FOfttnlna plačana * a»twfnl f eto L XII V Ljubljani, v torek 10. julija 1934 Ste v. 153« Ceua 1 30 Din Naročnina mesečno tU Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja, celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111 SCOVEMEjC Ček. račun: Ljubljana Št. 10.651) m 10.349 za mserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Telefoni oredništvas dnevna služba 2BW — nočna 2996, 8994 in 205« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Oblaki nad Španijo Začetkom julija meseca je gospod Samper, advokat iz Valensije, ki ima v rokah krmilo španske države, poslal parlament na počitnice, potem ko mu je večina dala pooblastilo, da sme rešiti spor s Katalonijo, kakor smatra on za potrebno. Ministrski predsednik se je na ta način izognil nevarnosti, da bi ga mogla kakšna stranka ali strankarska kombinacija izpodnesti v parlamentu, toda s tem je rešitev težkih vprašanj, ki Španijo v sedanjem času pre: tresajo, kvečjemu odgodena do jeseni. Zakaj kaj odločivnega španska osrednja vlada v katalonski zadevi ne bo mogla ukreniti, ako ne bo mogla z avtonomno vlado Katalonije priti do kakšnega kompromisa. Na drugi strani pa je skrajno neverjetno, da bi se Katalonci, ki o kakšnem kompromisu nočejo ničesar vedeti, dali po polnomočjih, katere je dobil gospod Samper, ustrašiti, da bi držali roke križem do jeseni in da ne bi stvari tirali do čim prejšnjega konca. Zato je zelo upravičen dvom, dali bodo španski parlamentarci uživali poletne počitnice v takšnem blaženem miru, kakor jim ga želi vlada in brez dvoma tudi oni sami. Agrarno krizo kot tako je Španija vsaj za enkrat nepričakovano dobro prestala. Na eni strani je pomagal Bog, na drugi pa zdrava kmetska pamet. Res da španska republika agrarne reforme do danes ni znala na pravem koncu prijeti in da je njen tozadevni zakon, ki ga je izdelal framasonski radikalec Marcelino Domingo, življenja nesposoben nestvor. Toda socialistična agitacija proti obstoječim agrarnim razmeram je istotako tako neplodna, popolnoma negativ: na in neodkritosrčna, da so se je kmetski najemniki in delavci naveličali in da so socialistične udrihnice postale čisto topo^ m neučinkovito orodje. Vrhtega socialistična stranka smatra agrarni problem samo za sredstvo, da bi na razvalinah sedanjega režima prišla zopet do oblasti; to pa koloni in viničarji dobro vedo, saj še niso pozabili, da jim je bilo pod framasonsko-socialisticno koalicijo še slabše nego je danes. Zato je letošnji od socialistov proglašeni strajk kmetskega proletarijata padel v vodo; ponekod so se zgodili hudi ekscesi, toda velika večina kolonov in poljedelskih delavcev je žetev pospravila, oziroma jo se bo, in akti zažiganja ter sabotaže so bili osamljeni pojavi _ sicer pa se je socialistična propaganda izjalovila že spomladi, ker so najemniki vso zemljo posejali, odklanjajoč poziv, naj pose jejo samo toliko, kolikor za najnujnejše življenje rabijo, »ostalo naj ppseje, ce hoče, gospodar.« K temu je prišlo se' izredno dobro vreme, dosti dežja in zadosti vročine, tako da je Španija tako žetev, kakršna bo letos, imela v tem stoletju samo se enkrat. Značilno je, da sta ravno provinciji bevilja in Radahos, torej deželi, ki sta bili dozdaj, kar se kolonov tiče, popolnoma v rokah so: cialistov, komunistov in anarhistov, dati največ žita, to je vsaka po 2 in pol milijona kvintalov. Od strani agrarnega problema torej vladi gospoda Samiierja vsaj letos ne preti nobena resna nevarnost. Pač pa postaja čedalje bolj resno kata Ionsko vprašanje. Treba se je spominjati, da so Katalonci dobili svoj avtonomni statut od Španije na podlagi politične kupčije Tedanji šef vlade, framason Azanja.je tva-taloncem dal samoupravo pod pogojem, da bodo le-ti podpirali njegov framaaonsko-socialistični režim. Iz tega si je tudi razlagati, da so pri zadnjih parlamentarnih volitvah dobili v Kataloniji večino framason: in socialisti, ki so poslali v parlament delegacijo, katera je dosledno podpirala skrajno levico proti zmernim liberalcem m katoličanom. Ker so sedaj ti na vladi, jetudika talonska »Esquerra« - tako. se namreč levičarska katalonska stranka, imenuje - prav za prav potisnjena v neljubo opozicijo m je ves čas iskala prilike, kako bi mogla pripomoči strmoglavijenju zmernoliberalne vla; de. Ko ie najvišji sodni dvor - tako zvaru Tribunal de Garantias - kojega avtoriteta je tudi od katalonskega ustavnega statuta priznana, razveljavil kataloški agrarni zakon, ker da ni v soglasju z okvirom in smernicami občega državnega agrarnega zakona, je bilo to za katalonsko večinsko stranko samo dobrodošel povod, tla je zapustila parlament, se utaborila v barce on-skem deželnem zboru in tam prednji vlad napovedala boj na noz. Katalonski dezelm zbor ie svoj agrarni zakon zopet uveljavit, predsednik katalonske vlade Companys pa organizuje oborožen odpor proti Madridu. Mirna poravnava tega spora je skoraj izključena. in sicer zato, kef ima.vladajoča katalonska stranka zagotovilo od španskih socialistov, da jo bo,, ako bi prišlo do odkritega upora, španski proletarijat podpiral. Tako prav za prav borba med katalonskim narodom in ostalo Španijo danes ni vee samo boj enega naroda ali plemena proti drugemu, ampak je obenem borba vseh levičarskih elementov proti konservativnim elementom španskega javnega življenja m bi mogel razvneti ne samo plemensko, ampak tudi splošno državljansko vojsko v Španiji _ ako namreč desnica temu ne bo dala odpora. . Baš v tej okolnosti je vsa nevarnost in zapletenost sedanjega položaja. Gqtovo je namreč, da bi katoličani, ki imajo danes v madridskem parlamentu najmočnejšo stranko v takem slučaju morah podpirati legalno oblast proti framasonom. in marksistom ki so si zbrali Katalonijo za oporo svoje »borbe proti reakciji«. Cepa pomislimo da ie katoliški element v Kataloniji pa fcidi v baskiških provincah interesiran na avtonomiji, potem si lahko predstavljamo, dl bi mog a taka borba roditi pravo ana- Francoski zunanji minister v Londonu Kakor pred dvajsetimi teti Od Anglije je odvisno, če se bo Evropa pomirila - Zato je potrebno, da neha oklevati in da se jasno izreče, da hoče z orožjem čuvati mir Ljubljana, 9. julija. Ko je g. Barthou potoval še kot gost naše države po Jugoslaviji, smo povedali, da je i njim Irancoska zunanja politika po večletnem tavanju v nejasnosti in neodločnosti zopet dobila šefa, ki si je stavil nalogo, da naj Francija zopet enkrat inicijativno vodi evropsko usodo. Po svojih obiskih na Balkanu, kjer je bil sprejet z navduSenjcm prijateljev in kjer se je prepričal, da ima Francija zaveznike, ki se na nje lahko zanaša, če bo tudi. ona močna in dosledna, je francoski zunanji minister odpotoval sinoči v London. In kar je zelo važno za vsakega, ki hoče biti gost v Angliji, ni prišel praznih rdi: in ne kot berač s stegnjeno roko. v Evropi. Kot da bi ji bilo všeč, da se Evropa ne ustali in da si stojita nasproti dva tabora, ki bi jih po svojih potrebah hujskala drugega na drugega. Barthou je prišel sedaj v London, ne da prosi za kakšno pomoč, ampak da predoči angleški vladi, kakšen je evropski položaj: da se je morala Francija obenem s svojimi zavezniki sama najti sredstva za svojo varnost, sredstva, ki bi prav čisto nič ne bila potrebna, če bi Anglija hotela s težo svoje besede — saj več bi sploh ne bilo treba — zajamčiti varnost sedanjega političnega reda. Po informacijah listov, po izjavah francoskih in angleških državnikov, ni resnično, da bi Barthou mislil predlagati kakšno medsebojno politično ali celo vojaško zvezo, marveč gre le za to,, da pridobi Anglijo za veliki, vso Evropo obsegajoči varnostni pakt, ker v nasprotnem primeru se bo morala Evropa, brez Anglije, organizirati sama, oziroma nadaljevati svojo obrambno organizacijo in pri tem morda razmetati čez potrebo veliko de- narja za zgradbo varnosti in miru proti narodom, ki so vedno bol) polni napuha in pripravljeni na pustolovščine. Pri tej priliki bo Barthou pokazal tudi angleški vladi otipljive dokaze za razpoloženje nekaterih držav, dokaze, ki jih angleška vlada nima. Recimo ravno v primeru Nemčije. Dal Bog, da bi smeli pričakovati, da bo Bar-thoujeva pot uspešna, da sedanji angleški zunanji minister sir John Simon ne bo drugi sir Edvard Grey in da bo Anglija, ki danes ni več otok, odrezan od vsega sveta, odločno in jasno položila svojo prisego na tehtnico miru, ker potem si bo Evropa oddahnila, vso hujskanje bo odnehalo in razni nacionalistični izbruhi nas ne bodo več motili, ker bomo imeli jamstva za to, da bodo ostali še dolgo let samo besedni. V avtoriteti in disciplini samo je mogoče vzdržati enakopravnost in samostojnost narodov. Zakaj bi Anglija ne hotela prispevati svojo avtoriteto za ustvaritev politične discipline, ki je odrešilna. Hladen sprejem v Londonu Angleški tisk odklanja vstop Anglije v kakšne pakte Angleški zunanji minister sir John Simon Prinesel je seboj domala izgrajen načrt organizirane vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki se je združila pod geslom, da spričo negotovosti, ki vlada v Evropi, zahteva resna in trdna jamstva za svoj neoviran politični obstoj. Ta skupina držav noče vojne, ničesar bolj ne sovraži kot vojno in si ničesar bolj ne želi kot miru, da bo mogla delati in ustvarjati svoje blagostanje. Barthou je prišel v London, da to pove angleški vladi in da na koncu še pripomni, da je od Anglije odvisno, če bo mogoče ta veliki mirovni ideal doseči. Anglija se je vseh 15 let po vojni izmotavala, sledeč pri tem svojemu staremu načelu, da je za njo najboljše, če ostane sama na svojem otoku, kadarkoli so jo nadlegovali, da naj prevzame v Evropi kakšna varnostna jamstva. Le z velikansko težavo so jo dobili, da je podpisala lokarnsko pogodbo, s katero je tudi z angleškim jamstvom zavarovana irancosko-nemška meja. Toda podpis lokarnske pogodbe je vznevoljil vse Angleže doma, čeravno je storila veliko uslugo za nur. Kakor da bi se bala francoske premoči v Evropi, kakor da bi videla v močni Franciji nevarnost za sebe, se je Anglija od lokarnske pogodbe naprej vedno in vedno odmikala, potegnila enkrat z Italijo, drugič z Nemčijo in na tihem dajala potuho revizio-nističuim zahtevam ter nacionalistični struji v Nemčiji. Njeno oklevanje je zelo podobno usode-polnemu tavanju sicer velikega angleškega zunanjega ministra Edvarda Greya tik pred svetovno vojno, ko se ni mogel odločiti, da bi z jasno besedo, ki bi bila stališče Anglije opredelila, ustrahoval cesarja Viljema in preprečil izbruh svetovne vojne, niti takrat ne, ko so zijala proti njemu že žrela nemških topov. Danes se Anglija obnaša podobno. Revizionizem, želje po maščevanju, hujskanje k vojni, vse to bi izostalo, če bi Anglija bila izrekla jasno besedo o stališču, ki ga bo zavzela, če bi izzivanja nemirnih držav trajala dalje. A tega ni storila. In ona nosi tudi velik del odgovornosti za to, da se ' je v Evropi ustvaril tabor držav, proti kateremu so morale Francija in njene zaveznice mobilizirati vse svoje duhovne in mate-rijelne sile, da ga držijo v šahu, iz golih ozirov samoobrambe. Angliji ustvaritev balkanskega sporazuma ni bila po volji. Ona nasprotuje zamisli, da bi severovzhodne države podpisale med seboj ne-napadalne pakte. Njej nikakor ni všeč, da bi vsa Evropa podpisala veliki nenapadalni in skupni obrambni pakt proti motilcem miru. Odklonila je zamisel tako regionalnih, kakor splošnih sporazumov. Kot da bi hotela sabotirati vse mirovno delo London, 9. julija, b. Snoči ob 11.20 je prispel francoski zunanji minister Barthou v spremstvu mornariškega ministra Pietrija ter glavnega tajnika na Quai d'Orsayu Legera in ravnatelja Ma-siglia na postajo Victoria. Francoski poslanik v Londonu Corbin je odšel nasproti Barthouju do Folkestone. Na postaji Victoria je pozdravil francosko delegacijo angleški zunanji minister sir John Simon in pa državni podtajnik Sittard. Oba ministra sla se pozdravila zelo prisrčno in ostala nekaj časa v prijetnem razgovoru. Uredniku »New Chronicla« je izjavil francoski zur.anji minister Barthou, da je prišel v London na razmeroma zelo kratek vljudnostni obisk. Jutranji tisk ponovno komentira obseg pogajanj med Barthoujem in angleškimi državniki. »Daily Tele-graph« poudarja po informacijah, ki jih je dobil na merodajnem mestu, da o kakšni vojaški zvezi med Anglijo in Francijo nikakor ne more biti govora. Še več. Zelo je dvomljivo, če se bo govorilo o političnem Locarnu, čeprav se je ta. problem v zadnjem času pojavljal zelo v ospredju. Skoraj izključeno je, da bi se proučilo tudi vprašanje o belgijski in nizozemski nevtralnosti, čeprav je bil ta program celo napovedan. Z druge strani je res, da se bodo na sestanku med francosko delegacijo in angleškimi diplomati resno proučili zadnji dogodki v Nemčiji, čemur se popolnoma razumljivo ne bo mogoče izogniti, Z ozirom na vzhodni Lo-carno, ki bi v slučaju, da ga odkloni Nemčija in Poljska, dobil pomen prirodne zveze proti tema državama, predvsem pa proti Nemčiji, pa bo Barthou skušal pridobiti moralno odobritev in podporo Velike Britanije, da se ta pogodba postavi pod nadzorstvo Zveze narodov. Uredniku »Daily Telegrapha« je rečeno, da Velika Britanija ostane v celoti zvesta lokarnskemu sporazumu, glede problemov, ki se tičejo ostalih držav, pa si pridržuje popolnoma svobodne roke in garancije. »Times« ne razmotrivajo sestanka, ampak ugotavljajo, da je Barthouja pred njegovim odhodom iz Pariza obiskal sovjetski odpravnik poslov Rosenberg, in obžalujejo, da je ta obisk v angleški javnosti napravil vtis, kakor da se bo v Londonu načela de- bata o nesimpatičnem vzhodnem paktu in da bo Pariz skušal dobiti odobritev Velike Britanije za sklenitev regionalnih paktov. Tega neugodnega vtisa niso odstranile niti razne izjave, ki so jih objavili francoski časopisi in v katerih se zatrjuje, da Francozi ne pridejo v London kot prosilci, ker ne bodo ničesar prosili, ampak bodo stavili samo svoje želje, da se uresniči to, kar je potrebno za ohranitev miru. Čudni načrti London, 9. julija, b. Davi sta se Barthou in Pietri razgovarjala z Baldwinom in lordom Ede-nom v Foreign Officeu. Angleški zunanji minister sir John Simon je na prvi dan pogajanj stopil v ozadje, da tako omogoči odkrite razgovore med Baldwinom in Barthoujem, ker se v britanskih krogih misli, da bi med Barthoujem in Simonom lahko prišlo do hitrega sporazuma. Zaradi številnih Informacij boulevardskega tiska na eni in drugi strani kanala je zavladalo v političnih krogih in vsej javnosti precejšnje vznemirjenje zaradi dozdnevnih klavzul sporazuma, ki so se dosegle že v predpogojanjih med francoskim in angleškim generalnim štabom. Tako se je zatrjevalo, da je vojaška pomoč Velike Britanije Franciji popolnoma zagotovljena, da so ji odrejeni točni kontingenti vojaških sil na kopnem in v zraku, kakor tudi, da so določeni kontingenti, ki se bodo poslali v Belgijo in na Nizozemsko, ki bo zapletena v vojne načrte. Določbe tega sporazuma bi tvorile močan železni obroč, ki je skovan okoli Nemčije, tako da se slednja ne bo mogla nič več spuščati v bojne avanture. Končno se je tudi trdilo, da je dosežen sporazum za zgraditev cele vrste letališč na zemljiščih Nemčiji sovražnih držav, da bi se na teh letališčih že v mirnem času stacionirale eskadre britanskega in francoskega letalstva. Če se torej pomisli na močan francoski trdnjavski pas in na vse letalske sile, ki bi bile na razpolago proti Nemčiji, potem bo vsakomur jasno, da bo Nemčiji odvzeta vsaka volja in veselje do nove vojne. Iz uradnih krogov se vse te alarmantne in tendenciozne vesti odločno zanikajo. Čigav naj bo Baltik? Rusija in Poljska se borita za vodstvo baffsfiih držav Kaunas, 9. julija. TG. V zvezi s konferenco zastopnikov Litve, Letonske in Estije, ki se vrši ie dva dni v litovski prestolnici in ki hoče najti predpogoje za ožje sodelovanje imenovanih treh baltskih držav na področju zunanje politike, objavlja letonski »Nusi Snomi« senzacionalno vest iz Moskve, da ima sovjetski zunanji minister Litvinov namen sklicati v začetku avgusta veliko konferenco baltskih držav v Moskvo. Tudi Poljska bi bila povabljena, da se konference udeleži, medtem ko o Finski za enkrat še ni govora. Litvinov se je baje izrazil, da odobrava cilje sedanje konference v Kaunasu in da hoče z vsemi silami pripomoči, da bo uspešna in da se bodo vsa pogajanja, sedanja in bodoča, končala s sklenitvijo varnostnega in nenapadalnoga pakta vseh baltskih držav. Litvinov sc je izrazil, da pričakuje od Francije, da se bo tudi temu važnemu pokretu pridružila. V ta namen se vršijo že dalje časa tudi razgovori med histi povsod oprezujejo, kako bi mogli izrabiti velika nasprotja političnih strasti in nazorov v svoje namene, tako da je glede nadaljnjega političnega razvoja Španije gotovo na mestu pesimizem. Toda zelo izkušeni stari španski politiki pravijo, da je, kakor že mnogokrat, tudi tokrat položaj v njihovi domovini podoben nebu, polnem črnih oblakov, iz katerih se pn vlijejo nn zemljo samo skromne kapljice. Bog daj, da bi bilo tako! Zaenkrat črni oblnki nad Španijo grozeče visijo 111 gospod Samper ni samo pri-moran, da razmišlja o možnosti mirne poravnave spora n kntnlonsko večino, nmnnk Qf£ JU tClIVtl - ------' , IBY 1111 U O |H' vit • "ii.m w ' 1 hiio. K temu pride še okolnost, da monar- j ^ ^ |javi o^uem z načrtom, kako v slučaju potrebe zadušiti nevarnost iz Barcelone s silo. To bi bil zelo tvegan eksperiment. Levičarji bi radi dosegli razpust parlamenta in nove volitve, da bi mogli z radikalnimi revolucionarnimi udrihnicami raznetiti plamen, ki naj ugonobi kntoliški element in konservativce — toda tudi to je tvegano. Katoliška stranka je zelo močna, konservativne tedenee pa imajo tudi ponekod globoke korenine. Mogoče vlada ne računa ravno nnpnk, če skuša rešitev zavleči, upajoč, da se oblaki sami rnzprše, preden bi se razdivjala nevihta. V Španiji tudi politik nikoli ne ve. pri čem da je. in ali ne bo najhuj- šemu srmcuju narobe. sled epse vreme in sovjetskim zunanjim komisarijatom in med poslaniki Litve, Letonske in Estije v Moskvi. Poljski veleposlanik se moskovskih razgovorov ni udeležil, kar bi upravičilo mnenje, da so tudi Poljska od svoje strani trudi, da bi pomagala ustvariti zvezo držav, a brez sodelovnja Rusije. Nemčija proti Litvi Berlin, 9. julija, tg. Danes je nemška vlada v štirih posebnih notah obvestila Francijo, Anglijo, Italijo in Japonsko na kršitve avtonomije kleipe-škega (imemelskega) ozemlja po litvanski vladi, ki neprestano preganja nemško prebivalstvo, da bi izzvala kakšne nerede, ki bi dali povod za ukinitev avtonomnih svoboščin, ki jih jamčijo omenjene štiri velesile. * „Brige" angleške vlade London, 9. julija. TG. V angleškem parlamentu je bilo sporočeno, da bo treba znova nastopiti proti vladi republike Liberije, ker nikakor noče upoštevati zahteve Zveze narodov v pogledu položaja sužnjev. Liberija ni prav čisto ničesar storila :n položaj sužnjev je danes hujši, kot je bil prej. Anglija bo predlagala, dn Liberijo enostavno izženejo iz Zveze narodov, ker kot nekulturna država ne zasluži, da bi se nahajala v družbi kulturnih narodov. Na vprašanje Wedgewood-Smitlia, če so Angliji znano še druge države in sirer bližje kot Liberija, ki tndi ne spadajo med kulturne države, lord Eden ni dal nobenega odgovora. Po krvavem tednu v Nemčiji Hess poziva svet, naj zaupa N ent Čiji '»Svarim vse, hi se ukvarjajo z napadalnimi načrti" Berlin. 9. julija. TO. Sinoči je naslovil Hitlerjev namestnik v narodnosocialislični stranki Hess velik govor na SA čete v Kfoiigsbergu, v katerem je hotel prepričati svet, tla naj z zaupanjem zre na novo Nemčijo. Za govor lega fuhrerju po krvavih dogodkih zadnjega tedna in vsled stavke berlinskih okoliških kmetov, ki nočejo dovazati vet uObenih živil na berlinski trg, ni vladalo nikjer nobeno zanimanje, čeravno bi moral govor že z ozirom na osebnost llessovo v današnjih okoliščinah imeti svojo posebno važnost. Hess je v začetku svojega govora apeliral na bivše bojevnike sveta, naj na vsak način preprečijo, da ne pride do novega prelivanja krvi »iu rta 'se ustvari zares pravi mednarodni mir«. Mi. ki smo sc borili v strelskih jarkih. ne bomo dovolili, da bi nas nekvalificirana diplomacija pognala zopet nazaj v katastrofo, iz katere smo se komaj rešili, Nemčija od danes ni več tista Nemčija. ki .io poznate od včeraj. Današnja Nemčija je država miru. Torta svarim vse one, ki bi nas radi napadli in ki se ukvarjajo i načrti, da hi zopet vkorakali v našo domovino. Vsaka njiva, vsaka ped zomlje, vsak hribček nemške zemlje bo treba plačati s krvjo. Zato ne verjamem, da bi bila v Kvropi kakšna država, ki bi se hotela vmešavati v nemške razmere.« Francoski odgovor Pariz, 9. julija, b. Hessov govor v Ko-nigsberdu je dal f udi francoskemu tisku povod za komentarje. Z ozirom na Barthou.jpv obisk v Londonu, je prišel ffovor Hitlerjevega namestnika Hessa tako nepričakovano. Francoski jutranji tisk zelo zmerno iu celo 7, veseljem pozdravlja, da je Hitler sc enkrat po svojem zaupniku izrazil zeljo za mir, ki ie ludi edina želja vsakega francoskega državljana. Ta govor Hitlerjevega namestnika Hessa sc torej tlopatlc francoskemu tisku seveda z nekaterimi izjemami. Posebno se poudarja oni odstavek v Hcssovem govoru, ki jrovori o vojnih sprehodih po Nemčiji. »Malin- piše, da mora francoski narod dobro razumeti le nove želje r>o miru, ki prihajajo iz Berlina. Take, ponudbe se ne smejo nikdar odklanjati. »Journal« pise, da Seja senq(n si Hess še ni pridobil popolnega zaupanja francoskega naroda, toda če se bodo berlinske ponudbe pričele dokazovati tudi z delom, potem je Evropi zagotovljen mir za dolgro vrsto let. „Uradno poročilo" o pokolju Berlin, 9. julija. TG. Vlada pripravlja in sicer na zahtevo predsednika Hindenburga uradno poročilo o uporu in o upornikih, ki so bili pretekli leden ustreljen:. Na propagandnem ministrstvu so izjavili, da izide poročilo še ta leden. Istotako izjavljajo v krogih vlade, da je novi šef SA oddelkov dobil nalog, da naj SA vojsko politično ^očisti« in da naj tudi najde sredstva, da odpuščeni SA miličniki ne bodo padli med brezposelne in na ta način med socialno nezadovoljne. Habicht aretiran Linz. 9. julija, b. »Linzer Tageszeitung« poroča iz Monakovega, da je bil tamkaj aretiran ludi bivši vodja propagande za Avslrijo Habicht obenem s svojim namestnikom, narodnim socialistom iz Tirolskega, Popperjem, ki je, kako- znano, pobegnil iz avstrijskih zaporov v Imrsbrucku. Italijanske želje Rim, 9. julija, b. Dunajski dopisnik Giornale dltalia« trdi kljub demantijem, da so imeli avstrijski legitimisti zvezo z nemškim državnim pod-kanclerjem Papen »m v zadnji zaroti, Id se jo pripravljala proti Hitlerjevemu rožinvu. Zadnje dni se opaža, da so katoliški krogi na Dunaju pričeli govoriti o južno-nomški katoliški državi, ki je bila že pred nekaj leti njihov ideal. Na Dunaju so mnenja, rta sc bo po zadnjem čiščenju preneslo ležišče nemške zunanje politike iz Monakovega t Berlin in se zaradi toga pričakuje, da se bo doseglo gotovo politično napredovanje v odnosih z Italijo in Avstrijo. Trdi se, da so avstrijske oblasti pripravljene, dn z vso silo pobijajo akcijo nemških teroristov ler da končno prisilijo narodne socialiste v Avstriji h kapitulaciji Na Tirolskem je okrožni načelnik v Kufsteinu brez strahu pozval uradnike, naj bojkotirajo trgovine, katerih lastniki so narodni socialisti. Zanimivi predlogi s. dr. Krulja Belgrad, 9. julija, m. Na današnji popoldanski j seji senata je prišlo v pretres poročilo odbora, ki s je proučeval prijateljsko pogodbo med .Jugoslavijo , in Turčijo. Najprej je govoril poročevalec odbora. ' senator. Benjanin. Za njim je kratko govoril zunanji minister Bogoljub .tevlič, ki jo naglas:!, se bo taksa pobirala na vsem policijskem področju, v Mariboru pa na področju občine in mesta Maribor. Če bi pa ta gledališča razširila svoj delokrog tudi na druga mesta in bi tam delovala več ko dva meseca, se pobiranje taks razširi tudi na ta mesta za časa gostovanja. Od dohodkov teh taks se bodo ustanovili pri prosvetnem ministrstvu posebni fondi pri Drž. hipotekami banki. Davčne uprave bodo 1. in 15. pošiljale Drž. hipotekami banki nabrane takse. Vsak od teh fondov služi prvenstveno za izplačilo materi-elnili obvez iz prejšnjih let dotienega gledališča. Nobeno izplačilo se ne more izvršiti hrez soglasja finančnega ministra. Iz lega fonda se ne morejo izvrševati izplačila za osebne izdatke. Za primer, da gledališče ne bi imelo ma-lerielnih obvez, se IkkIo ti fondi uporabili »i /graditev gledaliških poslopij in za popravilo sedanjih poslopij ali |wi za nabavljanje gledaliških pol rebščin.___ Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene izpremembe. r■ i n --- Za ^Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani Karel čeč izdajatelj Ivan Rakoveo, Urednik Lojze Golobič Spričo razrvar.e Evrope Zbiranje držav v Aziji Misli h obisku perzijskega šaha Pe hlevi j a v turški prestoliei Mir v Amsterdamu Amsterdam, 9. julija, b. Komunisti že vedno nadaljujejo z nemiri in pozivajo delavstvo, da se jim pridruži. Nenadoma ko u-bruhnili nemiri v Rotterdamu, Heerlenu m nekaterih drugih mestih. V Rotterdamu je prišlo do hudih nemirov na ulicah, komunisti so takoj postavili barikade, ki .jih je policija s težkim trudom in žrtvami komaj osvojila. Pri spopadih je bil ubit tudi naki mladenič, neka žena pa je bila hudo ranjena. Splošno se misli, da je pri teh spopadih bilo 100 ranjenih. ..... Amsterdam, 0. julija, p. Policija je danes odkrila tajno komunistično tiskarno, ki je tiskala letake s jsozivom k oboroženemu upodru. Štrajk pristaniškega delavstva je jx>polen. Zopet kriza v Belgiji? Bruselj, 9. julija, tg. Vlada de Broijucvillca jc prišla zopet v nevaren položaj, odkar sc je nocoj stranka delavske zveze izjavila, da bo odklonila vladin predlog o diktatorskih polnoinočjih, ki jih zahteva vlada za vladarja in za sebe. Brc* glasov delavske iveze bo silno težavno najti potrebne večine za sprejem zahtevanih polnomočij, ker so tudi liberalci odločno proti zakonu, ki krši demokratično ustavo driave. Suša v Angliji Belgrad, 8. juliju. I Naš časopisni li.sk je /.clo površno sledil obisku perzijskega šalui v Turčiji in je v šun-dru drugih političnih dogodkov pozabil prikazati važnost gibanja, ki mu je bivanje šaha Pehlevi v Turčiji le nujnostni izraz večletnega razvoja. In vendar je to dogodek, ki je zgodovinskega pomena in ki bo še dolga leta naprej soorlločcval pri urejevanju svetovne politike. V »Journal des Debats« opisuje poznava-(elj teli krajev Muurice Pernot nastajanje tur-ško-perzijskega prijateljstva. Iz Perzije v Turčijo vodi več potov. Železnic ni, zračnih črt ni. torej pridejo v poštev samo karavanske ceste. Najbolj znana je pot. ki gre iz Perzije proti Kaspiškemu jezeru, okrog Bukuja in Batnimi do Črnega morja in nazaj dol v Turčijo. Druga vodi na jugu mimo Bagdada v Sirijo in navzgor nazaj v Turčijo. Perzijski šah se ni poslu žil ne ene ne druge. Izogniti se je hotel tako ruske kakor tudi turške zemlje ter je hotel iz Perzije priti v Turčijo neposredno čez gorato per/ijsko-turško mejo, da dokaže, . islotam. V Banjaluki, 8. julija. Menda Se ni nobeno leto javnost spremljala s lakim zanimanjem kongresa jugoslovanskih profesorjev kakor letos.. Vzrok jc bila napovedana debata o predlogu, da se verouk odpravi iz srednjih šol. Tak predlog jc stavila skupina profesorjev sarajevske sekcije. O njem se je razvila na občnem zboru živahna debata, ki pa o njej ne moremo reči, da bi bila posebno uspela. Med razlogi, ki šo jih navajali proti veronauku, ni bilo niti enega, ki bi ga poslušavec ne bil poznal že iz vsakdanje žurnalistične polemike. Kar se pa tiče oblike, so zagovorniki šole brez veronauka nastopali često nasilno brez vsakega ozira na predsednika zborovanja in na dnevni red. Onemogočili so skoraj vsako razpravljanje o kakršnikoli drugi stvari, tako da se je zdelo, kakor da je od vprašanja veronauka zavisno biti in ne biti šole. Debata se jc vršila med silnim hrupom, brez pravega reda. Prijetno se je od večine napadalcev na veronauk razlikoval zagovornik veronauka po mirnosti in stvarnosti, s katero je brez strasti opozarjal na razloge, ki govore in bodo vedno govorili za to, da se mladina ne odgaja brez vere. In rezultat tega boja? Nič! Sprejela sc je medla resolucija, da naj glavna uprava dela na to, da se revidira učni načrt na srednjih šolah in se spravijo predmeti med seboj v harmonično enoto, a še tej resoluciji je dodal predsednik organizacije j^rof. Divac to avtentično tolmačenje, da ostane vse kakor doslej. — Prav dobri sta pa bili na kongresu predavanji: o sodelovanju šole in doma in o stanju prosvete v naši državi. F.na stvar bo pa brezdvomno posledica te debate: da se bodo tesneje združili na eni strani zagovorniki veronauka, na drugi strani pa njegovi prolivniki. Društvo pravoslavnih veroučiteljev je poklonilo vsakemu udeležcncu kongresa brošuro: Zar da sečemo granu na kojoj stojimo. (Problem verske nastave u srednjoj školi.) Udeležili so se Vurigiesa veroučitclji katoliki, pravoslavni a Ludi :n musliman. Vsi imajo tu enotno fronto. Pa ludi rotlv. II;i so se zoceli organizirali v po:ebnem klubu progiesist ičnih« (!) profesorji v. (H kongresu jugoslovanskih profesorjev) Do kakega glasovanja o odpravi veronauka sploh ni prišlo in je zato težko preceniti število na eni in na drugi strani. Nasprotniki veronauka so hudo napudali dotedanjo glavno upravo s predsednikom Divcem na čelu, ker ni dala na dnevni red kot posebne točke predloga o odpravi veronauka. Poleg tega so glavno upravo skušali vreči nekateri člani belgrajske sekcije, ki so predlagnli ludi posebno listo pri volitvah. Kljub temu je dobil dosedanji predsednik Divac 177 glasov, a opozicija samo l6. Jasno jc, da ima ogromno večino profesorjev za seboj previdni Divac, ki se zaveda, da bi kake kulturnobojne lendcnce pahnile društvo v prehude notranje boje in dovedle profesorje do nasprotja s starši dijakov. Naslednje leto bo kongres profesorske organizacije ali v Nišu z izletom v Bolgarijo in morebiti še v Carigrad, ali pa v Bilolju z morebitnim izletom v Albanijo. Po kongresu so se razšli profesorji na razne strani. Največ jih je šlo po dolini ob Vrbasu v Jajce, od tu pa po Šipadovi gozdni železnici na liško progo ali pa nazaj na banjaluško pro o. Pisec teh vrstic je pa napravil še en izlet, ki bo morebiti zanimiv tudi za Slovenčeve bravce, če izvedo zanj. Kakih 24 km od Banje Luke je namreč zdravilišče Slatina; v njegovi neposredni okolici jc naseljenih 35 slovenskih družin iz Italije. Poprej slabo obdelani svet so spremenili v vinograde, v vrtove s hruškami in breskvami, v rodovitne njive. Par lel imajo tudi že majhno cerkvico. Svet za f cerkev je poklonil gostilničar Slovenec. Danes (v nedeljoj je bila tam slovesna sv. maša v čast sv. Cirila in Metoda, nato so se pa razlegale z vrta gostilne g. Franja Princa iz Ilirske Bistrice lepe slovenske pesmi, Slovensko srcc, kaj hočeš v Bosni še več! Še dvoje slovstvenih zanimivosti iz Banj« Luke! Na najlepšem kraju v mestu stoji spomenik pisatelja in narodnega borca Petra Kočiča s temle zanimivim napisom, ki je obenem nekak življenjepis Kočičev: »Ko iskreno in strasno ljubi istinu, slobodu i otadžbinu, slobodan je a neustrašiv kao Bog, a prezren i gladan kao pas.« Protibrezbožna razstava v Ljubljani Boj za krščansko kulturo in moralo Boljševiški brezbožni plakat: Kristus poučuje kapitalista iz svojih »lastnih izrekov« v svetem pismu, kako da je izrabljanje siromakov in delavcev upravičeno... Ljubljana, 9 julija. Zlohotni plevel, ki so ga v prejšnjih dveh stoletjih sejali razni pisci s svojimi napadi na krščanstvo in z dvomi v obstoj Boga ter s svojo borbo proti večnoveljavnim moralnim vrednotam sploh, je v našem stoletju, zlasti pa v času £ svetovni vojni rodil žalosten sad. Negativnost početja proti pozitivnemu verovanju v nadnaravnega Boga je bila ^cer tako v začetku dokazana, škoda človeških duš in - po nsodni povezanosti tudi škoda človeškega^ blagostanja - pa se je spričala sele zdaj. Val n -hilističnih, anarhističnih m - se najbolj strumno organiziranih - boljseviskih naziranj o krščanstvu, o religijoznem pojmovanju sveta in življenja sploh, o Bogu, o moralicnih dobrinah verstva, ta val prezirljivosti in zanikanja je preplavil ves svet. Spočetka se ^ zdelo da tej zanikovalni borbi sploh ne bo nikdar konca in kraja in da ga ni jezu kibimogeltaval ustaviti, toda zdrava miselnost človeštva se je izkazala odporno in je postavila brezbozni propagandi močne jezove. Eden teh jezov je mednarodna združba »Pro Deo«, ki je dosedaj priredila že štiri velike in uspesne razstave, da pokaže svetu vso odurnost, grobost m nesmiselnost brezbožne propagande, hkratu pa tudi vse strašne posledice, do katerih more privesti družba, ki se je Bogu odrekla Take uspešne razstave so bile dosedaj v številnih svicars-kih mestih, v Parizu, Londonu in sedaj četrta " Ljubljam.^^ k- -e v pritličju šentjakobske dekliške šole, se oficijelno otvori šele v torek ob 9 in bodo k razstavi povabljeni zastopniki javnih oblasti. Z ozirom na številne delovne sloje, ki ob delovnikih nimajo časa, pa je bit dovoljen ogled razstave že v nedeljo, dne 8. julija, danes, v ponedeljek, pa so bili povabljeni časnikarji in zastopniki raznih društev, da so si podrobneje in ob temeljiti razlagi ogledali razstavo. Razstava je odprta vsak dan dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 3 do 7. Protek-torat in predsedstvo nad razstavo so prevzele nekatere najbolj vidne osebnosti ljubljanskega javnega življenja, tako msgr. univ. profesor Grivec, dvorna dama ga. Tavčarjeva, zastopnika listov »Slovenca« in »Jutra« ter drugi odlicniki, Razstava obsega pretežno izvirne slike, publikacije in primere brezbožne propagande, primere brezbožne literature, citate iz izrekov voditeljev brezbožnega gibanja, pa tudi sredstva protibrezbožne pr ipagande, s katerimi se civilizirani in kulturni evropski svet bori proti brezbožni, pretežno komunistični propagandi. V prvi sobi so tako n. pr. navedeni 6trašm brezbožni izreki voditelja ruske brezbožne propagande Jaroslavskega, ki ga neki sovjetski letak imenuje kar pravega »ntipapeža«. Upo dobljen je Maksim Gorkij, ki ga je zveza rus kih brezbožnikov izbrala za »častnega brez božnika«. Tu vidimo izreke in gesla, ki jih iz daja sovjetska brezbožna propaganda, ki straš no sramote sleherno religijo: »Brezbožniki se Rusiji. Kako strašni so citirani izreki brezbožne propagande, kakor: »Ljudje ne potrebujejo Boga!«, ali n. pr. slika komsomolca, ki dviga pest proti nebu, in drugega, ki strelja v svete slike! Grozo vzbuja karikatura Kristusa, kako se posvetuje s kapitalistom in mu daje na podlagi evangelijev prav, ko je vendar Kristus :asno povedal svoje božansko sporočilo, da je ažje velblodu iti skozi živankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo V vseh evangelijih ne more brezbožna propaganda najti niti besedice, ki bi količkaj tako boljše-viško trditev opravičevala, saj izključuje vse Kristusovo bistvo odobravanje ali toleranco napram krivičnemu kapitalizmu in vseskozi pridiguje pravičnost do revežev. Na razstavi vidimo n. pr. letak, ki kaže Kristusa z monokljem, oboroženega s strojnicami in pred topom, gladko počesanega, pod sliko pa napis: »Višek kulture«. In kdo pravičnih more zanikati, da Kristus ni bil največji glasnik miru, preprostosti in skromnosti? Protiverska propaganda pa se ne omejuje samo na Rusijo, na žalost izvemo, da se živahno udejstvujejo tudi v civiliziranih zapadnih državah Evrope, da se bori proti verskemu prepričanju tudi v kolonijah, na Kitajskem, po vsem svetu. Poseben del tega boja je [x»svečen katoliški cerkvi, z nič manjšo venemenco se ue bori proti pravoslavni cerkvi, na prav tako grd način pa smeši tudi druga veroizpovedo-vanja, kakor judovstvo, mohamedanstvo, budi-m itd. Na tej razstavi, na kateri je v glavnem razstavljeno orožje nasprotnikov Boga, se bo moglo naše občinstvo prepričati ne samo, da je taka propaganda proti vsakemu človeškemu dostojanstvu, da žali najvišje svetinje človeštva in da kliče po maščevanju Boga, ki ga noben človeški črv ne more »odstaviti s prestola«, prepričati se bo moglo tudi o strašnih posledicah, ki jih je brezbožna propaganda rodila za človeštvo. Narod, čigar oblastniki so se Bogu odrekli, tak narod mora nujno zapasti največjim zablodam na moralnem polju. Zato so zanimive slike, ki nam kažejo, kako zelo je propaganda zrahljala družinske vezi, otroke odtujila staršem, ubila v njih nežna čuvstva ljubezni in spoštovanja; kako ta propaganda podpira despotizein, nestrpnost in krutost; kako izprevrača vse osnovne moralne pojme sploh. Vidimo pa tudi obrambna sredstva protibrezbožne propagande. V odlomkih se vtiho-taplja sv, pismo v Rusijo, vtihotapljajo se podobice Kristusa in svetnikov, nekatere so tiskane celo v Ljubljani. Pa tudi s karikaturami se bori protibrezbožna propaganda. Na eni taki karikaturi govori n. pr. naslikan boljševik tujcu: »Pravijo, da smo odpravili krščanstvo v Rusiji. Poglejte, koliko je križev!« Ti križi pa so na grobovih. Jako učinkovite so tudi slike, ki nam kažejo strašno razmesarjene žrtve boljševiške Čeke, statistične tabele o številu nedolžnih ljudi, ki so bili ubiti, /.lasti duhovnikov, fotografije porušenih cerkva, med katerimi se nahajajo največji umotvori itd. Na velikem plakatu j>a je naslikan krvolok Trocki kot Antikrist, pod njim pa reka mrtvaških lobanj, ki jih čuvajo kitajski člani boljševiške Čeke, kateri se posebno odlikujejo po svoji be-stialnosti. To razstavo, ki bo nedvomno vzbudila v vsakem poštenem človeku gnus pred strašno Razvaline krasne katedrale Izveličarja v Moskvi, ki jo je komunistična vlada 1. 1931 z dinamitom razrušila brezbožno propagando, zaključujejo krasne umetniške slike Marija Burberisa, ki z nenavadno emocijo kažejo pristno krščanstvo, tako, kot ga je oznanjal Kristus, krščanstvo ljubezni, miru, socialne pravičnosti in poduhov-ljenja v Bogu in ki kot nema priča najbolj pobijajo vsa kričaška zasmehovanja boljševiške in frainasonske brezbožne propagande. Organizacija »Pro Deo« si je s to razstavo pridobila izredne zasluge proti brezbožni propagandi. Našemu zrelo mislečemu občinstvu obisk razstave nad vse priporočamo, da spozna, s kakšnim orožjem se bore nasprotniki Boga, Cerkve in vsake religije sploh, ter tudi vsakega zdravega pojmovanja o nadnaravnih vrednotah. , .j • a>| MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Letošnji novomašniki ljubi j. škofije Žrtve boljševiške Čeke (tajne policije) v kleti ki-jevske ječe bore proti religiji in kužnim boleznim.« Strašna je blasfemija, ko se na sliki pogovarjata I5og in pajk: »Elektrika in higijena nas bosta pregnala iz vseh hišnih oglov.« S kakšno odur-nostjo je naslikana karikatura, na kateri je križ upodobljen kot jarem delavcev, na križu pa sedi z vajeti kapitalist! Zgodovinska laž je n. pr. dolžitev boljševiških letakov, ki upodabljajo prijateljstvo med hitlerjanci in katoliškimi duhovniki, med fašisti in Cerkvijo. Kaj si pošten človek misli pri letaku, ki upodablja papeško tiaro, napolnjeno z mitraljezami in kanoni. ali papeža, ko votli kapitalista v in-tervencijonistično vojno proti sovjetski Rusiji! Boljševiki bi morali najbolje vedeti, du je bil papež Benedikt XV. med vojno velik, največji klicatcli sprave med narodi in d« je njpgov naslednik po vojni organiziral ogromno dobrodelno akcijo za rešitev stradajoči!! množic v Preteklo nedeljo je bilo posvečenih v ljubljanski stolnici 24 novomašnikov, med temi 13 iz ljubljanske škofije. Prva vrsta od leve proti desni: Premrov Jože, novo maša v Cerknici 15. julija, govori Franc S. Finžgar, župnik v Trnovem (Ljubljana); Stopar Anton, nova maša v Boštanju 22. julija, govori g. Anton Pavlič, župnik iz Sel pri Kamniku; Orehar Anton, nova maša v Predosljah 15. julija, govori g. Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano; (semeniški spiritual dr. Ciril Potočnik); Turk Alojzij, nova maša v Prečni 15. julija, govori g. dr. Karel Čerin, novomeški prošt; Babnik Karel, nova maša v Mekinjah 22. julija, govori Košmerlj Alojzij, stolni vikar v Ljubljani; Kopušar Milan, nova maša v Šiški (Ljubljana) 15. julija, govori g. Alojzij Tome, katehet v Ljubljani; — druga vrsta: Pregeljc Ivan, nova maša v Begunjah pri Cerknici 22. julija, govori g. p. prior Valerijan Učak, O. T.; I>oišina Ivan, nova maša v Velikih Laščah 22. julija, govori g. Miha Jenko, kaplan v Kamniku; Oblak Janez, nova maša v Horjulu 15. julija, govori g. Oblak Anton, župnik v Št. Lovrencu; Jenko Janez, nova maša v Mavčičah 15. julija, govori g. Oblak Valentin, ži pnik v Preski; Bolonič Mihael, krška škofija; Kcialt Jože, nova maša v Semiču 15. julija, govori g. Erklauc Rajner, župnik v Semiču; — zgornja vrsta: Zavbi Avguštin, nova maša v Zg. Tuhinju 15. julija, govori g. Jakob Šolar, profesor v Št. Vidu nad Ljubljano; Janežič Zitomir, skopljanska škofija; Čepon Ludovik, nova maša v Horjulu 22. julija, govori g. šušteršič Franc, župnik v Selcih nad Škofjo Loko. Prof. 1Vatzla zadnja pot Kranj, 9. julija. Takega pogreba, kakor ga je imel jJokojni proi. Watzl, Kranj še ni videl. Pač dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil rajnki pri sošolcih, njegovih stanovskih tovariših in tudi pri dijaštvu. Komaj je solnce razgrelo ulice Kranja in se je na trgu začelo vrvenje tržnega dne, so se že zbrali okrog župnišča številni prijatelji in znanci — nekateri so prišli že drugič, ker je bil prvotno pogreb določen za soboto dopoldne, pa je bilo truplo takrat še na jx>tu. Ob 9 so rakev vzdignili z mrtvaškega odra in po cerkvenem blagoslovu je moški zbor zajx'l ganljivo žalostinko »Usliši nas, Gospod«. Nato pa je dolg sprevod krenil v roženvensko cerkev, kjer se je njegov prednik na kranjski gimnaziji, dr Kotnik, v lepem govoru poslovil od rajnega. Po sv. maši in obrednih molitvah za mrtve se je sprevod med imetjem duhovščine počasi piomikal ]>o Glavnem trgu na župno pokopališče, kjer se je v imenu prijateljev in znancev v lepih besedah jjoslovil od njega advokat dr. Silar, v imenu profesorskega zbora pa gimn. ravnatelj dr. Dolar. Poleg odličnih zastopnikov meščanstva so se |x>greba udeležili tudi kranjski mestni župan Ciril Pire, okrajni glavar dr. Ogrin, ravnatelj Marijanišča v Ljubljani, njegov sošolec dr. Koritnik, nar. poslanec J. Brodar iz sosednjega Hrastja, stolni kapitelj v Ljubljani sta zastojjala gg. dr. Ojseka in kanonik Sušnik, č. sestre in gojenke Marijanišča v Kranju, kateremu je bil rajni dolgo vrsto let duhovni oče; dijaštvo s skoro cele Gorenjske je pohitelo za ta dan v Kranj, da se po-slednjič poslovi od svojega požrtvovalnega vzgojitelja; kako je bil rajni priljubljen med duhovnimi sobrati, je najboljši dokaz to, da ga je sjjremljalo na njegovi zadnji poti 50 duhovnikov iz bližnje in daljne okolice. Pogrebne svečanosti je vodil sošolec f>okojnega, ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu, dr. A. Ratajec. Po nagrobnih pesmih moškega zbora je ljudstvo počasi zapuščalo pokopališče. Kranjska gimnazija je izgubila požrtvovalnega delavca, dijaštvo svojega najzvestejšega zagovornika, prijatelji pa iskrenega sodruga. Ave, anima candida! Občinske volitve v Nevljah V nedeljo so bile občinske volitve v Nevljah. Tu občina je bila osnovana pri jjonovni komasaciji in obsega nekdanjo manjšo občino Nevlje, ki je bila v jeseni priključena občini Kamniški okolici, potem vso bivšo občino Podhruško v Tuhinjski dolini razen Srednje vasi, ki spada zdaj v Tuhinj, nekdanjo občino Gozd, kjer so znani smuški tereni, razen Črne, Potoka in Kališ. K Nevljam je priključena še nekdanja majhna občina Paloviče in Velika La-šina, ki ležita na gričih vzhodno od Kamnika in sta prav prijetni izletniški točki. Občina sicer nima velike davčne podlage, niti industrije ali kakih drugih znatnejših virov dohodkov, ima pa podjetne in požrtvovalne gospodarje, ki bodo v polni meri znali delati za gospodarsko utrditev in vsestranski napredek nove občine. Za občinske volitve sta bili vloženi dve listi. Na prvi je bil nosilec bivši oblastni poslanec gosp. Ferdinand Novak, na drugi pa g. Franc Hočevar (JNS). Kakor za volitve v Kamniški Bistrici, tako je tudi za volitve v Nevljilh vladalo veliko zanimanje. Že volilna udeležba kaže, da je bilo zanimanje res veliko. Od 524 volilcev jih je volilo 405, to je skoro 80 odstotkov. Lista g. Ferdinanda Novaka je prejela 338 glasov, lista JNS g. Franca Hočevarja pa 67 glasov. Volitve so se izvršile v vzornem redu brez vsakega najmanjšega incidenta ali ugovora. Predsednik volivnega odbora je bil sodnik g. G r u m iz Kamnika. Novakova lista bo imela v občinskem odboru 17 zastopnikov, Hočevarjeva pa enega. Nov gasilski dom V Laporju, dne 9. julija 1934. Praznično razpoloženje je bilo v nas včeraj popoldne. Blagoslovljen je bil namreč novi gasilski dom. V upih in obupih so si ga postavili na Videzu, da stoji sedaj trdno in pnosno. Trobojnica je z line glasno pričala o njihovi vzajemnosti, požrtvovalnosti za dobro stvar. Venčan je bil trud mlade, pred dobrini letom ustanovljene čete. v kateri so fantje z Videža in Leviča, kronani so bili ne majhni napori glavnih delavcev Leskovarja in Vehovarja. Množica več ko Iristoterih je ravnotako pričala isto. Dospele so bližnje čete, 10 mladcev s Pobrežja pri Mariboru ter zastopniki mnogih oddaljenih društev. Sprejem in pozdrav gostov je bil ob banovinski cesti, nakar se je razvil veličasten sprevod k domu, ki ga je blagoslovil laporski dekan g. O z i m i č. Po obredu je izpregovoril prekrasne besede navzočim gasilcem. Gasilec in vojak, tako je izvajal, se oba spoznata v ognju. »Na pomoč«, biti zmerom in povsod pripravljen, četudi bi tvegal življenje, to je vsebina njihove službe, ki je lepa, saj je mučeniška. Ob glasu trombe pa pravi gasilec pomisli tudi na božjo trombo, katera bo nekoč vsem zadonela. Za njim je govoril ravnatelj meščanske šole g. R i s 1 a r. 2e ime vasi jx>ve, da se daleč vidi; odslej se bo pa še bolj videl sad njihovega dela. Naj bo njim v ponos, sosedom pa v zgled. Okrajni glavar iz Maribora g. M a k a r je nato kot zastopnik zadržanega pokrovi-telja g. poslanca Krejčija izrekel čestitke in pozval vse, da sledijo besedam domačega dušnega pastirja. Končno je zanosno izpregovoril še g. župni načelnik. S tem je bilo uradno slavje končano. Slovesnosti so se udeležili tudi grof Attems, banski svetnik g Vinko Gornjak in mestni župan g. dr. Pučnik. Zadružni praznik v Belgradu Belgrad, 8. jul. m. Mednarodni zadružni dan se je tukaj proslavil zelo slovesno. Proslava je bila v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Na proslavi jc govorilo več govornikov, med njimi glavni tajnik Glavne zadružne zveze kralj. Jugoslavije ing. Var-ga. Nj. Vel. kralju je bila s proslave poslana pozdravna brzojavka. Takoj nato je bila sprejeta resolucija, ki v začetku naglasa, da se naše zadružništvo popolnoma pridružuje manifestu mednarodne zadružne zveze, ki je bil pre-čitan danes 100 milijonom zadružnikov. V drugem delu pa se v resoluciji naprošajo zadružniki prestolnega mestu in zedinjene kraljevine Jugoslavije, ki sc vsi pridružujejo apeiu zadružništva iz vsega sveta, Nj. Vel. kralja kot prvega zadružnika, kraljevsko vlado, merodaj-ne činitelje ter vse dobrohotne stanove našega naroda, da v interesu naroda in države tudi v oodoče posvečajo zadružništvu ono pozornost, ki jo ono po svoji gospodarski, socialni in moralni moči zuslužuje in da ne posvečujejo po- zornosti neosnovanim in nekvalificiranim napadom na zadružni pokret, pa naj prihajajo od Katerekoli strani. Zadružniki zahtevajo, da se ne ruši miren razvoj zadružništva v naši domovini in izjavljajo, da zadružništvo ne pozna nobenih meja. Vsnk iskren zadružnik se čuti kot močan član zadružne družine, ki stremi za tem, da zadružništvo zajame vse človeštvo. Zato pa je zadružništvo najmočnejši instrument za odstranitev vseh razlik v našem narodu, pa naj si bodo verske, politične ali katerekoli druge narave. Zadružniki mesta Belgrada apelirajo na ostale zadružnike v naši državi, da še bolj okrepijo svoje vrste v svrlio obrambe zadružnih idealov, posebno pa da ostanejo v vsakem poln žajn zvesti zadružni tovariši, ki naj po svojih zadružnih in centralnih zadružnih organizacijah skušajo izvesti šc popolnejše sodelovanje med obstoječimi zadružnimi organizacijami. da bi na ta način prišlo do enotnega stališča v vseh aktualnih vprašanjih jugoslovanskega zadružništvu. Trojni roparski umor Osješki »Hrvatski list« piše: V Slavonskem Šanicu je bil izvršen te dni grozen roparsm umni v hiši tehnika Štefana Guiberoviča. Neznani roparji so okrog polnoči navalili skozi podstrešno lino v notranjost hiše. S podstrešja so roparji odšli v spalno sobo, kjer so na grozen način umorili 04 letnega Štefana Gubcroviča, njegovo mlado ženo Rozo ter njeno 42 letno mater Marijo Horvat. Roparji so vse tri pobili s sekiro. Guberovič jc i.nel v Samcu veliko iiosestvo ter so ga splošno imeli za milijonarja. V vasi so govorili, da je Guberovič mnogim ljudem posojeval denar na menice. Toda po umoru Guberoviča niso mogli najti v njegovi hiši niti ene menice. Zato mislijo, da je bil mož umorjen ravno zaradi teh menic. Dalje sodijo, da je imel pokojnik prihranjeno veliko gotovine, ker je živel na svojem posestvu skromno ter prejemal 1 udi mesečno 2000 Din pokojnine. Zločin je odkril sosed Jožika Gezenčer. Štefan in Koza Guberovič sta bila umorjena v postelji, dočim so Marijo Horvat umorili roparji v drugi sobi, kjer so jo našli na tleh ležečo v krvi. Tisto noč je spal v hiši tudi 4 letni otrok gospodinjine sestre. Ta otrok pravi, da je videl, ko so v hišo udrli neznani ljudje v črnih oblačilih. Otfuka ee zločinci niso dotaknili. Ljubljanske vesti: Licitacija za regulacijo Ljubljanice USpela Oholi tisoč delavcev bo imelo eno teto dela Včeraj dopoldne je bila pri terenski sekciji /.a regulacijo Ljubljanice licitacija zu regulacijska dela Ljubljanice od Novega trga, do kamor ju bila Ljubljanica pravkar regulirana, pa du Malega grabnu. lorej z;i \>io slrugo, kolikor jo teče skozi mesto, /a' lo regulacijo, ki bi morala priti na vrsto šele v poznejših letih, je mestna' občina z odobrenjein linačnega ministrstvu najela pri Postni hranilnici posojilo 10 milijonov dinarjev. Terenska sekcija je vse delo preračunala na G,084.(100 Din, ki se bo odplačevalo l rednimi letnimi prispevki države, banovine, močvirnega odbora in mestne občine same. Licitacija je popolnoma uspela. Vložene so bile štiri ponudbe, od katerih je bila ena zavrnjena, ker je bila vložena kavcija prenizka. Med preostalimi tremi je bila najcenejša tvrdka Dukič, ki je ponudila 12.70% popustu, kar pomeni 850.000 dinarjev prihranku. Ta prihranek se bo uporabil morebiti za končno ureditev Gruberjevega prekopa. Nobenih pomislekov ni, da ne bi finančno ministrstvo moglo le licitacije odobriti, kar se bo zgodilo najbrž v najkrajšem času in bo pri regulacijskih delili zaposlenih okoli 1000 delavcev. Četvorni praznik ugledne družine Ljubljana, it. julija. V nedeljo je ugledna družina obče spoštovanega ljubljanskega obrtnika, tapetniškega mojstra g. Franca Jagra slavila četvorni praznik, ti. Franc .lager je namreč slavil '20 letnico, odkar samostojno izvršuje tapetniško obrt, dalje 20 letnico svojega srečnega zakona z gospo Terezijo, obenem pa se je v nedeljo poročilu njegova hči gdč. Berta z g. Vinkom Rupnikom. znanim dirigentom iluba-dove župe in strokovnim učiteljem na gluhouem-nici. Mladi par je poročil v Sentpeterski cerkvi ženinov bivši katebet g. prof. dr. Demšar, orglal pa je pri poročnem obredu profesor dr. A. Dolinnr. Priči sla bili g. Ciril Schifrer, tovarnar i z Stržišča pri Kranju in ženinov bral g. Andrej Rupnik, ekonom poštne direkcije i/. Belgrada. Pred kratkim pa se je poročila hči gdč. Ela z g. Vladimirjem Zorzutom. uradnikom splošne bolnišnice. G. Franc Jager je naš dolgoletni naročnik in je znan kot podpornik mnogih dobrodelnih in prosvetnih društev. K njegovemu in njegove družine četvornemu prazniku naj veljajo naše najlepše čestitke, enake čestitke pa tudi obema ženinoma in obema nevestama! Zobozdravnik dr. Srečko Puher ne »rdinirn do li). avgusta. 0 Nova maša na Rakovniku. V nedeljo, 15. julija, bo g. Novak Ludvik, salezijanec, doma iz Vrem pri Divači, pel novo sveto mašo v Marijini cerkvi na Rakovniku ob 10. Govori mu g. stolni kanonik dr. Tomaž Klinar. 0 Legitimacije o brezposelnosti«, ki so bile i/dane /. veljavnostjo o vscin telesu. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. 0 Surov napad. V soboto zvečer se je vračal 26-letni Jakob Verbec na svoj dom v Mali čolnarski ulici 5. Šel je po Opekarski ecsli. ko ga je obstopilo več mladeničev, ki so ga vprašali, ali je on neki znani gledališki igralec. Verbec jim je to zanikal, nakar so fantje odgovorili: »Bomo pa tebe!« Podrli so ga na tla, ga tolkli po glavi in po Del struge ud Novega trga do Grailaščice bo tlakovan s 10 oni debelo betonsko ploščo, enako kakor dosedaj. Od GradašČice do špice bo struga tlakovana 10 cm na debelo i gruščem, nato z 20 cm zloženega loniljenca, nato pa z betonom. Na Špici bo urejena zaga|na stena, na dno kanienouiet in lihotaža, do kilometra 23.794 na Ljubljanici pa bodo bregovi solidno zavarovani, tako da bo onemogočeno škodljivo delovanje reke. Sedanja začasna zalvornica v Trnovem se preseli na špico. Ko bo lo delo, ki bo trajalo dobro leto dni, zaključeno, bo Ljubljanica v mestnem delu regulirana. Upali je, da bo lo delo odpravilo ali pa vsaj omililo V60 brezposelnost v našem mestu, ker bodo pri delu zaposleni predvsem domači delavci. Pozneje pa se prične drugo, prav tako važno tlelo na Ljubljanici, to je zgraditev jezu pri Svetem Petru in hidrocentrale, pa tudi poglobitev Ljubljanice po vsem barju nad Ljubljano, tako, da bo imela Ljubljanica hitrejši odtok, da bodo preprečene večne povorlnji in se bo barje spremenilo v rodovitno polje in v cvetoče travnike. lelo.su Icr celo hodili po njem. Vsega polomljenega ga je v bolnišnico prepeljal reševalni avlo. Policija je uvedla preiskavo. Mariborske vesti: Betnavshi ribnik - prazen ^Peu&t* peašeU za {c dotnai, Mfii i* p«, vredno okoli 1000 Din na Reiterjeve.ni hribu. V soboto je bilo tudi najdeno v neki veži na Glavnem Irgu precej obrabljeno, črno pleskano kolo brez znamke z evid. št. 2-87.643-5 vredno okrog 400 Din. V nedeljo pa je našel mizarski mojster g. Zupančič v veži svoje dclavcnice v Gosposki ulici črno pleskano. precej obrabljeuo kolo. brez znamke, evid. šl. 2-87.579-5, vredno okrog 40« Din. 0 Invalidska tombola je bila v nedeljo popoldne na Dečkovem trgu. Udeležba je bila srednja. Glavni dobitek 1500 Din je zadel cink. delavec g. Pilko, drugi glavni dobitek 1000 Din pa delavec g. Brcmec. Ptuj D'ava naplavila trupelce novorojenčka. 1 ri Sv. Marku je Drava naplavila trupelce dobro razvitega novorojenčka ženskega spola, Ker je trupelce bilo šc dobro ohranjeno, se sklepa, da je ležalo v vodi lc nekaj dni. Sodna komisija ,ki je izvršila obdukcijo, .jc ugotovila, da .je otrok umrl nasilne smrti. Gibanje prebivalstva v II. četrtletju te« kočega leta. V področju mestne nadžupni.ie v Ptuju so so poročili 3 pari, otrok se je rodilo 22, umrlo je 22 oseb. V področju župnije sv. Petra in Pavla je bilo 12 porok, rodilo sc jc 32 otrok, umrlo pa 2,1 oseb. Novi grobovi. V ptujski hiralnici so umrli: Jakob Šcgula iz Trnovcev-Sela, star 76 let; Frančiška Gužet iz Ruš, stara 49 let; Marija Vidovič iz Sv. Barbare v Hal., stara 7G let, in Julijana Lampl iz Maribora, stara 72 le,t. Blag jim spomin! Pictori. Petero podob o Piju X. Stojimo v mesecu .juliju, ki bo s svojim 26. dnem obnovil dvajsetletni spomin na otvoritev svetovne razstave bojnih trum v svetovni vojni. Le .petkrat pet dni po lem nesrečnem začetku se je približal konec na.i-plemenitejšcga življenja v službi Cerkve in človeštva: 2(1. avgusta 1914 je umrl papež Pij Deseti kot apostolska žrtev svetovne vojne. Za ta spominski čas nam jc prijatelj našega lista, upoštevajoč besedo Pija XI: >Ni: koli ne boste mogli dovolj sloviti za dobri fisk! poslal zapisnik spominov, ki jih je zapisal in ohranil iz pomembnih obiskov v večjem ali manjšem krogu pri svetem očetu Piju X. v prvih treh letih njegove enajstletne vlade. I. Praznih sv. nadangela Rafaela Krdelo mladih duhovnikov, ki so prišli v Rim nadaljevat svoje bogoslovne študije, sla vodila v uaprošeui obisk k sv. očetu dva odlična prelata. Ura v zvoniku sv. Petra je odbila štiri. Slovesno se je razlegal njen glas nad strehami vatikanskega okrožja. Dolgo so čakali na papežev prihod. Ta čas jim je njegov dvorni kaplan, mlad inonsignor, pokazal stanovanje v vatikanski palači, katero je hotel po smrti Leona XIII. 20. julija 1903, takoj zapustiti tedanji njegov kancler kardinal Rampolla ter se kot nad-duhovnik bazilike sv. Petra naseliti v pristojni vili sv. Maric zadaj za ogromnim cerkvenim poslopjem. Kardinal Orcglia, teda: nji kardinal komornik. ga je pregovoril, naj le mirno ostane na svojem mestu v prejš- njem uradnem stanovanju. Kardinal Orcglia je namreč mislil o njem: od tod ne bo imel več daleč do papeževe uradne sobe, v katero se bo kmalu pomaknil kot papež. »Tako bi se bilo zgodilo!« .je pripomnil navzoči prvi prelat, »da ni kardinal Puzyna vložil svojega ugovora.« »Poslej se to ne bo več zgodilo. V novi konstituciji, »Comissum Nobis« /, dne 20. januarja 19114 .je vsak veto sleherne države tudi v obliki le rahle želje popolnoma izključen.' Mladi monsignor jim je spretno tolmačil •/,adnjt! papeževe odločbe, ki se »Vaeante Sede Aposlolica« (dekret z dne 25. dec. 1904 je šele dva meseca pozneje sledil) tičejo volitev novega papeža. Uradna soba kardinala Rampolla je bila priča važnih razgovorov in priprti v za volitev novega Petrovega naslednika po smrti Leona XIII. Nekaj teh internih zadev jc 15. marca 1914 razkril duhoviti francoski kardinal Ma-thieu, seveda anonimno, v listu »Rcvuc rles T)eux Mondes«. Tam so bere, kako jc v kon-klavu francoski kardinal vprašal svojega soseda beneškega patriarha, če govori francosko. Ne! je pogumno odvrnil kardinal Sarto. Potem pa ne moreš postati papež! ga je hitro zavrnil njegov francoski tovariš. Hvala Bogu! se jo oddihnil kardinal Jožef Sarto in utihnil. Pričakovanje obiskovalcev jc postajalo vedno nestrpnejše. Radi bi že videli to ponižno veličino Pija Desetega. Pomislite, kako sc včasih ouvcrlura čudno vjema z opero, ki ji sledi! jih jc kratkočasil papežev lajni komornik. Naš sveti oče je pri vprašanju, če sprejme izvo-(jtev da! odgovor ki je bil pravno nejasen I in netočen; treba ga je bilo vdrugič vprašati: Ali sprejmeš izvolitev? Pa prav la papež je tako pričel z reformo rimske kurije in cer-i kveuega prava.« Pozor iu molk! I V dvorano jc stopil Maestro di Cameva. ' Povprašal je po imenu tega in onega, ki naj ga predstavili papežu. Njegovo violetno svileno oblačilo se je krepko odžarevalo mimo drugih, črnih talarjcv. Ta prelat torej odločuje, kdo ho pri papežu sprejet in kdo mu bo predstavljen. Enemu izmed navzočih duhovnikov je Maestro di Cainera, ali iz natančnosti ali iz prijaznosti, popravil plašč »ferraislone«, ki mn jc zdrsnil predaleč preko ram. Bil jc namreč izposojen, kar sc ni dalo zatajiti. V tistem trenutku se je pojavil pred njimi Pij Deseti. Ob njegovi desnici je stal Majorcloinus, papežev hišni minister in pre-1'ekt apostolskih palač. Prcfckt vatikanske knjižnice Franc Ehrle (umrl kot kardinal 1. aprila 1934) jc pristopil in pozdravil sv. očeta v imenu vseh. Papež jc pogledal vanj z izrazom očetovske ljubezni. Njegov obraz je razodeval, da najvišja plemenitost ni v krvi ampak v srcu. Krepost jc sijala z njegovih oči in njegovo rahlo sklonjena glava jc pričala, da je pn-peška krona zanj trnova krona. Akoprav jc bil globoko uvideven vladar, se je vendar takoj uvidelo, da sc njegova preprosta svetost ne počuti dobro v svili in škriatu in v sijajnih dvoranah. To jc dvanajst velikih prostorov .odmenjenih /.a papeževo uradno stanovanje in poslovanje v drugem nadstropju vatikanskega glavnega trakta. Nad tem uradnim poslopjem si je Pij X. priredil privatno stanovanje, ki je bilo po notranjem stopnišču združeno z uradnim. V tretjem, sončnem in zračnem nad stropju se je čutil takoj bolj sproščenega od vseli neprijetnih etiket, ki so bi'e predpisane v spodnjih dvoranah. Semkaj gori jo priha- jal na oddih in razgovor po svoji mili volji ob večernih urali. »Ignis ardeus!« je pošepnil p. Denifle, ko jim je spregovoril Pij X. nekaj besed v ! gladko tekočem latinskem jeziku. Kako bi jih mogli, kako bi jih smeli pozabiti, ko pa ! so bile tako dragocene! »Na vaših očeh berem, da sc tie boste vrnili razočarani iz večnega Rima. Več jih je namreč, ki se vračajo razočarani. To so vsi tisti, ki so si že pred prihodom naredili svojo sveto podobo o Rimu. Kako naj se Rim prilagodi vsakteri podobi, ki si jo kdo napravi o njem? Kdor prihaja semkaj, se ne sme vprašati: Kakšen je Rim, kakšen je pa-| pež, ampak naj si prej sam pravilno odgovori na vprašanje: Kaj je Rim, kaj je papež? To bo dalo pravi pomen in blagoslov njegovemu rimskemu potu in obisku. Katoliški in drugi svet pričakuje mojih izjav in okrožnic; jaz pa morem zaenkrat reči le to eno: Oro e rne horizonto«. Takih besed od takega moža in na takem i kraju človek ne more pozabiti nikoli. To gre predvsem na naslov Francije!* jim jc ob odhodu skozi Sala Clementina na lepo prosto stopnjišče pojasnjeval p. Denifle. Predsednik francoske vlade minister Combes-se jc bil namreč prav ob nastopu Pija X spri •/. Vatikanom. Papeža, ki je, tako visoko cenil iu iskreno ljubil Francijo in jo poveličeval v njenih svetnikih, je umevno ta na-■ stop francoske vlade globoko zadel v srce. I Ko so stopili na Trg sv. Petra, sc je zakrila večerna zarja za' oblake. P. Ehrle in P. Denifle sta se poslovila oc> njih. Takih mentorjev in prijateljev bi si človek vsak čas želel na potu svojega življenja. Toda. kako redkokdaj se zgodi v življenju. da dobi Mladi Tobija /,užaljenega Rafaelu. Revolverska bitka v Novem Sadu 12 letna deklica nevarno ranjena - Dolgo isfcani zločinec prijet Novi Sad, 8. julija. V Novem Sadu je bilo v zadnjem času izvršenih več skrivnostnih vlomov v trgovine. Med opoldanskim odmorom je bilo vlomljeno v trgovine in so bile izropane blagajne. Vlomilec je bil tako predrzen, da ni prizaneeel niti trgovinam na glavnem trgu ii naprej in zadel 12letno Elizabeto Melar v prša. sroliuh Janičiievič ie postal pozoren na dobro ob- Končno se je policistom posrečilo, da so Krznecu iz-VJ J 1 • • —,i„e in bili iz rok orožje in ga prijeli. Na policiji je lzja- slučaj jo tudi, da ni bil zadet nobeden izmed številnih mimoidočih. Revolverski junak, ki se piše Jožef Krznec, je uato pobegnil. Detektiv ga ie zasledoval in je večkrat ustrelil v zrak. Pa tudi Krznec je streljal in razvil se je pravi revolverski dvoboj. V neki ulici je Krznec tskooil čez plot in bežal po vrtu. Ko je in jih ie pri belem dnevu obiskal. Sef zopet prišel na ulico, se je naenkrat znašel pred Doliciie ie naročil tajnim policistom, da večimi policijskimi stražniki. Krznec je streljal r ') j .. . t^.i.i.i- _____1 1A) lafnn RlIvnholA Mnlnr u nrAll Iečeuega tujca, ki se jc zelo zanimal za trgovine in jih opazoval. Stopil je k njemu in zahteval legitimacijo Tujec mu je izročil legitimacijo, ki pa je bila zelo pomanjkljiva. Ko je izvlekel iz žepa legitimacijo je potegnil ven tudi več stodinarskih bankovcev, ki jih je pa hitro zopet stlačil v zep. V drugi roki 'je nekaj držal in ko ga jo deteiktiv vprašal, kaj ima, je dvignil revolver in dvakrat _____- ■ i 11 mrtirol rlolpl/tl-v nrnvnčasno '11, da je star 21 let, da je rodom iz Zagreba in po poklicu mehanik. Pred kratkim je prišel iz zapora. Več policijskih ravnateljstev ga išče s tiralico. Manjše tatvine je priznal, policija pa sumi, da ima na vesti velike zločine. Nesrečno Elizabeto Melar so prepeljali v bolnišnico. Njena poškodba je resna. Revolverska bil-snrožil K sreči se je mogel detektiv pravočasno i ka je seveda povzročila veliko pozornost. Lova na pripogniti in tako ga strela nista zadela. Srečen i Krzneca se je udeležila velika množica ljudi. Žrtev kopanja na Vrhniki Vrhnika, 9. julija. Včeraj je pritisnila huda vročina, ki jo marsikoga izvabila v hladno senco ali pa v vodo. Po kosilu sta se šla kopat tudi prijatelja Franc Pet-kovšek in Franc Krasovec, kolar, sin znanega lesnega Irgovca g. Krašovca. Čez par ur pa se je raznesla žalostna vest, da je Krasovec, ki so ga pred odhodom od doma svarili, naj se varuje, utonil v Retovju na Mirkah. V vodi ga je zadela kap. Potegnili so ga hitro na suho in ga skušali spraviti k zavesti, vendar je bil ves trud zaman. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! Ati pojdemo v Švico? Za kongres Krista-Kralja v Einsiedelnu vlada že obče zanimanje. Ne bo še to- svetoven kongres; tudi noče biti, ker tak bo evharistični v Buenos-Airesu. Evropski kongres bi ga pa že smeli imenovali, ker povabljene so vse katoliške dežele Ev-rope: Švica, Avstrija, Nemčija, Jugoslavija, Francija, Italija, Madjarska, Češka, Poljska, Romunija, Belgija, Holandija, Španija, Angleška, Irska. Povabljene so tudi katoliške univerze v Fribourgu, Milanu, Louvainu in Nymwegenu. Razveseljivo je, da je sprejel protektorat nad kongresom poleg dunajskega kardinala Innitzerja tudi poljski kardinal-priinas dr. tliond. Zaprošen je za protektorat tudi pariški kardinal Verdier, ki ga gotovo tudi sprejme, lako bodo dali varstvo kongresu trije veleodlični zastopniki 3 velikih narodnih skupin evroj3skili: Slovanov, Germanov in Romanov — v dokaz, da hoče biti kongres nadna-l-oden, ker smo kot stvari božje in še posebej kot katoličani vsi le ena velika družina božja. Ce bodo na kongresu zastopani vsi narodi Evrope, ali se hočemo sami izključiti — mi Jugoslovani, in posebej še Slovenci? Večkrat smo se na meduarodnih prireditvah že sami izključili — v svojo škodo. V Einsiedelnu bi se lahko jx>kazali — najbolje s svojo pesmijo. Ta bi obrnila pozornost nase. Nič lejišega nimamo, kar bi mogli ponesti pred mednarodni lorum. Pevci in pevke slovenske, ojunačite se, zglasite se, združite se in zapojte mednarodnim poslušalcem, da bodo videli, kaj mi znamo! Seveda naj se ne priglasijo samo pevci, ampak, kdor zmore, je povabljen. In priglasiti se je treba hitro. Einsiedeln je majhen, prenočišča bo treba pravočasno rezervirati. Tudi za ceneno prehrano bo treba jjoskrbeti. In pa željam posameznikov bo mogoče ugoditi, če nam bodo pravočasno 'nVl,Kdor se odloči, naj se priglasi na naslov: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. V listu so objavljena podrobna pojasnila; dobi ga vsakdo zastonj. Koledar Torek, 10. julija; Amalija, devica; Veronika Osebne vesli — Iz finančne služb«. Napredovala sta za inšpektorja finančne kontrole v VI. pol. skupini Erjavec Josip in Deržaj Peter, oba pri dravski finančni direkciji v Ljubljani; za podinspektorja VII. pol. skupine pa Baiič Stanko pri glavnemu oddelku finančne kontrole na Jesenicah. — Premeščeni so: za davčnega inšpektorja v šesti skupini k davčni upravi v Ormožu Alojzij Šlrekelj, davčni inšpektor v isti skupini na davčni upravi v Laškem, za davčnega inšpektorja v 6. skupini k davčni upravi v Laškem Franc Adamič, davčni inšpektor v isti skupini na davčni upravi v Škofji Loki, za višjega davč. kontrolorja v ». skupini na davčni upravi v Ljubljani, mesto, Slavko Devctak, višji davčni kontrolor v isti skupini na davčni upravi v Gornjem gradu, za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini k davčni upravi v Mariboru, okolica, Franc Gril, davčni kontrolor v isti skupini na davčni upravi v Slovenski Bistrici, za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini k davčni upravi v Kranju Karol itabkar, davčni inšpektor v isti skupini na davčni upravi v Ormožu, za davčnega kontrolorja v 7. skupini k davčni upravi v Škofji Loki Ludvik Avšič, davčni kontrolor v isti skupini pri davčni upravi v Prevaljah, za davčnega kontrolorja v 7. skupini k davčni upravi v Slovenski Bistrici Dragotin Čeplak, davčni kontrolor v isti skupini k davčni upravi v Dolenji Lendavi. Ostale vesti — Občinske volitve na Dobrovi pri Ljubljani. Pri ponovnih občinskih volitvah na Dobrovi dne 8. .julija 1934 je dobila lista Čeme 15 odbornikov, lista Vrhovea (JNS) 3 odbornike. — V Lurd odpotujejo danes, 10. t. m. slovenski romarji, /.bero se i?b 16.30 na glavnem kolodvoru ter se odjieljejo z brzovlakom ob iT eez Italijo v Lurd. kamor pridejo v soboto, 13. julija oli 9.49. Iz Lurda se odpeljejo 16. juliju ob 13.43 in pridejo v Ars t", julija zjutraj ob s. v Paray lc Monial isti dan zvečer ob 19.58, v Ljubljano se vrnejo v soboto. 21. julija ponoči oi> 0.31. Skupina šteje 36 oseb pod pokroviteljstvom prevzvišenega g. škofa dr. Grcgorijn Rozmana. — V Oberammcrgau odpotuje druga sku-v ponedeljek 16. julija zjutraj ob 6 izpred hotela Union. t8. julija pri- morala preživljati tudi svojo staro bolno mater. Ko je prišel zastopnik tvrdke, ki .je prodala srečko, k nji, jo je našel oli materini postelji. Ko je zvedela, da je zadela 62.500 dinarjev, se je zelo razburila in s solzami v očeh je pripovedovala, da si je 30 Din, ki jih je dala za srečko, pritrgalu naravnost od ust. Čejirav je že šest let igrula v loteriji, doslej šc ni ničesar zadel;. Kljub temu j>a ni izgubilu upanja, da ji bo sreča vendarle enkrat mila. S tresočimi rokami je prevzela kup novih tisočakov, ki jih je zastopnik naštel na mizo. — 150 goljufij ima na vesti. Zagrebška l>olieija .je aretirala Stjepana Goluba, ki je ojgoljufal nešteto kmetov, ki so prinesli svoje pridelke na zagrebški trg. Doslej ,je bilo proti njemu vloženih kar 150 prijav zaradi goljufije. Prijeli so ga, ko je hotel nekega kmeta opehariti za (iti dinarjev. —. Vlak povozil triletnega otroka. V soboto zjutraj je v Slavonskem Brodu povozil vlak tik pred mostom čez, Savo triletnega otroka. Kolesa so odrezala otroku obe roki in obe nogi. Prinesli so še živega v bolniš-uieo, kjer pa je kmalu nato umrl. Otrok je spleza! na železniški tir in se igral na trač- nicah. Ko ga je mati iskala, ga je naenkrat zapazila na železniškem tiru tik jirod drve; čim vlakom. Nesrečo ni mogla več odvrnili in vlak jo ji red njenimi očrni povozil sinčka. — 1'erutninai'stvo. Sestavil A. Slivnik, za ložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubi ani. Cena v platno vez. Din 56, broš. Din -H). Perutninarstvo jo žalibog jiri nas Se vedno zelo zanemarjeno in pomankljivo. Pri nas do sedaj nismo imeli knjige tej enaki, zaLo perutninarstvo ni moglo napredovati, kakor bi bilo želeti. Knjiga, brez katere naj ne ho noben perutninar, obsega 174 strani in vsebuje in nudi vso, kar mora vedeti in ziniti umen rejec jierjadi. Vsebuje veliko slik raznih pnseni in vrst. Razpravlja zelo važno poglavje o zdravju in bolezni perjadi. Knjiga bo izvrstno služila vsem perutuinur.iem tako < meščanom, kakor seljaku ter jo istim toplo ; priporočamo. I m .............. - Pri ishijasu »dedi na kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice popite zjutraj na teSče. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Jul. pma zjutl„j —----,----- .... .. .. . sostvujejo pasi jonskim igram, 19. so v Moua kovom, 20. v Sa 1 zka m mer gu t u in se vrnejo 21. zvečer v Ljubljano. V ili. skupini, ki odide i/. po isti progi kakor prejšnji. Celokupni izdatki, t. j. vožnja, hrana, stanovanje, vstopnina k igri znašajo 1800 Din. Priglase sprejema Romarski odsek KA, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana. — Slovenščina v ljubljanskem radiu. V sobotni šte\ilki smo priobčili notico poos!op.jn /,a štiri zagrebške šole. V izvajanju programa, da se čim bolj pospeši sistematična in postopna gradnja potrebnih šolskih poslopij, je ban savske banovino dr. Perovič odobril, da sc žo lotos začne z zidavo novega poslopja Trgovsko akademije, žensko strokovne šolo in Državne obrtne šole v Zagrebu. V to svrho so že predvideni potrebni krediti v letošnjem proračunu savsko banovine, odnosno zaprošena posojila od Državno hipoteka me banko. Poleg tegn sc lio najbrž tudi žo letos pričela graniti nova zgradba za va.jeniško-obrtno šolo. 25. t. m. bo zaradi tega i Zagrebu velika konferenca strokovnjakov. — Revno dekle zadelo v razredni loteriji 62.300 dinarjev. V Novem Sadu jo ubogo mlado i dekle /.udelo v razredni loteriji 62.500 Din. Do- Spoti Krasna zmaga Primorca v Bukarešti Velik uspeh naše lahke atletike v inozemstvu Malo v skrbeh smo bili za ekipo ASK Pri- | dala za prihodnjo balkansko olimpijado, ki se vrši r, > ret 1 » LJJ u U I J U1IV • 1 — - ---, ... ........... j --- -- ..............— - .1 Ljubljane 6. avgusta, jc še na razpolago pet slej je služila kot ugentinju neke tvrdke in .ji niest. Tudi ta skupina ix>tuje z odprtim avtom zaslužila dnevno komaj 10 do 15 Din. S tem jc morja, ki je šla gostovat v Bukarešto proti tamkajšnji reprezentanci. Moštvo črno^helih je bilo sicer ojačeno z dvema atletoma iz Belgrada, vendar smo bili vsi precejšnji pesimisti, kljub iz-bornim atletom domače ekipe. Kajti poraz ljubljanske reprezentance \ Gradcu, poraz isle reprezentance v Belgradu, je bilo vse drugo prej kot pa garancija za dober uspeh v Bukarešti. Iu splošno 'mnenje je bilo povsem tem več ali manj upravičeno, radi česar na zmago v Bukarešti ni bilo računati. Toda prišlo je drugače, naši fantje so prekrižali vse račune , in so nas zopet tako zastopali, kakor oni znajo in kakor so po 'svoji kvaliteti tudi sposobni. Naša lahka atletika je na mogočnim pohodom nazgor, naši fantje rušijo državne rekorde in se s hitrimi koraki približujejo evropski kvaliteti. Trenotni neuspehi v Gradcu in Belgradu, nas ne sinejo prav nič motiti in lo tembolj, ker tega niso toliko zakrivili atleti kakor dejstvo, da smo bili nekompletni, in pa še bolj pogre-Sena taktika, kar se je zlasti pokazalo v naši prestolnici. Prišel, videl in tudi zmagal je naš državni prvak v Bukarešti. Toda poleg krasne zmage so dosegli posamezniki tudi sijajne uspehe v nekaterih disciplinah. Hvaležni moramo biti tem^ atletom, ki dosegajo s svojim idealnim in požrtvovalnim treningom take uspehe. Ljubljana, ki bo Hazena Jugoslavija: Poljska 10: 3 (6 :0) Zagreb, 8. julija. Človek tehnično hod hom smo pr----------------_ , postave poljske družine in sloves poljskih lahkoatletinj so nam povzročili take misli). A takoj v začetku igre smo se oddahnili. Naša družina je začela igro in s tako got9> vostjo je potovala žoga iz rok v roke, da De bilo veselje gledati. Poljakinje so bile presenečene in se do polčasa niso znašle. Nas napadalni trio je pošiljal strel za strelom in do polčasa je bilo stanje 6:1 za jugoslovansko družino. V drugem polčasu so postale Poljakinje bolj ofenzivne in naša obramba je imela priliko pokazati svojo odpornost. Proti koncu drugega polčasa je nas napad zopet prevzel vodstvo igre in končni rezultat 10:3 v prid naši reprezentanci popolnoma odgovarja njeni premoči. Čudil sem se, da so dekleta vzdržala vso igro neverjetno hitrost. Brez dobre priprave bi to no bilo mogoče. Pred dnevi sem na. igrišču Conkordie opazoval trening naše reprezentance. Skoraj same vaje v hitrem teku in lavenju ter podajanju žoge v največji brzini. Pa sem se spomnil na nase nogometaše in njih trening'. Ni važno to, koliko časa športnik rabi za trening, temveč kako ga čim bolje izrabi. V prihodnjih dneh nastopi poljska družina v Ljubljani. Če bodo naše bazeuaslce vzdržale v hitrosti in točnem podajanju žoge, lahko z gotovostjo računajo na ugoden rezultat. Vsem ljubiteljem igre z žogo pa priporočam, da prisostvujejo igri, k] Jim bo gotovo nudila mnogo športnega užitka. M.D. Dekliško tekmovanje v lahki atletiki V soboto in nedeljo na igrišču ASK Primorja Po daljšem času bomo imeli priliko gledati prihodnjo soboto in nedeljo naše lahkoatletinje v borbi za najvišji naslov v državi, za državnega prvaka. V Ljubljani bodo merile svoje moči atletinje Atene in Ilirije, ki bosta postavili rekordno število tekmovalk v to važno tekmovanje. Naše atletinie so baš sedaj v dobri formi in izgleda, da bo to tekmovanje tudi kvalitativno na taki višini kot doslej malokatero. Če le ne bo posebne smole, ie računali, da bo Ljubljana tudi v dekliški lahki atletiki nosila zastavo v naši državi, tekmovanje bo torej izredno zanimivo in to tembolj, ker ne bo šlo samo za prestiž Ljubljane, temveč tudi za prestiž tekmujočih klubov; saj vendar ni neznano, da sta Atena in Ilirija v dekliškem športu stara ri-vala, ki vedno privabita lepo število gledalcev. Stare konje kakor tudi prisilno klano živino vsake vrste kupi vsak čas Lisičja farma na Bledu. letos v Zagrebu, največ atletov v našo državno reprezentanco, je lahko ponosna na take športnike. Lahka atletika, ki jo poleg smučanja in plava-lija najlepša in najbolj zdrava športna panoga, zasluži večjo podporo in večjo pozornost od strani našega športnega obcinstvji. Letos imamo še več lahkoatlelskih prireditev v Ljubljani, .na katere že danes opozarjamo ljubljansko športno občinstvo. Prav je, da se veselile uspehov naših lahko-atlelov, še bolj prav bi pa bilo, do jih tudi mrtlo podprete ua ta način, da jih pridete pogledat, kadar vas vabijo ua svoje mitinge. Kajti uspeh naše lahkeatletike ni odvisen samo od naših fantov, ki napravijo vse, kar morejo, da ,celo še več, ampak tudi od vas. Glede na velik uspeh, ki ga je doseglo Primorje v Bukarešti, sklenimo, da bomo v bodoče posečali vso Ialikoatletske prireditve v Ljubljani polnoštevilno. Naši lahkoatleti in lahkoatletinje se vam bodo pa oddolžili s tem, da bodo napredovali in zmagovali. Uspehov našega državnega prvaka se tudi mi iskreno veselimo ter mu obenem, ko nu čestitamo, priporočamo, da si zapiše na svoj prapor: »Naprej, navzgor!: Končno stanje dvomateha Primorje : Bukarešta sc glasi: 95: 70 točk. Naš državni prvak je s svojim uspehom napravil v romunski prestolnici najboljši vtis ter je prejel za svojo zmago krasen pokal prometnega ministra Franasoviča. Nedeljski šport v Celju V nedeljo popoldan je bila na igrišču pri Skalni kleti tekma za pokal O. O. Celje med SK Celjem in SK Atletiki. Tekmo so . odločili Celjani s precejšnjo porcijo sreče I v svojo korist 5:1 (2:0). Igra sama je bila I slaba, brez posebnega tehničnega znanja, Celje) Honigmanna {BK Atletik) ter s tem onemogočil skoraj najboljšo njihovo moč. Tekom igre ,ie bil tudi izključen vsled jio-novuega faulanja, a tudi Atletiki so igrali samo z 10 možmi. Sodil je g. Svetek, ki jc skušal biti sicer kolikortoliko objektiven. vendar taki tekmi ni doraslel. # Kolesarski klub »Drava« v Ormožu je priredil včeraj prvo medklubsko kolesarsko dirko na progi: Ormož—Ptuj—Ormož, 4K km, na kateri je startalo 14 tekmovalcev iz Maribora, Ormoža, Varaždina in Čakovca. Dirko jc vodil načelnik Jugoslovanskega zbora kolesarskih sodnikov g. Markovič. Med številnim občinstvom, ki je bilo zbrano na cilju, se je opazilo, da vlada v Ormožu veliko zanimanje za kolesarski šport, tembolj, ker so kljub slabi cesti, ki .ie nasuta z gramozom, doseženi rekordni časi. Kot 1. je dospel na cilj v času 1 ure 20 min in 50 sek. Rozman Štefan (SK Železničar, Maribor): TI. Pavličič Matija (KK Drava, Ormož) v •času 1.20.52; ITI. Kadravee Ludvik (Edel-weiss, Maribor) v času 1.25JI8; IV. Antono-vič Matija (Drava. Ormož) v času 1.25.33; V. Čurin Martin (Drava, Ormož) v času 1.25.35, in VI. Dem k o Mirko (Slavija, v a-raždin) v času 1.29.12. Kolesarska pod2ve:a ^Ljubljana'. — RscLno noja upravnega odbora podzvoze so vrši danes oh 20 v posebni sobi gostilne pri Amcrtkancu. Udeležba obvezna. PRKPOZICIJE za spominsko dirko Moritza T)a-dioua, ki jo priredi kolesarski klub «Edelwoiss j90ii- in. Julija ID,14 nu protfi Maribor—Mostni vodovod—Frani— Hndje—Ilajdlna—Sv. Miklavž. S tu rt bo ob H pri mestnem vodovodu na TržaSki costi, 40 km. Pravico na Start Imajo vb'i vozači, ki bo v posesti vorifikucijc: Kolesarsko zveze kr. Jugoslavijo za loto 19.'t4, izvzorafii oni. ki so bili (Mani kluba Edelwoisa, danes p apripadniki dragih klubov. — Nagrade so predvideno kakor doslc.i. Startalo sc bo »kupno, in sicer v oni skupini. l'o cilju Jo družabni b&nlaiiok v gost.ilni Wrnss v Sv. Miklavžu, kjpr .ic tudi razdolitov nagrad. Dostop k družabnemu sestanku imajo vsi, kolnsarskumu športu naklonjoni športniki in njih znanci. sri.OšNA DOLOČILA: 1. Vo/.ilo so lxi po pravilniku Kolesarsko zvrao kr. Jugoslavijo, nn laat.no odgovornost, tor po cestno po lioijskem redu. 'J. Prijave nprojcuni uajdaljo do II. t. m. predsednik kluba Edohvciss, Atidreas Halbwlld ▼ Mariboru. 3. Startnina znnša 5 Din ix> vozaču. I. Vo 7.1I0 so bo ob vsakem vremenu. ,r>. Prihod na cilj / ne dostojnimi kretnjami položi diskvalifikaciji. Uprava »Slovenca« flarlbor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova H Sprejemajo so oglasi iu naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki snndnin v delokrotr tinrav-nistvn lista. Po 18 letih so mu izvlekli kroglo S papigo je zdravil V Livornu v Italiji so vtaknili v luknjo spretnega sleparja. Ta človek je romal od vasi do vasi in povpraševal po nemih ljudeh. Zdravil jih je s praškom, ki ga je pridobil iz pečene papige. Dejal je, da je to najnovejše in najučinkovitejše zdravilo proti tej bolezni. Precej tega zdravila je v resnici razpečal; lahkovernih ljudi je povsod dovolj. Končno so ga zgrabili za vrat in mu prisodili tri leta zapora. Anglež Perry si je priboril v Wimbledonu končno zmago za moške. Po 25 letih se je prvič zgodilo, da je ta čast doletela domačina. Leta 1946 je bil hotelski ravnatelj Lčon Char-pentier iz Niče ranjen v svetovni vojni. Dobil je strel v bedro. Zdravniki ga takrat niso hoteli operirati in krogla je zarasla v meso. Šele pred nekaj tedni je Charpentier začutil pod kožo v bedru trd predmet. Od dneva do dneva mu je vedno bolj nagajal. Končno je sam prerezal kožo in na dan je prišla krogla, ki jo je nosil s seboj 18 let. Leta 1908 je bil francoski mornariški častnik Benjamin Ulmo radi vohunske zadeve obsojen ria dosmrtno ječo. Kar mu je bilo še usojenega življenja, bi ga bil moral preživeti na Hudičevem otoku 14 let se je že pokoril na otoku, ko mu je neznana bolniška strežnica pisala pismo, da se zanj zanima. To je bila Madeleine Poirier. Poslej sta si redno dopisovala. Neprestano se je trudila, da bi dosegla pomilostitev. In res! Te dni je predsednik francoske republike pomilostil jetnika, ki se je po 26 letnem pregnanstvu vrnil v domovino. Kak or vidite na podobi, je Madeleine Poirier vsa srečna, da ga je oprostila. Kako se bo roman zaključil? V.: Po valovih Donave široke • • • (Beležke iz popotnega dnevnika.) Pred davnimi, neštetimi veki, je mesto sinje Donave bilo tu morje, ki je segalo od Alp do vzhoda. Vsa ogrska nižina je bilo morje, ki so ga imenovali Belo ali Panonsko morje. Mali Karpati in Bnkonski gozdovi so bili otoki v tem morju Njegova slana voda se je prelivala preko peščenih obal in plitvin iz numilitskega apnenca. Žuborenje in pljuskanje valov ob bregove, je prodiralo do zelenih obal-skih gozdov. Skozi listje mirt in palm, fig in milnatega drevja, se jc belila morska pena, vrteč se okrog koralnih sten in plitvin. V groznih goščah so gomazele paleonterije, figove gozdove so oživljale opice, a po vodi so švigale vsakovrstne živali... To je bil začetek nove eocenske dobe ustvarjanja, prva perioda terei-jerna. Točno se ne more reči, kako dolgo so na obali tega morja šumeli bambusi, kako dolgo so mimoze metale senco preko nimf in Viktorij in kako dolgo so raznovrstni netopirji domo-vali v razpokah pečin. Smatra se, da je v najbližji periodi ustvarjanja — v neogenski —-iropsko podnebje popustilo. Ta sprememba ni ostala brez katastrof, ki so monsko površino vode razdelile. Iz Panonskega morja jc ostalo jezero, voda katerega je bila manje slana. Iz nato h koncu neogenske periode, je bila že sladka voda od Kalenberga pri I>unaju do Baj-zaša, kjer prenehava Banat. In naposled, ko so se stene južnih Karpatom pod rvajzdseiVi, je to jezero izteklo V Črno morje. Na njegovem obširnem blatnem dnu, kjer je danes madjarska nižina, je ostala mre- ža rek in močvirja z Donavo kot glavno reko. Planinski klanec, skozi katerega bomo danes še pluli, to so tiste romantične ožine na Donavi, ki so znane pod imenom »Železna vrata« ali »Džerdapski klanec«... In kar je še posebno zanimivo, Donavi ni po volji njen oficijelen, da se tako izrazim, na zemljevidu začrtan izliv v Črno tnorje. Spojitev reke z morjem je kakor poroka dveh zaljubljenih, drug po drugem koprnečih src. V skupnosti strnjena sreča ne mara prič... In vidite, Tea, tudi Donava ne mara prič, ko se zlije v eno s svojim ljubčkom, morjem ... V donavski delti je namreč pred kratkim nek kapitan odkril nov rokav, dosedaj še nepoznan, po katerem se voda Donave izliva v Črno morje. In, ker je vsako odkritje tudi koristno, je ta kapitan po tem novem izlivu Donave pripeljal v Črno morje brez posebnih težav svoj parnik in. kajpada, tudi brez oficijel-nih stroškov.« »Kako to,« je vprašala Tea. »lini... Ni mu bilo treba plačati nobenih carinskih pristojbin, ker tam še sedaj ni uradov.« Nasmejali smo se. Tein spremljevalec pa je pripomnil: »Kakor torej vidite, Tea, nobena reka v Evropi in v zgodovini tako važno vlogo, kakor Donava, ki jo je Napoleon imenoval »kraljico« vseh rek. Saj ni bilo takorekoe nobenega dogodka, da bi v njem ne sodelovala Donava. že strni osvajači sveta, Egipčan Sezostar, perzijski kralj Darij, makedonski kralj Aleksander Veliki, vsi so se bojevali na Donavi. Trajan, Atila. Kari Veliki, Sulejman, Džingis-kan, Napoleon so si pletli zmagoslavne vence na Donavi... Matevž je pokazal gospe Mariji z roko: »To je most, kaj?... Pravijo, da jc najdaljši v Ev-ropi.« »Da,< je dodal Tein spremljevalec, ki se je pravkar vrnil s koloplesa. »Dolg je 1525 metrov in je samo šc znani most v škotski, ki pelje čez zaliv Furth of Forth, daljši. Pančev-ski most je visok povprečno 14 metrov, da lahko parniki vozijo pod njim. Za temelj tega mostu so porabili 16.331 ton cementa. Za železno konstrukcijo pa 19.100 ton. Železa se je porabilo 1736 ton. Kakor vidite, ima most 7 glavnih, ogromnih jeklenih polparabelskih lokov in 8 silnih podpornih stebrov. Za opornike in za stranske priključne mostove so porabili 88.000 kubičnih metrov betona. Na belgraj- I skem obrežju je priključen želeizobetonski most, ki se naslanja na ogromne jeklene loke, I dolg 135 m, in ima 5 betonskih lokov. Na ba- ; natski strani pa je priključeni most iz železo- j betona dolg 250 m in ima 8 odprtin. Del opor- | nega 6tebra, ki gleda iz vode, meri približno , 10 m v višino, kar je okroglo četrtina vsega stebra. Po teži gleda iz vode samo še ena šestina celokupne teže opornika. Po stroških pa je stal zunanji del en milijon dinarjev, pretežni del, ki je v vodi, pa 10 milijonov dinarjev. Graditi so most začeli 1927. Stal je 340 milijonov, od katerih je Jugoslavija plačala 90 milijonov Ostalo pa je šlo na račun reparacij. Delali so ga tri leta s približno 600 delavci.« »Mogočno delo,« je pripomnil Zdravko. »Zares čudo moderne tehnike. Ali, težave so pa morale biti pri tem delu ogromne, če pogledam to globoko, mogočno Donavo. Gotovo si ni pustila kar tako gospodariti v svojem kraljestvu?« »Po težavah, ki so bile pri graditvi«, je rekel Tein spremljevalec, »presega ta most najbrže vse dosedanje evropske mostove. Donava jc tu široka kakšnih 1200 m. Povprečna globina pa je nekako 6 do ti metrov. Dno Donave je premalo odporno, da bi kar tako prenašalo težo mogočnih stebrov. Sestavljeno je iz izredno finega peska in blata. Treba je bilo vrtati v dno Donave, da se je naredilo odporno dno za stebre.« »Kakšni 6vedri pa so bili to«, je vprašala Tea. Idila sredi ogromnega Londona. Na trgu Trafalgar se Angležinja zabava z golobi pred spomenikom. ★ Pisatelj pismonoSi: »Je kaj zame?« »l>anee ni bilo nič vrnienegal« Iz uličnega tlaka - barikade Na otoku smrti in upa To je prizor iz četrti Jordaan v Amsterdamu, kjer eo bili delavski nemiri najhujši. Na podobi vidimo ulico, na kateri so demonstranti razrušili tlak, da bi z njim napravili barikade. Demonstracije so se začele že v četrtek in se v soboto še niso popolnoma zaključile. Najhujši so bili prvi dnevi, ko je padlo več človeških žrtev. Samo v četrtek in petek je bilo šest mrtvih, 13 hudo ranjenih in okoli 80 lažje ranjenih. Med mrtvimi je tudi neki 80 letni starček, ki je slučajno šel po ulici, kjer so se udarili demonstranti s policijo. V soboto so demonstranti zopet pričeli razdirati tlak po ulicah in z njim postavljati barikade. Prevrnili so več avtomobilov in jih zažgali. Nastopilo je vojaštvo, ki so ga pripeljali na mesto v avtomobilih. Pristanišče je zasedla mornarica, ker je delavstvo proglasilo stavko. Še v soboto je delavstvo stavkalo. V soboto zvečer so se v delavski četrti Jordaanu ponovili nemiri, čeprav je vlada močno zastražila ta okraj. Zopet je bilo več ranjenih. Poslopje komunistične založbe, kjer so tiskali komunistični list »Tribune«, je policija zasedla. Od rotacijskih strojev so pobrali nekatere važne dele, da bi komunisti ne mogli več tiskati svojega lista. Policija je prepovedala razdeljevati letake po ulicah. Ukinili so vse dopuste pri vojaštvu in policiji. V Amsterdam je prispela brigada grenadirjev, in sicer iz Haaga, da bi oblastva lažje vzdržala red. Iz drugih mest je prišlo 450 policistov na pomoč. Na ukaz vlade se je odpeljal v Amsterdam pionirski zbor. V Haag je prispel sam ministrski predsednik, da bi na mestu sledil nevarnim dogodkom. Oblastva so ugotovila, da so voditelji delavskega gibanja komunistični agenti, ki sami ne stanujejo v okraju Jordaan, temveč eo prišli od drugod. Vlada bo zahtevala od parlamenta pooblastilo, da razpusti komunistično stranko, ki je po njenem mnenju odgovorna za te dogodke. Po drugih mestih je bilo razmeroma mirno. Kakor znano, je bilo prve dni precej hrupa tudi v Rotterdamu, Haarlemu, Heerlenu in drugih manjših mestih. Za časa spopadov v okraju Jordaanu v Amsterdamu je prišlo do razburljivih prizorov. Streli so pokali, čuli so se žvižgi policajev, rezko so se oglasile sirene ognjegascev. S streh so streljali na policijo. Nekatere ulice je policija zaprla z žično oviro. Delavstvo je prihod tankov še bolj razjaril. Oblastva trdijo, da je delavstvu delila orožje komunistična stranka. Vsakokrat, ko se je pojavila nova četa orožnikov ali policajev, se je ogenj iz hiš in s streh ponovil z vso srditostjo. Policija je zaprla posamezne delavske okraje, da delavci niso mogli drug drugemu na pomoč. V delavski okraj Jordaan je hotelo vdreti kakih 500 komunistov, da bi pomagali svojim tovarišem. Toda policija jih je srečno odbila. V deželi je 50.000 gobavcev Provinci Kvvantung, ki bi e svojo razsežnostjo 397.000 kvadratnimi kilometri in s svojimi 36 milijoni prebivalcev lahko sama zase tvorila državo, pripada tudi majhen otok, ki leži med mestoma Hongkong in Kanton in ki je že 27 let največja postaja za gobavce na Kitajskem. Nedavno je obiskal ta otok Sheklung, kjer je zavod sv. Jožefa, eksce-lenca Zanin. Zavod je zgradil belgijski misijonar o. Conrardy. O. Conrardy je deloval prej med gobavci na Havajskih otokih in se je preselil s svojim 67. letom starosti v vikarijat Kanton. Njegova ljubezen pa je bila še vedno v službi nesrečnih gobavcev, katerim je dotlej vse svoje življenje posvečal. Posrečilo se mu je po mnogih ponesrečenih poizkusih kupiti mali otok in na njem zgraditi zavod sv. Jožefa. Ubog kot zadnji njegovih gobavcev je preživel belgijski misijonar zadnjih sedem let svojega življenja, bogatih na odpovedi, sredi naselbine. Leta 1913 je ponudila pokrajinska vlada za Kwantung katoliškim misijonom podporo; s tem bi moral postati zavod uradno državni zavod. Takratni vikar v Kantonu msgr. Merel je ta predlog sprejel. Pod vodstvom o. Conrardyja je zavod dobro napredoval in je imel ob njegovi smrti 700 naselni-kov. Njegov naslednik o. Desvvaziere je imel za pomočnike kitajskega duhovnika o. Chao in nekaj sester redovnic in je mogel tako misliti na nadalj-no izgraditev zavoda na solidnejši krščanski podlagi. Izvedel je potrebno ločitev po spolu, v skupinah po 40 do 50 bivajo bolniki v posameznih paviljonih. Vsaka 6kupina ima zopet svojo kuhinjo in svojo shrambo za živež. Poleg dnevne hrane, ki obstoja iz enega funta riža, nekaj svežega in kon-serviranega mesa, prejema vsak bolnik mesečno tudi majhno vsoto denarja, da ima za svoje privatne potrebe: za tobak, slaščice itd. Vsak bolnik se po svoji zmožnosti lahko udej-stvuje z ročnim delom ter za svoje izdelke prejema odgovarjajočo odškodnino. Dela nezmožni pa poslušajo gramofon ali pa se pečajo z ribolovom. Vodstvo zavoda 6tremi namreč za tem, da omili usodo nesrečnikom ali z zaposlitvijo ali z razvedrilom. V ta zavod pošilja večinoma bolnike zdravstveni urad pokrajinske vlade za Kwantung, ki prihajajo povečini v skrajno zanemarjenem stanju. Računajo, da je v omenjeni provinci okoli 50.000 gobavcev. Skupno število onih, ki so v tem zavodu I dobili zatočišče od leta 1914 do 1931, gre nad 4600. Vzdrževanje zavoda požre precejšnje vsote. Trenotno je v domu čez 700 gobavcev. Ravnatelj zavoda, o. Marsigny, je v težkih finančnih stiskah kljub skrbnemu in varčnemu gospodarstvu. Vzdr- ževanje vsakega bolnika znaša mesečno šest kitajskih dolarjev, to pomeni pri 700 bolnikih letno vsoto 50.400 dolarjev. Od teh je 22.000 dolarjev kritih s podporo kitajske vlade in z obrestmi ustanovne glavnice. Za ostalih 28.400 dolarjev pa se mora o. Marsigny obračati na dobra srca svojih prijateljev in dobrotnikov vsega sveta, posebno pa na eeveroameriške katoličane. Poleg tega pa čaka rešitve še vse težji problem. Moški oddelek, ki obstoja iz 13 paviljonov z odgovarjajočimi prizidki, zahteva nujno še ene nove stavbe, za katero je zopet potrebnih 325.000 zlatih frankov. O. Marsigny pa zaupa v božjo previdnost. Veliki dom gobavcev na Sheklung otoku oznanja poganskemu kitajskemu ljudstvu ljubezen in dobroto katoliške vere. Od njegove ustanovitve je bilo tamkaj krščenih več ko 4700 bolnikov: polovica v smrtni nevarnosti, drugi pa po dovršenem krščanskem pouku. Obiskovalci imenujejo Sheklung otok smrti in upa. In v resnici se razprostirajo sence bolečin in smrti neprestano nad njim. Toda istočasno je otok tudi svetilnik, ki mnogoterim nesrečnikom prinaša luč in veselje. On je up novega apostolskega osvajanja, ki se vrši z veliko krščansko ljubeznijo. ★ Starček: »Čemu tako trobite, kakor da bi bili znoreli?« Voznik: »Oprostite, lepo vas prosim, to je prvič, da skušam prehiteti drugo voailo.« ★ V nekem mestu je umrl župan in njegov namestnik je dal obesiti njegovo sliko v občinsko posvetovalnico med posebno slovesnostjo. Novi župan je imel govor, ki je dosegel vrhunec v teh-le besedah: »On je že davno zaslužil, da bi ga tu obesili, toda, ko je bil še živ, se je tega vedno branil.« Gospodarstvo KULTURNI OBZORNIK Propadanje našega izvoza lesa iev Mholajevič Tolsti: Vojna in mir Ljubljana, 9. julija 1934. Danes sc je vršil v Zbornici za TOl sestanek interesentov lesne stroke, na katerem je poročal «1- tujnik Zbornice g Ivan Mohorič o pogajanjih Italijo glede znižanju uvoznih carin za les in lesne izdelke. iz njegovega poročila posnemamo, da se je v Italiji žc pur let sem pripravljala sistematična akcija /a reformo carine na uvoz lesa tu lesnih izdelkov. Toda dozorelo je to vprašanje šele v jeseni, ko so bila naravnost napovedana povišanju carin na les. Ozadje za to povišanje je iskati v avtnrksističnem stremljenju Italije za povečanje domače produkcije in čim manjšo odvisnost od inozemskega uvozu. I a stremljenju so imela uspeh v znižanju deficita trgovinske bilance od 6.5 na 1.6 milijarde lir od 1022 do 1931. Nato je podrobno orisal uspeh žitne bitke v Italiji, ki je Italijo napravila skoro neodvisno od inozemstva. Komaj je bila žitna bitka, kakor so to akcijo imenovali Italijani. nekoliko zagotovljena, so prešli Italijani na zaščito domače živinoreje. S svojo politiko na gospodarskem polju je dosegla Italija že leta 193-', dn jc krila 85 odst. svoje potrebe živine in mesa v domači produkciji. Žc leta 1924 je Italija skoncentrirala ves uvoz živine iz naše države na 5 uvoznih postaj, leta 1932 so sledili poostreni veterinarski ukrepi in končno jc pri dveh revizijah trgovinske pogodbe z našo državo 1932 in 1934 dosegla povišanje uvoznih carin, tako da ie poslal naš izvoz nerentabilen, razen na najslabše vrste, pri katerih pa so cene dovolj slabe. Toda samo povišanje uvoznih carin šo ne bi uničilo našega izvoza v Italijo, prišlo jc šc do tajnih pogodb, ki dajejo "ladjarskemu uvozu živine, izredno velike ugodnosti iu tako gre iz Madjarske dan na dan skozi našo državo veliko več živine v Italijo, kakor je izvažamo mi. Toda pri tem italijanska stremljenja niso ostala. Prišel je na vrsto les. V zadnjem desetletju je Italija pogozdija na novo 63.000 lia. Leta 1924 je znašal uvoz lesa in izdelkov še 612, izvoz pa 34 milj. lir, leta 1932 pa je padel uvoz na 401, izvoz pa je narastel uu 9"i milj. lir. In. ko je dosegla Italija, da se dane« krije že 30% njene potrošnjo i/, domače produkcije, [talija jc bila posebno odločena za povečanje uvoznih carin, čeprav ima znatno industrijo za predelovanje. lesa, ki zaposluje okoli 300.000 oseb (vžigalice. pohištvo, papir, celuloza, umetna svila). Glede našega lesnega izvoza navaja zanimive podatke, i/, katerih je razviden pomen lesa /a naše gospodarstvo, posebno v Sloveniji. Od vodnih žag v vseli državi jih je v naši banovini 1.864 (75 odst.), od 109 vodiioturbinskili žag jih je 62 (60 od«t,), od 119 paiuioturbinskih 81 {Vj odst.), od 472 paruili strojev na žugali jih ie pri nas 160 in od 214 lokomobil 77 (30 odst.). Nadalje imajo \se. žuge v Jugoslaviji 66.670 konjskih sil, od tega v Sloveniji 23.247 ali 33.9 odst., celokupne letne kapaciteto ca. 6,638.000 kub. metrov, od legu V Sloveniji 1,908.000 m« al: 28.7 0dsf. Poleg tega je treba Se vpoštevati, da je gozdna posest razdeljena na 140.000 jio-sestnikov,.j>ri nas; in da jo pravzaprav ves narod življenjsko interesiran na lesu. Uvefjavljenjo novih carin nam kaže velik padec našega izvozu. Primerjava izvoznih količin na postaji Rakek, ki obsega 20 odst. vsega našega izvoza, nam kaže, da je v mesecu po Sporazum z Grčijo Trgovirtska 'pogajanja z Grčijo so zaključena. Med obema delegacijama je prišlo do sporazuma glede načina plačil. Za izvoženo blago v Grčijo bomo dobili kot doslej 50% v bonih Grške narodne banke, 20% v devizah in 30% v vezanih terjatvah, ki. se lahko prodajo tudi tretjim osebam. Obračun se vodi v dinarjih, da se izognemo tečajnim diferencam, obračun-dinarja pa se bo izvršil po najugodnejšem tečaju curiške borze. Nadalje so določene nekatere nove stvari za hitrejšo likvidacijo grških bonov. Nadalje sta se obe delegaciji sporazumeli glede medsebojnega trgovinskega prometa. Grki dajo olajšave za naš izvoz drobnice, zaklane živine, fižola, svilenih kokonov, naša država pa ugodnosti pri uvozu suhega grozdja, preprog, svile in drugih proizvodov. Bilanca DHB V »Službenih novinah« objavljena bilanca Drž. hipotekarne banke izkazuje dne 31. maja tele postavke (v milij. Din, v oklepajih podatki za april): Aktiva: gotovina in blag. zapisi Narodne banke 282.0 (262.9), posojila: hipotekama 2.203.9 (2213.9), komunalna 618.3 (621.24), vodnim zadrugam 86.00 (86.06), ineničnohipoteluirna 62.3 (61.6), dotnače menice 87.4 (89.6), lombardna 91.95 (94.7), nepremičnine 166.75 (165.7), tek. račun fin. ministrstva 346.5 (339.4), razni tek. računi 84.0 (84.9), efekti 59.6 (95.94), efekti fondov 103.8, razna aktiva 157.85 (146.96). Pasiva: samostojni fondi 196.0 (190.34), fondi in glavnice javnili ustanov 1277.37 (1269.0), hranilne vloge 957-8 (961.96), rezervni in drugi fondi 139.6 (139.6). založnice in obveznice 775.65 (775.65), predujmi 137.0 (137.0). iombard in recskoul pri Narodni banki 178.8 (179.0), posebna vloga 114.0 (114.0), tek. račun fin. mnistrstva 51.2 (52.3), Batignolles 103.1 (97.7), razni tek. računi 234.5 (241-86). razna pasiva 184.5 (166.4). Na pasivni slrani jc edina značilnejša izpremem-ba: zmanjšanje hranilnih vlog. To jc pojav, ki jc v nasprotju z dosedanjim stalnim naraščanjem vlog. Gotovo je ta padec samo prehodnega značaja. Med posojili banke izkazujejo vsa zmanjšanja, edino kratkoročna in srednjeročna meničnohipote-karna posojila so narasla. Nepremičnine v bilancah naraščajo, ker mora banka vedno več zgradb, na ka-Ipre je dala posojila, odkupovati sama ter jih upravljati. Likvidnostne postavke banke so sc povečale. Povečala pa se je tudi zadolžitev države pri banki, ki znaša čistili 295.3 milij. Din. ozir. po odbitju posebnega depozita šc vedno 181.3 milij. Din. Poziv hmeljarjem! »Tabor hmeljarjev« bo |>o običajnem sporedu v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol devetih predpoldnc v Roblckovi dvorani v Žalcu. Na shodu se bo razpravljalo o sincrnicah, po katerih naj bi se ravnali vsi hmeljarji v letošnji hmeljski sezoni, ki sc bo bistveno razločevala od vseh dosedanjih. Shoda se lahko udeleži vsak hmeljar. — Žalec, dne 8 julija 1934. — Hmeljarsko društvo, sklicatelj »Tabora«. uveljavijenju novih carin naš izvoz v primeri z mesecem pred uveljavijcnjein padel v celoti za skoro 50 odst.. pri rezanem mehkem lesu pa znaša padec skoro 60 odst. Skupuo je bilo od 23. marca do 23. aprila 17.607 m3, od 23. apri- ] la do 23. nuija pa samo 9038 in3. Edino izvoz trumov, ki so takorekoč speoijalen slovenski proizvod, jc nazadoval v nekoliko manjšem obsegu. Tu veliki padec izvoza je bilo čutiti samo pri nas, dočim sc jc izvoz onili predelov države, ki izvažajo po morju, naravnost sijajno držal in ni skoro nič prizadet. Fiskalno uiotemo smatrati carino na okrogel les, ki znaša 2.25. oz. 3 lire za stot. Druga novost jc znatno večja carina za bukov les kot za mehak les. Posebno težko jc prizadeta produkcija tramov, ki je obremenjena sedaj s 600 lirami, prej jc bil uvoz carine prost. Za nekatere vrste iesu je Italija zadržala za gotov kontingent prav nizke ca rine. Nato jc g Mohorič podal \os potek pogajanj. ki so zaenkrat zaključena brezuspešno..-Končal je svoja izvajanja z ugotovitvijo, da sta obe državi nujno navezani druga na drugo. Toda Italija jc zadnje čase uvedla nam škodljivo diskriminacijo med svojimi dobavitelji. vodeno po političnih vidikih. Avstriji daje javne, preference, Mndjarsfci pa tajne ugodnosti. Pri tem pa se ccnc v onih državah, katere favorizira Italija, že itak višje kot pri nas. Politika preferenci jalov jc zašla brez naše krivde na kriva pota ter nas odvezuje ozirov, ki smo jih prej imeli do nje. Nikdo od nas ne želi komplikacij v zunanji trgovini, toda vsu-ka potrpežljivost in žrtev ima svoje meje, /n i o m obsežnim referatom se je razvila debata, katero je vodil /b. sv. g. Lenarčič. Najprej jc poročal g- konzul Ilieng, ki je zlasti opozarjal na nizke cene lesa na panju, ki dosegajo v zlatu komaj 1.50—3 zl. Din, dočim so pred vojno znašale 8—II Din v zlatu. Eno najvažnejših vprašanj so cene. Tako znaša cena III. vrste v Tu rinil za mehki les 180, toda Avstrija dobi za ta le« 103 lire, mi pa samo 64 lir. Toda še sc najdejo produccnti, ki dajejo pod temi cenami in sc sami uničujejo. Zato naj se uvede kontrola izvoza po kakovosti in conah. G. Heinrihnr omenja predlog Zveze industrij-cev, katere lesni odsek predlaga med drugim, naj se izvede organizacija izvoza, poviša prim za najmanj 12 odst., znižajo stroški za zavarovanje valute in postopek poenostavi, znižanje davščine in socialne dajatve ter izstopi iz Mednarodnega lesnega komiteja na Dunaju. V nadaljnji debati ugotavlja g. Ilieng, da samo povišanje prinia brez kontrole izvozu nima smisla. -G. Gorup od Zveze industrijcev podrobno poroča o dosedanjem delil za organizacijo izvoza lesu. G. Vidic apelira na to,- da je potrebna pomoč lesni stroki z žrtvovanjem države. G. ing. Zupančič ugotavlja, da so naših cen, ki gredo tako daleč, da blago skoro iiiiiia nobene cene, krive tudi razmere, ki siJ lijo produeeutu na prodajo. Ugotavlja, da smo« za povišanje carin že vedeli davno prej, pa; nismo ničesar storili, čeprav bi lahko vsaj tam, kjer se kaj dn narediti, nekaj naredili, n. pr.' znižali prevozne stroške. Končno je bil izvo-f Ijc-n 7 članski odbor, ki bo" proučil načrte ured-J bo o organizaciji izvoza lesa ter stavil podrobne predloge v smislu izvajanja na konferenci. Borza Dne 9. julija 1934. Denar Neizpiemenjeiii so ostali tečaji Curiha in New-yorka, popustila sta Amsterduiu in London, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.15, na zagrebški na 9.085, na belgrajski pa na 9.07. Grški boni v Zagrebu 29.15 do 29.85. Španska pezeta v Zagrebu 6.38 bi. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 250.50. Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1303.47—1314.27, Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35—1113.85, London 171.42—173.02, Ncwyork 3377.72—3405.98, Pariz 224.65 -225.77, Praga 141.34 — 142.20, Trst 291.90- 294.30. Curih. Pariz 20.27, London 15.50, Newyork 307.37. Bruselj 71.825, Milan 26.38, Madrid 42, Amsterdam 208.35, Berlin 117.S0. Dunaj 72.97 (57.20), Stockholm 80, Oslo 77.85, Kopetihagen 69.25, Praga 12.7625, Varšava 58, Atene 2.93. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Že v petek pret. tedna smo zabeležili dvig državnih papirjev, ki je izreden v juliju. Ta teden pa se dvig izredno stopnuje in jc danes jx>sebno vojna škoda izredno poskočila. Promet je bil slab, saj jc bila zaključena na zagrebški borzi: vojna škoda 300 komadov. Ljubljana. 7% inv. jx>s. 71—71.50, agrarji 37— 37.50, vojna škoda 308--312, begi. obv. 54 -54.50. 8% Bler. pos. 62- 62.50, 1% Bler. pos. 56—56.50, 7% pos. D.IIB 67—67.50, Kranj. ind. 200 bi. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. jx>s. 71—71.50, agrarji 36.75 den., vojna škoda 316—319 (315, 316), 7. 317 - 320. 8,-12. 317 den.. 6% begi. obv. 54.50-55, 8% Bler. pos. 61 den., 1% Bler. pos. 56.25 56.50, 1% j>os. DHB 67 70. — Delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agr. banka 216 219, Osi. si. tov. 145 bi.. Trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 1% invest. pos. 71 den., agrarji 37.50 38.50 (38.50), vojna škoda 317.50-318.50 (317. 315), 9. 319 zaklj., 10. 319. 316 zaklj., 12. 319.50-320.50 (319, 317), 6% begi. obv. 55.25-55.75 ( 55.25. 55), $% Bler pos. 63.50 -65.50, 1% Bler. pos. 56.50 -57.50 (56.75. 56). - Delnice: Narodna banka 4070 bi., Priv. agr. banka 217—218 (218, 217). Dunaj. Donavsko-savskp-jadranske prioritete 61.35, Liinderbanka 15, Narodna banka 115. Stcg 12.35, Stcvveag 10.75. Alpine 9.55, Riina 20.20, Trboveljska 9.75. Žitni trg Pšenica jc ostala v ccni neizprcmciijena. Ponudbe je nekaj, vendar kupcev ni, ker vse čaka na nadaljm razvoj cen. Kakšna bo splošna mlačva, kako se bodo razvijali dovozi, to bo važno za razvoj trga. Vsekakor pa je treba razmere na pšeničnem trgu presojali letos drugače kot lani, kar se nam zdi potrebno opozoriti. Koruza jc nadalje čvrsta, ker gre v znaltiili količinah v Češkoslovaško. Letina pa kaže sijajno. Razvila sc jc izredno lepo in očividec nam pripoveduje, da bi raje dejal, da vidi gozd pred seboj kot pa koruzo, lako visoka je rastlina. Živin« Dunajski goveji sej?m 0. julija. Prignanih je bilo 882 volov, 425 bikov in 426 krav, skupno 1733 (Ob slovenskem prevodu.) V nobenem obdobju svojega knjižnega življenj a še Slovenci nismo toliko prevajali iz svetovnih Književnosti kakor v zadnjem dcsellrtju. Med najpomembnejša dela. ki smo jih v tem obdobju dobili v lepem prevodu, pa spada biezdvohmo prevod Tolstega »Vojna in mir«, ki ga je oskrbel Vladimir Levstik in ki ga je izdala v štirih debelih knjigah v zelo okusili opremi v letih 1932 1934 Slovenska matica kot 13.—17. zvezek svoje Prevodne knjižnice, Skupni obseg celega dela znaša 1356 strani. — šele sedaj, ko srno dobili v prevodu še »Vojno in mir«, lahko (rdimo, da imamo Slovenci v 'davnem vsesa Tolstega poiiašeiiegalSTo nam jc dal VI. Levstik, ki je I. 1923 (»slovenil njegovega »tladži Murala«, nato pa se je lotil glavnih del Tolstega »Ane Kare-ninc«, ki jc izšla 1 1928 v dveh,knjigah (1087 strani), in »Vstajenja«, ki je izšlo 1, 1931 (595 strani). Podobno kakpr »Vojna in mir« £ta tuffi »Ana Kare-nina«' in »Vstajenje« izšli v naravnost razkošni opremi. Slovenski prevodi največjih del Tolstega ne služijo samo v ponos prevajavcu In njihovim izdajateljem, marveč vsej naši narodni kulturi. Ko se jc i, 1862 Tolsti oženil, je bil ves srečen in zadovoljen, 'Ia dogodek pomeni v vsakem oziru velik mejnik v njegovem življerfjm V literarnem pogledu ga je takrat prevzela neka nova mogočna ustvarjalna sila; zamislil jc ...vrsto gigantskih del. V nekem pisinu iz tega čaea.je napisal, da jc bilo vse, kar jc dotlej napisal, sanjo peresni poskus; novo delo, tu je mislil na »Vojno in mir«, pa bo boljše od prejšnjih, čeprav še tudi ž njim ni zadovoljen in ni niti milijoninka onega, kar občuti v svoji duši. Tolsli jc v začetku nameraval napisali roman o dckabfistih. Epoha dekabristov v ruski kulturni in politični zgodovini ga ie tako zanimala, da jo je želel umetniški upodobiti. Nekaj odlomkov iz zamišljenega romana »Dekabristi« je res izšlo; ni pa nadaljeval ž njim. Ko jc proučeval Ig obdobje" in se poglobil v izvor teh pojavov, se je namreč ustavil pri I. 1812. Epolia Napoleonovih vojska se je odprla pred njim in ga potegnila za seboj. Naravnost s strastjo se je lotil dela in položil vanj vso moč svojega genija. Ko je pisal novi roman in se mu jc kaj prav posebno posrečilo, ledaj jc govoril svojim domačim: »Danes scni pustil košček svojega življenja v črnilnici.« Naslov prvega dela novega romana je bil »Leto 1805«; izrazitejši svoj naslov »Vojna in mir« pa je celokupno delo dobilo šele na koncu. Tolsti je sprva mislil napisati, kakor je to zapisal v svoj dnevnik, psihološki zgodovinski roman carja Aleksandra in Napoleona, v katerem bi bila opisana vsa podlost in frazerstvo, neumnost in razklanost ljudi, ki so obdajali ta dva moža in tudi njiju sama. To veliko delo, ki si ga je naložil, zavzema šest intenzivno delavnih let Tolstega (1863—69). Da pa ga jc izvršil v tako mogočni izdelavi, jc prebral, kakor satu nekje pravi, cclo biblioteko knjig. Po cele dneve je presedel v biblioteki Rumjancevskega muzeja v Moskvi; pregledal je vse arhive, ki kaj hranijo iz Napoleonovih časov; poslušal spomine ljudi, ki so doživeli borodinsko bitko; šel je pogledat Borodinsko polje itd. Ob tej priliki je napisal svoji ženi: »Samo da bi mi Bog dal zdravja in miru, pa opišem boro-,dinsko bitko, kakor je še ni nihče.« In res, njegov opis V romanu je takšen, da ga občudujejo in študirajo tudi vojaški strokovnjaki. — Na podlagi zbranega gradiva je Tolsti tedaj ustvaril veličastno sliko ruskega življenja v enem izmed najvažnejših trenutkov njegove zgodovine. Ce je nekoč Belfnski rekel za »Evgenija Oncgina«, da je to »enciklopedija ruskega življenja«, potem ta častni pridevek še v veliko večji meri velja za Tolstega »Vojno in mir«. »Stotine zgodovinskih iii etnografskih razprav,« piše Jan Neruda ob iOO letnici rojstva Najmočnejša osebnost literarne skupine, ki se jc zbirala okrog almanaha »Maj«,1 jc bil vsekakor Jan Neruda, pesnik, 1'eljto-nist, časnikar i. t. <1. Mo.jc.vci«, ki se razlikujejo od »lliieliov-cev« (Alman. »Ruch« jc nastopil 10 lel za Majem« z novo generacijo: Vrehlickiin, Čc-lioin, Zcyerjcin itd.) pred vsem v tem, da so bili prvi usmerjeni mednarodno (vsaj nekateri posamezniki te skupine), drugi pa so goreli za lepoto in ljubeznijo do rodne zemlje. :;Majevck so težili za tem. da bi dali podlago za socialni problematični roman, moderno socialno dramo in podobno; in uspeli njihovega dela je med drugim v tem, da so dali češki podlistek, da so dvignili žur-nalizem (vsaj v kulturnih rubrikah) do visoke stopnje, zlasti pa seveda, da so liriku sprostili nd samih domoljubnih pesmi (čestokrat zgolj osladnih in bombastičnih) ter ji dali občečlo-ve.ški obraz. Seveda so vprav pri poslednjem naleteli na občni odpor, zakaj literarne razmere so vladale teda j na Češkem podobne kakor pri nas. Ker je bil pa Jan Neruda najvidnejši in na jborbenejši med »Majevci«, je razumljivo, da je bil vprav on izpostavljen največjim napadom in nepriznavanjem. Jan Neruda se je rodil '). julija 1834 na Mali strani v P.ragi; bil je torej otrok predmestja. proletarske četrti z vsemi zapuščinami takega okolja, ki ostanejo na človeku: sanjarjenje. nezaufinost. potlačenost, ponižanje i>red uglajeno družbo.. Kljub tejnu da je končal filo- 1 »Ma j« jc prav /a prav naslov pesnitve K. II. M memben. sirov egoist iu slavohlepen komediant. ki je Zgolj slepo orodje v rokah usode. Ta iu vsa podobna filozofska razmišljanja o posameznih vprašanjih življenja imajo vrednost neke vrste osebnega avtorje vega komentarja. Takih je posebno mnogo v zadnjih dveh delili romana, dočim je epilog pravi pravcati filozofski traktat. Glavna ideja »Vojne in miru« pa je gotovo iilo zofsko-reiigiozna. Čeprav avtor le ideje nikjer ne izraža odkrilo, tako da bi očitno obračala nase pozornost, vendar se ta ideja javlja v vsem romanu, tako tam, kjer sc dotika važnih zgodovinskih dogodkov, kakor tudi tam, kjer riše življenjsko zgodbo svojih junakov. Blagor človeštva liči v zavestni ali podzavestni podrejenosti večnim principom, božji Previdnosti, v prostovoljni samoodpovedi svojim gonom. Samo na ta način more človek doseči notranji mir in soglasje s samim seboj, jasen in svetel pogled na svet in življenje. Na nekem mestu n. pr. takole modruje: »Takšen dogodek, kjer so ubijali milijoni ljudi drug drugega in pobili pol milijona, ne more imeti svojega vzroka v volji eiiega samega čloVeka; kakor ne more en sam , Človek spodkopati gore. lako ludi en človek ne more-.prisilit pel sto tisočev. dii bi umirali.« . i Prav.mnogo bi bilo treba še povedati o Aojm 'in mirii«; delo je v svoji elcmeiitaniosti-mrravnost neizčrpno. Človeku se zdi, kakor, da je lu tii.neffiik ftfestopil meje človeške možnosti. Edino lo na koncu še omenim, da je ruska kritika spočetka delo odklonila; čelo Ttirgenjev, Botkin in drugi literarni tovariši Tolstega niso doumeli takoj veličine največjega njegovega umotvora. Slovenskemu bravcu pa bo lo delo nudilo poleg mnogo duhovnega užitka tudi marsikateri odgovor na sicer tako zagonetno rusko sedanjost. • > ' S. te fj® zofske študije, 'ga jc gnala nemirna narava ' stran od enoličnega delo v šolali: predal sej je izključno književnosti. Prevzel jc •kulturno rubriko pri »Lidovih Listih« iu jo odlično y<> dii. Vsem kulturnim pojavom .jc zvesto sledil in jjh kritično obravnaval. Ustanovil je češki feljton kakor tudi literarno reportažo 1'rugc. P« dasiravno jc napisal ogrotnno število .sodobno aktualnih podlistkov, je bilo vendar njegovo glavno delo v oblikovanja človeškega duha v pesmih. Vzori NcrudtAi so bili jfcilic, Bvrou in podobni uporni romantiki, ki niso bili zadovoljni z- življenjem, ki jih jc preganjal večni dvom. Zlasti prvo njegovo delo Grobno .cvetje« nam kaže še absolutnega romantika. V kesnejših delili pa sc je oklepal zmerom bolj resničnega življenja (v tem sc jc razlikoval od svojih tovarišev, zlasti od lia Inka, ki so kar naprej plavali po brezzračnem romantiznui). V treh desetletjih sc kaže. značilna njegova pot: Leta (858 jc izšlo »Grobno cvctjc«, I. 1868. »Knjige verzov«, kjer sc je žc močno otresel roman-tizma, 1. 1878. pa jo izšlo najmočnejša njegova pesniška zbirka Kozinične pcsuii«, kjer opazuje skozi umirjeni zvezdni svod realno živ ljenje človeških rodov, zlasti življenje nesvo-bodnega češkega naroda. Dasiravno jc bil Neruda sprva glasnik vsega človečunstva, je končno v -Petkovih spevih« izrazil svoja globoka čuvstva do svojega naroda. Znani so šc ni etrov i »Prosti motivi«, »Balade in romance«, »Mulo-stranske povesti« itd. Anic Novak, znani češki književnik, trdi, da zavzema Neruda v češki literaturi ono mesto, katerega ni mogel po Jiingniaiiiui iu Palackein šc noben pisatelj zasesti. Ob zaključku naj omenimo IcpO potezo i/ njegovega življenja: svojo mater jc ljubil kot najdražje bitje na svetu. In ona ga jc v prvih književnih poizkusili edina moralno podpirala, podobno kakor Cankarjeva našega Kana Cankarja. — Kakor je razvidno i/, šlebin gerjevih Bibliografij, .so Slovenci izredno mnogo prevajali Ncrudo. Naj lia leni mestu omenimo samo Al. Benkoviča, ki je prevedel v »Mentorju«' več pesmi i/ zbirke Kozntične pesmi«, ter I. I.aliu, ki je v H"'cški antologiji L, prinesel dokajšnje število prevodov Nerudo-vih pesmi. L. G. Matija Gubec u unijetnostic. Pod tem na slovoui prinaša nedeljski Hrvatski list« daljšo beležko o »Matiji Gubcu« I oneta Kralja, ie-dnogu bo/ sumnje uajdarovitijeg umjefniku mlade slovenske generacijo«, o čigar razstavi iznosi ljubljanska i zagrebačkn štampa obširne referate«. Zaključuje pn lisi: 'Značajno i žji-losuo, dn .«c kod uns Hrvata ni je do sada našao kipar, d« iiklcše u kamen patničke erte su mu-čeničkog lic« Matije Gubcu. koii jc liez sumnje J jedilu od najsnažnijili historičkih ličnosti kod - nas Hrvata. A baš mi Hrvati iiioženio «c pohvaliti ne samo talentiranim, nego i genialnim ki-' parimo, ko.jimu sc slavil širi i preko evropskon kontinentu ..« Šolska razstava v Domžalah Od nekdaj že imajo šole navado ob koncu šolskega leta pokazati svetu, ki se za to zanima, kaj vse je zrastlo v teku leta na njihovem šolskem polju. Seveda niso šolam na razpolago niti enako plodna tla niti kvalitativno enakovredni delavci. Povisod eo na delu zlohotne sile, ki bolj ali manj trosijo ljuliko med pšenico ali celo širijo med plemeniti sad uničujoči osat. Vendar pa so tu in tam vestni izpolnjevalci svojih dolžnosti koncem šolskega leta v srcu pomirjeni in 6e globoko oddahnejo v trdni zavesti, da je njihovo plemenito delo v splošnem zadovoljivo doseglo svoj smoter. Naravnost vzradoščeni in bogato poplačani pa se čutijo, kadar morejo isti javno pokazati lepe sadove svojega vseletnega truda bodisi z uspelimi javnimi izpiti, nastopi in prireditvami bodisi z razstavami šolskih izdelkov. Tako izredno radost sem bral z lic gospoda šolskega upravitelja domžalske narodne šole na letošnji praznik, dne 29. junija v šolskem prostoru, kjer je sijajna razstava ženskih ročnih del in krasnih drugih ročnih in risarskih izdelkov šolske mladine vseli razredov ves dan privabljala številne obiskovalce, stare in mlade, od blizu in daleč. In to veselo občutje je povsem umljivo, kajti njegova izrazita nesebičnost in odkrita tovariška vzajemnost s svojimi podrejenimi šolskimi sotrudniki, je eno glavnih dvigal neoviranega razmaha vrlin in spretnosti posameznikov, da se je mogel doseči tako lep uspeh! Razstavljeni ženski ročni izdelki — kak užitek! Gospej učiteljici ženskih ročnih del vsa čast! Saj je pač dosegla višek možnih zahtev. Številne strokovne poznavalke so to na licu mesta tudi očitno pohvalno priznavale in ji na uspehu čestitale. Pa tudi iz vseh drugih ročnih in risarskih izdelkov odseva luč velike marljivosti m vneme vBega učiteljskega zbora. Da veje na šoli narodni duh, je bilo razbrati iz premnogih narodnih motivov na številnih izdelkih. Slika Nj. Vel. kralja Aleksandra v ospredju razstavnega prostora, okrašena z državnim praporom in državni grb — krasno delo učiteljice ž. t. d. — v ozadju, sta nam pričala, da je vsa šola prežeta pravega patriotizma. In kaj naj so bili mojstrsko izrezljano leseno razpelo, stoječe na mali mizici, ter tu pa tam lepi verski motivi na izdelkih drugega, kot jasen izraz s smernicami neutrudnega kateheta, domačega gospoda župnika, navdušenega prijatelja šole in učiteljstva. Obiskovalec razstave. Sušah Otroci na odru. Oder Narodne čitalnice na Trsatu je doživel nekaj nenavadnega. Nastopili so otroci iz otroškega vrtca, ki ga vodijo sestre Sv. Križa. Malčki so peli, de-klamirali in nastopili s krasnimi igrokazi. S sigurnim nastopom in prisrčnim izvajanjem so vse navzoče zadivili. Mirno se sme reči, da je bil ta nastop ena najlepših otroških prireditev. Dvorana je bila nabito polna. Silna burja. Dva dni preteklega tedna je divjala na in ob Jadranu silna burja. Od močnega pritiska so se hiše tresle, na morju pa Čolni prevračali. Tako močne burje Ljubljana, Maribor in drugi celinski kraji ne poznajo. S severne — na južni meji. V Martin-ščici je trenutno na počitnicah tudi 5 dijakov iz Slovenske Krajine. Tako so prišli ti čuvarji tromejnika (Jugoslavija-Madjarska-Avstrija) na severni državni meji do »po-graničnega mostu« med Sušakom in Reko. Nad lepoto morja so kar zadivljeni, a po Slovenski Krajini jim je le nekam dolgčas. JVasznanila Ljubljana f Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) 1 Liturgični tečaj la žene in dekleta ho bo nadaljeval v Četrtek, dne 12. t. m. Ob i>ol 20 zvečer bo imel liturglčno predavanje preč. g. Vital VoduSek v frančiškanski dvorani, Marijin trg 4. Prinesti Je s seboj Vo-duSkove »Svete maže« in rumene knjižice »Pravilo in red »v. maie«, ki »e bodo pa dobile tudi le pri predavanju. — Drugo jutro, v petek, 18. t. m. pa bo ro-citlrana sv. maša v krlžanski cerkvi ob pol 7. Vse tečajnice, ki so zadnjič obiskovale tečaj, naj se polno-Stevllno udeleže in pripeljejo g seboj So čim večje Število novih, ki se zanimajo za llturgi&no gibanje. 1 Železničarji, upokojenciI Sestanek »Zdravstvene zadruge za LJubljano in okolico« bo v sredo, XI. julija, ob 17.30 v mali dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Čopova ulica. Zaradi nameravane ugodne fuzlje z že obstoječim »Podpornim društvom državnih nameščencev in upokojencev«, ki tudi nudi zavarovanje 7.a primer bolezni in podeljuje posmrtnlne, Je dolžnost vseh prizadetih, do se tega sestanka gotovo udeleže. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. Poročilo zastopnika gori navedenoga druStva. 1 Izlet na Vrhniko z motornim čolnom priredi Klub esperantlstov 15. julija. Priglase sprejema trgovina Leitgeb na Jurčičevem trgu. Vožnja 16 Din, kosilo 14 Din. Izleta se lahko udeleži vsakdo. 1 Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczjr ded., Mostni trg 41n mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. Maribor m DruStvo *Putnikt priredi v dneh 11., 13., 19., |0„ 26. in 27. julija romarske Izlete z avtokarjem v _!aria Zel. Vozna cena, vštevSi avstrijski vizum, 210 dinarjev. TakoJSnje prijave: »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35. Radio Programi Radio Ljubljana i Torek, 10. julija: 12.15 Ravelove kompozicije v reproduc. glasbi 12.45 Poročila 13.00 Ca«, reproduc. orgelski koncert 18.00 Otroški kotiček (Manica Romanova) 18.30 Malo Sale za naše male (reproduc. koncert) 10.00 Sokolstvo 19.30 Med prodajalci lil kupovalcl na ljubij. trgu (Ciril Kočevar) 20.00 Mozartova ura, Izvajata ga. Oberwalderjeva n Mirko Jelaftln 20.45 Prenos iz Zagreba: GrSkl pianist Lorls Margaritis 21.45 Radio orkester 22.10 Ca«, poročila 22.30 AngleSke plošče. Sreda, 11. julija: 12.15 Reproduclrane oporne arije 12.45 Poročila 13.00 Cas, citre ln harmonika v repro-duciranl glasbi 18.00 Komorna glasba (Radijski kvintet) 18.30 O verstvih (Fr. Tcrseglav) 19.00 Radijski orkester 19.30 Literarna ura: Alma Almatova (dr. Preobražan-skij) 20.00 Vijollnski koncert gospe Fantke Brandlove 20.45 Ravnik: Segvldlte, oiklus za tenor solo (g. Drmo-ta) ln klavir (J. Ravnik) 21.30 Oktet »Ljubljanskega Zvona« 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t TOREK, 10. julija: Belgrad: 19.00 Recitacija 19.40 Nar. gl. 20.00 Veseloigra 20.30 Španska simfonija 21.05 Rad. ork. 21.30 Nar. pesmi — Zagreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Klavir 21.45 Plošče — Dunaj: 17.35 Konc. 19.25 Vojaška godba 20.55 Chopinov konc. — Budimpešta: 19.30 Vesel večer — Milan-Trst: 20.45 Izgubljena žena, opereta, Pletrl — Rim: 20.45 Trio, op. 18, Saint Saens 21.15 Veseloigra 22.00 Kinoorglje — Praga: 19.10 Tempo in ritem 19.35 Vojaška godba 20.40Igra 21.00 Ork. gl. — Brno: 19.10 Harfa — Bratislava: 19.10 Sonata St. 9, Nedbal 20.40 Serenada — Varšava: 19.15 Vok. kono. 20.12 Zakleti grad, opera, Moniuszko — Vsa Nemčija: 20.15 Nemški orgelski koncert. » SREDA, 11. julija. Belgrad: 19.00 Pesmi 20.00 Prenos iz Ljubljane — Zagreb: 20.00 Prenos Iz Ljubljane. Dunaj: 17.30 Nordijske pesmi 19.10 Smeh v glasbi 20.50 Recitacija 21.30 Jožef II. (predavanje) — Budimpešta: 19.15 Sonate za violino in klavir 20.30 Pesem pnste, glasbena slika 22,00 Plesna glasba — Milan-Trst: 20.45 Veseloigra — Rim: 20.45 Opera «Krivda ln kazen«, Pfc-drollo — Praga: 19.10 Operne arije 19.45 CitraSki kvartet 20.00 »Gospa Marijana, mati polka«, Igra s petjem, Dedeček — Brno: Klavirski trio, op. 2, Suk — Bratislava: 19.10 Trio, op. 40, Brahms — Varšava: 19.15 Koncert na dveh klavirjih 20.12 Lahka glasba ln hnmor 21.12 Violinski in vokalni koncert — Monakovo: 20.30 Šport in boj, vesela revija — Frankfurt: 21.00 Plesna glnsba — tipsko: 20.30 Zabavni večer s plesom (iz Berlina) — Vratislava: 20.30 Večerni koncert. STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo. daite, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah ▼ steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ienttonmfsU oglasi Din f—v Najmanjši znesek ie mali oglas Din l©-—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega raaSaJa se račnna enokolonsktt- 5 mm trtsoka petttna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prUoZiH znamko. Katero podjetje bi zaposlilo družinskega očeta brez sredstev? Je mizar in strugar z lastnim orodjem. Sprejme tudi mesto skladiščnika, hišnika ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7731. (a) Iščem delo pospravljanja sob od 6 do 8. — Ponudbe pod »Snažna in poštena« št. 7738 upravi »Slovenca«. iluibodobe Krojaški pomočnik za konfekcijska dela za velike in majhne komade se takoj sprejme. Horvat Ivan, krojač, Dolgoše 68 pri Mariboru. (b) Posestva Hišo v Ljubljani ali bližnji okolici, kupim na knjižice Mestne hranilnice. Posredovalci izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »130.000« štev. 7716. (p) Parcelo pod Gradom ali pod Rožnikom - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Majhna« št. 7715. (p) Parcele v Zg. Šiški, zraven meščanske šole, 10 minut od tramvaja, naprodaj. Odda se tudi na hranilne knjižice Zadružne zveze. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7713._(p) Hiša z lepim sadnim vrtom — blizu kolodvora Otoče — naprodaj. Kelc, Ljubno, p. Podnart, (p) V najem IŠČEJO: Gostilno vzamem v najem. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod št. 7718. (m) ECBEEEB Dober jabolčnik okoli 20 hI, naprodaj. Cena 3 Din za liter iz kleti ali postavljeno na kolodvor Konjice. — Klemen, Konjice. (1) Moško kolo dobro ohranjeno — zelo poceni prodam. Koseske-ga 30. (1) ** Telefon 3059 ✓ N PREMOG KARB0PAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Sveže namizne hruške kg 3.25 Din, jabolka 3.25 Din, slive-špingle 3 Din, paradižnike, papriko razpošilja po zelo zmernih cenah v košarah po 35 kg franko vsaka železniška postaja — G. Drechsler, Tuzla. (1) Semensko ajdo dobite pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa št, 67, ciasproit mitnice. Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Denar Vlogo Zadružne gospodar, banke 92.000 Din - takoj prodam za 65% gotovine. D. Oder, Zagreb, Vlaška št. 125. (d) Kot kompanjon bi vstopit v tekstilno podjetje v katero bi vložil 80.000 do 90.000 v gotovini. Sem tekstilni manipulant, dober kalkulant in v tej stroki že 14 let. Cenjene ponudbe pod B. L. 770-7655 upravi »Slovenca«. Iščem kredit v višini 300.000 Din proti dobrim obrestim in sigurnosti. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspešno 100« 7732. Diskrecija zajamčena. (d) stanovanja ODDAJO: Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda. Zerkovska cesta 24 — Pobrežje pri Mariboru. (č) Cas je z/čto pa tudi dobra reklama v U SSLOVENCU■ II Vajenci Učenca II z dobro šolsko izobrazbo in iz poštene hiše večjega posestnika, sprejme večja trgovina z mešanim blagom. Vstop takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden« št. 7585. (v) Glasba Klavirji prvovrstni Instrumenti • različnih tvrdk kakor to-di lastnih izdelkov ie od 11.000 dalje dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva S Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točoo in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. letovišča Kdor želi mirnega oddiha v gorskem letovišču, naj pri-hiti v Žiri. Gorski zrak, kopališče, smrekovi, jelo-vi gozdovi, lepi izleti in izprehodi, več penzijonov, cena 30 Din za celodnevno oskrbo. - Avtobusna zveza dvakrat dnevno. Zahtevajte prospekte. — Informacije daje: Tujsko-prometno društvo, Ziri. L Objave Opozorilo! Naznanjam, da nisem plačnik za svojo hčerko Danico Nikolavčič, ki bi kjerkoli delala dolgove na moje ime. — Anton Nikolavčič, kol. trafikant na Jesenicah. (o) Obvestilo! Gosp. Jožef Jaroš, Ljub-ljana-Vič, Rožna dolina cesta VIII. št. 22 od dne 7, maja 1934 ni več naš zastopnik, ter ne priznamo nikake kupčije, ki bi bila sklenjena potom nje. ga. — Invalidska zadruga d. d., Beograd, Kr. Aleksandra uiica 12. (o) uiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioimiioiioiHiiiiiiiiii Droben oglas r •Sloutncn* posestvo S hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem oai kupca ti t knjižico daj iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiini ALEKSANDROVO otok krk NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte « Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plcsničar (prej v Park-hotelu na Bleda) + Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 8. julija ob 14 nenadoma umrl naš nepozabni sin, mož, brat, gospod Franc Krašovec mL sin lesnega trgovca Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 10. julija ob 15 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Prosimo tihega sožalja. Vrhnika, dne 8. julija 1934. Žalujoči ostali. Srmončič Maks: »Ne vem, če bo kaj. Saj veš, da eo z nami v »vezi.« »Ta zveza je na zelo trhlih nogah k povzame Mničljiv glas. »Samo temu kacelmoharju nikarte verjeti! Zdaj lepo čaka in oprezuje na vse strani, kakor mačka pred mišjo luknjo. Kadar pa pride zanj pravi trenotek, pa — lop! Po kom? Po tistem, ki bo slabši, pa naj bomo to mi ali pa kdo drugi.« Hrupno mu pritrjujejo, kajti vsi so njegovih miBli. Med pogovorom smo se nekateri zagnali predaleč naprej. Mahnemo jo hitro na levo, kjer morajo biti nekje naši oddelki. Po dolgem iskanju in klicanju jih srečno najdemo. »Kakšna tema!« zabavlja Sušniik. »Človek lastnega nosu ne vidi pred eabo.< Tudi Kovač je že prisopihal za nami. »Veste fantje,« nam pravi, »pravkar je naš stari naročil feldveblu Mamiloviču, naj vzame trideset ljudi od naše kompanije, da ugotove, če je most čez reko Sano še v redu. Stari je sicer rekel, naj vzame le tiste, ki se bodo prostovoljno javili, ampak jaz mislim, da je najpametnejše, če gremo kar vsi od našega voda. To sem feldveblu Mamiloviču tudi že omenil in on je bil zadovoljen. Še vedno je boljše, če gazimo eno ali dve uri po blatu, kakor da nas poženejo na kakšno stražo.« »Brez onih štirih, ki so na straži, nas je sedaj dva in trideset,« se oglasi Bižal, ki je med Kovačevim pripovedovanjem sam zase ugotavljal število moštva pri našem vodu. »Kot nalašč! Strgulc in Vodnik ostaneta pri na&i roootiji, kajti teles ne bomo vlačili s seboj; tako nas ostane ravno trideset.« Vodnik je zadovoljen, kajti ožulil si je nogo in zato težko hodi. Strgulcu pa ni nič kaj všeč, da bi ostal za varuha. »No, pa naj ostane Habič!« A tudi Habič noče ostati in sploh nihče. Tako odidemo nazadnje vsi razen Vodnika, ki ostane pri prtljagi kot čuvaj. * Prilezli smo iz naše kotanje na plan, kjer 6e hitro uvrstimo. V gosti temi ceste sploh ne vidimo pred seboj, pač pa jo čutimo pod nogami. Nekje na desni se mora odcepiti pot, ki vodi k reki. Težko jo bo najti. Cez železniški tir se vlečemo dalje po cesti in kmalu zagledamo svetli-kanje nekakšne luči ali ognja ne daleč pred nami. Tudi človeške glasove že slišimo. Ko se približamo, zagledamo nekakšno hišo. Med vrati, skozi katera lije medla svetloba na cesto, stoji gruča živahno mahajočih in čebljajočih postav — samih Zidov. »Most čez reko Sano? Kar vrnite se! Ga ni več. Razrušen! Ves v ognju!« Odgovarjajo vrišče na naše vprašanje 6koro vsi hkratu. »Zadnji oddelki Moskalov so se še pred jutrom umaknili za reko, most pa zažgali. Nekaj zaostalih se morda še potepa in skriva tu v okolici, toda čete so že vso prešle na drugo stran.« »Koliko jih je?« »Nemogoče prešteti. Vse polno.« Cesta na to stran je slaba. Na vsak korak se spodtikamo ob mrtvake, različno posodo in drugo ropotijo, ki leži raztresena po cesti. Gazimo in valjamo se po kotanjah, izgrebenih od granat in napolnjenih z zredčenim, vodenim blatom in drugo nesnago. V presledkih stoje ob cesti majhne, pritlične ; bajte. Včasih tudi kakšno večie poslopje. Nekatere i so razsvetljene in sij luči, ki pada na cesto, še zgoščuje temo pred nami. Pred nizko, s slamo krito kočo stoji gruča topničarjev in baranta z majhnim, umazanim Zidom za pijačo. »Naj bo, ker ste naši! Drugače bi vam ne dal niti kaplje!« ga slišimo bevskati v slabi nemščini. »Moskalom sem vse prikril. Tudi kapljice niso dobili od mene, čeprav so mi ponujali srebro. Pri Bogu, mnogo srebra, samega dobrega srebra!« »Prav gotovo je prej i6to zatrjeval Rusom,« se zasmeje narednik Mamilovič, »toda hišo si kljub temu dobro zapomnimo. Nazaj grede se lahko spet oglasimo. Malo žganja nam ne bo škodilo, samo če imate čutare 6 seboj.« »Imamo jih!« se oglasimo v zboru. Skozi temo opazimo kmalu na to rahel svit požara. Čedalje bolj se mu bližamo. Pred nami stoji nakopičenih nekaj poslopij, izza katerih bruhajo od hipa do hipa velikanski snopi isker, ki jih veter razganja na vse strani. Zadaj za to kopo hiš, ki jih že tudi oblizujejo ognjeni jeziki, zagledamo most. Ne več most, temveč samo njegovo zoglenelo, tu pa tam še žareče ogrodje, katerega posamezni deli se še zmerom odkrhavajo in lomijo; pogrezajo se v reko, ki jih sprejema v svoj naročaj z glasnim sikanjem in šumenjem. Tudi hiše kraj mostu so večinoma že same razvaline. Iz njih se vali debel, črn dim, motno ožarjen od ognja, ki ovija sosednja poslopja. Vse okoli nas poka, prasketa in puha v nas svojo žgočo sapo. V tem svetu, ki se usiplje z vseh strani, so vsi naši obrazi nekako smešno spremenjeni: tolsti ln rdeči kakor zabuhli obrazi pijancev. Narednik nas podi nazaj v zatišje. »Ni pametno, da smo se postavili tako lepo v luč.« «e smeje in nas potiska nazaj. »Ce se so- vražnik ni že pomaknil kam v stran, potem je neumen, ker se ni poslužil lepe prilike. Takib tarč ne bo spet zlepa videl!« Umaknemo se za hišo, kjer je že zbranih nekaj topničarjev. Nekje v bližini imajo svoje postojanke. »Srečo ste imeli,« nas pozdravljajo v švabšči-ni, »da vam ni poslal sovražnik kaj med rebra! V mraku, ko so se menjavale obrežne straže, so jif par prekucnili.« Kmalu se ločimo od njih. Cas hiti. Predolgo se ne smemo muditi. Mezgamo nazaj po vodeni, razriti cesti, ki nam jo še nekaj časa osvetljuje temnordeči odsvit ognja, dokler se vse ne razgubi v pusti, mokrotni noči. Pred razsvetljeno pritlično hišo ohstanemo in vprašamo možaka, ki stoji pred vrati, kje bi mogli kupiti malo žganja. »Zganja? Dobrega, finega žganja bi hoteli gospodje?« Mlaska z jezikom in si mane roke. »Pri Bogu! Nimam ga! Zastonj bi vam ga dal, gospodje, zastonj, vam rečem, če bi ga imeli Pa ga nimam. V resnici ga nimam. Ampak moj sosed Baruh ga ima. Takšnega žganja, mm! — ne dobitt. v vsem mestu! Vas povedem k njemu. Takoj vas povedem. — Sara! Slišiš, Sara!« zakriči v vežo »Takoj pridem nazaj. Ne boj se! Gospode Avstrijce popeljem k Baruhu.« Slaboten ženski glas mu nekaj odgovarja, a nt razumemo, kaj. »Boji se Moskalov,« nam razlaga in že cepeta pred nami po cesti. Tudi spotoma še vedno tolnž'' svojo Saro, dasi ga ona ne tnore več slišati. »Le molči, Sara!« mrmra sam pri sebi. »Takoj pridem, Samo k Baruhu stopim. Da. da. Samo k Barunu. Nič se ne boj!«