PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMOKJE Leto 2. štev. 200 - Cena 3.- lire TRST, sreda 23. januarja, 1946 Uredniitvo in uprava, Piazza Goldoni St, 1 - L Tei. St. 93806 98807, 93808. Rokoplal se ne vračajo De Gasperi In vprašanje Julijske krajine 0b zaključku debate o italijanski zunanji politiki je predsednik vlade De Gasperi imel go-vori kjer se je takorekoč uradno dotaknil vprašanja Julijske krajine in odnosov med Jugosla-viJ° in Italijo ter pri tem obja-stališče Italije. Ugotavljamo, da se kot v svojem otvoritvenem govoru tudi tokrat De Gasperi sploh ni dotaknil načelnega stališča Italije, zlasti kar se tiče dveh osnovnih Pogojev za zboljšanje jugosio-vansko-italijanskih odnošajev namreč, priznaja, da je bila Jugoslavije predmet fašističnega napada in da je ta napada pov-2nx.il Jugoslaviji ogromne žrtve m škodo. Tudi v zadnjem De Ga-sperijeven govoru ni o tem nobene besede. Glede upravičenosti jugoslo-Vansko-italijanskih teritorialnih zahtev (in tu gre predvsem za 5e Primorje, Trst in Istro), je ® Gasperi izjavil: »Primarno. a je Jugoslavija z narodnostne-in gospodarskega stališča u-pravičena zahtevati popravo me-Ja>i dodaja pa, da »smatramo. Qa bi za popravo meje lahko kot podlago črto, ki jo je loio^Hik Wilson predlagal »18. leta. Ta črta predstavlja 7? ®as bolečo izgubo. Okrog 80 j o^ Italijanov in izgubo Reke er Zadra, medtem ko vrača Ju-goslaviji nad 100.000 Slovanov*. »Gasperi vztraja na Wilsonovi kljub temu, da mora prizmi da je Wilsonova črta na onferenci v Londonu propadla, ®r prepušča Italiji nad pol mi-Jona Slovanov, in sprejeto je no narodnostno načelo kot od-°^*lni faktor glede razmejitve ®ed Jugoslavijo in Italijo. Ker je na konferenci podrlo ?nno pravično narodnostno na-el°, ki utemeljuje jugoslovan-®'te teritorialne zahteve, je re-‘tev vprašanja Julijske kraji-ne za objektivno misleče ljudi j °. enostavna. Z rešitvijo vpra-sl^a ^u^j8^e krajine pa je i-asno rešeno tudi vprašanje n, To pa italijanski in med-v r-.* 1 ^akeiji nikakor ne gre ■ Un‘ ^ {em na3 bi bilo vpra-v j1® Trata drugačno kot je da a'-an-*e Reke ali Zadra, ki ju 5 nji italijanski imperiali-4 ne zahtevajo več? Gleoe teh 2 ?*t Postavljajo nesprejemljive aateve, po nekem posebnem *statutu», ki bi tema dvema me-stoma jamčil narodnostne pra-Vlce. Narodnostnih pravic v Ju-Sosiaviji nihče ne ograža, zato Je v resnici ta zahteva zadnja re-S*t-Vena bilka italijanskega imperializma, ki hoče Jugoslaviji Preprečiti dohod k morju. Isto imperialistično nasilje prihaja s° izraza pri drugi izjavi De Ga-Perija, kjer ponuja demilita- dam'*0 Pul^a ^do mu j° 3e že I •) pod pogojem, da Jugosla-3a demilitarizira edino svojo ban’° Kotor! in da se Al-Jf1?-11 zagotovi popolnoma ne-t yisnost. Albanija je danes po-od ^?ma. neodvisna — predvsem nas ~ je’ a vprav to tudi da-“J1 Italiji ne gre v račun. Italija še ni podpi-l«Dii Dliro.vne pogodbe, ki bo za-lija a najsramotnejžo stran ita-W zgodovine, ko se Zdru-Viij °arodi trudijo, da bi posta-de]0 emelje trajnega miru in so-Voj^.^ja med narodi, se odgo-iča v Predstavnik Italije spu-Hjn Predrznosti, kot so vpraša-ljjaa^°rišč ne vemo kakšne ita-teuj ^ yojne mornarice in s Hjan ?7;ilriva Pota prihodnje ita-imperialistične politike. -jakiVf.nimo 8(2 k Trstu in Ju-znav krajini. De Gasperi pri-n08in/lccr- c*a m°ra po narod-morio m na^>u Slovensko Pri-fobna pnPasti Jugoslaviji. Ob-8ta j' P-^težno italijanska metati »vii» * kraj*ne, ne morejo *aja „ aj‘ni italijanskega zna- st°jank«P^k, ?redstavlJa;i0 P0-8ke pi, ltalijanske gospodar- Predh(J^anzije v teh kra.1'h< na pjPn, e vojaškega pohoda glede „!a”; Najboljši dokaz, ne losti i lzllušnje bližnje pretek-itanU*0 v dejstvu, da so stolen« Politiki prejšnjega kot »in s.matrali slovanski Trst fca 8'ovansko-italijanske- itaiii ljateljstva. ^ele ko se je r?l2vilo ° ^osP°darstvo tako • il0 da si je lahko postav-1.• Hus perspektive, je «ita-itd. 0l Trsta, Reke, Zadra v^ra» P°s‘a!0 »sentimentalno* da*. italijanskega »naro- temu italijanski Impe- II P°litiki ne razorožijo; ^°Po]h 8* sv°bodoljubni narodi ^:vanoma na jasnem, kaj se nejasnim pojmom nstva*, so ubrali drueo «kihn°- ‘n drugo govore o gospodar- 5Prei^ ^lh’ ki terJ^°- da se * krivična Wilsonova ^ M . italijanski imperiali-^ tpr, PriPravljen žrtvovati. Če Jt*v nutek no vzamemo v po-t» r^odnontnega momenta, 'tev S« bolj nesprejem- položi j \ mn ii noizi]! PREDMET RAZPRAVLJANJA V VARNOSTNEM SVETD ZN Sovjetska nota navaja, da britanske čete v Grčiji niso nujno potrebne London, 22. — Sovjetski delegat; jo omenja čl. 34 listine. Ukrajinski. glavnejja tajnika. Obenem bo ver- Andrcj A. Gromylco in ukrajinski delegat Dimitrij Mamiiiskjr sta včeraj poslala pismo varnostnemu svetu, ln zahtevala potrebne ukrepe v skladu z listino Združenih narodov, «da se konča sedanji položaj v Grčiji in Indoneziji.» Sovjetski delegat v svojsm pismu, ki je prav-tako kot pismo ukrajinskega delegata naslovljeno na predsednika varnostnega sveta Normanna J. O. Maklna, trdi, da prisotnost britanskih čet v Grčiji in Indoneziji preti «miru in mednarodni varnosti* svet zahteva, da svet stvar preišče j jetno obravnaval sovjetsko in u-!n ukrene vse, kar je predvideno v listini, da se konča sedanji položaj.* Varnostni svet razprav« Bjo o Sovjetski neti krajinsko noto. V četrtek bo razpravljal o Grčiji, Perziji, Italiji in Indoneziji. Gospodarski svet Združenih narodov je danes razpravljal o britanski resoluciji glede UNRRA-s, London, 22. BBC. — Varnostni j zahteva čim tesnejšo odnose med svet Združenih narodov je danes. UNRRA-o in Združenimi narodi in razpravljal o notah sovjetske ukra- j vključitev tudi drugih miroljubnih j Inske delegacije glede položaja v | držav, ki še niso članice, v orga-Grčiji ln Indoneziji. Ti dve noti, ki I nlzacijo. sta sestavljeni v skladu z določilom j Razprava o britanski resoluciji listine Združenih narodov, da lah- se bo jutri nadaljevala. ko posamezni člani predlože var- in izjavlja, da sovjetska delegacija, «ki ravna po navodilih svoje vlade nestnemu svetu vsako sporno vpra-in odredbah listine Združenih na- J čanje, ki lahko vodi k mednarod-rodov, smatra za potrebno, da na ; n!m zapleti ja jem in ki sta naslov-varnostnem svetu proučijo težki | Ijeni na predsednika varnostnega Prihod razmejitvene komisije v Julijsko krajino London, 22. BBC. — Danes se je izvedelo, da so namestniki zunanjih ministrov na svoji seji sklenili, da bo v kratkem odšla komisija štirih velesil, ki bo na licu mesta proučila problem razmejitve med Jugoslavijo in Ita lijo. Člani komisije še niso imenovani. V komisiji bo po en predstavnik SZ, Velike Britanije ZDA, Francije, poleg njih bode pa še strokovnjaki. Proslava Leninove smrti v Beogradu Beograd, 22. - VZN. — V Beogradu so proslavili obletnico Leninove smrti ta mnogih javnih in zasebnih sestankih v raznih predelih mesta. Slavnostno proslavo je priredilo Udruženje za kulturne stike med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Na tej proslavi je imel spominski govor minister Milovan Djilos. Sledil je dolg umetniški spored. Proslave so se u3e!c’ H predsednik ustavodsjre skup.'č-ne dr. Ivo ViSinski prispel v London T-ondon, 22. Unipress. — Andrej ViL.nakl, sovjetski pomočnik ljud- j Ribar, predsednik ljudske skupt-či-položaj v Grčiji. Vzdrževanje bri-! sveta, sta bili danea glavni pred-1 skega komisarja za zunanje zade-! ne Josip Vidmar, vsi ministri jugo-tanskih čet v tej državi po kor.cu j m®t pozornosti. Noti zahtevata, naj ve, je nocoj prispel v London in se'slovanske vlade, sovjetski poslanik r,« r, : vsmostni svpt razčisti nnlo&ai v KRAT KB VESTI vojn® ne moremo razlagati z nuj- j varnostni svet razčisti položaj nostjo, da 'Čitijo zveze britanskih 3-rdijl In Indoneziji, det v poraženih državah. To je »sredstvo za vpliv na notranje politični položaj v Grčiji. Ta vpliv če-sto izkoriščajo reakcionarni elementi proti demokratskim silam države. Vsled tega položaja, ki Je podoben intervenciji v g.-ških notranjih zadevah s pomočjo oboroženih sil tujega naroda, je nastopila velika napetost, ki ima resne posledice za grški narod in za vzdrževanje miru ln varnosti. Zaradi zgoraj imenovanih okoliščin sovjetska delegacija terja, da varnostni svet prouči to vprašanje in izda ukrepe, ki so predvideni v listini Združenih narodov, da se napravi konec sedanjemu položaju. V svojem pismu je Maktnu tudi Manuilsky izjavil, da se ukrajinska delegacija ravna po navodilih svoje vlade, da obrne »pozornost varnostnega sveta na položaj, ki je nas .al v Indoneziji. Kakor je znano, so se redne britanske čete ka- v nastanil na sovjetskem veleposla- ! v Beogradu Sadčikov, diplomatski nič-vu, kjer ga je obiskal britanski i predstavniki Jugoslovanskih o61a- Varnostni svet ge bo ponovno se- j državni podtajnik za zunanje zade-' »ti ln ustanov ter številno obstal jutri, ko bo predel k volitvam j ve Hector Mac Neill. | člnstvo. MOSKVA. V Sovjetsko glavno mesto je prispela finska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik osrednjega odbora finskih sindikatov. JERUZALEM. Vsled eksplozij« bombe v neki stražnici na jugu Hajfe je ranjenih kakih deset angleških vojakov. MOSKVA. Sovjetska tiskovna agencija sporoča, da je število dijakov na ljudskih in srednjih šolah v Sovjetski zvezi porastlo od 8,029.000 v leta 1914 na 34,800.000 v letu 1940. LONDON. Perzijski ministrski predsednik Ibrahim Hakim in njegova vlada sta podala ostavko. NEAPELJ. V okolici mesta se je pripetila huda eksplozija. Celotno število ranjenih cenijo na 300, Mesto Torre Anounzlata, ki ima 40.000 prebivalcev, je bilo zaradi dima v popolnem mraku. LONDON. Britanska vojauka policija v britanski zasedbeni zoni v Nem.’.j', je danes predpoldne aretirala 7 vodilnih nemških industrialcev. Prav tako je bil aretiran bivši poveljnik koncentracijskega taboreča Oranlenburg, Lorenz, ki je odgovoren za smrt 20.000 Rusov v tem taborišču. GOVOR MARŠALA TiTA V NOVEM SADU Jugoslovanski narodi bodo storili vse da bo njihova država postala čiinprej srečna domovina deiovn^a ljudstva Beograd. 22. — Ob navzočnosti m ar Sala Tita, sovjetskega poslanika v Jugoslaviji, članov jugoslovanske vlade, zastopaiko vojske, sindikatov, predstavnikov ljudske oblasti ta velike ljudstva, je bil izročen prometu most preko Donave v Novem Sadu. Ob tej priliki je mar-Sal Tito med drugim dejal sledeče: Zelo sem sreien, da lahko tako kmalu po koncu vojne, kratek čas potem, ko se je končala tista velilta tragedija, ki je prizadela naii de- kor tudi japonske oborožene sile v j ieli toliko trpljenja in toliko razru-tem ozemlju več mesecev udeltie- j Senja, vidim uspehe dula delovnih rok tvestih sinov domovine, ki so is vrgli z istim elanom na obnovo in izgradnjo svoje v vojni porušene do žele, prav tako kot so se nekdaj pred ftirimi in več leti spustili nje- vale vojaških akcij proti krajevnemu prebivalstvu. Po mnenju ukrajinske vlade ta položaj ustvarja nevarnost za vzdrltevanje miru ln mednarodne varnosti, nevarnost, ki Pred novo vlado v Franciji Mnenja angleških listov. De Gaulie je zanemarjal libnovo London, 22. - AFP — Londonski listi posvečajo največ zanimanja prašanjem, ki so v zvezi z zasedanjem glavne skupsČlne Združenih narodov. Vendar posvečajo listi tudi mnogo prostora poročilom iz Pariza in jih obširno komentirajo. «Dai!y Sketch» in «Daily Tcle-graph» ugotavljata, da je vir krize v borbi za o; last med vlado pod vodstvom De Gaulle-a in parlamentom. Pariški dopisnik lista «Daily Mail» obtožuje generala De Gaulle-a ta njegovo vlado, da »te zanemarjala obnovo Franclje, ker sta poskušala na vsak način vzpostaviti prejšnji ugled Francije v inozemstvu. List piše nadalje: «Scdaj, tik pred važnimi sklepi Združenih narodov, ko so zimanje zadeve v središču zanimanja, je moral De Gaulle odstopiti pod t<žo notranjih vprašanj*. cTlmes», ki komentira v uvodniku francosko vladno krizo, piSe: »Prijatelji Francije in demokracije nimajo noberega razloga za obžalovanje politične borbo v Franclji, dokler ostaja v ustavnem okviru. Zagata, v katero je zašla francoska zunanja politika, Je posledica in tudi povod nezadovoljstva, ki se čuti v Franclji. Morda je bilo modro vzdrževati ugled in duh Francije z živahnimi in navdušenimi zatrdili o njeni neodvisnosti z ozirom na druge velesile, dokler je bil De Gaulle na čelu majhne skupine Francozov v izgnanstvu. Ta metoda pa ne more uspeti kot temelj za zunanjo politiko ustnljer.c vlade.» List zaključuje: »General De ljiva, kot je bila stara jugoslo-vansko-italijanska meja. Wilsonova črta pomeni Se hi-trejSe propadanje Trsta, kar mora nujno dovesti do zaostritve odno&ajev med Jugoslavijo in Italijo; na drugi strani pa zaradi gospodarske, socialne, kulturne in čustvene povezanosti med Jugoslavijo In prebivalci Julijske krajine, mora nujno privesti do iste politike zatiranja, ki jo je izbral fašizem, in ki je pod pogoji, današnjemu sličnega gospodarskega in socialnega življenja, imela to prednost, da je bila odkrito nasilna, medtem ko je prva, »demokratična* faza, bila zahrbtno in hinavsko nasilna. Gaulle Je morda popolnoma nedolžen, kar ae tiče osebnih ambicij, toda očitno je, da so nekateri Francozi to ambicijo napihovali v svojo lastno korist in da so prav zaradi tega Francozi izgubili zaupanje vanj.» Organ angleške komunistične stranke «Daily Worker» posveča uvodnik francoski politični krizi. List zatrjuje, da so okolnosti, ki so spremljale sklep generala De Gaulle-a, v največji meri sumljive in da je mogoče priti do sklepa da se je general spustil v zelo kočljive mo.novre. «Daily Worker» se veseli dejstva, da se socialistična stranka po pri-biiicvanju de Gaulle-u počasi nagiba k komunistom. Romniilstlčna stranka predlagala Goulna Pariz, 22. - (VZNs — Francoska komunistična stranka Je objavila sledeče poročilo: «Ker Je socialistična stranka razen vlade treh strank odklonila sprejeti vsako drugo refeltev, Je komunistična stranka v cilju, da bi prišlo do čimprejšnje rešitve krize, predlagala socialistični stranki, bi imenovali kako Izvenstrankarsko osobnost. Komunistična stranka, ki Je najmočnejša, ima pravico prevzeti vodstvo nov* vlade, vkljub temu pa predlaga kandidaturo Felixa Goulna, ki Je bil soglasno lzvolier. za predsednika narodne ustavodajne skupščine. To imenovanje ne bi imelo značaja strankarskega predsednlitva In bi prispevalo k ustvaritvi pogojev za sodelovanje v covl vladi.* Pariz, 22. BBC. — Jutri opoldne se bo sestala francoska ustavodaj. na skupščina, da bo določila, kdo bo naslednik prejšnjega ministrskega predsednika De Gaulle-a. Predsednik skupščine Fellx Gouin, ki sta ga predlagali ket ministrskega predsednika komunistična in socialistična stranka, je na to načelno pristal, toda pod pogojem, da se sestavi vlada troh strank s sodelovanjem ljudskega republikanskega gibanja. Izvedelo se Je, da »o tudi ljudiki republikanci pod nekaterimi pogoji pristali na vlado treh strank. Kot Ja izjavil dosedanji zunanji minister Bidault, bo Jutri v agodnjih Jutranjih urah sestanek vseh trsh strank, ki bodo razpravljate o reditvi vladne kriae. ni sinovi, najboljh sinoiH Jugoslavije, v obrambo svoje domovine. Čestitam delavcem *» inlenirjem — voditeljem, ki so vodili delo pri gradnji tega mostu, k njihovim ve-hkim uspehom, ker so v tako krat-ksm času premagali vse teiave in zgradili ta most, in se jim zahva ljujem za ta veliki dar, ki so ga po-dariH narodom Jugoslavije. Sedaj ]e priHel čas, ko mora biti vsakdo na svojem mestu, ko mora vsakdo dati vse od sebe, kar je v njegovih močeh, da dvignemo naio deielo, naio lepo domciHno Jugoslavijo iz rulevin. V zadnjem času ]e dobila 7iova Federativna Ijudsku republika Jugosla\4ja ie mnogo prelepih darov. Zgrajenih je ie bilo ali ob-novljmh mnogo fo-uam, zgrajenih le več mosiov, a največja stavba in najlerpH dar, ki ga naši narodi morejo pričakovati, »e sedaj oblikuje v naM Ustavodajni skupičini. To je nova Vstava. * Vsakdo na svojem mrstu: delavci v tovarnah, na cestah, na mostovih povsod, kjtr se dela; ljudska inteligenca v uradih in drbanmi voditelji na svojih mestih — vsakdo se mora zavedati in razumeti, da pripada močnemu-, skupnemu delovnemu kolek ivu, ki mora polrtrvovalno dela ti, da bi naSo deielo napravili bolj srečno, kakor je bila. Ta elan, ki ga kaiejo delavci — in primer, anači len primer, kako je treba delati, se je pokami tudi tukaj pri gradnji tega mostu; —* ta 'lan nam jamči da bomo uspeli in premagali vse te-iave, ki stoje pred nami. Tu se je poka.zala ie neka druga stvar, in ta je, da so bili delaivH in inlenirji en sam kolektiv, trdno povezan med seboj. In to je tisto novo, ki je pri~ ilo v Jugoslavijo z naio zmago: d« so intelektualni delavci — strokovnjaki in ročni delavci in delavci in obrtniki trdno povesani med seboj To pa je samo tedaj, če lo duhavno povezani med seboj, ie se vsi zave dajo svojih dolinosti. Delavci bodo mo-gli v takem kolektivu dati mnogo več kot so dajdK prej ko jih je trden zid predsodkov ločil od strokovnih ljudi hi od inteligence, ne po njihovi krivdi. Tudi pri gradnji tega mostu je le prililo do ittraza, da so bili delavci in inlemirji eno Tako mora Uti v vsaki naii tovarni, tako mora bit i povsod, kjer »e dela, kjer »e ustvarja. To je tisto značilno, da tako rečemo, ne samo pohvalno, ampak tudi nujno t) naii deleli. In to je tisto, kar tudi potrjuje, da so n arodi Jugoslavije pre-ieli z novim duhom. Mi imamo, kakor se pogosto poudarja, pred sabo ie mno-go trikih nalog. Toda če se bomo zavedali, eta maramo te naloge sami reievati, ne da bi čakaH nekakine pomoči od drugod, jih bo mo hitreje dokončali. Medsebojni odnosi med posameznimi fedtraini-mi edinicami, med Srbijo, Hrvatsko SKrvenijo, Bosno in Hercegovino čnto goro in Makedonijo so znočil ni tudi po tem, da si pri izgradnji in ustvarjalnem delu pomagajo in dopolnjujejo. Prihajali so Slovenci in Hrvati, da bi pomagali pri gradnji mostu v Beogradu, medtem kc se je v Mariboru gradila konstruk crija. Tudi se tudi t* tem očituje enotnost naHh narodov, da hočejo u- stvarjalno tekmovanje, ne nelojalnega, ki je značilno za lokal-patrio-tiz'm, ampak tekmovanje vsakega zasv in kjer je treba tudi skupno To je tisto, kar ie bolj veie naje narode v enotno celoto. V tem mora prednjačiti in ie danes prednjači nai delavski razred. Nal delavski razred bo vedno pre magal tiste velike teiarve in naloge ki stojijo pred njim. NaSa dricva ne more ie dati delavoem vsega ti-stega, kar je potrebno. Čestokrat smo poudarjali, da bi delavci lahko Imeli, kar je potrebno, to Je dovolj za livljenje, ko bi mogli ustvariti predpogoje za to. Mi sedaj ustvarjamo te predpogoje in delavci se tega zavedajo. Prav to je tisto, kar je aelo pohvaMo za naie delavce. Bistvo je i' t*m, da Hm-prej usposobimo na Se lomme, ne glede na ure, koliko se dela, da izdelamo čim več ln bolj poceni sredstev potrebnih za livljenje, ne glede na to, ali bodo dovolj visoke plače, da bi mogli sedaj vzdrla-ti. Požrtvovalnost in u-stvarjalni elan pri naJih delavcih nam jamčita, da bomo to kmalu storili, da bo naia Jugoslavija na glo postala tudi za delavce in kme te in ljudsko inteligenco srečna do movincf, kjer bo vsakdo Uvel livlje nje, dostojno človeka. Neporavnani računi z Italijo Pariz, 22. - Tanjug — List «Der- j Italija obrnila na njegovo stran. L. nier Paris» prinaša članek pod na- 1943, ko je drugi tabor pričel znia- alovom »Imamo še neporavnane račune z Italijo*, v katerem piSe, da vlada v Rtaiu vznemirjenje v zvezi z upanjem, da bo Italija sprejeta med Združene narode. De Gasperi je celo izjavil, ,da bi se njegova država lahko primerjala z n-> katerimi dr/avaml, ki so v taboru Združenih narodov, to je zmagovalcev. List piše: »Nismo pristaši metod, da se Velika Britanija In Združene ameriške države, ki dajejo potuho Italiji. neprestano protlvijo drugim državam, ki izražajo večjo rezerviranost. Italijanska vojska ni napadla Velike Britanije in tudi ne Združenih ameriSkih držav v najtežjem trenutku njihove zgodovine. Italijani niso v Veliki Britaniji ln tudi ne v Združenih ameriških državah o pustošil najbogafcejSa posestva, tovarn« surovin in polja, niso lovili In deiportirali njihovih drž.av-ljanov. L. 1940., ko se Je zdelo, da bo nemški rajh končno zmagal, se je Obsedno stanje na Peloponezu Atene, 22. - Tass — Monarhisti »o pričeli upor na Peloponezu. Po Se nepopolnih podatkih »o dobro oboroženi, uniformirani monarhisti zasedli policijsko postajo v mestu Kalamatl, osvobodili več kot 30 članov monarhofašlstične organizacije polastili mestnega predela. Iz obeh mest poročajo o smrtnih žrtvah. Vlada Je razglasila obsedno pravo v pokrajinah Lalconlji In Mesenlji. Ii Korinta ln Aten so poaU.ll mo- torizirane edlnlce na Peloponez. 30. Januarja zjutraj je odplul v Kala-mato rušilec »Grčija*, Na letališče v bllilni Barasa so poslali letalsko Jato. Za Manganasem voditeljem organizacije »Xitos* v Kalamatl, so izdali tiralico. Pričakujejo nalog o razpustitvi »Xltoeove» stranke ter zaplembi u-stanov te fasistlčne organizacije v Atenah in Pireu. Z letal so vrgilna Peloponez letake z razglasom ministrskega predsednika, »da bo u-pornike sodilo voja.Txo sodišče ln da bodo obsodbe takoj izvršili.* Pred temi dogodki na Pelopone. zu Je voditelj «Xitoaovcev», polkovnik Grlvaa poslal ministrskemu predsedniku svarilo, da bodo Xltov-cl sami »napravili red* v debeli, če n* bo vlada razbila komunistov. Minister za Javno varnost Je Izjavil, da navodila Grivasa jasno ka-fcejo odgovornost organizacije »X* za dogodke na Peloponezu. V zadnjih dneh je monarhistično časopisje objavljalo lažne vest.!, da pripravljajo komunisti upor. govati, se je Italija obrnila na drugo stran in pristopila k zaveznikom. Vendar pa to ni razlog, da Italija ne razčisti računov s Francijo, ki jih je sama napravila. Te besedo, ki zelo dobro izražajo čustva veČ:ne francoskega ljudstva in vseh junaških borcev osvobodilnega gibanja, bodo naletele na globoko odobravanje v vsej Jugoslaviji, posebno pa na odobravanje st o tiso "jv Jugoslovanov, katerih domove so ropale in pustošile tolpe črnih srajc in redna italijanska vojska pod poveljstvom Bastiani-nija in generalov podobnih generalu Roattl ter ostalih dobro znanih fašističnih zločincev. Jugoslavija mora z Italijo razčistiti račune, ki jih je Italija sama zakrivila,* Zakaj poljske vojaške enote t Italiji še niso razpuščene London, 22. - Tass — Obravna-vajoč vprašanje Poljakov, bivajočih v Italiji, ki jim poveljuje general Anders, pb’ie revija »New Srtates-man and Nations* v svojem uvodniku: »Poljske vojaške enote, ki štejejo več kot 100.000 mož, in ki jim poveljujejo nespravljivo protisovjetski oficirji, vršijo sedaj vojaške manevre na področju Ancone ter se pripravljajo na vojno proti Rusiji, ki tis j bi bila spomladi. Ker »e približujejo v Italiji volitve, vzbuja prisotnost teh vojaških formacij, ki jim načsljujejo odločni protikomunisti, proteste Iz političnih razlogov. Ce pa pogledamo na to s širšega stališča, je prisotnost Andersovih čet še hujša ovira. Ne da bi pripisovali preveliko važnost nespametnim govorom poljskih oficirjev o vojni proti Sovjetski zvezi, bi želeli vedeti, čemu Se niso bile te edlnlce demobilizirane. Tudi če se kdo brani vrniti se domov, ali je to zadosten razlog, da ga držijo pod orožjem?* Španska demokracija Madrid, 22. - BBC — Danes se Je pričela pred vojaškim sodiščem v Madridu razprava proti SO osebam, ki so obtožene komunističnega delovanja. Državni tožilec je zahteval smrtno kazen za 10 obtožencev, za ostale pa prisilno delo. čutim se rahlja piše kapetan Modica Antonio iz 3 bataffona 51 polka planinskih lovcev svoji leni v Genovo 4 wm- #**/.* m \3L Decembra J9+1. teta so itaitjans.ct okupatorji ustrelili 17 partutanon. Čudni in smešni so Izgovori — pmvi merfel Tito — s katerimi hočejo italijanski uradni krogi valiti krivdo za vojne zločine na Mussolinija ln nekaj njegovih najbllijdh sodelavcev. Komisija za ugotavljanje zločinov Je i« ponovno objavila mnu Izvirne italijanske dokumente v dokaz da so italijanski vojaški poveljniki za časa okupacije po vrsti dajali podrejenim enotam zločinska navodila za izvrševanje vojnih zločinov nad našim narodom. Danea objavljamo 6 privatnih pisem italijanskih vojakov ln oficirjev. Pisma so bile napisana v juliju 1042, v jeku »Roške ofenzive*, ko je ogromna italijanska vojska z ognjem ln mečem zaman poskušala uničiti Osvobodilno fronto in partizanske odrede. V pismih opisujejo italijanski vojaki ln oficirji svojcem v Italjl, kako vrše pokolje med mirnimi prebivalci, kako požigajo slovenske vasi ln s tem. povzročajo n.Miicnsko in milijonsko škodo, kako plenijo hiše preden jih razrušijo in kako natovorjeni kot mule odnašajo vse, kar se d-a odniMtl. Vojak Tan iburini še pristavi, da pri tem zločinskem poslu prednjačijo ita lijanski oficirji, katerim marajo polne vreče naropanega blaga nositi rnule... Kam s tolikim lepim plenom? Kapitan Modica piše. da si or-raraizira majhna skladišča, kjer vso to spravlja, da bo ob priliki vzel in odnesel domov. Pisma se v prevodu glase: Vojak Tamburini Lorenzo iz 7. 8ete 51. pešpolka piše 4. 7. J942. Antoniji Tamburini v Tuscania, Via Verdi: «Sedaj 11 bom ponovno pripovedoval o nesrečah, ki jih prinašamo. Danes smo «e vrnil na iste položaje, kjer smo bili nekaj dni prej, ker smo bili odšli znova z vlakom požigat dve vasi »upornikova. Ne morem Ti dopovedati, kakšne pokolje smo izvršili ln kaj vse smo pri prebivalstvu naropali. Jaz sem bil naložen kakor mula in sem nosil dve smučarski obleki, ene pumparice, tri rjuhe, en par škornjev, eno novo torbo, 1 par ženskih čevljev, ki bi bili še Tebi prav, potem dva para ženskih galoš... in sem prodal obe moški obleki, pumparice, dve platneni rjulii in eno uro za 800 lir. Toda vedi, da se zelo jočem za to blago, ker mislim, da stane doma vsaka obleka 1000 lir... Tudi častniki imajo vse vreče polne takih stvari, toda oni so častniki in njim jih nosijo mule». Vojak Clierubini Giuseppe od Iste edinice piše Juliji Luzi-telli v Capranica dne 3. 7. li)48: «...Našli smo krave, konje in smo vse odnesli, vino, gnjati, kokoši, krompir. Vso noč smo kuhali in zjutraj smo'se vrnili nazaj... Tretji dan smo hodili 18 ur navkreber in smo prišli v neko gorsko vas. Doma so ostale samo ženske. Najprej smo izropali vse hiše in jih nato takoj pož-gnii. V njih je L-ilo toliko robe, oblek, rjuh, šivalnih strojev, pa je vse zajel plamen, toda kar se je dalo v naglici odnesti... vzel sem nekaj malega, kolikor sem pač mogel nestl...». O istih okolnostlh piše tudi vojak Fioravanti Luigf iz 5. čete f/2. pešpolka Josipu Fioiavantl-ju v Palombara Sabina, Via Regina Elena 89. dne 4. 7. 1943: «...od časa do časa na« pošljejo na čistke, sedaj smo bili zunaj 4 dni, izvršili smo pokolj. Vse hiše smo zažgali obenem z vsemi stvarmi, ki so bUe notri... Jat dragi brat, sem si vzel budilko, je tako lična in teče 8 dni, ter dve dozi kave». Vsebina teh pisem nam je ohranjena, ker jih je cenzurna oblast v Viterbu zaplenila 9. julija 1942. Kapetan Modica Anton od 3. bataljona 51. polka planinskih lovcev piše 7. 7. 1942. svoji ženi Biče Modica v Genovo, Via Ca-f-aregis 8-8: ....tukaj požigamo cele pokrajine, vzamemo vžigalico in milijoni se vpepelijo. Videl sem, kako so odirali vol«, sa. mo, da so vzeli iz njih zrezke, ostalo pa so pustili ležati kar na soncu. Tudi to je vojska. Prebivalstvo gleda brez joka ln besed...®. V drugem svojem pismu z dne 8. 7. 1942. piše Isti častnik svoji ženi med drugim: «...Cutim se rablja — pod vplivom barbarstva zdivjam še sam. Sedaj tudi jaz nimam več nikakega us». iljenja. Postajam brezčuten pred uničevanjem. Pismi sta bili zadržani od cenzurne oblasti v Genovi dne 14. 7. 1942. Vojak Bartulini Pavel od 3. čete 52. pešpolka piše 9. 7.1942 svojemu očetu Bartuliniju Marjanu v Galese Vi torbo: c...če bi Vi videli ta polja, kako so lepa. Žito je še v polnem zelenju in fižol je še ves v cvetju in tudi krompir je enak, polja so ie sveža kot v Sabiniji, živina je zelo lepa in debela, krme obilo, živino drže v hlevih, vendar se ta narod uničuje, ko dela to, kar dela. Kamor pridemo, požgemo cela naselja ln odpeljemo vso živino Vse to so godi zaradi tega, ker noče biti pod Italijo. Kaj nam povedo ta pisma ? Pisali so jih vojaki, ki so pripadali rasllčnlm vojaškim enotam. To pomeni, da so klale, ropale in požigale brez ra®like vse italijanske enote, ki so operirale na slovenskih tleh. Pri tem zločinskem početju ni bilo rsalike med vojaki ln oficirji. Tekmovali so med seboj v zločinstvih; nihče jih na zadrževal. Kapetan Modica odkrito pove, da se Je lz človeka izpremenil v ilval, v rablja isto velja za vse druge, saj jim Je čistka, pokolj in poilg čisto vso-1 dan Ja zadeva, o kateri pišejo domov *enl in očetu, kot da bi pisali o vremenu, o izletu... Vactoiraa tcih pisem nem nazorno dokazuje kakšen strašanski plaz vojnih zločinov ta strahot so nad naš narod sproiila zločinska navodila generalov Robottija in Gambare in nljSjlh poveljnikov; navodila da Je treba postopoma uničiti ves slovenski narod. Kakor tuleče pobesnele zveri se Je klatila kraljeva italijanska vojska po naših krajih ln puščala za seboj ogenj ln kri. Prebivalstvo Je v grotzi onemelo. Nikjer ni v pismih govora o borbah s partizani, o tem da bi se partizani vgnezdlll po vaseh, borili po vaseiv. Prav nobenega opravičil« to«) ne more biti divje pokolje ln silno škodo, ki Je bila pormro-reaa mirnemu civilnemu prebivalstvu, iemom in otrokom. Pisma so te nam ohranilo, ker Jih Je zadržala italijanska osnaura, da no bi italijanski narod zvedel aa zločine itsHJ«n*e vojske po Sloveniji. Tudi tukaj navedeni vojni zločinci so Is redno na svnfendi r lisiiji* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 23. januarja 15$ Ob početku partizanskega tedna Zveza primorskih partizanov se je končno odločila, da javnost malo bolje spozna « svojim človekoljubjem in v današnjih časih tako vatnim delovanjem. Obrnila se je na vse napredne organizacije in po-edinoe v Julijski krajini s pozivom za sodelovanje pri partizanskem ve dnu, Najbrž je večini primorskega prebivalstva še vse premalo jasno, kakšne zasluge si je v kratkem razdobju si>ojega obstoja še pridobila ta zveza, ki predstavlja vse resnične italijanske in slovenske borce »a osvoboditev od naci-faSistiune okupacije, ki predstavlja nad tO.OOO boroev, nevštevsi tisoče v tej borbi tragično preminulih. V tem ttdnu bo ZPP priredila razstavo s slikami ie junaške, se nedavne preteklosti primorskega partizanstva. Teden bo posvečen spominu junaških, padlih in ranjenih tovarišev, zanje bo Sel tudi ves dobiček prireditev Zveze v tem tednu. Ako je večina najzaslužnejših primorskih borcev ne glede na narodnost danes ie doživela dostojen tu časten pokop v domači zemlji, potem je to predvsem zasluga ZPP. Dobro vemo, da so razni reakcionarni listi, listi, ki jih pišejo ljudje, kateri so za časa partizanske borbe čepeli doma in delali pod SS-ov-skim bičem za Hitlerjevo novo Evropo, pisali v zasmehlivem tonu o teh pokopih, da so jih označevali oelo z burkami (buffonate). Toda kako globok, človekoljuben pomen je imelo to delovanje ZPP in da je res bilo vredno vse nesebične požrtvovalnosti njenih aktivnih članov, so pokazali nešteti primeri hvaležnih svojcev, ki so doživeli v častnem pokopu svojih dragih globoko' uteho in vsaj delno zadoščenje. Priznanje jnlijskib razbijanje enotnosti sindikatov pomeni delovnega ljudstva Zveza primorskih partizanov je bila edina, ki se je od vsega počet-ka zanimala za padle in še šive tovariše; ki je varovala interese njih svojcev, revežev, ki so v borbi za boljšo prihodnost človeštva v večini primerov zgubili vse, svoje drage in svoje premoženje. ZPP ne pozna razlike med narodnostmi, ne sprašuje za politično prepričanje. Za njo je partizan partizan, na zadnji poti ga spremlja zastava, pod katero se je boril in nesd ga tovariši, ki so mu v najhujših preizkušnjah stali ob strani. ZPP pomeni zvezo, ki utrjuje včerajšnje tovarištvo in bratstvo iz partizanskih borb in ga nadaljuje z vzajemno pomočjo in skupnim varovanjem skupnih interesov v miru. Zveza goji staro tovarištvo z družabnimi prireditvami, s kolektivno socialno pomočjo invalidom in svojcem padlih, z zastopanjem pravic partizanskih borcev v javnosti in napram oblastem. V okviru družabnosti in prosvetnih prireditev ter zabav se utrjuje tudi v borbi pridobljeno bratstvo italijanskih in slovenskih boroev, kar je silne važnosti za prihodnje mimo sožitje obeh narodov v nujno skupni domovini. Nešteto prizadetih svojcev padlih tovarišev i» nešteti invalidje so našli v ZPP edino gmotno po-mo, drugi pa, za kat-rre je ni mogli biti glede na skromna sredstva te zveze, so našli v njej vsaj zvestega in odločnega zastopnika In boroa za svoje pravioe napram pristojnim oblastem in posrednika ter zagovornika pri vseh socialnih institucijah. V nobenem primeru ni pri tem igrala vloge narodnostna, rasna, ali svetovno-nazorska pripadnost tovariša ali njegovih svojcev. Zato je ie moral vsak obsoditi že v začnitku, ko so neki ljudje, ki so za časa partizanskih bojev nosili okupatorjevo orožje v X. Mas in fašistični policiji skupaj z drugimi, ki so morda zadnje tri dni zgrabili za puško pod vodstvom lažnega CLN, osnovali v Trstu posebno italijansko partizansko zvezo, ki že z imenom pove, da sloni na narodnostni nestrpnosti. Na Primorskem je najvtčji delež hude partizanske borbe slonel na ramenih slovenskih Primorcev. Resnič- Tov. Marino Solieni je bil v Rimu v času, ko je bila Italijanska glavna konfederacija dela na tem. da ptizna Julijske sindikate. Da bi se ta italijanska ustanova zavedala moči in stremljenja Enotnih sindikatov, je tov. Marino predal spomenico s sledečo vsebino: elzvršnemu odboru Italijanske konfederacije dela — Rim. V imenu Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov delavcev in na. mesčenoev Trsta in Julijske krajine (cone *A*), ki ga tukaj zasto-pam, odločno protestiram proti morebitnemu priznanju Julijskih sindikatov iz Trsta od I.K.D. Ti Julijski sindikati so se pred kratkim preimenovali v Delavsko zbornico. Ta svoj protest utemeljuj-m z na slednjimi argumenti: 1) Enotni sindikati so nastali is stare organizacije iDelavska enotnosti, kot borbeno sredstvo proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Oni vključujejo v svoje vrste o-gromno večino delavstva Julijske kraji te, posebno pa Trsta ne glede na narodnost. Julijske sindikate so medtem ustanovili z določeno nalogo razbijati enotnost med delavskim razredom. Zato so to pravi trumeni* sindikati, ki jih vodi reakcija ter podpirajo veliki kapitalisti pokrajina. Njihov cilj je organizirati delavstvo in z njim razpolagati za dosego reakcionarnih »n nacionalsovinističnih ciljev v borbi proti zdravim silam demokratičnega delai*stva naše pokrajine. S) Trditev, da so Enotni sindikati slovanski sindikati, j* velika laž. To lahko dokažemo s tem, da imamo pri 68.937 organiziranih članih iz vse pokrajine, 3t.580 članov šotno v Trstu, od katerih je 70% Italijanov. 31 Enotni sindikati hočejo ostati neodvisni od Italijanske konfederacije dela in od Centralne zveze sindikatov v Beogradu brez posebnih skritih ciljev. Enotni sindikati skrbijo predvsem za sindikalno e-notnost. C e bi se italijanski delavci Ljudstvo sodeluje z vojsko V nedeljo 13. t, m. je bila v Her-peljajh-Kozini dobro uspiela kulturna prireditev, kjer je prišla do izraza bratska povezanost ljudstva cone A in B ter ljub:zen, ki jo ljudstvo goji do svoje vojske. Na prireditvi so skupno nastopili borci L bataljona iz Kozine ter pevsko društvo »Prešeren* in mladina iz Boljunca, ki je prišla na povabilo vojske. Na poslaji so goste pričako-vali borci s komisarjem ter predstavnicami AFZ na čelu. Prisotni so bili tudi pevci iz Kozine, ki sc zapeli pesem v pozdrav. Po pozdravnih govorih so vsi skupaj krenili v dolgi povorki v vas. Zvečer so se zbrali v dvorani v Herpieljah. Predstavnica AFZ iz Boljunca je pozdravila vse navzo-če, zlasti borce, katerim je podarila šopek rdečih rež. Spregovoril je tudi komsar I. bataljona. Med drugim je dejal, da je ta skupni kulturni večer dokaz povezanosti med ljudstvom ln vojsko. Končal je z obljubo, da bodo borci vedno branili ljudstvo in da bodo dali. če bo potrebno, poslednjo kapljo krvi za blaginjo naših narodov. Po govoru predstavnice OkO SIAU za Herpes Ije so navzoči odposlali pozdravno pismo tov. Kardelju v London. Ljudstvo cono A ln cone B je neprenehoma vzklikalo vojski, Titu in ostalim ter zahtevalo priključitev k FLRJ. Nato ie nastopil pevski zbor iz Boljunca in zapel nekaj pesmi. Borci I. bataljona so izvajali zborno recitacijo »Petero bratov*, njih pevski zbor pa je zapel razne pesmi, med njimi venček slovenskih narodnih. Sledil je šaljivi prizov v dveh slikah, ki so ga borci zelo dobro izvajali Mladina iz Boljunca pa je uprizorila trodejar.ko »Dekle z rožmarinom*. Nekateri mladi igralci bo pokazali izredno nadarjenost Med splošnim odobravanjem je bo-ljunski pevski zbor zapel še nekaj pesmi. Med odmori je igral boljun-ski orkester, ki ga tvorijo mladeniči. Ob koncu prireditve se je tov. Dolenski zahvalil v imenu vseh gostov za prisrčen ln bratski sprejem Obljubil je, da bo ljudstvo stalo vedno na strani narodne vojske, ki je osvobodila Trst in Slov. Primorje. Počastitev padiih aktivistov Dr. e 10. t. m. smo v Borštu obhajali žalostno obletnico. Lansko leto na ta dan so Nemci, fašisti in številni agenti Collottijeve bande obkolili vas in izvršili po vsej vasi številne preiskave. Vso akcijo je vodil zloglasni bandit Collotti. Boršt je bila takrat vazna točka, kjer so imeli aktivisti številne sestanke in seje. ni partizani italijanske narodnosti zato ne uvidijo, zakaj bi se morali po skupni borbi sedaj organizirati v posebni zvezi. Pač pa to dobro vedo organizatorji API (tukajšnje j italijanske zveze), ljudje onega ko-j va, ki jim partizanstvo ni resnična j preteklost in partizanska zveza ni I za smoter tovarištva in človeka-Ijublja. To so oni, ki so imenovali pogrebe padlih partizanov ebuffo-natc*. Breča le, da se je le majhno število pokvarjenih in zaslepljencev dalo zapeljati v te temne manevre. Obče človečanske namene parti- Ze 17. novembra 1044. so Collottijeve bande skupaj z Nemci odpeljale 24 domačinov, po večini šen in deklet. Dne 8. januarja 1945. so odpeljali drugo večjo skupino. Dva dni pozneje so zopet prihrumeli v vas. Po vsej vasi je odmevalo regljanje strojnic in pokanje bomb. Ob tej priliki so padli junaške smrti trije vzorni in požrtvovalni aktivisti: Ivan Grietič - Žitom ir, Miran iz Podgorij, Stanko Gruden -Stanko, Strela i* Sempolaja in Dušan Munih - Vojko, Darko iz Kobariškega. Dva od njiju so presenetili v nekem bunkerju, kjer sta se borila do zadnjega. Ta dan so odpeljali tudi domačega aktivista Danila Petaros, ki je bil hudo ranjen. Njega so v aprilu lanskega leta po dolgem mučenju na zloglasnem inšpektoratu v ulici Cologna odpeljali iz Coronea in o njegovi usodi ni nič znanega. Na obletnico tega žalostnega dne je bila v domači cerkvi maša za-dušnica za padle tovariše ob šte-bodo ohranili padlim borcem trajen bližnjih vasi. Po maši so se vsi podali na pokopališče, kjer so položili vence na grob padlih tovarišev. Pevci so zapeli tri žalostinkc, mlada tovarišica je deklamirala priložnostno deklamacijo, tajnik NOO tov. Marc pa je govoril o požrtvovalnem delu in o za slugah treh padlih. Zbrana množica je nato postala še ob grobu treh domačih borcev: Viljema Raima, Justa Boneta in Angela Petarosa, ki so jih bili dne vključili v Italijansko konfederacijo dela, bi imeli tudi slovenski in hrvaški delavoi polno pravico pristopiti k beograjski organizaciji. Na ta način bi nastal največji razdor ne le na sindikalnem, temveč tudi na narodnostnem polju. š) Julijska krajina predstavlja sporno ozemlje. Njena pripadnost bo določena z mirovno pogodbo. Naravno je, da bo prešla tudi sindikalna organizacija v krog tiste države, kamor bo pripadla, ampak šele po določitvi meja. B) Italijanska konfederacija dela razpolaga z dokumenti, ki jih je Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov večkrat poslal v Rim, da bi dokazal podle manevre Julijskih sindikatov in svoje pravično ravnanje. Zadnjič je bilo poslanih v protestni noti proti morebitnemu priznanju Julijskih sindikatov od Italijanske konfederacije dela na tisoče podpisov tržaških delavcev. 6) Odgovorni zastopniki Enotnih sindikatov so večkrat skušali vre-prečiti sindikalni razdor in predlagali združenje in »notno sindikalno upravo na podlogi svobodnih volitev. Zastopniki Italijanske konfederacije dela, ki so prišli v Trst. lahko pričajo o tem, kako so te predloge Julijski sindikati odbili. Priznanje Julijskih sindikatov od Italijanske konfederaolje dela poglablja sindikalni razdor v delavskih vrstah v Trstu in pokrajinI. To pomeni oddaljevanje od sindk-i kalne enotnosti, na čemer sloni ita-! Počastitev Leninovega spomina v Gorici Za tekom osvobodilnega boja so naše vasi in trgi obhajali tl. januar, obletnico smrti velikega Lenima. Na Goriškem so bile stranske ceste pa tudi glavne, koder so drčali okupatorjevi kamioni in oklepni avtomobili, polne sovjetskih zastavic ter popisane z gesli v pozdrav sovjetskim narodom, Rdeči armadi in njenemu ustanovitelju, nesmrtnemu Leninu. Na zidovih ob cestah so bili napisi: eSlava Leninu/» Tudi letos so se povsod po Goriškem vršile spominske svečanosti. Ni bilo več tajnih ljudskih shodov in zastraženih prostorov, temveč javne svečanosti, ki se jih je udeležilo vse ljudstvo vasi in trgov. Tako so bila množična zborovanja na Krasu, v Vipavski ter Soški dolbli, v Brdih ter Gorici in njeni o-kolid. Kraška mladina uničuj* borovega V dvorani Ljudskega doma v Gorici sta govorila zbranemu slovenskemu in italijanskemu ljudstini tov, Julij Beltram ter odgovorni direktor lista sil lavoratore*, prof. Leopolda Gasparini, ki sta orisala življenjsko delo Lenina in njegov pomen. Po težkih letih osvobodilne borbe, v teku katere je bilo uničenih ali zanemarjenih mnogo gozdov, je ljudska oblast pričela skrbeti za gozdno premoženje, ki je v Julijski krajini pomemben vir gospodarstva. Ko so ljudskim odborom odvzeli izvršno oblast, so tudi tu nastale težave. Ni bilo sredstev, toda primorsko ljudstvo je odločno stopilo na delo, da zaščiti svoje gozdno premoženje. Pozivu narodno osvobodilnih odborov za borbo proti borovemu prelcu so se odzvali zlasti mladinci in mladinke, ki so širom Primorske ustanovili delovne čete in bataljone. Zgodaj zjutraj so vstajali in se zbirali sredi vasi. Nato so s harmoniko na čelu in s pesmijo odhajali v borove gozdove. Zavedajoč se velike škode, ki jo mrčes lahko povzroči skupnim interesom ljudstva, so z največjim veseljem in res udarno uničevali borovega prelca. Bataljoni, čete, skupine in posamezniki so si napovedali tek- movanje in hiteli, da bi čimveč napravili. «Kdo bo uničil več borovih prelcev?* so vedno spraševali. Odgovorili so jim po izvršenem delu na večernih sestankih. Najbolj delovne mladine in mladinke so na teh sestankih proglašali za udarnike dela in jim tako dajali zadoščenje za njihov trud. Mladinci so ponosni na ta naslov. Vsi stremijo za tem, ker vedo da «udarnik dela* postano samo tisti, ki čimveč prispeva na polju obove ali pri drugem delu. Pred dnevi so zborovali de'ovni voditelji komenskega okraja. Iz poročil o izvršenem delu je razvi- roo nef deče uspehe: prvi dan je 49 nJs dincev uničilo 2.294 gnezd borov! prelcev, drugi dan je 45 mladil uničilo 1.505 gnezd, tretji dan 35 mladincev 544 gnezd boro' prelcev. Mladina iz Spodnje Brestovici) v enem samem dnevu skoro A kor.čaia svoje delo, medtem ko) Selo napravilo 530 delovnih ur. S daj je pospešila delo, da bi ® prej očistila gozd in prehitela v£ nekatere vasi. Vasica Klanc jo ® končala delo, vasici Ivanjigrad t 2 Zagrajc pa bosta to storili v kr* dno, da se je dobro izkazala mladina vseh vasi. Med najudarnejšimi je še vedno gabrovski bataljon, ki je doslej uničil nad 5.000 gnezd borovih prelcev. V prvih treh dneh so proglasili za udarnike dela tov. Colia Draga, Tbrjal Karla, Kosmič Milko in Jeriči. Za Gabrovico pride Kobilja glava, ki je dosegla sle- kem. Mladina Pliskovice in čjega grada se je do sedaj pripf*' i ljala na kulturne prireditve. Pr* ! dcevi se je lotila dela in obljub* OD TRIGLAVA DO JADRANA Aretacij a Dne 18. t. m. je zavezriška vojaška policija aretirala v Kanalu tov. Humarja Stefana, člana okrajnega odbora SIAU za Kanalsko. Tekom zadnjih šestih tednov je , . to že peta aretacija te vrste; Štiri lijanska sindikalna enotnost ^ antifašistične delavce kanalskega svetovna sindikalna enotnost, potr- j okraja so pustili na svobodo že po jena na sindikalnih kongresih v; nekaj dnevih zapora, ker ni bilo Londonu bi Parizu. | vzroka, da bi jih imeli še nadalje Z nacionalnega stališča bi pome- \ priprte. V zaporu je ostal tov. Hu- nilo priznanje Julijskih sindikatov I niar Stefan. poglabljanje nasprotstev med ve-, 19*1. leta so ga aretirali fašist.. | Ob3ojen je bil zaradi protifaaistic- omo italijanskih delavcev Trsta in Julijske krajine ter ostalim 1 "^ščcT^'bil šele februarja jonskim prebivalstvom v coni A. 11944 ]eta Takoj po vrnitvi ,z zapo_ Enotni sindikati so še nadalje j ra je odjel v partizane, kjer je zvesti načelu sindikalne enotnosti j mnogo prispeval v borbi proti fa-in bodo v nasprotnem primeru prt- j šistič.nim zatiralcem in njihovim siljeni nadaljevati borbo za enot-' pomagačem. noat delavskega razreda. Zato odklanjajo vsako odgovornost, če bo prišlo do nasprotij med Italijani Trsta in Italije. Zato opozarjamo vodstvo Italijanske konfederacije dela na njeno težko odgovornost in terjamo noj ne prizna Julijskih sindikatov z dejanjem, ki je najterjeno proti delavstvu. Mi smo še vedno pripravljeni sprejeti predloge, če bodo zares iskreni bi bodo imeli namen najti možnost za ustvarjenje enotnega in neodvisnega gibanja v Trstu in Julijski krajini in to tako dolgo, dokler še niso te ustanove priznali. Težko r.am je ob misli nanj, ko istočasno srečujemo na vsakem koraku nešteto fašističnih pripadnikov, ki se prav svobodno kretajo po Gorici, Trstu in tudi po deželi. Želimo, da bi ZVU vendarle uvidela pravilnost in doslednost dela naših antifašističnih borcev ter opustila take ukrepe. in bližnjih vasi in številni aktivisti bivši pokojnikovi sodelavci. V sprevodu so nosili številne vence raznih organizacij. Krsto so nosili partizani v uniformi. Ricmanjska in domača godba je igrala žalne koračnice, pevci pa so zapeli nekaj ža-lostink. Na pokopališču se je od tovariša najprej poslovil domači župnik, k! je govoril o naši osvobodilni borbi in dejal, da bodo pokojnikova dela preživela njegovo smrt. Za njim je govoril tov. okrajni tajnik, ki je med drugim dejal, da nas bo tovariševo truplo, ki bo odslej počivalo v domači zemlji, vzpodbujalo k nadaljnjemu delu. Ljudstvo je s številno udeležbe pri pogrebu pokazalo, da se s hvaležnostjo spominja tovarišev, ki sc nesebično vršili svojo dolžnost ir žrtvovali življenje za našo svobodo sanskega tedna in delovanja ZPP 16. decebra lanskega leta pripeljali t> splošnem zato tovariško pozdrav-1 iz krajev, kjer so padli v borbi Ijamo in jim želimo obilo uspeha i proti fašizmu. Zbor je zapel žalo-v duhu sodelovanja svobodoljubne-1 stinko In vsi so se zaobljubili, da ga človeštva ne glede na narodno- bodo ohranili pdlim borcem trajen •*« In svetovne nazore, (spomin in hvaležnost. Zborovanja ISaSšJenskc reaktionarns mtadine Minulo nedeljo je bilo v kinodvorani »Nazionale* v Trstu prvo mladinsko zborovanje, ki ga je organiziral «Centro Comunale dellTnte-sa Giovanile Nazionale Italiana*. Na reakcionarne tn šovinistične izpade govornikov in mladine, ki je med drugim skandirala: »Italia« ir, «De Gasperl*, so antifašisti odgovorili z revolucionarnimi himnami. Ker je nastal v dvorani prevelik prepir, je morala Intervenirati policija. V diskusij! je spregovoril tudi antifašistični mladinec, ki je obsodil zadržanje šovinistične mladine. Pri tem ga je nadlogo val civilni policaj, ki ga je končno legitimiral. Zborovanje je bilo brez uspeha — saj ga tudi ne morejo pričakovati. Na sodišču so bili strog napism ccisoinim Včeraj je sodilo izredno porotno sodišče v Trstu Viktorja Gatta iz Neaplja, ki je kot član Collottijeve policijske bande pomagal okupatorju in mučil ljudi. Razprava se je vršila v kontumacu. Več prič potrjujejo obtoženče-vo zločinsko delovanje, predvsem njegovo nasilnost. Tožilec zahteva obsodbo na 15 let, sodišče pa ga obsodi na 10 let zapora, trajno izgubo javnih služb in 2 leti nadzorstva. Tudi drugi proces se je vršil v odsotnosti obtoženca. Obtožen je SS-ovec Pisleri Raimondo iz Trsta, ki je služil tudi po 8. septembru 1943. kot agent SS okupatorju, kot takšen izsilil Pupis Viktoriji ključ od skladišča njenega brata ter nato okradel to skladi."ie. Sodišči je u-godilo zahtevi tož i ca in obsodilo Pislerija zaradi izsiljevanja, tatvi- Tajnižlvo Enotnih sindikatov javlja Vsled prekinitve pogajanj za ureditev mezd, do katere je prišlo 20. t. m., je polkovnik Smuts, komisar cone, pozval zastopnike delavcev in delodajalcev, da se udeležijo sestanka, ki se je vršil včeraj popoldan v prisotnosti dveh zastopnikov delovne divizije. Polkovnik Smuts je poslušal razna poročila prizadetih stranik o mezdem sporu, nakar je podčrtal nujnost, da pridejo do sporazuma ter omenil med drugim še možnost, da izda ZVU glede višine plač razsodbo. Medtem ko so vztrajali industrij-ci pri svoji odklonitvi, so vendar izjavili, da se podrejajo razsodbi ZVU. Prestavniki delavcev pa so Izrecno zatrjevali, da trenutne življenjske razmere delavskega razreda in njegove najosnovnejše po- trebe ne dopuščajo nadaljnjega odstopanja od zahtev. Zato so glede na težko odgovornost, katero bi si nadeli ako bi se pokoravali razsodbi, katera bi nujno in nepreklicno določila dejansko zmanjšanje delavskih zahtev, odločili, da se bodo zastopniki sindikatov ravnali po odločitvi občnega zbora. SciučarsM Izlet v Črni vrh V nedeljo 27. t. m. priredi šentjakobsko prosvetno druš.vo «Ivan Cankar* smučarski izlet v Crai vrh pri Idriji. Prevoz za člane 250 lir, za nečlane 270 lir. Vpisuje se v gostilni Kcbol (Jadran), Via dellTr-dustria 16. da bo se pred določenim čzF* udarniško očistila borove gozdo* Mladina iz komenskega o kr* je s svojim udarniškim delom V** važni panogi narodnega gospod* stva pokazala, da je vredna zalit* nja narodnih odborov in preblv* stva. Mnogo je bilo starejših OT v tem okraju, ki so v pričetku ^ akcije majali z glavo in si mis® «Mladina tega ne bo mogla izvr^ ti*. Danes, ob skorajšnjem zaklj^' ku akcije, se tudi ti tovariši in t varišice skupno z mladino veseUl uspehov. Se vec, ponosni so nanj* ker je pokazala, da zna udarnišf delati. Zelja vseh prebivalcev je>^ bi mladina po tej poti tudi nadalj* vala. GORICA Dvig umetnih gnojil Okrožno odbor za kmetijstvo j1 v svoji seji dne 21. t. m. doloS da bo zadnji dan za dvig umetO' gnojil 31. januar. Po tem dne'1 bodo nakaznice, ki jih je izdal S1* tistično- ekonomski urad, izgubi* vsako vrednost. Smatrali smo * potrebno opozoriti vse prizadet« i zapadlosti tega roka. Prehrana Mleko za nad 65 let stare. 24 t. m. bo nad 65 let starim ukinjeno razdeljevanje mleka. Namesto tega bodo razdeljevali v mlekarnah pev 400 g mleka v prahu. Cena 68 lir za kg. Lastniki mlekarn naj 22. t. m. dvignejo na uradu za živilske nakaznice tozadevna nakazila. Za bolnika. Bolniki, ki imajo dodatne živilske nakaznice za surovo maslo lahko dvignejo namesto tega isto količino olja (100 g surovega masla je enako 1 del olja). Cena olja 430 lir za liter. Za bolnike. Bolniki, k! imajo dodatne živilske izkaznice za meso, bodo od danes naprej lahko dvignili po eno škatlo konzerviranih rib. Cena: Fischsalmon (škatle po 454 gr) 33.60 za škatlo. Namizni sir. Sepral bo razdeljevala vsem potrošnikom pokrajine (razen mesta) po 100 gr namiznega sira. Ravnatelje občinskih prehranjevalnih uradov pokrajine vabimo v urad za razdeljevanje, ulica Genova 9, kjer bodo do sobote 26. t. m. dvignili tozadevna nakazila. Cena na debelo 157.35 lir za kg. Razdeljevanje tkanin : po zakonitih cenah Občinska komisija za razdelj«** nje tkanin pri mestnem županst*1 v Gorici sporoča, da 25. janiia-č poteče rok za vlaganje prošenj j K U Požrtvovalnost in uspehi Opencev S sijajno nedeljsko zmago nad prvo rojansko enajstorico je ekipa ne in kolaboracionizma na 20 let j prosvetnega društva Opčin zaklju- ! č-l.a Drvi del mudinskega nogomet- ?. kmečko zborovanje Vabimo vse kmetijske referente, odbornike in predstavniko luiie-tov na I. kmetijsko zborovanje, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 10 uri v Trstu v dvorani Sindikatov, ulica B. Imbriani 5t. 5-1. Prosimo, naj pridejo vsi, ker bomo obravnavali važne kmetijske probleme. zapora, 15.900 lir globe, trajno iz-gubo javnih služb, plačilo sodnih! noga tekmovanja, ki ga je organist roško v ln dve leti nadzorstva. | zlrala Zveza fizkulturnih društev Predsednik Thermes, javni tožilec | za Trst in Slovensko Primorje. Okretič, branilec Cullotti. Ali bi bile sodbe tako stroge, če • bi bili obtoženci pod ključem?... začela v juliju preteklega leta »Prosveta* organizirati svoje nogometne ekipe. Znano je, da je delili samo med najpotrebn sloje (upokojence, delavce, ur^ji nike, učitelje, obrtnike itd.). *?. bila pred leti openska ekipa vedno ena!dh gmotnih razmerah **"’ nakaznice za blago. Prošnje je treba vložiti pri Taf&, nem županstvu (soba št. 33). prošnji mora biti označen tudi **f lodajalec ali tvrdka, pri kateri * prosilec zaposlen, ter ime in *** rost družinskih članov, za kat*’ prosi blago. Tisti, ki so se vrnili ujetništva, Nemčije ali partij ske vojaške službe, naj naveč*r tudi dan povratka (to je, ali P* 31. julijem ali po 31. juliju 1945)- Da bo reševanje prošenj slo reje, se priporoča vsem, naj ne sijo blaga, ki ni navedeno v naal^ njem seznamu: i! sukno in platno «Africa» moške obleke; perkai, tiskano platno in pl**8 modre barve za ženske oblek*) j blago za žensko perilo, p atn* *■ madapolan za spodeje perilo; tanlco platno («pelle uovo») platno »Budapest* za spodnj* f rilo; J grobo platno za moške spod*', hlače; -1 platno 0032 in tipa 182 za spod11* perilo; , platno za prte, težko platno | hišno perilo in platno za rjul)1> spodnja kriia, nogavice in sr nje perilo za ženske; puloverji in nogavice za mošl*{' Sedanjo količino blaga bodo zmagovita. To je rodilo pesem «Prosveta* je tista četa, ki bo vedno zmagala*. Openski zboii so jo zelo radi prepevali. Prva sta se lotila dela tov. Žarko ln Skrlavaj. Prebrodila sta ve- imeli prednost tisti, ki so se Vi (tiv Bolj un ©c V nedeljo 6. t. m. je bil v Boljun-cu pogreto aktivista Dušana Ota Toše, ki je padel lansko leto 3. januarja pri Ostrožnom Brdu, kjer Je bil do sedaj pokopan. Vsa vas je bila odeta v zastave z žalnim trakom. Pogreba se je ude ležila številna množica iz domače vsega: Pri osmih nastopih je sedemkrat zmagala, osmič na nabrežin- jskem igrišču ra ^ala neodločeno t primanjkovalo je ; V tem casu 1e nasprotnikom zabila ] 121 solov, dobila pa samo 5. Med | temi ata bila dva avto-gola, en prosti strel tu dva gola kot posledica kombiniranega nastopa nasprotnikov. Vse to po znslugl bra- j # ^ Np3.ednjj nedeljo s0 tltdl | Prosočan! na Opeoskem igrišču I zmagali z 2:1. Septembra meseca letih neaktivnosti Je | gostovala na Opčinah ekipa Roianese A. To pot je bil rezultat iz ujetništva, iz Nemčije ali iz PfT tizanske vojaške službe, ter dv'*1^ ne deportirancev ln vojnih ošk>*fc vaneev. denar, čevlji, hlačke, majco j ln celo nogometaši sami. Z dobro j voljo so premagali vse ovire in cdl-I grah prvo tekmo na openskem Igrišču, kjer je Bazovica zmagala Dobra srca V Lokvi so nabrali v korist jj* nilcev Carrara, tarja Sosiča. Po dolgih ZGODBE KAPETANA OKROGARJA Cez noč je zapadlo toliko nov< ga | kah, se je nasmehnil s kotom mlačenega, da je popolnoma zakril ste-. dih ust. Zaraščena brazgotina na dove sani ta konjskih kopit na oz- \ levem licu mu je takrat prišla Se kih oestah, ki vežejo belokrajinske vasi, Le dve vrsti slabo gojenih jablan sta kazali smer zgodnjim popotnikom. Upehana konjiča sta s težavo vlekla male sani tn potniki, ki se jim najbrle ni bogve kako mudilo, so le od časa do časa s prijaznimi besedami vzpodbujali utrujene živali. Letala, ki so ta dan spuščala padala, so krožila prav nizko nad vasmi. Močan štirimotomik je izza kel kapetan Križan tn postavil obe vreči z municijo k brzostrelkam. *Kuj municija, strela! Povej raje, kdaj bomo š.i!» Križan, ki je dobro vedel, da je Nistlu vse drugo postranska stvar, je hotel malo ponagajati, pa mu je vse račune prckrhžal zgovorni po- ročnik Jančik. bolj do izraza. ' »Jutri zjutraj, Nesti. Ob petih jo