje v glavnem ostanejo v gozdu, čeprav nekatere po premeru in volumnu zanesljivo dosegajo drevje 2. debelinske stopnje, ki ga v sečnjo pogosto vključujemo, včasih pa dosegajo celo volumen drevja 3. debelinske stopnje. Zato bi morali tudi pri današnji tehnologiji dela vsaj ravne veje volumna drevesa 2. in 3. debelinske stopnje vključiti v sečnjo in izdelavo ter s tem v blagovno proizvodnjo. Glede na sedanje stanje pri sečnji in izdelavi lahko zanesljivo trdimo, da prihaja do količinskih izgub lesa zaradi premajhne izrabe lesne mase drevesa na deblu, vrho- vih in vejah. Kolika je ta izguba, je zane- sljivo težko določiti, ker tovrstnih meritev nimamo. Menimo, da ne pretiravamo, če jo določimo v najmanjši volumni enoti, ki jo v gozdarstvu še uporabljamo, to je 0,01 m3 na 1 m3 neto posekanega lesa. Tak volu- men ima okroglica premera 1 O cm in dol- žino 1 m ali 1 O cm dolg odčelek premera 26 do 43 cm. Pri 100.000 m3 neto poseka znaša tako količinska izguba zaradi nave- denega razloga približno 1000 m3. Skupna količinska izguba se pri neto pose ku 100.000 m3 zaradi previsokih pa- njev; napačnih nad mer in premajhne izrabe lesne mase drevja giblje v obsegu od 2800 do 4700 m3 . Pri tem so količinske izgube v zasebnih gozdovih zanesljivo večje od iz- gub v državnih gozdovih. Ob tem moramo poudariti še naslednje: pri spodnji količini teh izgub, torej pri okrog 3000 m3 na GozdV 51, 1993 63 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in· ekolo!iko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 100.000 m3 neto poseka, na zaključenih deloviščih, če nismo posebej pozorni, niti ne opazimo, da gre po vseh omenjenih kriterijih za slabo izrabo razpoložljive lesne mase. Količinske izgube imajo seveda finančne posledice. Jasno je, da moramo vrednostno izgubo izračunavati po najmanj povprečni prodajni ceni lesa. Namreč les, ki smo ga pustili v previsokih pan jih, napačnih nad me- rah ter izkoristljivih "odpadkih« (vrhovi, pre- lomi, veje) lahko količinsko nadomestimo le z (nepotrebnim) posekom drugih, še rastočih dreves. Pri tem je količina lesa, ki izhaja iz napačnih nadmer, obremenjena tudi s stroškom sečnje in izdelave, spravila, prekladanja in prevoza lesa. Na podlagi ugotovljene skupne količinske izgube znaša vrednostna izguba, ob pov- prečni prodajni ceni za iglavce in listavce 5500 SIT/m3 pri 100.000 m3 neto poseka: od 2800 m3 · 5500 SIT/m3 = 15.400.000 SIT do 4700 m3 · 5500 SIT/m3 = 25.850.000 SIT K temu moramo dodati za količine, ki se nahajajo v prevelikih nadmerah, še stroške sečnje in izdelave, spravila, prekladan!a in prevoza; ti znašajo okrog 2000 SITim : od 1200m3 ·2000 SIT/m3 =2.400.000 SIT do 2400m3 ·2000 SIT/m3 =4.800.000 SIT Skupna vrednostna izguba se lahko torej giblje od 17.800.000 SIT do 30.650.000 SIT. Iz povedanega lahko povzamemo, da se količinska izguba zaradi previsokih panjev, napačnih nadmer in premajhne izrabe les- ne mase drevesa giblje od 2,8% do 4, 7 %, temu ustrezna vrednostna izguba, upošte- vajoč povprečno prodajno ceno in dodatne stroške pridobivanja lesa za količine v na- pačnih nad merah, pa od 3,2% do 5,5 %. 1.5. Razvrščanje mnogokratnikov in sortimentov po kakovostnih razredih 1.5. The Sorting out of Multiples and Assortments under Quality Classes Ugotovili smo že, da je delež lesa, ki ga oddajamo po kakovostnih razredih, vse večji. Podlaga za razvrščanje je, spora- zumno z odjemalci lesa, zaenkrat nekdanji JUS. Seveda vplivajo na razvrščanje po kakovostnih razredih še drugi dejavniki. Med njimi sta zelo pomembna: 64 GozdV 51, 1993 - količina in kakovost ponudbe lesa na eni in povpraševanje na drugi strani, in - človeški faktor, tako pri prodajalcu kot pri kupcu. Glede na to je problemov, ki se pojavljajo zaradi medsebojnega vpliva omenjenih in drugih dejavnikov, več. Med drugim nismo še v celoti opravili organizacijske pa tudi kadrovske prilagoditve prodaji po kakovost- nih razredih. Da bi odkrili še druge dejav- nike in preverili našo uspešnost prodaje po kakovostnih razredih, smo se pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v.začetku leta 1992 odločili za poskus, katerega del ugotovitev kratko povzemamo. Na vsakem gozdnem obratu smo določili 1 do 2 STE (150-250 m3 na gozdni obrat), v katerih smo vse izdelane mnogokratnike in sortimente brez obeleževanja razvrstili po kakovostnih razredih na podlagi nekda- njega JUS-a. Za iste STE smo nato ugoto- vili kakovostno strukturo lesa, ki smo ga oddali kupcu. Primerjava obeh struktur je pokazala, da smo v celoti in v povprečju oddajali po nižji kakovosti, kot smo jo ugo- tovili po omenjenem standardu. Stanje je bilo slabše na začetku kot proti koncu leta ter slabše pri listavcih kot pri iglavcih. Velika razlika pri listavcih se je pokazala zlasti na gozdnih obratih z nizkim deležem listavcev. Izračunane razlike med vrednostjo lesa, ugotovljeno na osnovi standarda, in vred- nostjo oddanega lesa pa so nas opozorile, da je razvrščanje po kakovostnih razredih v današnjih pogojih prodaje lesa zelo po- membno področje dela v gozdarstvu. Re- zultat dela na tem področju, ki je vse prej kot majhno, se kaže v ekoloških in denarnih koristih: manj posekanih dreves in s tem m3 ter manj proizvodnih kapacitet za enak denarni učinek. 2. SPRAVILO LESA 2. WOOD SKIDDING Uresničevanje ukrepov pri sečnji in izde- lavi lesa vpliva tudi na razmere pri spravilu lesa. Primer: koncentracija in način sečnje in izdelave lesa ločeno na iglavce in listavce ali celo na· posamezne vrednejše sorti- mente zmanjšuje obremenitev sestoja ter Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju !esa vlak, cest in rampnih prostorov. To vseka- kor prispeva k znižanju poškodb pri zbira- nju, vlačenju in rampanju tako na sestoju kot tudi na gozdnih tleh. Neposredno na spravilo lesa in njegove posledice pa vplivamo s pripravo dela ter s tehničnimi ukrepi. Z obojimi lahko prispe- vamo h gospodarnejšemu in ekološko spre- jemljivejšemu načinu dela. Navedimo neka- tere od njih. 2.1. Terenska priprava dela 2.1. Field Work Preparation Pri pripravi dela je potrebno v celoti opraviti terenski del priprave, ki se nanaša na predvidoma uporabljeno tehnologijo dela pri pridobivanju lesa. Smiselno in smotrno je ta del priprave dela zelo po- drobno opraviti, ker se vsaka improvizacija kasneje pri izvajanju del pokaže bodisi kot dodaten, nepotreben strošek, bodisi kot ekološka škoda, neredko pa kot oboje. V ta opravila zato vključujemo dovolj gosto in dobro vidno označitev STE, po kriterijih, navedenih že pri sečnji in izdelavi, ter označitev vlak1 vrvnih linij in tras za žične naprave. Označitve so namenjene kot do- bra in zanesljiva orientacija vsem sodelujo- čim v delovnem procesu pridobivanja lesa: organizatorjem proizvodnje ter izvajalcem sečnje in spravila pri določitvah smeri podi- ranja in spravila, hkrati pa z njimi določamo površine dovoljenega gibanja spravilnih sredstev ter omejujemo površine z znanim načinom (tehnologijo) in obsegom dela, itd. Glede na to pri pripravi dela označimo vse potrebno ali samo dopolnimo oznake obve- zno pred vsakim vračanjem s proizvodnjo v dani gozdni predel. 2.2. Zaporedje sortiranja 2.2. Sorting out Sequence Ugotovili smo že, da s sedanjo tehnolo- gijo dela hkrati zajemamo celotno lesno maso iglavcev in listavcev. To nam pre- obremenjuje sestoj, vlake, ram pne prostore in kamionske ceste. Z že omenjeno manjšo koncentracijo in načinom sečnje dosežemo razbremenitev celotnega tehnološkega pro- stora, ki je s pravilnim sredstvom pri spravilu lesa neobhodno potreben. Dodatno razbremenitev rampnih prosto- rov in kamionskih cest pa bi dosegli tudi z doslednim vrstnim redom sortiranja in ram- panja lesa za vsako STE. Napačno zapore- dje sortiranja in rampanja lesa na primer ugotavljamo pri sečnjah iglavcev v razvoj- nih fazah drogovnjaka z nizkim deležem hlodovine, ko hlodovino, čeprav je je med sortimenti najmanj, sortiramo na prvo, bliž- nje rampno mesto. :'!>e pogostejše pa so te napake pri sečnji listavcev v tistih STE, kjer prevladuje delež prostorninskega lesa - goli (drv). Tudi v tem primeru na prvo rampno mesto pogosto sortiramo hlodovi- no. Seveda ugotovitev velja tudi za vse stopnje mešanosti sestojev. Iz tega sledi, da količinsko najbolj zastopane sortimente vlačim o po cesti najdlje. Na kamionski cesti moramo vedno najprej sortirati in rampati sortimente oziroma mnogokratnike, ki jih je količinsko največ in čisto na koncu sorti- mente, ki jih je količinsko najmanj. S takim ukrepom skrajšamo spravilne razdalje, spravilo lesa postane gospodarnejše, po- škodbe na kamionskih cestah in ob njih pa manjše. Ker so poškodbe na rampnih prostorih tako drevja kot kamionskih cest pogoste in po pravilu velike, se kaže tudi potreba po obveznem obeleževanju in pripravi rampnih prostorov. S tem nekaj žrtvujemo zato, da na drugi strani znatno več obvarujemo. 2.3. časovno načrtovanje izvedbe spravila lesa 2.3. Time Planning of Wood Skidding Pomembna prvina priprave dela je tudi časovno načrtovanje izvajanja del pri prido- bivanju lesa. Z njim skušamo v čim večji meri zajeti željene vremenske pogoje za izvedbo del. čas izvedbe del je manj po- memben pri sečnji in zelo pomemben pri spravilu lesa. Danes ga pogosto preveč zanemarjamo. Na primer v STE. kjer smo predvideli spravilo po ravnem ali celo nav- zgor, moramo izvajanje del planirati v ča­ sovnem obdobju, v katerem je velika verjet- nost, da bodo vlake suhe ali zmrzle. Znotraj tako izbranega obdobja za izvajanje spra- vila lesa pa moramo ))izkoristiti trenutek<(, ko ti pogoji zanesljivo obstajajo. Jasno je, Gozd V 51, 1993 65 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa da tudi na tak način izbrano obdobje in >>trenutek« ne zagotavljajo vedno optimal- nih pogojev za izvajanje spravila lesa, za- nesljivo pa se ta verjetnost pomembno poveča. Tako izveden postopek dela ima vsaj dve ugodni posledici: - suhe ali zmrzle vlake in kamionska ~esta so znatno nosilnejše, zato so po- skodbe na njih manjše, učinki pa praviloma večji; - skupna gospodarnost spravila lesa, upoštevajoč ekološki in stroškovni vidik, je pomembno večja. 2.4. Volumen (teža) skrojenih mnogokratnikov oziroma sortimentov 2.4. Volume (Weight) of Bucked Multiples or Assortments Znani prodajni pogoji in znana tehnolo- gija dela pri pridobivanju lesa določajo po- leg drugega tudi optimalno krojenje lesa po kakovosti in volumnu mnogokratnikov ozi- roma sortimentov. Zlasti pogosto se srečujemo s preti ravan ji pri volumnih sortimentov, kar zahteva za- radi omejene moči nakladal ne naprave pre- rezovanje na kamionski cesti. Tu moramo zato pri nakladanju, običajno v časovni stiski, ponovno opraviti dolžinsko izmera in prerezovanje, kar bi sicer sekač opravil pri krojenju. Poleg tega pa zaradi že opravlje- nega spravila lesa prerezujemo sortiment, ki je po obodu obdan z vsaj nekaj blata in zemlje. Taki, po volumnu predimenzionirani kosi, zelo neugodno vplivajo tudi na spra- vilna sredstva (okvare!) pa tudi na tla in sestoj. Vse to pomeni dodatne stroške in nepotrebne preobremenitve okolja in stroja. Zato je največji še sprejemljivejši volu- men oziroma teža posameznega kosa do- ločen z BO% kapacitete v okviru tehnologije dela uporabljenega najšibkejšega stroja ali naprave. To pomeni volumen enega kosa do največ 1,00 m3 pri bukovini (listavcih) oziroma 1,20 m3 pri iglavcih. Krojenje in prerezovanje takih mnogokratnikov ozi- roma sortimentov mora dokončno opraviti sekač pri sečnji in izdelavi lesa. 66 GozdV 51, 1993 2.5. Izbira spravilnih sredstev 2.5. The Selection of Adequate Means Znotraj izbrane tehnologije dela pri spra- vilu lesa (spravilo s traktorji ali spravilo z žičnimi napravami) je zelo pomembna pra- vilna izbira spravilnega sredstva. Raziskave kažejo (REBULA 1985c), da terenske re- liefne in geološke okoliščine v Slo;eniji dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na okoli 78-80%, pri Gozdnem gospodarstvu Postojna pa celo prek 96% površine vseh gozdov. Zato je pravilna izbira traktorja kot spra- vilnega sredstva zelo pomembna. Poleg ekološkega in ergonomskega vidika je go- tovo zelo pomemben stroškovni vidik. Od- govor o stroškovni konkurenčnosti posame- znega traktorja v konkretni STE dobimo le z optimiziranjem stroškov spravila lesa. Ob dani strukturi traktorjev z optimiziranjem ugotavljamo najnižji skupni potreben stro- šek spravila lesa za revir, gozdni obrat ali gozdno gospodarstvo z določeno vrsto trak- torja kot spravilnega sredstva v STE. Možne pa so tudi simulacije s poljubnim številom različnih vrst traktorjev. Optimizira- nje takega stanja nam glede na terenske in sestoj ne razmere ponuja odgovor v obliki dolgoročnejše optimalne strukture po trak- torjih. To paje ob obstoječi strukturi traktor- jev zelo pomemben dejavnik za odločanje o nabavi vrste in tipa novih traktorjev, ko se pač pokaže potreba po zamenjavi. Zato je optimiziranje stroškov spravila lesa zelo pomemben dejavnik operativnega in tudi dolgoročnejšega zniževanja skupnih spra- vilnih stroškov na vseh nivojih. 2.6. Količinske izgube lesa 2.6. Quantity Losses of Timber Čeprav v mnogo manjši meri kot pri sečnji, lahko tudi pri spravilu lesa prihaja do količinskih izgub lesa. Najpogosteje so v njo zajeti drobni sortimenti, ki smo jih s sečnjo in izdelavo zajeli, pri spravilu lesa pa opustili. Tako niso vključeni v oddajo lesa in blagovno proizvodnjo, kar v končni posledici zahteva posek drugih stoječih dre- ves. Količina izgub je v obratnem sora- zmerju s kakovostjo izvajanja kontrole pri operativnem vodenju del. Pri zelo slabi Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejše tehnologijo dela pri pridobivanju lesa kontroli izvajanja del ostanejo včasih nes- pravljeni celi deli težje dostopnih in spra- vilna zahtevnih STE. 3. PREVOZ IN PREKLADANJE LESA 3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF TIMBER Današnje stanje na področju oddaje in prodaje lesa postavlja drugačne zahteve tudi v fazi prevoza lesa. Znatno se je povečalo število odjemalcev (kupcev), ki so praviloma manjši, z ožjim ali zelo ozkim proizvodnim programom in s tem zelo na- tančnimi zahtevami glede dimenzij sorti- mentov. še posebej je zmanjšana možnost prodaje mnogokratnikov. Najbolj jasno pa se v zadnjih treh letih odraža stopnjevanje zahtev na področju kakovosti gozdnih les- nih sortimentov, ki se bodo v naprej, to lahko pričakujemo, še stopnjevale. Zato so nekatere prilagoditve potrebne tudi pri pre- vozu lesa. 3.1. Zniževanje obremenitev rampnih prostorov 3.1. Loading Ramp's Load Decreasing Razen z ukrepi pri sečnji in izdelavi ter spravilu lesa, s katerimi znatno zmanjšamo obremenitev rampnih prostorov, lahko k temu dodatno prispevamo tudi z usklajenim odvozom lesa. Pri vse večjem deležu pro- izvodnje za znanega kupca lahko z usklaje- nim odvozom vzdržujemo v pretežni meri trajno minimizirano optimalno zalogo ključ­ nih sortimentov na kamionski cesti. To pa omogoča stalno možnost rampanja vseh vrst sortimentov na križišču vlake s kamion- sko cesto najbližjem rampnem prostoru, ob vzdrževanju optimalne zaloge za smotrn odvoz lesa. Tudi tu so učinki pravilno vo- dene proizvodnje ekološki in stroškovni. 3.2. lzraba prevoznih kapacitet 3.2. The Utilization of Transportation Capacities Za gozdarstvo, ki je še vedno delovno intenzivna panoga, so naložbe v sodobne kamione relativno visok investicijski stro- šek. Zato je prav, da so te drage naprave čim bolj izrabljene. To lahko dosežemo s povečanjem deleža polnih voženj oziroma z večjo stopnjo optimiziran ja prevozov lesa. To pa pomeni več programiranega dela ter discipline in razen komercialnih zahtev, ni- kakršnih slučajnosti. Seveda bi k večji izrabi kapacitet prispevalo tudi delo v podaljšani izmeni ali celo v dveh izmenah. Temu se tudi dolgoročno najbrž ne bomo mogli izog- niti, čeprav bo to zahtevalo pomembne organizacijske spremembe (dva šoferja za- dolžena za en kamion ali trije za dva kamiona je danes skoraj nerazumljivo za gozdarstvo), predvsem pa spremembo mi- selnosti kot glavnega problema skoraj vseh nivojev. 3.3. Vrste GTK (gozdarskih transportnih kompozicij) za prevoz lesa 3.3. The Types of Truck Compositions for the Transportation of Wood Pretežno neposredna oddaja lesa porab- niku in povečano število odjemalcev za- hteva vse manjše število sortimentov v enem kamionskem tovoru. Tudi lesno pre- delovalna industrija (mehanska in kemična) večjih kapacitet (npr. Krško) vse pogosteje izraža zahteve po vse bolj enovitih tovorih. To je razumljivo, saj jim tovor celuloze vseh kakovostnih razredov (brusni les, celulozni les 1., 11., 111. kakovostnega razreda, manipu- lativni les) povzroča visoke manipulativne stroške. Enoviti tovori zahtevajo torej še bolj specializirane GTK na eni strani, na drugi pa omogočajo ob dodatno vloženem delu (cepljenje manipulativnega lesa) kako- vostni in vrednostni preskok (iz manipulativ- nega lesa dobimo celuloze l. kakovostnega razreda). Sedanje GTK so v glavnem prirejene za prevoze dolgega (nad 6 m) lesa, kar je pri današnjih tržnih razmerah vsaj delno ne- ustrezno. Zato bomo morali določen del GTK tehnološko prilagoditi tako, da bo. možno z njimi racionalno opravljati nepo- sreden odvoz krajših sortimentov (dolžine 3-6m) in prostorninskega lesa (cepljena celuloza iglavcev in listavcev ter drva listav- cev). 3.4. Količinske izgube lesa 3.4. Quantity Losses of Timber Te so pri prevozu v povprečju še manjše GozdV 51, 1993 67 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnej!io in ekološko sprejemljivej!io tehnologijo dala pri pridobivanju lesa kot pri spravilu lesa. Pojavljajo se ob za- ključku proizvodnje nekaterih delovišč, predvsem ob nizko frekventnih (slepih) ka- mionskih cestah. Vendar pa moramo poleg . količinske in vrednostne izgube, ki ju mo- ramo ob opustitvi odvoza nadoknaditi s posekom drugih dreves, upoštevati, da je ta les že obremenjen s celotnimi stroški sečnje in izdelave ter spravila lesa. Zato je vsaka opustitev odvoza nesprejemljiva. 4. OSTALI UKREPI 4. OTHER MEASURES Med ostalimi ukrepi naj na kratko pouda- rimo nekatere ugotovitve, ki jih literatura obširno navaja, in se nanašajo na potrebno oziroma optimalno gostoto vlak in kamion- skih cesi ter na nekatera sodobna spozna- nja pri uporabi mehanizacije in delovnih strojev. Nepoznavanje teh ugotovitev in spoznanj v preteklosti je vodilo do napačnih odločitev, katerih posledice je možno z novimi spoznanji znatno omiliti. 4.1. Gostota omrežja vlak in kamionskih cest 4.1. The Density of Skid Trail and Truck Road Network Vsaka, še tako skrbno zgrajena vlaka ali kamionska cesta pomeni poseg v prostor, ki ima med drugimi tudi ekološke posledice. Glede na to je gostota omrežja vlak in kamionskih cest najpomembnejši vplivni dejavnik obsega ekoloških posledic. Ob- staja torej neka optimalna gostota, ki, upo- števajoč še mnoge druge vplivne dejavnike, temelji na spoznanjih, ki jih na kratko nava- jamo. - Z gostitvijo vlak skrajšujemo razdaljo zbiranja, ki najmočneje vpliva na učinek in strošek pri zbiranju lesa. Vendar optimalno gostoto dosežemo že v trenutku, ko so stroški zbiranja, gradnje in vzdrževanja vlak ter škode v gozdu in na tleh minimalni. Iz tega sledi, da je optimalna razdalja zbiranja lahko celo 2-3 krat daljša, kot jih danes marsikje ugotavljamo pri proučevanju spra- vila lesa (REBULA 1984). Glede na to, terensko pripavo dela na delovišču, kjer so vlake pregoste in že zgrajene, opravimo tako, da obeleževanje zanesljivo nepotreb- 68 GozdV 51, 1993 nih vlak opustimo. S tem naj bi dosegli trajno smotrnost potrebne tehnološke po- vršine dovoljenega gibanja izbranega spra- vil nega sredstva . - Z gostitvijo cest do 17 miha zelo hitro krajšamo spravilno razdaljo (REBULA 1985b), ki najpomembneje vpliva na učinek in strošek vlačenja lesa. Nadaljnja gostitev cest ima na krajšanje spravilne razdalje neznaten vpliv. Optimalna gostota cest je torej v glavnem določena z najmanjšo vsoto skupnih stroškov vlačenja, gradnje in vzdrževanja cest ter škode v gozdu in na tleh. Gostitve prek 2Q-25 m/ha so zato le izjemoma utemeljene (npr. zaradi dejavni- kov zunaj gozdarstva). 4.2. Gradnja vlak na težkih terenih 4.2. The Building of Skid Trails on Difficult Terrains Čeprav je gradnja vlak v ekološkem po- gledu neugoden poseg v prostor, posebej poudarjamo primer, ko z vlakami pomem- bno zmanjšamo poškodbe, tako pre- ostalega drevja kot samih tal. Gre za strme in zelo strme terene, kjer ročno spravilo spremenimo v spravilo s traktorjem. Premik sortimentov je pri ročnem spravilu prepu- ščen naključju, zato ni čudno, če so ugoto- vili po končanem spravilu lesa tudi 50% in več poškodovanega drevja (KRIVEC 1975). Izgradnja vlak ima v takih primerih ugodne ekološke in stroškovne učinke. 4.3. Optimalna moč strojev 4.3. Optimal Machjne Power O tem, kakšna je optimalna moč strojev, ki jih uporabljamo v gozdarstvu pri različnih opravilih, nimamo točnih odgovorov. Ugoto- vitev v znatni meri drži tudi za nekatere dejavnosti zunaj gozdarstva. Razpon moči traktorjev, ki jih uporabljamo pri spravilu lesa, ali kamionov pri prevozu lesa, je velik, lahko celo nekajkraten pri istih ali zelo podobnih pogojih dela. Profesionalna, torej trajna raba te mehanizacije vsekakor potre- buje tovrsten odgovor. Med delom pridob- ljene izkušnje in spoznanja lahko strnemo v naslednje ugotovitve: 1. Moč na strojno enoto v gozdarstvu pri spravilu lesa in kamionskih prevozih lesa, Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekolo.!lko sprejemljivej.!lo tehnologijo dela pri pridobivanju lesa pa tudi v kmetijstvu in gradbeništvu pri opravljanju istih ali podobnih vrst del, po- staja vse večja. Moč današnjih strojev je znatno večja kot strojev iste vrste pred 20 ali 30 leti. 2. Dobra in temeljita priprava dela zago- tavlja pri uporabi močnejših strojev manj poškodb na gozdnih tleh in v sestoju. Ugo- tovitev velja tako za traktorje pri spravilu lesa kot za buldožerje, ki jih uporabljamo pri gradnji cest in vlak. 3. Glavni omejujoč in zelo pomemben vplivni dejavnik pri izbiri stroja je njegova velikost. Iz nje izhaja pomembno razmerje med velikostjo in močjo stroja. V obsegu dane, v naprej določene velikosti stroja, je vedno pravilno izbrati najmočnejši razpo- ložljiv stroj. Večja moč stroja omogoča, da stroj obra- tuje skoraj izključno v optimalnem območju delovanja stroja, torej z nizkimi obremeni- tvami. Posledice tega se odražajo v zelo redkem spodrsavanju koles, ki pri spravilu lesa tla in koreninski sistem ob uporabi šibkejših strojev pogosto močno poškoduje- jo. Zaradi majhnih obremenitev je na enoto učinka znatno manj tudi okvar in s tem zastojev, manjša pa je tudi poraba goriva. Visoka zanesljivost obratovanja se kaže tudi v manjšem potrebnem številu strojev za znani obseg dela. Manjša poraba goriva in manjše število strojev pa pomenita tudi manjšo obremenitev okolja z izpušni mi plini in ropotom. Manjše število visoko zaneslji- vih strojev zahteva tudi manjše število za- poslenih. Vendar posamezne faze pri prido- bivanju lesa- prevozi in skrajni (zahtevni) pogoji dela pri spravilu lesa z zgibnimi traktorji - omogočajo in zahtevajo uporabo visoko profesionalnih in dragih strojev. Smotrnost uporabe in vsaj delno ohranjeva- nje števila zaposlenih pa bi povečali in dosegli, če bi podaljšali dnevno uporabo teh strojev. To pomeni delo v dveh ali vsaj v podaljšani izmeni. Na ta način bi delno tudi znižali trajno potreben investicijski stro- šek na zaposlenega. Iz zgornjih ugotovitev lahko povzamemo, da je večanje moči strojev določenih (mak- simalnih) dimenzij v obratnem sorazmerju z nastalimi škodami in stroški na enoto učinka. Temeljni predpogoj za resničnost te trditve pa sta seveda ustrezna priprava dela in zelo čutno vodenje delovnega pro- cesa pri pridobivanju lesa. Nabava novih strojev in opreme mora poleg že navedenega temeljiti še na: - ergonomski primernosti strojev, ki naj omogočajo dolgo optimalno delovno spo- sobnost strojnika in pomembno znižujejo neposredne in režijske stroške delavca (bolniške, invalidnost, invalidske upokoji- tve); - uporabi sodobnih kolesnih verig brez podkev in traktorjev s hidrostatičnim poga- nom - kombinacija obojega pomeni mini- malno spodrsavanje pogonskih koles in s tem mnogo manjše poškodbe tal in sestaja; - obvezni (ob priznanem nadomestilu predpisani) uporabi BIO olj (v naravi v kratkem času razgradljivih) za mazanje ve- rig pri motornih žagah in tudi za motorna olja. 5. SKLEP 5 CONCLUSION 1. Izbira tehnologije dela pri pridobivanju lesa v pogojih sonaravnega gospodarjenja in vse bolj ostrih ekoloških omejitev je vsekakor zahtevna. še zahtevnejša je v teh pogojih pravilna izvedba del, ki mora zane- sljivo zagotavljati uresničevanje gozdnogo- jitvenih ciljev. Zato nas lahko odločitev o možni vključitvi naključnih izvajalcev del v gozdu pripelje do neželjenih posledic. 2. Ključna prvina za izbiro ustrezne teh- nologije dela in za pravilno izvedbo del je kompleksna dolgoročna (kadrovska, teh- nična, tehnološka, usklajevalna, ekonom- ska) priprava dela na eni in zelo podrobna operativna priprava dela (nič ne prepu- ščamo naključju) na drugi strani. Pri obeh, zlasti pa pri slednji, opažamo v zadnjem času preveč nedopustnih poenostavitev in improvizacij. Posledice takega stanja se odražajo v povečanih škodah v okolju, v katerem izvajamo našo dejavnost, in (nepo- trebno) povišanih stroških proizvodnje. 3. Za čim boljšo izrabo lesa je najodločil­ nejša prva faza pridobivanja lesa, t. j. seč­ nja in izdelava. Količinske izgube lesa, ki so tu lahko posledica previsokih panjev, Gozd V 51, 1993 69 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa napačnih nadmer, prelomov in premajhne izrabe v vrhovih ni več možno odpraviti ne pri klasičnem načinu dela in ne s tehnologijo dela, ki vključuje dodelave na CMS. Količin­ ske izgube pomenijo tudi zanesljivo ekolo- ško in vrednostno neugodne posledice. 4. Obračunavanje opravljenega dela, predvsem spravila lesa, ki temelji samo na oddani količini lesa, je neustrezna poeno- stavitev, ki poleg naštetih količinskih izgub dopušča še: neposekano od kazan o drevje, posekana drevje in nespravljen les, pose- kan in spravljen ter neodpeljan les. Tudi to v končni posledici pomeni poleg drugega (neustrezne količinske in delovne eviden- ce), vsaj nepotrebno povečanje neugodnih ekoloških in stroškovnih učinkov. 5. Zelo pomembna dejavnika z velikim stroškovnim in ekološkim učinkom sta po- stala tudi izmera in določanje kakovosti lesa pri oddaji različnim porabnikom. Zaradi možnih nepravilnosti so količinske in zlasti vrednostne izgube lahko tako velike, da jih ne moremo nadomestiti z nobeno raciona- lizacijo znotraj uporabljene tehnologije dela pri pridobivanju lesa. 6. Iz naštetega lahko zaključimo: ko se odločimo, da bomo drevo iz gojitvenih raz- logov, ki temeljijo na stanju gozdov in postavljenih gozdnogojitvenih ciljih, odka- zali in posekali, potem ga moramo količin­ sko in vrednostno skrajno optimalno izrabiti. Če ne delamo tako, moramo za enako količino prodanega lesa odkazati in pose- kati nova, prav pogosto zdrava in vitalna drevesa. Ves tako posekan les je obreme- njen z dvojnim stroškom celotnega procesa pridobivanja lesa. 7. Področij za nenehne izboljšave je v proizvodnem procesu pridobivanja lesa ve- liko. Delo pri pridobivanju lesa je potrebno izboljševati tako v družbenih (državnih) kot v zasebnih gozdovih. To je tudi nacionalni interes. Podane količinske in vrednostne izgube, ki lahko v skrajnosti vseh neugodnih dejav- nikov skupno znatno presežejo 5% količine oziroma vrednosti lesa, služijo bolj kot pod- laga za presojanje. Poglavitni namen je v spoznanju, da so vsaj nekateri od naštetih problemov prisotni v manjšem ali večjem 70 GozdV 51, 1993 obsegu povsod in da jih pri opravljanju delovnih zadolžitev skušamo odkrivati, opa- zovati ter spremljati, presojati in ukrepati. Namreč, količinske in vrednostne izgube, ki se gibljejo v obsegu 5 %, pomenijo že najmanj polovico stroškov sečnje in izdela- ve. Obseg izgub pa se lahko ob pomanjkljivi pripravi dela in površnemu vodenju pro- izvodnje še znatno poveča. S pravilnim načinom dela bomo ob enaki količini prodanega lesa (posekanega števila dreves) dosegli večji denarni (gospodarski) učinek, oziroma bomo morali za dosego ustreznega denarnega učinka posekati manjše število dreves. To pa je rezultat, ki zagotovo ni brez ekološkega učinka. Vse omenjene ekološke in stroškovne učinke je možno praviloma doseči ob enaki količini vloženega proizvodnega dela in nespremenjenem številu operativno tehnič­ nega kadra. RELEVANT POSSIBILITIES FOR A MORE ECONOMICAL AND ECOLOGICALLY BETTER WORK TECHNOLOGY IN WOOD PRODUC- TION Summary The basis of a successful economical and ergonomically appropriate work technology in wood production is cutling-skidding or cutting- transportation plans. Under the conditions of em- phasized naturalistic managing, which is being practiced in Slovenia and is based on a free silvicultural technique to which silvicultural rota- tion age or clearcutting system is alien, cutting transportation planning (CTP) is even more im- portant and also very demanding. Cutting transportation planning includes all three phases of wood production: cutting and preparation, skidding and wood transportation. 1. CUTTING AND PREPARATION OF FOREST TIMBER ASSORTMENTS The area of a cutling-transportation unit (CTU) is defined by the quantity of the timber marked. The scope of work in one unit should not exceed the quantity which is prepared by two workers (a cutting unit) in a month. ln Slovene conditions, this means about 200-400 m3 in a CTU. High cutting concentrations (50 and more m3/ ha) must be omitted except for exceptional cases. Finally, this is a sign of extensive managing with forests, for Which there is no reason with practical- lly entirely accessible forests by roads and above all skid trails. Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa Business outlooks and a known buyer are becoming the criteria for the setting of the beginn- ing of the cutting, as well as of the quality, quantity and timber sort. The purpose of this is not to adapt tree marking to an individual buyer. Tree marking must be performed in advance and in stock of at !east one year. It is based on definitions of managing units' plans as well as detailed silvicultural and cutting-transportation plans. Yet in tree marking as many reliable data as possible must be acquired, on the basis of which succes- sful marketing will be possible. The timber working quality and the utilization of timber in the cutting and preparation of assort- ments are important elements of the production process in wood production which have to be included into work preparation and introduced into cutting-transportation planning. Performance efficiency depends on the quality, accuracy, promptness and the control in the carrying out of all elements of the production process. Besides that, appropriate bucking and the defining of quality classes have a strong influence on the financial yield of wood assortments' marketing. Successful and effective marketing also depends on esthetic image of the manufac- tured product. ln each forest managing enterprise 1 to 2 cutting transportation units (15G-250 m3 per forest enterprise) have been defined, in which all multi- ples and assortments have been classified with- out marking according to quality classes on the basis of the former JUS standard. Then the quality structure of the timber which had been given to a buyer has been established for the same cutting transportation units. The compari- son of both structures has shown that asa whole and on the average timber was sold at a lower quality than it was established under the above mentioned standard. Timber Utilizatian Timber utilization in cutting and preparation of assortments is the activity which can make worse the marketing efficiency as regards the quantity. lndirectly, this influence is also transferred to the forest because a greater quantity of felling cut expressed in the number of trees for the same market mass is required due to low utilization. Quality losses can be of different origin; some of the important ones are: 1. Too High Stumps The [lleasurings performed in the past years (ZAPUSEK 1982) and the presen! state of the performing of cutting work as well as the prepara- tion of assortments enable the estimate that 600 to 1300 m3 of timber per 100.000 m3 of net felling cut is left in the forest (on the stump) due to too high stumps. The datum refers to state forests. ln private forests these quantities are much high- er. 2. lncorrect Overmeasures Greatest quantity losses due to incorrect over- measures occur first of all with log-wood, which holds true of coniferous trees as well as of deciduous trees. The losses occurring due to incorrect overmeasures are relatively high as regards the quantity and the value. A past re- search of qua[!tity losses due to incorrect over- measures (PISEK 1982) showed that they are similarto quantity losses due to too high stumps. 3. The Utilization of Timber Mass of a Tree on a Trunk, in Tops and Branches There are severa! reasons for a lower quantity utilization of timber mass of a tree on a trunk and branches in cutting and preparation of forest trees. Certainly, one of them is frequent incorrect selection of the felling direction the result of which is one or more breaks when a tree falls. The second reason for a lower quantity utiliza- tion of the timber mass of a tree is the omltting of the preparation of assortments in tops already at the diameter of 15cm or even more. It is difficult to exactly establish this loss because no corresponding measures have been performed so far. It is estlmated that the quantity Joss amounts to approximately 1000 m3 at 100.000m3 of net felling cut. The total quantity loss with the net felling cut of 100.000 m3 due to too high stumps, incorrect overmeasures and too low uti~ lization of timber mass varies from 2800 to 4700 m3 • Undoubtedly, quantity losses in private forests are higher than those in state forests. Yet the following fact has to be emphasized: at the lowest quantity of these losses, i.e. at about 3000 m3 per 100.000 m3 of net felling cut in finished working sites it might evade one's atten- tion that it is the maHer of low utilization of timber mass according to all the stated criteria. It is quite logical that quantity losses have financial consequences. Clearly enough, the fi- nancial loss must be calculated at the average selling timber price at the !east. The quantity of timber which was left behind in too high stumps, in incorrect overmeasures and utilizable "rests" (tops, breaks, branches) can only be substituted for by (unnecessary) felling cut of other stili growlng (some of the also healthy and vital) trees. Additionally, the quantity of timber resulting from incorrect overmeasures is also charged by the costs of cutting, skidding, reloading and transpor- tation of timber. On the basis of the above facts a conclusion can be made that the quantity loss due to all the stated reasons varies between 2.8-4.7% and the corrresponding value loss from 3.2-5.5% if the average selling price and additional costs of wood production for the quantities in incorrect overmea- sures are taken into consideration. 2. WOOD SKIDDtNG The realization of the measures in cutting and preparation of timber is also reflected in the state Gozd V 51, 1993 71 Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa in wood skidding. There are, however, also mea- sures which have influence only on the state and the consequences in wood skidding itself. Some of them are the following on es: Field Work Preparation Within the work preparation it is necessary to entirely perform the field part of the preparation which refers to the anticipated applled work tec- hnology in wood production. It is wise to carry out this part of work preparation in detail because each improvisation turns out later in the work performing either as an additional, unnecessary expenditure or as a form of ecologic damage and frequently as both. Therefore, these jobs include dense and well visible demarcation of a working- transportation unit under the criteria stated al- ready in the cuHing and preparation phase, the demarcation of skid trails, hauling rope lines and pilot lines for cable yarding systems. Sorting Sequence On a truck road those wood assortments or multiples which are the most numerous have to be first sorted out or leveled and finally those which are the !east numerous. By such a measure skidding distances become shorter, wood skidd- ing becomes more economic and the damage on truck roads and besides them is smaller. Time Planning of the Per1orming of Wood Skidding An important element of work preparation is also time planning of the performing of work in wood production. Thereby the most favourable weather conditions for the performing of work are tried to be atatined. The time of the carrying out of work is not so important in cutling as it is in wood skidding. It is being neglected too much nowadays. For example, in a cuHing transporta- lien unit where the skidding is going to be carried out on flat ground or even upwards, the perfor- ming of work has to be planned for a time period when there is great probability that skid trails will be dry of frozen. Within thus selected period of the carrying out of wood skidding, the right mo- ment when such conditions really exist "must be ta ken advantage or. The Volu me (Weight) of the Bucked Multiples or Assortments Selling terms and the known work technology in wood production determine, besides other things, also the best bucking of timber by the quality and volume of multiples or assortments. Especially as regards the volume, exaggerations otten occur because of which the cutting on a truck road is required due to limited power of a loader machine. The Selection of Skidding Means Within the selected work technology in wood skidding (tractor- or cable yarding system skid- 72 GozdV 51, 1993 ding) the right selection of a skidding means is of great importance. The investigations have shown (REBULA 1985c) that regarding the field, relief and geologic conditions in Slovenia it is wise to skid timber by tractors in about 78--80% of all forest area. 3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF TIMBER The present situation in the sphere of the disposal and selling of wood also set different demands in the phase of wood transportation. The number of buyers whose activity is of a smaller scala asa rule, with a narrow or extremely narrow production program and therefore with very precise demands as to the dimensions of assortments has risen a great deal. The economic management of this phase of wood production can be increased by: - the decreasing of the burdening of Jeveling ar eas, - a beHer utilization of transportation capaci- ties, - the selection of the right type of truck compo- sitions. The present truck compositions are mainly adapted for the transportation of long (over 6 m) wood, which is in view of the present conditions at !east partly inadequate. Consequently, a cer- tain part of truck compositions will have to be technologically adapted in such a way that econo- mical performing of direct removal of shorter timber assortments (of 3--6m) and cordwood (eleti celllulose of coniferous and deciduous trees and firewood from coniferous and deciduous trees) will be possible. 4. OTHER MEASURES Optima! Density of Skid Trail and Truck Road Network Each skid trail or truck road, even though carefully built, represents the interference with the space, which has, among other things, also ecologic consequences. There also exists the optima! density which can already be attained at the moment when costs of collecting, building and maintaining of skid trails as well as those for forest and ground damage are minimal. Optima! Machine Power There are no precise answers to the question what the optima! power of the machines which are used in different phases in forestry is like. Experience and knowledge gained during the work have shown that the major inhibiting a.nd highly influential factor in the selecting of the appropriate machine is its size. There from the important ratio between the size and power can be deducted. Therefore it is always correct to choose the most powerful machine available Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smolrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa within the scope of the same size which is, however, determined in advance. Greater power of a machine means almost exclusively the ope- ration within the optima! machine's working range, that is with low loads. The consequence of this is very rare slipping of wheels which severely damage the ground and root system when weaker machines are used in wood skidding. Due to low loads, breakdowns per effect unit are much less frequent, which hold also true of delays, and fuel consumption is correspondingly smaller, too. LITERATURA 1. Furlan, F., 1980. Sestavljanje podrobnega načrta za gojitev, sečnjo in transport pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. GozdV. Ljubljana (1980), 2, s. 67-79 2. Furlan, F., 1988a. Gradnja vlaJe stroškovni in ekološki problem. GozdV. Ljubljana (1988), 4, s. 169-173. 3. Furlan, F., 1988b. Optimizacija spravila lesa na TOZD gozdarstvo Snežnik v letu 1988. Seminarska naloga. Cerknica (1988). 4. Furlan, F., 1992. Nekateri dosedanji za- ključki o sortimentaciji pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Tipkopis. Postojna (1992). 5. Gašperšič, F., 1985. Gozdnogospodarsko načrtovanje kot skrbnik in usmerjevalec stabilno- sti pri gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski študij- ski dnevi. Portorož - 1984, s. 36-42. 6. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar- nost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledica sušenja jelke. Magistrska naloga. Ljubljana (1991). 7. Krivec, A., 1975. Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa glede na delovne razmere in poškodbe. Zbornik gozdarstva in lesarstva 13. Ljubljana (1975). 8. Krivec, A., 1979. Proučevanje traktorskega spravila lesa. Strokovna in znanstvena dela 65. Ljubljana (1979). 9. Košir, B., 1985. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa. Gozdarski študijski dnevi. Portorož- 1984, s. 93-100. 10. Lipoglavšek, M., 1980. Gozdni proizvodi -učbenik za študij gozdarstva. Ljubljana (1980). 11. Lipoglavšek, M., 1991. Ergonomija v go- zdarstvu. Učbenik. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana (1991). 12. Mlinšek, D., 1985. Teoretska izhodišča stabilnosti v gozdarstvu - ekološka stabilnost. Gozdarski študijski dnevi. Portorož - 1984, s. 20-25; 13. Pišek, F., 1982. Analiza nad mer in kroj enja lesa na TOZD Snežnik. Izdelek za strokovni izpit. Postojna (1982). 14. Rebufa, E., 1984. Kofika naj bo razdalja zbiranja. GozdV. Ljubljana (1984), 10. s. 39&-401. 15. Rebu la, E., 1985a. Koncentracija sečenj in stabilnost gozdarstva. Stabilnost gozda v Sloveni- ji. Gozdarski študijski dnevi. Portorož 1984, s. 83-92. 16. Rebula, E., 1985b. Vlačenje ali vožnja pri transportu gozdnih sortimentov? Strokovna in znanstvena dela 77. Ljubljana (1985). 17. Rebula, E., 1985c. Spravilo s traktorji v Sloveniji. Spominski zbornik gozdarstva in lesar- stva 26. Ljubljana (1985), s. 135-147. 18. Zadnik-Štirn, L., 1983. Operacijsko razi- skovanje. Biotehniška fakulteta. Ljubljana (1983). 19. Zapušek, F., 1982. Analiza višine panjev glede na izrabo lesne mase v družbenih in zaseb- nih gozdovih TOZD Cerknica. Izdelek za strokovni izpit. Postojna (1982). 20. Winkler, 1., 1986. Ekonomika gozdarstva (študijsko gradivo). Ljubljana (1986). Rojstvo nove gozdne prometnice (foto: Janez Slavec) GozdV 51, 1993 73 GDK: 174.7 Abies alba Mili.: 181.522:48 Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Reproductive Growth in Silver Fir (Abi es alba Mili.) related to State of Tree Health Dušan ROBIČ', Katarina ČUFAR", Andrej KERMAVNAR'", Niko TORELLI' Izvleček Robič, D., Čufar, K., Kermavnar, A., Torelli, N.: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves. Go- zdarski vestnik, 51, 2, 1993. V slovenščini, cit. lit. 12. V letih od 1988 do 1992 je bila opazovana pogostnost reproduktivnih organov (megastrobi- lov in mikrostrobilov) pri jelki (Abies alba Mili.) na dveh ploskvah z različno prizadetostjo dreves v Sloveniji (Ravnik in Bistra). Na obeh je bila dokazana pozitivna in značilna zveza med priza- detostjo in pogostnostjo megastrobilov. Zveza med prizadetostjo in pogostnostjo mikrostrobilov je bila potrjena samo na ploskvi z manjšo prizade~ tostjo dreves (Ravnik). Obstoj jelke je zaradi zmanjšane reproduktivne rasti dodatno ogrožen. Ključne besede: reprodukcijska rast, repro- dukcijski organi, jelka. ZAHVALA Opazovanja so bila opravljena v okviru raziskovalne naloge »Mokro srce pri je/ki••, št. C4-0566-491, Raziskovalne skupnosti Slovenije. Zahvaljujemo se vodstvu in de- lavcem GG Ljubljana - TOZD Gozdarstvo Logatec in GG Ljubljana - TOZD Gozdar- stvo Vrhnika, ki so omogočili terensko delo. 1. UVOD 1. INTRODUCTION V literaturi je malo podatkov o povezano- sti med semenenjem in prizadetostjo dre- ves. V splošnem velja, da je zveza med fotosintetsko produkcijo in reproduktivno rastjo pozitivna (npr. KRAMER in KO- ZLOWSKY 1960, LYR, POLSTER in FIED- LER 1967, KOZLOWSKY 1971 ). Po LAR- CHERJU (1991) vlada v drevesu konku- renca za porabo produktov fotosinteze med elementi reproduktivne in vegetativne rasti. Kadar asimilatov primanjkuje, je možno, da 74 Gozd V 51, 1993 Synopsis Robič, D., Čufar, K., Kermavnar, A, Torelli, N.: Reproductive Growth in Silver Fir (Abies alba Mili.) related to State of Tree Health. Gozdarski vestnik, 51, 2, 1993. ln Slovene, lit. quot. 12. ln two variously damaged slovene forest stands (Ravnik- slightly damaged and Bistra- severely damaged), the reproductive growth (frequency of megastrobiles and microstrobiles) of sliver fir (Abies alba Mili.) was observed in years 1988 - 1992. A highly significant and positive corre!ation between the state of health and frequency of megastrobiles was observed in both plats. The correlation between the state of health and fre~ quency of microstrobiles was significant only in a plot with better tree condition (Ravnik). Survival of silver fir is additionally threatened by a reduced reproductive growth. Key words: reproduction growth, reproduction organs, European Silver Fir. ima vegetativna rast prednost pred repro- duktivno. MRKVA (1969) in PODZOROV (1965) sta raziskovala reproduktivno rast pri rdečem boru na onesnaženih področjih. Oba sta zabeležila manjšo količino repro- dulcveto- ve«. Ob začetku >)cveten ja« se iz mikrostro- bilov ob vetru ali stiskanju s prsti začne usipavati cvetni prah. Mikrostrobili sedijo posamez v zalistjih na spodnji strani lanskih poganjkov, so ovalne ali tudi valjaste oblike in imajo rumenozelene do rdečkasta prašni- ce. V času cvetenja, ki traja od aprila do junija, so najbolje vidni. Po končanem eve- tenju se prašnice posušijo, klaski se podalj- šajo in potemnijo. 2. MATERIAL IN METODA 2. MATERIAL AND THE METHOD Opazovanja so bila opravljena v maju in juniju leta 1988, 1989, 1990 in 1992, ko so megastrobili in mikrostrobili zaradi fenolo- ške faze najbolj razločni. Izbrani sta bili dve poskusni ploskvi, in sicer v Ravniku (GG Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Logatec) z manj prizadetimi jelkami in v Bistri (GG Ljubljana, TOZD Gozdarstvo Vrhnika) z jelkami, ki so bile močneje prizadete. Opisi poskusnih ploskev Descriptions of Sample Test Areas Ravnik Za opazovanja smo izbrali 269 odraslih (starost 150-200 let) dominantnih in kodo- minantnih, neprizadetih in različno prizade- tih dreves. Gozdno rastje uvrščamo v raz- lične oblike dinarskega jelovega bukovja Abieti-Fagetum dinaricum (prim. TORELLI, KERMAVNAR, ČUFAR, ROBIČ 1989). Zdravstveno stanje jelke na ploskvi je zado- voljivo. Bistra Za opazovanja smo izbrali 111 odraslih (starost 150-200 let) dominantnih in kodo- minantnih, neprizadetih in različno prizade- tih dreves. Prevladujoče gozdno rastje se- stavljajo različne oblike dinarskega jelo- vega bukovja Abieti-Fagetum dinaricum. Gozdni sestoji na raziskovalnih objektih so mestoma vrzelasti debeljaki jelke, smreke in bukve. Delež jelke se zaradi pospeše- nega sušenja vztrajno zmanjšuje. Metoda Method Z daljnogledom smo v zgornji tretjini krošnje vizualno ocenjevali prisotnost mi- krostrobilov, megastrobilov in vrelen, tj. osi razpadlih jelovih ženskih storžev. Lestvico za ocenjevanje obilja >>cvetenja« smo prire- dili kot sledi: Ocena abundance megastrobilov: O manjkajo, 1 do vključno 5 megastrobilov, Gozd V 51, 1993 75 Dušan ROBIC, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLI: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mill.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves 2 3 do vključno 1 O megastrobilov, nad 1 O megastrobilov. Ocena abundance mikrostrobilov: O manjkajo, 1 in 2 vmesni stopnji, 3 obilje mikrostrobilov na večini vej, Ocena abundance vrelen razpadlih stor- žev: O manjkajo, 1 do vključno 5 vrelen, 2 do vključno 1 O vrelen, 3 nad 1 O vrelen. Starosti vrelen razpadlih storžev ni bilo mogoče določiti. Zdravstveno stanje dreves je bilo oce- njeno vizualno po kriteriju: 1 navidezno neprizadeto drevo, 2 intermediarno, 3 zelo prizadeto drevo. Zdravstveno stanje dreves na ploskvah je bilo vsako leto preverjeno tudi z merje- njem električne upornosti. Za primerjalno ovrednotenje zveze med pogostnostjo pojava megastrobilov in mi- krostrobilov ter prizadetostjo so bili za vsa drevesa z obeh objektov izračunani korigi- ran; koeficienti kontingence C,0 , iz tabele 2x2. Za ploskev Ravnik je bil dodatno opravljen izračun koeficientov kontingence C iz tabele 3x4. 3. REZULTATI 3. RESULTS Ploskvi se v pogledu zdravstvenega sta- nja drevja zelo razlikujeta, saj je delež vizualno ocenjenih zdravih jelk v Ravniku bistveno višji (39%) kot v Bistri (18%) (sl. 1). Vizualno ocenjeno zdravstveno stanje je bilo potrjeno tudi z meritvami električne upornosti. Pojav mikrostrobilov in megastrobilov The Appearance of Microstrobiles and Megastrobiles Dokazan je bil zelo značilen razloček v pogostnosti pojavljanja generativnih po- ganjkov (mikrostrobilov in megastrobilov) na jelkah iz primerjanih ploskev. Iz slike 2 je očitno, da je bil v vseh opazovanih letih delež dreves z obilnim pojavom megastro- bilov v Ravniku (14--26%) večji kot v Bistri (1-9%), delež dreves, ki so brez megastro- bilov, pa je večji v Bistri (66-78%) kot v Ravniku (46-50 %). Podobna porazdelitev velja tudi za mikro- strobile, saj je bil vsako leto delež dreves z obilnim pojavom mikrostrobilov večji v Ravniku (1Q-21 %) kot na Bistri (1-9%). Tudi delež dreves, ki so brez mikrostrobilov, je večji v Bistri (65-88 %) kot v Ravniku (1D-21 %) (sl. 3). Sliki 4 in 5 prikazujeta pogostnost pojava megastrobilov in mikrostrobilov na obeh ploskvah, ločeno za skupine različno priza- detih dreves. Slika 1. Jelka, Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik (269 dreves) in Bistra (111 dreves), zdravstveno stanje drevja: odstotni delež navidezno zdravih (1), intermediarnih (2) in zelo prizadetih (3) dreves Figure 1 - European Silver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik {269 trees) and the Bistra (111 trees) sample test plats, health condition of the trees: the share expressed as a percentage of apparent/y hea/thy (1), intermediary (2) and highly affected (3) trees Ravnik Bistra 3 (39.4%) 76 Gozd V 51, 1993 Dušan ROBIČ, K. ČUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLl: Reprodukcijska rast pri je!ki (Abies alba Mi!!.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Ravnik ~ c ~ • • , , ~ ~ ~ 0.9 ~ 0.9 • ~ 0.8 • 0.7 • 0.8 ~ • 0.7 er er 0.6 0.6 • • o 0.5 c o 0.5 c • .il 0.4 • 0.4 .il • " 0.3 ~ 0.3 ~ 0.2 ~ • 0.1 • c 0.2 ~ 0.1 er o er o Megastrobi!i 1 Megastrobiles DisJra --------- 1;= ]'--- '= '-- ----- - ------ --~- 1~ E;r ---r o Megastrobi!i 1 Megastrobiles 1)7; 1988 !989 1990 1992 Slika 2. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja megastrobilov v letih opazovanja Figure 2- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of macrostrobiles in the observation years Ra"nik Biotm ~ ~ • • , , ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ • • er er • • o o c c • • .il .il ~ • " • • § c > ~ ~ er er Mikrostrobi!i 1 Microstrobiles Mikrostrobili 1 Microstrobiles Slika 3. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja mikrostrobilov v letih opazovanja. Rgure 3- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of microstrobiles in the observation years Asociiranost med pojavom generativnih poganjkov in prizadetostjo za obe ploskvi na podlagi kontingenčne tabele 2x2 je pri- kazana v tabeli 1. Iz prikazane zveze (asociiranosti) med pojavljanjem generativnih poganjkov in zdravstvenim stanjem (prizadetostjo) jelk je razvidno, da ne prizadete jelke bolje fruktifi- cirajo kot prizadete. Zveza med pojavom megastrobilov in zdravstvenim stanjem je v splošnem tesnejša in statistično bolj zna- čilna od zveze med mikrostrobili in zdrav- stvenim stanjem. V Bistri, kjer so jelke bolj prizadete, je asociiranost med pojavom me- gastrobilov in zdravstvenim stanjem šib- kejša kot v Ravniku, kjer so jelke manj prizadete, hkrati pa v Bistri zveza med pojavom mikrostrobilov in prizadetostjo ni Asociiranost med pojavom generativnih poganjkov in prizadetostjo za ploskev Rav- GozdV 51, 1993 77 DuSan ROBIC, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLl: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Ravnik Ui5tra 4 il' 3.5 il' 3: 1 \\!i!ll c c 1992 ~ • o o rr 3 rr .1: .1: ····· 1990 • 2.5 • o ~ .> \989 ~ 2.5 " ' 1 o " "' ~ • • o 1.5 1 ..... o c c • • 1.5 ~ ~ ... -.1: 1 - • "' ~ ~ iljj • c ~ o~ ~ 0.5 1m ~ -~ 0.5 " " "ij_ "' o "' () o 1 2 3 () 1 2 ) () 1 :: 3 o 1 2 3 o 1 2 3 Megastrobili 1 Megastrob1les Megastrobili 1 Megastrobi!es Slika 4. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja megastrobilov v letih opazovanja v odvisnosti od prizadetosti (1 - navidezno neprizadeta, 2 -srednje prizadeta, 3 -zelo prizadeta drevesa) Figure 4 - Europan Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of macrostrobiles in the years of obseNation in relation to the affectedness (1 - apparently not affected trees, 2 - intermediarily affected trees, 3 - highly affected trees) Ravni~ il' c ~ 3.5 rr .1: • ~ 2.5 • "' • o c 1.5 • ~ .1: • c .> ~ "' Mikrostrobili 1 Microstrobiles Mikrostrobili 1 Microstrobiles Slika 5. Jelka Abies alba Mili., poskusni ploskvi Ravnik in Bistra: relativna pogostnost pojavljanja mikrostrobilov v letih opazovanja v odvisnosti od prizadetosti (1 -navidezno ne prizadeta, 2 -srednje prizadeta, 3 - zelo prizadeta drevesa) Figure 5- European Si/ver Fir, Abies alba Mil/., the Ravnik and Bistra sample test plats: the relative frequency of the occurrence of microstrobiles in the observation years in relation to the affectedness (1 - apparently not affected trees, 2- intermediarify affected trees, 3 - highly affected trees) nik je bila dodatno ovrednotena ob pomoči kontingenčne table 3x4 in je prikazana v tabeli 2. Iz tabele sledi, da je povezanost med pojavom megastrobilov in mikrostrobilov 78 Gozd V 51, 1993 ter zdravstvenim stanjem jelk v Ravniku pozitivna, pomembna in zelo značilna. Zdrave in manj prizadete jelke v splošnem značilno bolje lruktilicirajo od močno priza- detih. Du~an ROBU~, K. CUFAR, A. KERMAVNAR, N. TORELLI: Reprodukcijska rast pri jelki (Abies alba Mili.) v odvisnosti od stopnje prizadetosti dreves Tabela i :Preglednica koeficientov asociiranosti (Ckor) med pojavljanjem generativnih poganjkov (megastrobilov in mikrostrobilov) in prizadetostjo jelk v Bistri in v Ravniku, dobljenih iz kontingenčne tabele 2x2 Table 1: A table of association coefficients (CC0 r) during the period of the emerging of generatiVe shoots (macrostrobi/es and microstrobifes) and the affectedness of European si/ver firs in Bistra and Ravnik, acquired from a contingent table 2x2. Ravnik Leto Mikrostrobili Megastrobi!i Year Microstrobiles Megastrobiles Ckor Ccor 1988 0,323 ... 0,532""" 1989 0,387""" 0,517""" 1990 0,461 *** 0,597""" 1992 o,559""" 0,531""" Tabela 2: Preglednica Pearsonovih koeficien~ tov asociiranosti (C) med pojavljanjem gene- rativnih poganjkov (megastrobilov in mikro- strobilov) in zdravstvenim stanjem jelk v Rav- niku, dobljenih iz kontingenčne tabele 3x4 Table 2: A Review of Pearson's Coeficients of Associating (C) between the Appearance of Ge- nerative Shoots (Megastrobiles and Microstrobi~ les) and the Health Condition of European Si/ver Fir in Ravnik, estab!ished from the Contingent Table 3x4 1988 1989 1990 1992 4. DISKUSIJA 4. DISCUSSION Ravnik Mikrostrobili Megastrobili c c 0,421 *** 0,393""" 0,433*** 0,438""" 0,470""" 0,456*** 0,475""" 0,457 .. * Raziskave kažejo, da z rastočo prizade- lastjo dreves upada količina generativnih organov. Fruktificiranje je bilo v petih letih opazovanja omejeno pretežno na ista dre- vesa. Na zelo prizadetih jelkah je bilo le izjemoma mogoče opaziti posamezne re- produktivne organe in še ti so se pojavljali izključno na manj prizadetih vejah. Ker je poraba asimilatov za tvorbo megastrobilov večja kot za tvorbo mikrostrobilov, je 'tes- nejša in bolj signifikantna zveza med priza- detostjo in količino megastrobilov na obeh ploskvah pričakovana (prim. KOZLOWSKY 1971). V letih 1988 do 1992 se je delež jelk z obilno tvorbo reproduktivnih organov pro- gresivno zmanjševal. Zaradi počasne rasti v mladosti in doka- zana ogroženosti zaradi parkljaste divjadi Bistra Mikrostrobili Microstrobiles Ckor 0,239 0,102 0,016 0,045 Megastrobili Megastrobiles Ccor 0,535*** 0,317" 0,400 .. 0,400 .. (prim. ROBIČ in BONČINA 1 990) pa poje- majo ča reproduktivna rast prizadetih jelk še dodatno slabša že sicer slabe preživet- vene možnosti jelke v Sloveniji. LITERATURA 1. Kozlowsky, T. T., 1971: Growth and development of trees. Vol. 11. Cambial growth, root growlh, and reproducitve growth. New York - London: Academic Press. 2. lŠtajerski sadilni drog«. Ker sta obe sadilni pripravi pri nas manj poznani, ju bom podrobneje predstavil. 2. ROVNICA »HOE DAD« Ta ravnica in način sajenja z njo je prišel iz ZDA in se za sajenje listavcev uspešno uporablja tudi že v Nemčiji (KUTSCHER 1991 ). Glede na tla in velikost sadik je mogoče s to rovnico posadili vsaj 600 sadik v osmih urah. Ergonomske raziskave dela s to rovnico so opravili v gozdarski šoli Buchenbul na Bavarskem, kjer so ga pri- merjali z delom pri sajenju s križno rovnico. Pri enakem srčnem utripu in enaki količini izločenega co2 in porabljenega 02 je bil uspeh sajenja s to rovnico za 50 odstotkov višji. Električna aktivnost v dlani, roki, ra- Gozd V 51, 1993 95 menu in v hrbtnih mišicah je bila v obeh primerih enaka, le občasno je bila za 8 odstotkov večja v lakteh pri uporabi nove rovnfce. Vendar so ugotovili pri novi ravnici ugodnejšo držo telesa. V anonimni anketi se je tričetrt od številnih delavcev, ki so delali s to ravnico, odločilo za uporabo nove rovnice, le dvajsetina vprašanih jo je odločno odklanjala. Ravnica je primerna za sadike, ki imajo do 20 cm globoke in do 1 O cm široke kore- nine (manjše sadike listavcev). Glede na vrsto tal se uporabljajo rovnice, pri katerih je širina lista 9, 1 O in 11 cm, dolžina 40 cm, in teža rovnice brez ročaja 1 ,6, 1 ,8 in 2,0 kg Qe težja od navadne rovnice). Dolžina ro- čaja naj bi merila od 9Q-11 O cm, glede na velikost sadilca. List tvori z ročajem kot 100°, tako da prodira bolj navpično v tla. Priostren je tudi zadnji del lista, ker je namenjen sekanju predolgih korenin. Način dela s to ravnico je prikazan na osmih skicah (slika 1). 1) Z levo roko pripravi delavec sadika iz šopa, z desno roko začne ravnico dvigati pri listu. 2) Pri zamahu rovnice nad glavo zdrsne ročaj rovnice skozi dlan do rahlo zakrivlje- nega konca. 3) Pod lastno težo in zamahom ene roke se list rovnice zasadi globoko v tla. 4) Ročaj rovnice nekoliko dvignemo in ga premaknemo levo in desno, s čimer povečamo sadilno zaseko. 5) Zapestje roke premaknemo na sredo ročaja, ga pritisnemo navzdol in tako od- premo sadilno zaseko. 6) Sadika (iz torbe, ki je obešena preko rame) vtaknemo v zaseko tako globoko, da so korenine pod nivojem stelje (plasti opa- da) ( !) 7) Z roko ob listu dvignemo ravnico iz tal, hkati pa z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 8) Ravnico zapičimo pred sadika in z dvigom ročaja pritisnemo in zapremo sa- dilno zaseko. Paziti moramo, da ne pu- ščama votline v sadilni špranji. S pritiskom desne pete delavec utrdi sadika v tleh. Težo in širino rovnice izbiramo glede na vrsto tal. Težje rovnice s širši mi listi so primerne za peščena tla, ožje in lažje za težja ali kamnitejša tla. Za ilovnata tla 96 GozdV 51, 1993 priporočajo težje rovnice s konkavnim li- stom. Nemci so izdelali različek rovnice )>Hoe dad((. Ta ravnica je nekoliko širša in nekoliko krajša (BURTH 1992). Ta naj bi prodrla v tla 25 cm. Zasek delajo z obema rokama tako, da je med zasekom in stojiš- čem nog približno enakokrak trikotnik. Pri težjem terenu lahko zasekamo tudi dvakrat v isto špranjo ali pa že zabodena ravnico pritisnemo z nogo ob tla. Po opisu in skicah smo na IGLG izdelali dve ravnici širine 9 in 1 O cm. Pri poskusnem sajenju smo ugotovili, da prodira ravnica pri enoročnem zamahu dovolj globoko le v izredno rahlih tleh, v težjih tleh pa je primer- nejši zamah z obema rokama. Večkrat pa smo morali narediti zasek z dvema zama- homa. Pri delu s to ravnico smo uspešneje naredili v tla nekoliko poševen kot pa po- vsem navpičen zasek. V primerjavi s kla- sično ravnico je potrebno pri tej ravnici v fazi, ko začne prodirati list v tla, prijem na ročaju popustiti, tako da list na poti v tla smeri več ne spreminja. Učinkov s to rov- nico nismo merili, cenimo pa, da je na naših običajnih tleh v osmih urah mogoče posadili vsaj 600 sadik. 3. ŠTAJERSKI SADILNI DROG Ta sadilni drog, ki ga izdeluje Paui-Sixtus V alpini de Maestri iz Koroške, je bil razstav- ljen leta 1992 na celovškem sejmu. Avtor ga priporoča za plitva, zelo prekoreninjena tla, ali pa za strme lege, kjer bi se zemlja pri navadnem kopanju izgubila. Predvsem je primeren za saditev macesnovih, cem pri- novih, borovih, jelkinih in tudi smrekovih sadik (slika 2). Sadilni drog je skupaj s konico dolg 110cm in težak 3,8kg. V zgornjem delu tega droga je močen lesen ročaj, s katerim drog najprej zabodemo in ga nato vrtimo, majemo in potiskamo v tla. Spodnji del sadilnega droga je oblikovan v močnejšo jekleno rebrasto konico, ki je narejena tudi za delo v kamenitem svetu. Z drogom naredimo od 20-30 cm globok lijak, ki je zgoraj širok 15 do 25 cm. Sadika naj bi se zasula s prinesena zemljo, ki jo navadno z manjšo kopača nakopljemo v bližini. Nika- kor pa ne smemo korenine le postaviti v Slika 1: Delo z ravnico »Hoe dadu 1 3 .;-:-.:::=-~'i:=:.;'~, ., ' ! _, \ ' ,• 1 t '·stelja . ,., 5 -,.~_-..::~-.~.~~~-;.::-~ ' ' ••' ' ,' ) 4 6 8 GozdV 51, 1993 97 c-~= 11 li 1 1 il 1 Slika 2: Štajerski sadilni drog (risba: Blaž Bogataj) luknjo in jo nato zahoditi z nogo ali pritisniti z drogom! S štajerskim sadilnim drogom smo osna- vali pri GG Kranj (v sodelovanju z inž. Polancem) manjši poskusni nasad s sadi- kami breze, g. javorja in smreke v Kokovnici pri Tržiču. Glede na strmino in skalovitost terena tu sadik ni mogoče saditi z ravnico, medtem ko sta dva delavca s tem drogom posadila okoli 1 OO sadik v dveh urah. Dela- vec stoji v strmini nad drogom in tako laže prenaša na drog tudi svojo težo. 4. DISKUSIJA Zaradi goratosti in načina gospodarjenja sadimo pri nas gozdno drevje večinoma z ravnico. Kljub večtisočletni starosti tega orodja pa se to še vedno izboljšuje. Za sadike listavcev so izdelali v Ameriki rov- 98 GozdV 51, 1993 nico z nekoliko OZJim in daljšim listom, imenovano )>Hoe dad«. Teža lista znaša od 1,6 do 2,0 kg. Glede na vrsto tal izdelujejo več različkov te rovnice. V enakem času je mogoče z njo posadili več sadik kot s klasično ravnico in celo več kot s križno ravnico (nemške ugotovitve). S poskusnim sajenjem smo ugotovili, da je ravnica pri- merna za sajenje manjših sadik listavcev tudi na nekoliko težjih tleh. Sajenje poteka hitro, uporabljali smo obe roki, navadno pa tudi dva zamaha. Za kamenita kraška tla je seveda taka ravnica neprimerna. Na takem terenu lahko uspešno uporabljamo štajerski sadi\ni drog. S tem drogom je mogoče delati kvalitetne luknje tudi v strmejšem (in skalovitem) tere- nu, kjer bi pri klasičnem načinu kopanja zemljo izgubili. To orodje je za sajenje gozdnega drevja pri nas manj poznano. Glede na poskusno sajenje s tem drogom, s katerim smo naredili tudi na izredno strmih kamenitih tleh dovolj velike jame, ugotavljamo, da je za take terene ta drog zelo dober. Z obema novima napravama za sajenje gozdnega drevja, ki ju po svetu v določenih primerih (sicer na drugačnih tleh in v drugih pogojih) uspešno uporabljajo, se pri nas šele seznanjamo. Za njihovo boljše in hi- trejše spoznavanje bo potrebna obsežnejša primerjalna saditev na različnih tleh z no- vimi in klasičnimi orodji ter načini sajenja. Pričakujemo, da se bosta opisani orodji na določenih tleh (kjer naj bi se pokazale izrazitejše prednosti) v gozdarski praksi slej ko prej uveljavili. VIRI 1. Burth, J., 1992. Erfolgreiche Kulturen. Allge- meine Forstzeitschrift, MUnchen, 47,6:290-292. 2. Kutscher, S., 1991. Das BuchenbOhler Schragpflanzverfahren. Allgemeine Forstzeit- schrift, MUnchen, 46, 19: 956-960. GDK: 61:902 Kratek zgodovinski pregled izvirnega sistema urejanja zasebnih gozdov na območju okraja Kranj Vladimir NONNE• Zakon iz leta 1953 je predpisoval izde- lavo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo, da bi zagotavljali pravilno usmeritev pri vseh po- segih v gozdove. Bistvo in naloga urejanja gozdov je bilo zagotoviti trajnost in enako- mernost donosnosti gozda in hkrati ohra- njati naravnost gozda s poudarkom na njegovi varstveni funkciji. Nekaj ureditvenih načrtov je bilo za državne in veleposestni- ške gozdove izdelanih že pred tem po vzorcih in metodah iz srednje Evrope, med- tem ko so zasebni kmečki gozdovi ostali neurejeni in se je o njihovi strukturi, površini in količinskih kazalcih kaj malo vedelo. Šele z ureditvenimi načrti naj bi se posku- silo na osnovi zbranih dendrometrijskih po- datkov, rastiščnih značilnosti ter varovalne vloge izboljšati gozdovom gospodarsko do- nosnost in določiti varovalne gozdove. Zna- čilno za Slovenijo je, da je kar dve tretjini gozdov v zasebni lasti, z majhno površino gozdov po posameznem lastniku (pov- prečje 2,7 ha) in še posest enega lastnika je razdrobljena na več parcel. Pri tako velikem projektu, kot je bilo prvič urediti vse zasebne slovenske gozdove, je bilo treba rešiti nekaj ključnih problemov: - zagotoviti zadostna denarna sredstva; - imeti in usposobiti zadostno število visokostrokovnega, srednjestrokovnega in priučenega gozdarskega kadra; - organizirati delo tako, da je bilo po osnovnih gozdnogospodarskih enotah opravljeno v enem samem letu (v letni sezoni terenska dela in zimski sezoni obra- čun podatkov in izdelava načrta); - zagotoviti uporabnost načrtov za posa- meznega lastnika gozda in potem izdelati analize teh podatkov za višje nivoje, vse * V. N., dipl. inž. gozd., 64000 Kranj, Mlakar- jeva 2, SLO do končnega cilja: kakšne gozdove ima Slovenija? - izvesti številna pripravljalna dela (obe- ležba vseh parcelnih mej z neposrednim sodelovanjem lastnikov - mejašev, izdelati primerne obrazce za vpisovanje zbranih podatkov na terenu, čimbolje uporabiti zelo skromno razvite računske stroje in z različM nimi barvami številk povečati preglednost podatkov na obrazcih. Iniciativno in pionirsko delo za sestavo teh prvih gozdnogospodarskih načrtov je prevzel dr. Pipan na Republiški upravi za gozdarstvo. Prva strokovna sodelavca sta bila ing. Dimnik na ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju in ing. Nonne na kranjskem območju. Sistem urejanja zasebnih gozdov in delno tudi gozdov "splošnega ljudskega premoženja« je dobil tudi svoje ime: KAR- TOTEČNI SISTEM. Vsaka gozdna parcela je imela opisane značilnosti na posebnem kartonu. Karton je predstavljal skrajšani gozdno- gospodarski načrt za dobo 1 O let, ki je vseboval glavne ureditvene podatke za gozdne parcele enega lastnika na območju ene katastrske občine, v kateri so bili formi- rani oddelki zaradi bolj preglednega opisa gozdov in sestavljanja sumarijev ureditve- nih podatkov za celo gospodarsko enoto. Velikost kartona je bila 29,5 cm x 21 cm. Karton je vseboval: 1. Glava kartona: Ime in bivališče po- sestnika, katastrska občina, parcel na števil- ka, oddelek in površina gozdne parcele. 2. Gozdnoureditveni podatki: A. Opis sestojev: Tabelami del: Izračun lesne zaloge po 5 cm debelinskih stopnjah po predhodni polni premerbi vsega drevja nad 15 cm prsnega premera. Za izračun lesne zaloge je tabela vsebovala 6 stolpcev za zaloge 6 GozdV 51, 1993 99 drevesnih vrst in to 3 za iglavce in 3 za listavce. Za izračun lesnih zalog po debelin- skih razredih in po drevesnih vrstah so bile v prvem gozdnogospodarskem načrtu upo- rabljene Biolleyeve deblovnice »tarif lix« - silve, ki niso bile najbolj primerne za vse vrste sestojev, a drugih bolj primernih debe- lovnic še ni bilo izdelanih. V naslednjih gozdnogospodarskih načrtih so se uporab- ljale prirejene Alganove in vmesne tarife ing. Cokla. Na hrbtni strani je karton pod B vseboval gospodarski načrt, ki je veljal za ureditve no dobo 10 let: 1. Dovoljen posek lesa v m3. 2. Dovoljenje nabiranja stelje ter drugih neškodljivih posegov. 3. Predpisano opravljanje določenih go- jitvenih del. Ker prirastke za nešteto drobnih gozdnih parcel ni bilo mogoče praktično izmeriti, je bila višina etata določena z uporabo odstot- kov izkoriščanja, ki so bili določeni v Navo- dilih za urejanje gozdov, ki jih je izdala Uprava za gozdarstvo LRS z dne 12. 11. 1954. leta pod št. 2288/1-54. Desetletni etati so bili določeni za dobo 1 O let za vsako gozdno parcelo, ločeno za iglavce in listav- ce. Letni odstotki izkoriščanja so bili nasled- nji: Pri zalogi do 80m3/ha je etat 0,5% od zaloge, od 80 do 120 m'Jha je etat 0,8% od zaloge, od 120 do 180m3/ha je etat 1 ,3% od zaloge, od 180 do 250m3/ha je etat 1,8% od zaloge, od 250 in več m3/ha je etat 2,5% od zaloge. Najbolj zanesljiv faktor pri določanju vi- šine etata je količina prirastka, katerega določanje je bilo predvideno po kontrolni metodi: nova zaloga minus stara zaloga plus posek, kar bi se uporabljalo v revizij- skih načrtih. Prav tako je bila na hrbtni strani kartona (pod C) vodena evidenca sečenj za dobo 1 O let v obliki tabele, ki je predstavljala evidenco letnega poseka po debelinskih stopnjah, po številu drevja in m3, ločeno za iglavce in listavce. Poleg evidence sečenj je bila pod E še evidenca gojitvenih del. Na ta način smo dobili nešteto najmanjših gozdnoureditvenih enot, ki pa so bile zaradi svojih omejenih velikosti neprimerne za načrtno gospodarjenje. Zato so bile formi- "'. z..g ;p, .. aico_ Odd~lck: . . Posestnik: Povriln•: -_-_ .. ;:-~_(!9_5._·,_·:· . ha SLP Pare .. ~)· , & &2._f/!J:Z. ... Z~ mt/. k nj. vi. !l. ---···.S. 31 1 OO GozdV 51, 1993 11 (s1,:; 12jsu >IO1,. 19/ lsotiJ15i 1 •••l 1191 rane osnovne gozdnogospodarske enote, za zasebne gozdove in razlaščene gozdne parcele v družbeni lastnini na območju upravnih občin kranjskega okraja in so dobile tudi ime po upravnih občinah. Vsaka osnovna enota je imela na svojem območju določeno število katastrskih občin, v katerih so bili gozdovi zaradi praktičnosti gospodar- jenja razdeljeni na oddelke. Da bi dobili gozdnoureditvene podatke za vsako osnovno enoto, so bili iz povzetkov gozdnih parcel narejeni seštevki za posamezne od- delke, iz njih seštevki po katastrskih obči­ nah in končno skupni seštevek za gozdno- gospodarsko enoto. Za vsako osnovno enoto so bili vsi kartoni parcel in sumarni kartoni za oddelke in katastrske občine spravljeni v za ta namen narejenih kovinskih ali lesenih škatlah. Posebej. je bil narejen zbirni elaborat v obliki in po vsebini, kot je bilo to določeno za elaborate družbenih gozdov. Za tabe- lami del so služili sum arni podatki po oddel- kih iz kartotečnega dela elaborata. Uporab- ljali so se obrazci, ki so bili predpisani za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za družbene gozdove, in to: opisi sestojev po oddelkih v posameznih katastrskih občinah, posebni sečni načrt ter gojitvena osnova. Končno je bil narejen tekstni del, ki je vseboval splošni zemljepisni in gospodarski opis ter opis sedanjega stanja gozdov, . analizo dosedanjega gospodarjenja z go- zdovi ter predloge za gospodarjenje z go- zdovi v prihodnosti. Narejene so bile tudi gozdnogospodarske karte po katastrskih občinah s formiranimi oddelki. Narejeni so bili tudi indeksni seznami gozdnih lastnikov po katastrskih občinah in po abecednem redu. Indeksi so vsebovali: Ime in naslov last- nika gozda, parcel no številko, površino par- cele, številko oddelka, višino 1 O-letnega etata in evidenco o količini letnega poseka. Za izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov ter za evidenco o poseku etatov je skrbelo revirno vodstvo. Uspela je samo prva ureditev zasebnih gozdov po kartotečnem sistemu s popolno izmero vsega stoječega drevja. Zaradi po- manjkanja denarnih sredstev so bile revizije teh načrtov narejene po cenejših metodah, predvsem po bilančni. Po kartotečni metodi se je najprej začelo C. Evldeae& cojitvn.Jit. dal :1. Dovoljen<> jo nablroDjo oltljo ln Jloo:: ...... ·-··--·-····-·····--·--·--··---·-·-·-·--·---·--·-·--·-·-··---·--.. - 1111 ' '· ' ,. '·' f il! iH .. •! " J ; 1 1 ;fi 1 Il- I T l'~'+-+-l-l-+-++-+-l-+-++-+-l-1--l-++-+-1H. Opamht> _ t- Datum k!apa~"+-1--l-l-+-++-T----il-+-+++-l-1-+-+-+-t--lH !~~:~;;::~~~;- .. --.. --·------- ~ .. •• NoU .... Vldd: -·- -··-- T• """ Gozd V 51, 1993 1 01 urejati gozdove na območju okraja Kranj. V letu 1954 so bili urejeni gozdovi bivše občine Besnica. Po tej metodi so bili narejeni prvi gozdno- gospodarski načrti za vse gozdove na ob- močju upravnih občin. Skupaj 16 elabora- tov. Opisani kartotečni sistem je bilo mo- goče realizirati samo za prvo urejanje za- sebnih gozdov, ker so bila zagotovljena denarna sredstva. Glede na prihodnje eko- nomske razmere je bil ta sistem neponov- ljiv. Zbrani gozdnoureditveni podatki so bili v polni meri uporabljeni pri revizijah prvih načrtov. Izdelava gozdnoureditvenih načr­ tov za zasebne gozdove se je začela pri Upravi za gozdarstvo okraja Kranj leta 1954, nato se je v letih 1956-57 nadaljevala na GG Kranj, v letih 1958-B1 na Poslovni zvezi za gozdno gospodarstvo Kranj, v letih 1961-B3 na Občinskem odboru ljudskega odbora Kranj in končno od leta 1963 na GG Kranj. Sestavljalci elaboratov so bili taksacijski oddelki pri teh upravnih ustano- vah in gospodarskih organizacijah. Gozdnogospodarski načrti so bili predla- gani v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS, komisiji za odobritev gozdnogospodarskih načrtov. Pri komisijskem terenskem ogledu urejeval ne enote je sledila razgrnitev elabo- rata s poročilom predstavnika Republiške uprave za gozdarstvo z njegovo oceno predloženega elaborata. Po poročilu je sle- dila razprava o vsebini elaborata. Navzoči so bili člani komisije, sestavljalci elaborata ter lastniki gozdov, ki so tudi sodelovali v razpravi. Največ vprašanj je bilo o višini etatov ter možnosti izkoriščanja večletnih etatov skupaj v enem letu. Za gojitven! del in komunikacije je bilo zanimanja zelo malo. Traktor pri nas še ni bil »Odkrit«, vprašanje nege gozdov pa so sprožili šele gozdnogo- spodarski načrti. Oddelek za urejanje go- zdov je bil z gozdarskimi kadri najmočneje zastopan. Za gospodarjenje z gozdovi po potrjenih gozdnogospodarskih načrtih so bila zadolžena revirna vodstva. Izdelava načrtov za zasebne gozdove je angažirala pretežni del strokovnega kadra pri GG Kranj. Za označevanje mej gozdnih parcel (z barvo in šablonami za številke) in njihovo oštevilčenje so bili zadolženi logarji in lastniki gozdnih parcel. Nadzor nad "klu- piranjem<( drevja in izdelavo opisov sesto- 102 GozdV 51, 1993 jev po posameznih parcelah, zapisanih na kartonih, so opravili gozdarski tehniki. Opisi sestojev po oddelkih in izdelava gozdnogo- spodarskega načrta je bila naloga gozdar- skih inženirjev. Obračunavanje zbranih terenskih podat- kov po kartonih in izdelava seštevkov po oddelkih, po katastrskih občinah in končno za celo enoto, je bila naloga gozdarskih tehnikov, in to s primitivnimi računskimi ročnimi strojčki. Za vso organizacijo teren- skih in kabinetnih del je bil zadolžen vodilni taksator. · Vpeljava kartotečnega sistema urejanja gozdov je naredila konec povsem stihij- skemu gospodarjenju v zasebnih sloven- skih gozdovih. Parcelni karton je bil za lastnika odličen posnetek njegovega gozda in napotilo za vse načrtovane posege za deset let naprej. Tudi generaln~ smernice, ki so jih predpisovali osnovni gozdnogospo- darski načrti, so izhajale iz bogatih podat- kov osnovnih kartonov. Izdelava tega dvopolnega komplemen- tarnega načrtovanja je zahtevala ogromno dela, številčno delovno silo in zelo veliko denarnih sredstev. Ponovitev kartotečnega sistema v spre- menjenih ekonomskih pogojih ni bila mož- na. Bil pa je zadostna in dobra osnova za izdelavo revizijskih načrtov, ki so bili cenej- ši, so pa v drugem in celo tretjem desetletju črpali podatke lesnih zalog, evidence se- čenj in drugih posegov iz parcel nih kartonov ali njihovih zbirnikov. Opustitev kartotečnega sistema urejanja pa je imelo za posledico, da načrtno gospo- darjenje ni bilo zadosti povezano s posa- meznim lastnikom gozda. To pomanjkljivost se je poskušalo v pre- teklih desetletjih premagati s podrobnejšimi smernicami za specifične kategorije - go- spodarske razrede ali s poudarkom na oddelčnem gospodarjenju in izdelavi od- delčnih detajlnih gospodarskih načrtov. Vendar nikoli ni v vseh ozirih zadovoljivo rešilo vprašanja: načrtovanje za posame- znega lastnika. Z istimi problemi se ukvarja tudi novi gozdarski zakon, ki naj bi zagledal luč sveta štirideset let pozneje, kot zakon v letu 1953. Želimo mu dovolj uspeha in dovolj sredstev za izvajanje. GDK: 904(44) ONF (Office National des Forets) - Francoski državni urad za gozdove Milan ŠINKO• Onice National des Forets SVET EVROPE Ker je bil strokovni obisk pri francoskih državnih gozdarjih tesno povezan s Svetom Evrope, ki je obisk s pomočjo svoje orgam- zacije Naturopa pripravil, naj mi bo dovo- ljeno na kratko opisati to prestižno medna- rodno organizacijo, katere članica naj bi postala v kratkem tudi Slovenija. S pričetkom osamosvajanja Slovenije (ali z zaključkom razdruževanja) so se začeli tudi procesi njenega povezovanja. Ena iz- med oblik povezovanja v Evropi je Svet Evrope, meddržavna organizacija, ki jo je ustanovilo leta 1949 deset evropskih držav, danes pa šteje 27 držav. Najpomembnejše naloge Sveta Evrope so zaščita in krepitev demokracije ter človekovih pravic, reševa- nje družbenih problemov in krepitev evrop.: ske kulturne identitete. Čeprav v SloveniJI poznamo Svet Evrope po njegovem med- vladnem in medparlamentarnem delovanJu na področju politike, ki se odvija predvsem v Ministrskem svetu ter Evropski skupščini, so dejavnosti njegovih organov zelo široke. Tako se je evropska skupščina ukvarjala poleg političnih vprašanj tudi z zakonodajo, človekovimi pravicami, zdravstvom, druži- no, kulturo, izobraževanjem, kmetijstvom, okoljem, gospodarjenjem s prostorom, mi- gracijami, nasiljem in še z mnogimi drugimi področji. Za vsako področje skrbi posebna strokovna organizacija. Skupaj je v Svetu * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., oec., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO Evrope zaposlenih okoli 1000 ljudi, ki so leta 1992 izvajali razne dejavnosti, ki so stale 310 milijonov DEM. CENTER NATUROPA Za gozd arje je zanimivo- predvsem oko- ljevarstveno podro,čje, ki se nanaša na zaščito in upravljanje naravnega okolja v Evropi, ohranjanje in vrednotenje človeko­ vega okolja in na iskanje načinov celost- nega upravljanja in načrtovanja. V ta na- men je bila leta 1982 sprejeta Bernska konvencija, ki naj bi upoštevala vse načine zaščite okolja, ki se nanašajo tako na živali kot na rastline. Za spodbujevanje okoljevar- stvene dejavnosti podeljujejo posebna pri- znanja. Dozdaj so podelili 34 Evropskih diplom - nagrad za ohranjena naravna območja. Ustanovili so tudi 288 zaščitenih biogenetskih rezervatov ter izvedli medijsko akcijo »spoštujmo življenje«. Posebej spod- * * * * * * * * * * * * CENTRE NA TURO PA Gozd V ~1. 1993 103 bujajo znanstveno sodelovanje za razisko- vanje naravnih in tehnoloških nesreč, ki lahko ogrozijo naše okolje. V Svetu Evrope izdajajo publikacije, ki s področja varovanja in gospodarjenja z okoljem, seznanjajo širšo in strokovno javnost. Pomembno de- lovno telo Sveta Evrope je CENTER NATU- ROPA, ki je bil ustanovljen zato, da bi prenašal spoznanja o pomembnosti izbolj- šanja kakovosti okolja. Osnovni namen Centra Naturopa je komuniciranje in prenos znanj, zato je njihovo geslo »prava informa- cija pravi osebi ob pravem času«. ln prav center Naturopa, ki ga vodi g. Hayo H. Hoekstra, je bil pobudnik študijskega obiska gozdarjev vzhodne Evrope. V Jugoslaviji so vabila za take dejavnosti poniknila v beograjskem birokratskem breznu, zdaj pa sta bila povabljena dva predstavnika Slove- nije. $tirinajstdnevne ekskurzije sva se ude- ležila avtor prispevka ter g. Baldomir Svetli- čič, dipl. inž. gozd., z Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. ONF Obisk je bil namenjen predvsem spozna- vanju francoskih državnih institucij, in sicer tako tistih, ki neposredno gospodarijo z javnimi (državnimi in občinskimi) gozdovi, kot tudi vrhunskih državnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. Francoske gozdove lahko lastniško raz- delimo na 73% zasebnih gozdov (1 0,5 milijona ha) ter 27% javnih gozdov (4,4 milijona ha), ki jih sestavlja 1, 73 milijona ha državnih gozdov ter 2,55 milijona ha občin­ skih gozdov. Z zasebnimi gozdovi gospoda- rijo lastniki sami, zasebni gozdarski izve- denci ali združenja lastnikov. Z vsemi jav- nimi gozdovi gospodari Državni urad za gozdove - Office National des Forets (s kratico ONF), ki je (državna) javna usta- nova s proizvodnim in komercialnim znača­ jem. Sredi šestdesetih let se je ONF preo- brazila iz ,,administrativnec( ustanove v javno podjetje. Poudariti je treba, da ONF nima skoraj nobene povezave z zasebnimi gozdovi in je tudi ne načrtuje. Sicer suho- parna številke nam prikažejo obseg ONF. Za gospodarjenje s 4,4 milijona ha (14 milijonov m3 poseka) gozdov, od tega do- 104 GozdV51,1993 brih 900.000 ha v francoskih prekomorskih deželah, je zaposlenih okoli 15.000 ljudi, od katerih je bilo leta 1990 541 diplomiranih inženirjev, 1255 gozdarskih tehnikov A (po naši lestvici inženirjev), 3995 tehnikov C (naši tehniki) in 1602 administrativna delav- ca. Organizacijsko je ONF zelo razvejana organizacija. Operativno vodstvo predstav- lja generalna direkcija v Parizu, ki ima za opravljanje vseh z zakonom predvidenih nalog vrsto specialističnih strokovnih služb. Na naslednji ravni deluje 25 regij (upravna funkcija), ki so do določene mere avtonom- ne, za neposredno operativno gospodarje- nje z gozdovi pa razdeljene še na 83 »gospodarskih enot«. Gospodarske enote sestavljajo gozdni obrati (skupaj 860), ki so nadalje razdeljeni še na skupaj 3950 revir- jev. Površine posameznih enot se lahko zaradi naravnih razmer zelo razlikujejo. S tremi milijardami frankov prihodka je deseta največja javna družba v državi. Finančno je ONF odvisna od gospodarjenja z gozdo- vi, saj je prihodek od prodaje donosov Kdo je ujetnik? Zaščita pomlajenih površin z ograjo. gozda (gozdni sortimenti, lovske pravice, nelesni gozdni proizvodi) glavni vir njenega proračuna. Vir sredstev je tudi prispevek za storitve, ki jih opravljajo za občinske go- zdove in subvencije države za posebne naloge. Dobiček kot razlika med prihodki in stroški gospodarjenja, med katere so všteta tudi načrtovana vlaganja v gozdove, gre v državni proračun. Zakon omejuje mono- polno ravnanje ONF na trgu ter preprečuje morebitne špekulacije pri prodaji gozdnih sortimentov z določili, s katerimi določa javno prodajo (licitacija) kot glavni način prodaje. Pooblastila funkcionarjev so pred- pisana z zakonom in zelo omejena. Predpi- san je tudi način obveščanja potencialnih kupcev, s katerim se zagotavlja popolno obveščenost tržnih subjektov. Večino let- nega etata prodajo na panju lesnim trgov- cem, ki imajo skupine za posek in spravilo. S strokovnim osebjem ONF nadzoruje izva- janje določb o pogojih poseka in spravila in so sestavni del pogodb o prodaji lesa. Finančna neodvisnost od države in odvi- snost od rezultatov gospodarjenja se ka- žeta v težnjah po racionalizaciji. Tako bo na primer uvajanje računalništva na vse ravni gospodarjenja z gozdovi omogočilo večjo finančno uspešnost- zaradi zmanjša- nja stroškov. Tudi za plače, saj bo npr. v Alzaciji po letu 2000 delalo namesto 450 strokovnih in administrativnih delavcev samo še 300. ONF je nekakšna ))država v državi«, saj ima poleg finančne avtonomnosti, ki je sicer pod drobnogledom Administrativnega sveta kot vrhovnega upravljalskega in nad- zornega organa, svojo službo za medna~ rodno dejavnost ter svoj izobraževalni cen- ter. Služba za mednarodne stike sodeluje z ustanovami v drugih državah, ki tako kot oni gospodarijo z državnimi gozdovi, isto- časno pa poskušajo zaposliti svoje strokov- njake na projektih zunaj Francije. Uslužbenci ONF nosijo enotna oblačila, pri čemer so slavnostne uniforme s poseb- nimi čepicami - za višje funkcionarje, zelo podobne vojaškim (žandarskim). Uniforme imajo tudi oznake, ki označujejo stopnjo na hierarhični lestvici in področje dela. Uni- forme nosijo predvsem pri postopkih za prodajo gozdnih sortimentov, nadzorovanju gozdov ter uradnih postopkih. Posebne omembe je vreden njihov izo- braževalni center v Velaine-en-Haye pri Nancyu. V njem se (do)izobrazijo vsi kadri, ki delajo v ONF. Izobraževalni center je najsodobneje opremljen, tako za teoretične predmete kot praktično delo. V njem izobra- žujejo tudi vso administrativno osebje. Po- leg osnovnega izobraževanja (inženirji, teh- niki, delovodje, gozdni delavci, administra- cija, posvečajo posebno pozornost načr­ tnemu obnavljanju in dopolnjevanju znanj vseh profilov. Vsako leto sodeluje na različ­ nih oblikah izobraževanja v tem centru okoli 2400 uslužbencev ONF. Potrebe po znanju se povečujejo iz leta v leto, saj so še leta 1983-84 izobraževali dobrih 400 zaposlenih. ln kakšno ceno ima znanje? Plače so v ONF enake za enaka delovna mesta oziroma izobrazbo po vsej Franciji in jih določa direkcija v Parizu. Omeniti je treba, da Pariz odloča tudi o številu zapo- slenih in njihovi strukturi na posameznem območju. Zanimive so tudi številke, ki pove- jo, da ima tehnik neto plačo okoli 1 0.000 FF, inženir pa za 60% več. Gozdarji ONF s ponosom nosijo svoje uniforme. Gozd V 51, 1993 105 Vodstvo centra posebej poudarja njihov interes za mednarodno povezovanje in že- lje po vzpostavljanju novih zvez. Omeniti velja tudi ogled posebnega obra- ta, ki mi sicer ne bi vzbudil toliko pozornosti (morda domotožja ?), če ne bi prihajal iz države, ki meji na vojna območja. Naš obisk je bil namreč usmerjen v severo- vzhodno Francijo (Aizacija, Lorraine), kjer so bile v preteklosti velike vojaške bitke. Posledice prve in druge svetovne vojne občutijo gozdarji in lesarji še danes, saj so ostanki eksplozivnih teles še vedno prisotni. Na območjih bitk iz prve svetovne vojne so našli tudi do 3 kilograme kovinskih delcev na kvadratni meter gozdne površine. To predstavlja velik gospodarski problem, saj so gozdni sortimenti s kovinskimi delci ve- liko manj vredni. Zato je ONF ustanovila mehanizirane skladišče v Champ le Luc, kjer s posebno natančnimi detektorji (hlod pregledajo v dveh sekundah in odkrijejo 2 g težak kovinski delec teoretično do 50 cm globoko), ki so povezani z računalniki, ti pa z žago za krojenje, izrežejo kovinske delce in optimalno skrojijo posamezne sortimen- te. Zmogljivost te opreme in 11 zaposlenih je okoli 80.000 m3 na leto. Vsak tako pregle- dan in obdelan sortiment dobi svojo oznako in posebno potrdilo o neoporečnosti in zato na trgu višjo ceno (1 000 FF/m3) kot nepre- gledan (120 FF/m3). Posebno področje dejavnosti ONF je tudi skrb za naravno dediščino in prosto živeče živali. Naravni parki - rezervati z visoko ravnijo varovanja narave - so v Franciji možni samo v državnih gozdovih ali v občinskih, če se občine tako odločijo in potem tako določijo v gozdnogospodarskih načrtih. Na takih območjih dobi ONF po- sebne dotacije države ali lokalnih skupno- sti. Gospodarjenje z gozdovi za lov pomeni v proračunu ONF okoli 10% prihodkov, kar pa je trdo prislužen denar. Več kot je divjadi, višja je cena !ovnih pravic, ki jih oddajo najboljšemu ponudniku. Zato mo- rajo predvsem mlade sestoje pred (zavest- no) visokim staležem divjadi posebej skrbno varovati na mehanske in tudi ke- Dediščina prve svetovne vojne (vse slike- foto: M. Šinko) 106 Gozd V 51, 1993 mične načine. Vendar gozdarji ne gospoda- rijo z divjadjo samostojno, ampak pri tem sodelujejo s posebno službo pri ministrstvu za okolje, ki je pravzaprav pristojna za prosto živeče živali in sprejema vse ključne odločitve v zvezi z njimi. Zaradi tega prihaja tudi do "kratkih stikov« pri pogledih na reševanje problemov. Na gojenje gozdov so v ONF posebej ponosni, zato so nam predstavili kar nekaj sestojev, s katerimi gospodarijo. Kljub te- mu, da so zelo odvisni od prihodkov ii gozda, menijo, da gospodarijo na način, ki je blizu naravi (proche de nature). Pred- vsem v primerjavi z nemškim gozdarstvom menijo, da gospodarijo sonaravne. Vsak gozdnogojitven ukrep je prilagojen rastišč­ nim razmeram in ekonomiki. Zato je visoka raven znanja o rastišču značilnost gozdar- jev ONF. Obnova gozdov je ponekod na- GDK: 902.1 ravna, pri umetni pa uporabljajo rastišču prilagojene drevesne vrste, zato ni prese- netljiv velik delež obnov gozdov z listavci. Za umetno obnovo listavcev uporabljajo sadike iz lastnih drevesnic, ki so visoko specializirane in strokovno usposobljene ustanove. Za njihov način gojenja gozdov bi slovenski gozdarji uporabljali oznako »šablonsko((, kljub temu, da znajo francoski gozdarji utemeljiti posamezen ukrep. Se- veda se ni bilo mogoče izogniti primerjavam s stanjem v zasebnih gozdovih, ki večinoma kažejo popolnoma drugačno podobo. Go- zdarji ONF s tem niso preveč •>obremenje- ni«. Pogovorom na to temo so se izogibali, češ da nimajo dovolj podatkov, da niso pristojni in podobno. Gozdarstvo neke države ima lahko več plati in tisto, ki jo kaže ONF, je vredno spoznati. Pa še radi se predstavijo! Jesenkovo priznanje za leto 1993 Antonu Simoniču, dipl. inž. gozd. Obrazložitev Anton Simonič je diplomiral leta 1958 na Gozdarskem oddelku FAGV. Sodelovanje s prof. dr. S. Valentinčičem že pred diplomo je usodno zaznamovalo njegovo kasnejšo strokovno usmerjenost v živalski svet kot integralni del gozdnih ekosistemov. Simoni- čeva službena pot je zelo pestra. Začel jo je že pred diplomo na IGLIS-u, leta 1960 je predaval varstvo gozdov in lovstvo na Sred- nji gozdarski šoli v Postojni. Želel je spo- znati pravo gozdarsko prakso, zato je prev- zel mesto pomočnika na gozdni upravi Bohinjska Bistrica, kjer je ostal do leta 1962. Od leta 1962 do 1969 je delal kot šel terenskih ekip pri Biroju za gozdnogospo- darsko načrtovanje v Ljubljani. Izdeloval je gozdnogospodarske in Jovskogospodarske načrte. Od leta 1970 do 1976 je delal na Slove- nijalesu, na oddelku za tropske vrste lesa, kjer je imel priložnost obiskovati Centralno Afriko in se seznaniti s tropskim gozdom in njegovim živalstvom. V sredini leta 1976 je dobil razpisano mesto direktorja Gojitvenega lovišča "Je- len" Snežnik pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, kjer je delal do leta 1981, nato pa do leta 1984 na skupnih službah Gozd- nega gospodarstva v Postojni. To je ob- dobje v njegovi delovni karieri, ko se je njegova strokovna nagnjenost popolnoma ujela z delovnim mestom. V Notranjskem lovskogojitvenem območju je uveljavil eko- sistemski pristop pri usklajevanju številčno­ sti divjadi s kapacitetami njenega življenj- skega okolja, ki je znan pod imenom "kon- trolna metoda gospodarjenja z divjadjo«. Uspehi, ki so bili pri tem doseženi po svojem pomenu daleč presegajo okvir no- tranjskega, oziroma postojnskega območja. Uveljavljena metoda predstavlja bistveni sestavni del celostnega in adaptivnega usmerjanja razvoja gozdov na ekosistem- skih osnovah. Doseženi uspehi v Notranjskem lovsko- gojitvenem območju pomenijo_ obračun s GozdV 51,1993 107 konservativno lovsko politiko visokih in z življenjskim okoljem neusklajenih gostot di- vjadi. Dipl. inž. Anton Simonič velja zato za pionirja sonaravnega gospodarjenja z divja- djo v Sloveniji. V ta okvir spada tudi zaščita mesojedov (volk, ris), kot bioloških regula- torjev v populacijah divjadi, ki je prav tako njegova zasluga. Pri uresničevanju naprednih idej sona- ravnega gospodarjenja z divjadjo je naletel na močan odpor nekaterih krogov v lovstvu, ki so imeli podporo v takratnih političnih strukturah. Pošteno in trmasto vztrajanje na strokovnih načelih ga je pripeljalo v situacijo, da je moral zapustiti delovno me- sto, ki je najbolj ustrezalo njegovi strokovni naravnanosti, in to tedaj, ko so se že kazali vidni uspehi njegovega dela. Prijavil se je za direktorja podjetja .. se- mesadike<< v Mengšu in ga uspešno vodil ~ do leta t 988. Kljub ponovni izvolitvi za direktorja leta 1988 je zaradi nagnjenja do dela na številnih odprtih vprašanjih gospo- darjenja z divjadjo v Sloveniji prevzel mesto republiškega inšpektorja za lovstvo in ribi- štvo, kjer dela še danes. Ne glede na to, kje je bil zaposlen, je dipl. inž. Anton Simonič vse od petdesetih let naprej aktivno sodeloval pri različnih vprašanjih, ki se nanašajo na divjad. Velja za enega vodilnih strokovnjakov s tega področja in je poznan tudi izven meja Slo- venije. O tem priča njegovo bogato publici- stično delo in udeležba z referati na števil- nih simpozijih in kongresih doma in v tujini. V zajetnem opusu 67 del jih je 9 v tujih jezikih (nemščini in italijanščini). Sam in s sodelavci je napisal 6 del v knjižni obliki. Dipl. inž. Anton Simonič je zelo poznan tudi po svojih številnih zanimivih predava- njih lovcem in gozdarskim strokovnjakom v vseh lovskih in gozdnogospodarskih ob- močjih v Sloveniji. Za svoje delo je prejel številna odlikova- nja in priznanja raznih lovskih organizacij. Sedanje delo dipl. inž. Antona Simoniča se nanaša na pripravo novega Zakona o divjadi in lovstvu. S svojim širokim znanjem in izkušnjami nepopustljivo vztraja na uve- ljavitvi principa celostnega varovanja na- rave na ekosistemskih temeljih. Uveljavitev tega principa je v Sloveniji nujnost, saj je na eni strani ogroženo veliko živalskih vrst, na drugi strani pa je v tretjini slovenskih gozdov močno ogrožena ali celo onemogo- čena naravna obnova. Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Anton Simonič, dipl. inž. gozd., sprejema zasluženo priznanje 108 GozdV 51,1993 Novo na zakonodajnem področju 16. januar 1993 4. februar 1993 18. februar 1993 24. februar 1993 25. februar 1993 V Uradnem listu RS, št. 4193 je izšel Zakon o vladi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je preimenovalo v Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, s tem pa se njegovo delovno področje ni nič spremenilo. V Uradnem listu RS, št. 7193 je izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zadrugah. Določil je spremembe rokov in uskladitev z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. V Uradnem listu RS, št. 9193 je izšla Uredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje podlubnikov v letu 1993. Določene so naloge gozdnogospodarskih organizacij, lastnikov gozdov, občin in Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, da bi preprečili grozečo nevarnost prekomerne namnožitve podlubni- kov. V Uradnem listu RS, št. 10/93 je izšel Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Slovenija nima več družbenih gozdov, od 1. januarja 1993 so vsi prihodki iz nekdanjih družbenih gozdov prihodek Sklada, ki je zadolžen za gospodarjenje z državnimi gozdovi in državnimi kmetijskimi zemljišči. Predvidoma bosta v Skladu zaposlena dva gozdarja, vse strokovno-tehnično delo pa bodo zanj izvajale gozdnogospo- darske organizacije oziroma njihov pravni naslednik. Po predhodni obravnavi v državnem svetu je državni zbor obravnaval besedilo Zakona o varstvu okolja in ga določil kot osnutek. Anica Zavrl-Bogataj Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije je na februarski seji obravnaval problematiko v zvezi z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in izpostavil ključna vprašanja, ki bi se morala usklajeno razreševati. Za ta namen so člani izvršilnega odbora imenovali posebno komisijo. Obravnavana je bila tudi izjemno pereča problematika prodaje gozdno lesnih sortimentov v povezavi s sanacijo gozdov zaradi podlubnikov. Predpogoj za uspešno izvajanje uredbe o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993 je tudi zagotovitev pogojev za odkup tega lesa (ukinitev izvoznih taks in zagotovitev kreditov). Gozd V 51, 1993 109 V januarju (22. 1.) je bil sestanek z vodstvom tovarne Videm Krško, na katerem je bilo dogovorjeno: - da bodo novi dolgovi (od septembra) poravnani do 15. 2. 1993 v skladu s specifikacijo terjatev in dogovorjenim/ pogoj/ plačila; - da bodo nato pripravljeni pogoji za nove pogodbene odnose; - da naj se za starejše terjatve gozdnogospodarske organizacije vključijo z lastniškim deležem tako pri proizvodnji papirja kot tudi celuloze. Odbor za ekonomsko finančna vprašanja je v februarju pripravil predlog za aplikativne raziskovalne naloge s področja družbenoekonomskih odnosov, obravnaval je finančno spremljanje plana vlaganj v letu 1992 in finančno problematiko izdelave zaključnega računa. Na osnovi razpisa za zbiranje ponudb aplikativnih raziskovalnih projektov smo prek Splošnega združenja gozdarstva Slovenije zbrali 8 raziskovalnih projektov, dve gozdno- gospodarski organizaciji pa sta neposredno poslali še dodatne ponudbe. Odbor za zasebne gozdove je obravnaval težko in zelo heterogeno stanje v gozdnogo- spodarskih območjih pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ter pripravil na osnovi širše razprave in sklepov posebne delovne skupine osnovne usmeritve dela odbora, ki naj bi pomagal k učinkovitejšemu strokovnemu delu pri vzpostavljanju novih odnosov v spreme- njenih razmerah. V ta namen naj bi se odbor redno sestajal in pomagal reševati tudi vprašanja pri pripravi novih zakonskih predpisov. Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je na seji v Slovenj Gradcu obravnaval zahtevno problematiko varstva pred podlubnik/. Člani odbora za trg in cene se redno sestajajo zaradi obravnavanja cen in tržnih pogojev, zlasti za drobne gozdne lesne sortimente. Po novem letu je bilo Splošno združenje za gozdarstvo zelo dejavno na področju stikov z javnostjo in je tesno sodelovalo z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pri pripravi strokovnih osnov za dodatne pogoje in ukrepe za varstvo gozdov. mag. Janez Pogačnik Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Odbor za "Jesen kova priznanja« je sprejel predlog Oddelka za gozdarstvo, da priznanje za leto 1993 prejme dipl. inž. gozd. Anton Simonič. Oddelek za gozdarstvo je izdelal "Strategijo razvoja gozdarstva«. Na to temo je ZDIT gozdarstva in lesarstva 25. marca 1993 pripravilo posvetovanje. dr. Franc Gašperšič 11 O Gozd V 51, 1993 KNJIŽEVNOST GDK: 902(048.1) Branko Korošec: Gozdovi Slovenije skozi čas, l. del Slovensko gozdarstvo postaja bogatejše za novo knjigo - zgodovinsko monografijo Branka Korošca: GOZDOVI SLOVENIJE SKOZI ČAS, l. del- registrature in mapira- nje gozdov do uveljavitve zemljiško-dav- čnega katastra leta 1828. Namen in vsebina knjige izhaja iz prete- klega raziskovalnega programa Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, v katerem je bila ena izmed raziskav usmerjena v proučevanje zgodovine gozdarske geode- zija in kartografije. Raziskava je bila za- upana Branku Korošcu, znanemu sloven- skemu zgodovinarju - kartografu, ki jo je po večletnem sistematskem in pogloblje- nem delu pripeljal do knjižnega dela, ki je zdaj pred izidom. Za ta namen je bilo treba odkriti, obdelati in prirediti mnoga, doslej še neznana arhivska gradiva doma in v sosed- stvu, ki se nanašajo na naš sedanji nacio- nalni in kulturni prostor. Knjiga torej prihaja resnično v pravem trenutku, ko se tudi gozdarska stroka identificira z nespornimi zgodovinskimi dejstvi in pOpolnoma enako- vrednim vstopanjem v družbo razvitih naro- dov. Pričujoče knjižno delo pomeni pomem- ben prispevek k zgodovini gozdarstva na slovenskem narodnostnem ozemlju, ki po- leg časovnega podajanja še posebej po- udarja tehnično-kartografski vidik razvoja gozdnih kart, gozdnoposestniških map in načrtov, razvoja gozdnega katastra ter gozdnogospodarskih načrtov. Namen razi- skave je opozoriti na gozd v zgodovinsko - razvojnem dojemanju in izraznosti ihno- grafske, horografske in topografske karto- grafije v zemljiškodavčnih operatih, kata- strih ter sočasnih posamičnih predstavitvah veleposestniških topografskih map. Za stro- kovno javnost je predvsem pomembna več­ plastnost kartografskega prikazovanja, prav tako pa tudi opisovanje zgodovinskih razmer, v katerih se je razvijala gozdarska, zemljemerska in kartografska dejavnost. Nedvomno je izkušenemu av1orju uspelo predstaviti dovolj bogato in zanimivo doku- mentacijo, strokovno in znanstveno izraz- nost izročil, ob dovolj izvirnih kritičnih preso- jah naše preteklosti, objektivno postavljene v širša, tudi za današnji čas pomembna zgodovinska dogajanja. Celotna vsebina knjige je razdeljena na opisni del, sestavljen iz šestih poglavij zgo- dovinsko - razvojnih sukcesij in na kartni del, sestavljen iz 36 barvnih in črnobelih kartnih prilog s komentarji. Knjiga obsega nad 200 strani, skupaj s prevodom pov- zetka v jezike sosednjih držav ter pregle- dom vseh dostopnih virov in literature. Naj na tem mestu omenimo, da je za i:zid knjige veliko zanimanja tudi v sosednjih državah, saj gre za nekdanji skupni prostor. Predstavljeno knjižno delo je v danem obsegu in vsebini preseglo obseg dogovora o izhodiščni raziskavi. Vsebinsko pomeni novost in svojstven način analitične presoje mapi ranja in karti ranja gozdov pred nastan- kom t. i. terezijanskega katastra na Sloven- skem. V slovenskem zgodovinopisju doslej ne poznamo dela, ki bi gozd in gozdarstvo obravnavalo tudi s stališča interdiscipli- narne vede - kartografije. Prav v tem je širši pomen dela, s katerega izidom bo brez dvoma storjen nov korak v širitvi vedenja o tem zgodovinskem in strokovnem področju gozdarstva pri nas. Obravnavana snov knjige pa je enako zanimiva (in poučna) tudi za sosedna po- dročja, ki obravnavajo prostor (geodezijo, kataster, kmetijstvo, urejanje prostora, ur- banizem, varstvo okolja, naravna in kul- turna dediščina idr.). Vrednost knjige je še toliko večja, ker je v študijski pripravi tudi že drugi del te analitične razprave, ki obrav- nava obdobje po nastanku zemljiško-davč­ nega katastra, vse do tretje agrarna re- forme po letu 1945. GozdV 51, 1993 111 Predstavljeno knjigo bo založilo in izdalo ČZP Kmečki glas v začetku aprila 1993 v nakladi 1000 izvodov. Nakup knjige v prvi vrsti toplo priporočamo gozdarjem (v njej bo vsako GGO našlo tudi del svoje preteklo- sti), vsem ki delajo na že omenjenih področ- IN MEMORIAM GDK: 902.1 jih pa tudi zgodovinarjem, geografom, arhi- varjem, občinam, kulturnikom, šolnikom in še mnogim drugim, ki jih bo knjiga gotovo pritegnila. Dr. Lojze čampa Leonu Jamnikarju v spomin Na mariborskem gozdnogospodarskem območju so vsi starejši gozdarji poznali vestnega in marljivega Leona Jamnikarja. Rodil se je 26. 10. 1912 v Lobnici pri Rušah. številna družina, iz katere je Leon izhajal, se je težko prebijala skozi življenje. že v Ruško osnovno šolo je imel strmo in dolgo pot. Zaradi izredno skromnih doma- čih razmer ni bilo možnosti za šolanje, zato je pričel po osnovni šoli z delom v gozdu. Po smrti očeta sta z materjo postrgala vse prihranke, da se je vpisal na kmetijsko in nato na gozdarsko šolo v Mariboru. Ves čas šolanja je bil med najboljšimi. že 1. 11. 1938 je bil kot absolvent gozdar- ske šole v Mariboru nameščen kot priprav- nik in nato kot gozdar pri Začasni državni upravi gozdov Crna-Piešič s sedežem v Črni na Koroškem. To upravo je takrat vodil dipl. inž. Viktor Rebolj. Med vojno je bil zaposlen kot kmetijski strokovnjak na Dravskem polju - do julija 1944, ko se je vključil v NOB. 112 GozdV51,1993 Kot bister, priden in vesten gozdar je po vojni služboval na območju Slovenske Bi- strice pri občinski in okrajni gozdni upravi. Prestal in preživel je najtežje obdobje po- vojnega pritiska na gozdove in v času obvezne oddaje s svojo preudarno oceno rešil marsikateri gozd. Zaradi obremenitev v službi mu ni bilo dano, da bi študij nadaljeval, vendar ni zamudil nobene pri- ložnosti za izobraževanje. Leta 1949 si je uredil družino. Stanoval je v Makolah, od koder je bilo do železniške postaje Slovenska Bistrica 1 O kilometrov, ki jih je moral vsak dan prevoziti s kolesom ali prepešačiti. Skozi vso delovno dobo je delo opravljal z občutkom za gozd in ljudi in bil kot strokovnjak primerno cenjen, ven- dar nikoli primerno priznan. Od 1. 8. 1963 do svoje upokojitve 8. junija 1972 je delal na Gozdnem obratu v Slovenski Bistrici. Kljub težki bolezni, zaradi katere je izgubil obe nogi, se ni odpovedal izobraževanju. Čita! in risal je ter ob obiskih kolegov obujal spomine na težko prehojene poti. Njegov iskriv nasmeh ob spominih na delo je vedno vzbujal spoštovanje. Kot je bil v življenju skromen in brez posebnih želja po napredovanju, je bila tiha tudi njegova zadnja pot dne 20. januarja 1993, ko so ga položili k večnemu počitku. Marsikatero idejo in veliko izkušenj je zapustil mlajšemu rodu gozdarjev. Kot po· šten, dober in izreden sodelavec pa bo ostal vsem vzor in kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Hvala ti, dragi Leon za tvoj trud. Franc Gatnik Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo >•postavljen<< prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, fotografije, gralikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od tO tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. , Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektodranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali WS 2-7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek >>modema<< vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., t968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, t17 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393·406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar t980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (Izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Grafikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s !ušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter točnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honoriran!, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika