LETO BBS. taAROČNlNA-ZA-IVCOSLA-VilO ČETRTLETNO DIN I5* 8N@££N$TV©-1E-!}®DATI S?o}T N i NO / o G L A$ I ■ PO CENlKV/ £0$&MEZNA JtEVILKA PO' DIH ’ » 50, POŠT. ČEK. RAČ 13.188 LJUBLJANA, 11. APRILA 1925. STEV. 16. OB1UN 4 A M VKEDNliTVOlNVPRAVA' V V^ITEL]$J ' • V ;.\ 'M: A \ m l/l'. 9 m. * h ■>. -v v njarskih izrazih sc odlikujočega lepaka od njega še marsikaj naučiti. In tako je Orjuna, o kateri so sanjali ti komunistični Mesije, da bo morda razvila svoj prapor, izvršila vso proslavo čisto točno po programu in doživela s tem edeu svojih največjih uspehov. Kajti v vsem Zagorju ni bilo niti enega človeka, ki bi sc upal z grdim pogledom ali z enim samim migom trepalnic izražati svojo jezo aii nezadovoljstvo nad OrjuiK). Noč pred razvitjem. Oblastni odbor Orjune Ljubljana jc bil o vsem tem novem zadržanju naroda v revirjih napram Orjuni prav dobro in točno poučen. Vendar pa je smatral kot neobhodno potrebno z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbeti za absolutno varnost svojih članov. V ta namen i© naročil Oblastnemu četniškemu odboru. da ukrene vse potrebne mere. Ta je vsled tega ukazal zasesti našim četašem že tekom noči vse hribe v okolici Zagorja tako. da je bil od postaje do Lok niz orjuna-škili straž, ki so ostale nepremakljivo na mestu -celo noč in ves naslednji dan, dokler ni zapustil zadnji gost Zagorja. Priltcd v Zagorje. Jedro orjunaških čet pa je prispelo v Zagorje v nedeljo zjutraj. Na kolodvoru je pozdravila došle Orjunaše četa četnikov Zagorjanov in dve četi mariborskega bataljona s svojim vrlim komandantom Sl* Rejo, oblastnim čeinikom Mariborske oblasti br. dr. Irgoličem, predsednikom Mestne Orjune Maribor br. Zorkom in komandantom Savinskega bataljona br. Z. K o ž m a n o m. Po formiranju povorke jc prečital komandant Triglavskega bataljona br. P. Robič dnevno povelje, nakar jc odšla po-.vorka skozi sotesko med Birolovi-mi apnenicami in Medijo proti Zagorju. Povorka je bila v popolni bojni formaciji pripravljena na vse eventualnosti. Z glasnimi vzkliki pa so jo pozdravljali z vseh višin naši junaki četniki, ki so z največjo požrtvovalnostjo vršili težko službo oču vanja povorke pred morebitnimi napadi, za kar zaslužijo popolno priznanje in zahvalo. N a lem mestu pa moramo omeniti tudi vrle orožnike. ki so vršili naravnost vzorno svojo službo in ne malo pripomogli k teinu, da se je vsa proslava izvršila v tolikem redu in miru. Ko je dospela povorka živahno pozdravljana v Sokolski dom, je bil razhod do V212. ure, ko je zopet odšla v bojni formaciji na trg pred cerkvijo, kjer sc je imelo vršiti razvitje. ‘\ Govor preds. Inž, M. Kranjca. Ko so biie vse čete postrojone, je stopil k nerazvitemu praporu Zagorske Orjune br. predsednik inž. Marko Kranjec in izpregovoril 6 svojim močnim glasom sledeče besede: »Bratje in sestre ter Vi vsi, ki ste prišli in prihiteli iz črnih rovov rudnikov in iz naših lepih polj, da se z nami poveselite ob tem svečanem trenutku — pozdravljeni! Orjuna Tebi pa bratski Zdravo! Bratje! Narod! Prihiteli smo med te z znamenji miru. prihiteli pa smo tudi med Vas v najstrožji bojni pripravljenosti, kar nas boli, ker moramo povzemati take mere med lastnimi brati. Razumemo Vas, ker brezprimerna je zlobnost onih, ki trosijo med Vas laži in podla obrekovanja. da smo mi banda morilcev iu požigalcev. Kdor je bH med Vami tedai v Trbovljah, ko so padli po nas kakor gladni volkovi in nas pričeli pobijati, kar na lepem, ta ve, kdo je bil napaden in kdo se je branil v tistem kritičnem trenutku. Zakaj nas ti naši sovražniki t4r-ko sovražijo in črtijo? Obrekujejo nas, da smo eksekutiva in oprode neke gotove stranke. Vi vsi, ki pa ste videli naše delo in naše udejstvovanje, veste prav dobro, da to ni res in da so baš v naših vrstah pristaši vseli strank, ki stoje na stališču edinstva in jugoslovanstva, na skupnem in složnem delu za končno zmago velike naše ideje. Očitajo nam dalje v svoji brez-primerni podlosti, da smo plačanci najhujše izkoriščevalke Slovencev Trboveljske preraogokopne družbe, in da danes prihajamo med vas v njenem interesu in po njenem naročilu. Vsakdo, kj pa je pošten in nepristranski objektivni opazovalec našega delovanja, mora priznati, da smo bili baš s Trboveljsko prerao-gokopuo družbo, ki že desetletja neusmiljeno in z največjo krutostjo In brezprimerno sebičnostjo Izsesava žive sHe naroda v svoje In svojih židovskih lastnikov dobičke, v nag-hujšem in najostrejšem boju. Saj smo bili baš mi, ki smo v tem boju tudi edino nekaj dosegli za delavstvo. Drugi zopet trdijo, da upravljamo neke posebne funkcije vlade. Vi vsi pa dobro veste, da smo bili baš mi jugoslovettski nacionalisti oni uporni element, ki je zastavil vse svoje sile. da je moral neslavno oditi sam kraljevi namestnik in da smo bili tudi mi oni, ki smo poskrbeli, da je moral končati proti svoji volji ero svojega županovanja Veliki župan. Vprašal sem Vas zakaj nas tako sovražijo in črte vsi ti naši nasprotniki. Vsi samo in zgoli zato, ker ljubimo vso to našo zemljo in ves ta naš bedni tiarod * vsemi nieuo-vimi vrlinami in slabostim! ln ker se borimo zanj resnično nesebično in z vsem nedoumljivo požrtvovalnostjo. Boje se nas, ker hočemo, da bo narod izpregledal in si ravnal pot svojega življenja sam brez je-robov in yaruhov, ki žive danes na račun njegove zaupljivosti in lahkovernosti. Črtijo nas, ker vedo le predobro, da se Orjuna zaveda popolnoma in poysem svojih nalog. Sovražijo pa nas tudi še najbolj zategadelj, ker hodimo po tej zemlji,. kakor apostoli in učimo ljubezen in bratstvo. Nikdar še ni prišla iz naših ust beseda, ki bi Vas pozivala na poboje m krvoprelitja med nami. ki smo bratje! In zato so metali na nas bombe In zato so stre-Hali na nas. Pa tudi Vi vsi. ki se danes na- j hajate tukaj in nas morda zrete s sovražnim očesom, ozrite se na naš novi prapor! Glejte njegovo krva-vordečo barvo in vedite, da smo zanj pripravljeni vsak hip preliti svoje najžlahtnejše in najdragocenejše — svojo lastno kri. LISTEK. .VLADIMIR LEVSTIK: f Milan Plut. Dne 7. t. m. je preminul v blaz- ( nici na Studcncu naš dobri brat Milan Plut... Milan Plut! Danes jc že veliko ljudi, ki jedva poznajo njegovo ime. Bil pa je čas, ko je to ime dramilo vso armado avstrijskih policistov in policijskih zaupnikov iz spanja; čas. ko je to ime vznemirjalo vso ugledno slovensko javnost v njenem strahopetnem dvoživkar-stvu: čas, ko ie to ime bodrilo vse one mlade in čiste ljudi, ki so slišali v svojih dušah klic svoje krvi in klic zgodovine. To je bil čas med leti 1910. in 1913., doba predvojnega »Jutra«, začetna doba revolucionarne jugoslovenske propagande v Sloveniji... Milan Plut je bil oče te propat-gande. Bil ie prvi, v času svojega nastopa edini začetnik jugosloveu-skega iredentističnega dela v naših krajih. Prvi. ki Je javno izpovedal naš temeljni stavek: »Proč od Avstriji; !« To priznanje mu dolgujemo absolutno iu brezpogojno. Dolžni smo ga položiti na njegov prerani grob. Nič. pa bilo karkoli, ne sme izbrisati, ne sme niti zasenčiti rcsnice-kdorkoli jo pozneje sejal seme revolucionarnega jugoslovenstva, ga je sipal v brazdo, ki jo je zarezal Milan Plut; kdorkoli izmed Slovencev je pomagal uresničiti naše sanje o svobodi in ujedinjenju, je dozidava! zgradbo, kateri je položil temeljni kamen siromašni, često prezirani. velikokrat zapostavljeni ju" goslovenski novinar Milan Plut. Tega ne moremo dovolj glasno povedati. Rodil ga je Gradac v Beli Krajini leta 1884. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, kasneje v Karlovcu. kjer je dovršil VI. razred. Že dijak je čutil izrazito jugoslovansko; ko so mu prilike onemogočile nadaljevati študij, se je obrnil v Srbijo, pod svobodno jugosloven-sko solnce, kjer je dogorelo Spoznanje njegovega življenjskega smo* tra: postati pionir odrešenja, ki je moralo priti. Živeč ob pičlem, dostikrat bednem novinarskem kruhu kot sotruduik beograjskih l i doma- Bela Je dalje barva na našem barjaku in na — vodilnem našem praporu je na beH barvi krvavo rdeča lisa krvi. ki priča, da je Orjuna v svojem delu do skrajnosti konsekventna in da nikdar in za nobeno ceno ne pojde iz postojank, katere je že zavzela. Modra ie dalje tretja barva, ki pomeni naše neomajno upanje in veliko vero. da bo Orjuna dovršila svojo historično misijo. Dovršila jo bo vsepovsod na naši zemlji in tudi v Zagorju, kjer je bila naša Zagorska Orjuna trikrat tako zelo izkušana. Prestala pa je vse izkušnje in tako se danes razvija v njen ponos in strah vsem sovražnikom Nacije ta novi prapor, ki jasno priča in odločno kliče vsemu jugoslovenskemu svetu, da Orjune na njenem pohodu ni moči zaustaviti in da je ni ovire, ki je ne bi prešla, c Razvitje. Med igranjem himne je ponosno zavihral ta naš najnovejši prapor, ki je porok, da bo tudi v prelepi zagorski dolini prei ali slej zmagala jugoslovenska ideja. Zbrani narod je z velikim zanimanjem opazoval ves obred razvitja naše zastave in glasno odobraval posamezne točke govora br. predsednika inž. Kranjca. Kolik strah pred Orjuno pa so mu vcepili naši nasprotniki v dušo se je najlepše videlo v hipu razvitja prapora. Kajti ko je padlo povelje »Mirno«, se je polotila vsega naroda panika in pričel je bežati na vse strani. Šele. ko so videli ljudje, čemu jo bilo izdano to povelje, so se vsi preplašni pričeli zopet približevati zbranim bataljonom. Obenem je bil ta slučaj tudi jasno znamenje, kolika je sila, ki leži v naših discipliniranih vrstah, napram kojim so še toliko mase neurejenega naroda čisto brezmočne. H krasno izdelanemu praporu jc pristopila nato kumica sestra Jožica Jerin, ki je pripela nanj lepo izvezen trak pozdravljajoč pri tem Orjuno in naš orjunaški barjak, ki bodi simbol novo vstajajočih časov tudi v Zagorju. Prcijscdtffic izro- čil za tem prapor predsedniku Or-june Zagorje Tomažiču, ki ga je predal praporščaku s pozivom, da ga ohrani čistega in neomadeže-vanega, kakor ga je sprejel v svoje roke. V kratkih in rezkih besedah se je nato zaklel praporščak, da bo do zadnjega dihljaja branil prai>or in da bo skrbel, da bo novi prapor vreden drug starejših pobratimov. Po končanem govoru br. predsednika inž. Kranjca je pristopil k tribuni zastopnik Oblastnega odbora Maribor br. oblastni čelnik dr. Irgolič, ki je čestital bralski Orjuni Zagorje k velikemu uspehu, ki ga je dosegla z razvitjem svojega bojnega prapora, ki je stoprav zavihral navzlic vsem protiakcijam v strah in trepet vsem sovražnikom Nacije in države. H koncu je pozval vse prapore, da se pobratijo. Na vse navzoče je napravil kaT najgloblji utis. ko se je 14. starih, v bojih in borbah posvečenih praporov pobratilo s svojim najmlajšim • drugom. M—Ul 11' l-lg^JJ-LEg čih slovenskih listov, si je širil obzorje ter pridobival stikov in zaupanja, kar v tistih časih, ko je bila vsa javna Slovenija še črnožolta, nikakor ni šlo lahko. Nastavljenje v beograjskem tiskovnem uradu je omogočilo Plutu, da se je posvetil važni posredovalni nalogi. Imel je referat za slovenske liste in s tem tudi priliko, da je na-snoval mnogo koristnih vezi med Beogradom in Ljubljano. Za vseju-goslovensko umetniško razstavo ob kronanju kralja Osvoboditelja 1-1909. si je stekel velikih zaslug; tudi pobuda za častno udeležbo Slovencev pri kronanju samem je bila njegovo delo. Kot poročevalec >Slovenskega Naroda« je Plut skrbel, da je bil za časa carinske volne v Avstrijo in za časa aneksijske krize 1. 1908. vsaj del slovenske javnosti pravilno poučen. Stiki, navezani o priliki kronanja ln umetniške razstave, so se med tem poglabljali in razširjali, čedalje več Slovencev je posečalo Srbijo, čedalje več Srbov naše kraje, In tako se ni čuditi, da je ubiralo čuvstvovanje velikega dela Slovencev ob aneksiji Bosne hi Hercegovine povsem pravilno smer in da so se v krvavih sep- Pohod. S tem je bil program razvitja točno 00 začrtaafii smernicah dovršen. Sledil je pohod 'po Zagorju, ki je pokazal, da postaja tudi v tem žarišču komunizma in protinacio-naiuega hujskanja. Jugoslovenstvo od dne do dne močnejše in da so zaman napori vseh onih raznobarvnih klevetnikov, ki hočejo izolirati naš delavski proletariat od edino resničnega prijatelja naciona-Hzma. Namesto obljubljenih bomb In strelov nas je narod pozdravljal z živahnimi ovacijami ter izražal svoje zadovoljstvo nad strumnim nastopom naših čet. . * Defile In zabava. Po končanem obhodu 00 Zagorju je sledil nato defile vseh čet, ki je navzlic težki in naporni službi ter slabi cesti izpadel prav dobro. Nato so se vsi gostje in bataljoni odpravili v Sokolski dom. kjer je bilo prirejeno za vse udeležence ceno in okusno kosilo. Po kosilu je j sledila nato animirana zabava vse J dotlej, dokler ni bilo treba le vse ! prekmalu odmarširati zopet v bojnem redu proti postaji. Na postaji je sledilo nato slovo med brati Ljubljanske in Mariborske oblasti ki so morali še počakati dalje časa na vlak. Vsa prireditev je izpadla kar najboljše in uspela nad vsako pričakovanje. Pokazala jc, da je naša organizacija vešča in kos že tudi nalogam, ki ne zahtevajo samo mla-dostnega zanosa in energije, tem*-več tudi silne discipline in vojaškega vodstva. In baš v tem tiči tudi velik bcnc razvitja barjaka Orjune Zagorje, ki je najboljši porok zato, da je danes Orjuna navzlic večkrat ji očitanj mirnejši li" niji na pravem in edino uspešnem potu. Da pa je dosegla ta veliki uspeli, je predvsem zasluga naših bratov četnikov, ki so to pot zopet vsi od naj višjega do najuižjega dokazali. da so jedro Orjune pač le disciplinirani in vojaško organizirani bataljoni. Se o pomenu ruščine. Zadnjič smo izpregovorili o šolski refonni in smo izrazili svoje mnenje, da bi v naši bodoči srednji šoli morala ruščina kot glavni slovanski jezik dobiti svoje mesto kot obvezen predmet. Vemo, da bodo z nami soglašali vsi oni. ki jim je na tem. da pride naša srednja šola iz ozkih mej svojih nemško - latinskih tradicij — v širši slovanski svet, ki nam bo pokazal ogromne zaklade slovanskega duha. Naj podamo tu nekaj zgodovinskih spominov. Malokomu bo znano, da je naš plemič Žiga Herberstein odkril Evropi Rusijo skoraj tako, kakor je Kolumb svetu odkTil Ameriko. Herberstein je bil doma v Vipavi, tam se je v ljudski šoli naučil slovensko in leta 1526. je šel kot diplomat v Rusijo, kjer je spoznal deželo in ljudi ter prebiral stare letopise. Leta 1551. je izdal veliko delo o Rusiji (latinsko in nemško), ki je iz njega Evropa spoznala ta veliki slovanski svet. Za njim ie šel pozricie naš veliki Slovan Jurij Križanič (1617.—16S3.), doma iz Ribnika ob Kolpi in je napisal prvo rusko gramatiko in čudovito delo »Politika«, v kateri je učil po zgledu Machiavellija ruske carje, kako ie tretta vladati. Tik za njim je nastopil Peter Veliki s svojimi velikimi reformami. Peter Veliki pa je bil prvi, ki je spoznat slovansko poslanje Rusije, zato io leta 1711. stopil v zvezo s Črno goro, kjer je hotel imeti svoje oporišče proti Turkom. Od takrat raste vpliv Rusije na Balkanu. Seveda jasnih načrtov še ni bilo, dasi je že Križanič svetoval ruskemu carju, naj napove Turčiji vojno in osvobodi južne Slovane. Rusija je za nas dobila pomen takoj, ko se je začel narodni preporod. Vojna z Napoleonom je pridobila Rusiji slavno ime v vsej Evropi, posebno med Slovani. S tem se začenja ona doba našega romantičnega slovanstva, ko smo gledali na ruski svet od daleč. Leta 1849., ko je Rusija premagala Madžare, se ie pokazala vsa nejasnost našega tedanjega slo- vanstva. Rusija gleda poslej predvsem na Balkan, dokler ni 1. 1876. poslala svoje vojske, da je pripomogla k delu osvobojenja. O tem govori vsa naša nova zgodovina, ki jo moramo dobro poznati, saj je v tem začetek naše sedanje svobode. Med tem pa je Rusija kulturno vzrastla tako, da ie prehitela vso Evropo. Od leta 1860. se je začelo pri vseh narodih, posebno pri slovanskih, veliko zanimanje za rusko literaturo. Spomnimo se le na naše pisatelje in politike tedanje dobe. Vsi gledajo proti Rusiji. Nekateri se uče ruščine, drugi prevajajo ruske knjige. Po vseh listih nahajamo članke o ruskih pisateljih. Nekaj Slovencev (Hostnik, Štiftar. i. dr.) je odšlo v Rusijo v službo. Vpliv ruske literature se je kmalu pokazal tudi pri nas. O tem bi se dalo obširno pisati. Seveda je naša inteligenca čitala ruske romane večinoma v nemških prevodih. Temu je hotel odpomoči dr. Ljud. Jenko, ki ie ustanovil v Ljuljani ruski krnžok. Kmalu so se pojavili kružki tudi drugod. Mnogo ljudi se je učHo privatno. Spoznali so, da je ruščina za Slovenca tako lahka, da se jo vsak v najkrajšem času nauči. Res je, da se je marsikdo vkljub vsemu ni naučil, res pa je tudi, da jo imelo vse to za nas velik pomen, ker so se ljudje odvračali od nemške kulture in čim dalje bolj obračali svoj pogled na slovanski vzhod. V tem se jim je odprl tudi — Balkan. Saj so naši preporodovci vsi izšli iz ruskega kružka, ker je bilo naravno, da se jim je ob ruščini budila misel na Srbijo. Tisto učenje ruščine je bilo za naš preobrat ogromnega pomena. Spomnimo se na Podgornikov »Slovanski svet«, ali na »Slovanski vek« in bomo videli, kako se je pred vojno pri nas propagirala ruska misel. Na doseg roke je bilo nam na razpolago nekaj velikega, česar bi bili zaman iskali v zapadnem svetu. Saj js ta zapadni svet sam prevajal in užival plodove ruskega duha. Ruski pisatelji in misleci so dobili tembrskih dneh 1. 1908. že gromko razlegali po ljubljanskih ulicah klici: »Živela Srbija!k Toda Milan Plut se ni zadovoljil s posredovalno vlogo; hotel se je udejstvovati neposredno, zastaviti svoje sile doma, kjer so bile najbolj potrebne, in zorali v razmeroma najmanj pripravljeni Sloveniji ledino za aktiven revolucionarni po-kret. Za časa aneksijske krize je bil na rekognosciranju v Ljubljani; kmalu nato je odšel v Split in sor deloval nekaj časa v redakciji »Slo-bode«, L. 1910. je načrt glede akcije v Sloveniji dozorel. G. Milanu Prlbičeviču, ki je Plutu neomejeno zaupal, se je posrečilo zainteresirati »Narodno Odbrano« do-torej, da je dala na razpolago nekaj sredstev, s katerimi je Plut ustanovil v Ljubljani predvojno »Jutro« ... »Jutro!« Njegova zgodovina je cel roman. Preganjanje, zaplembe in preiskave s strani avstrijskih oblasti; ošabno zamolčavanje, slabo maskirana krušna zavist doma>-čih časopisnih podjetij in kolekova-ne slovenske politike, ki je z vsa-kojakimi spletkami izkušala udušiti nezvanega konkurenta... Imel sl občutek, kakor da je vzrasla krog-inkrog Plutovega »Jutra« že na j prvi mah nevidna in nepredirna stena. In to ni bilo čudo; da ne štejemo avstrijakantskih klerikalcev, s katerimi je bilo »Jutro« vedno v borbi na nož — tudi takratnemu naprednemu časopisju in naprednim političnim vodjem je bil Milan Piut s svojim listom pravi bog nas var;ij in nebodigatreba. Zc zato, ker so delali oni oprezno in preudarno politiko«, ne hoteč se zameriti »ne navzdol« in zlasti tudi »ne navzgor«, Plutovo »Jutro« pa ^e je s svojo ravno, nepodkupno poštenostjo trdno zasidralo »navzdol«, to jc, v zaupanju širokih ljudskih krogov, »navzgor« ln na vse ostale strani, pa je smelo in brezkompromisno kazalo svoje odkrito jugosiovensko. protiavstrijsko lice. Očetje domovine niso mogli več slepomišiti, nič več niso mogli z mirno dušo kriviti »neupogljivih slovenskih hrbtov* pred Francem Jožefom in njego-. vimi satrapi: »veleizdajniška«, jugoslovenska, protiavstrijsko - iredentistična propaganda v Slovenili je bila tu; Slovenci, ki niso hoteli več živeti pod Avstrijo, ampak so sc hoteli združiti s Srbi in Hrvati v en narod in eno državo, se niso mogočen vpliv na zapadno Evropo. Rusija se je bližala... Z vojno je stopila Rusija v Evropo najprej kot zaščitnica Balkana. Takrat se je marsikdo učil rusko. Naši ujetniki so pisali iz Rusije, da sc dobro , razumejo . • • ni Rusi pri nas so našli prijateljske ljudi. Naenkrat je prišla revolucija. Ujetniki so se vračali domov navdušeni nad Rusijo, ki so jo spo-znali drugače, nego so o njej slišali prej. Za ujetniki so prišli begunci — ruska inteligenca. Za njimi igralci, umetniki, hudožestveniki, balet, žurnalisti, pisatelji, učenjaki itd. Vsa Evropa je bila polna Rusije. Po velikih mestih so nastalo cele kolonije. Začeli so izhajati ruski listi, knjige itd. Ustanavljala so se založništva — skratka: bili sta dve Rusiji: ena — boljševiška v Rusiji, druga — neboljševiška v Evropi. Kmalu je začela siliti tudi boljševiška Rusija v Evropo. In sili še. Mislimo, da ne pride in da bo Evropi prihranjena strašna katastrofa, ki bi stala milijone človeških žrtev. Evropa: potrebuje miru, da se ozdravi od vojnih ran in reši socialno vprašanje s svojega lastnega stališča. Rusija sama prehaja v novo fazo razvoja. Na njenih razvalinah se bo začelo razvijati novo Življenje. Mi smo na pragu Rus|?e. Poljska, Češkoslovaška in .Jugoslavija so prehod med Rusijo in Evropo. Smo del enega velikega sveta. Ta svet nam ne sme ostati neznan. V njem nam je podana velika slovanska duša. Ako smo doslej čitali grške in umske klasike v originalu, kar nas je stalo mnogo truda, zakaj ne bi čitali v originalu velikih ruskih del, ki so nam dostopni brez Velikega truda. Mi moramo vzgojiti novo inteligenco. 2e dozdaj se je videlo, kako vpliva znanje ruščine na naše ljudi. Vse njih mišljenje, čustvovanje, nazori in razgledi so bili različni od onih, ki so poznali samo nemško kulturo. Vemo tudi, da je ruski jezik s svojo lepoto in mogočnostjo vplival na to, da smo iskali in našli novih izrazov in oblik, s katerimi smo obogateli naš jezik. Ruščina bi torej imela predvsem namen, da se ž njo približamo veliki slovanski kulturi. V našem narodnem prebujanju ie imela ruska misel važno vlogo; le spomnimo se na Vodnika in narodne buditelje, na Matijo Miajarja-Ziljskega, Božidara Raiča in na razne slovanske glasnike pri nas; vplivala je na novo slovensko in moderno literaturo. Res je, da so gledali naši možje na vse bolj z idealnirhi očmi, sedaj pa so časi bolj realni in je treba, da njih misli realiziramo. Med tem smo dozoreli in ne sanjamo več o neki Rusiji s slovanskim carjem v oblakih, ampak fo vidimo, kakor je in je potrebno, da jo poznamo, kakor se nam javlja v svojih velikih duhovih. Še danes mnogi naši ljudje čitajo ruska dela v nemških prevodih, kar bo odpadlo polagoma že zato, ker bomo znali čim dalje manj nemščine in nam bo tako ruščina odpirala pogled v svetovno kulturo. Ruščina pa ima tudi praktičen pomen, saj je eden največjih svetovnih jezikov in bi nas morala predstavljati pred svetom. Tudi Slovani med seboj bi se najlažje razumeli, ko bi se posluževali tega največjega slovanskega jezika, ki bi se naj učil po vseh slovanskih srednjih šolah. Tako bi bil nam z ruščino odprt svet daleč na okoli — saj čim dalje bolj prihaja orijent v Evropo. Splošno se opaža, da je ono predvojno slovanstvo danes precej pozabljeno. Časi so nas naučili realno misliti. Mislimo torej realno in v tem smislu uredimo svojo šolsko in javno vzgojo. Veano, da nam bodo mnogi ugovarjali, ,a tudi mnogi pritrjevali. Rusija prihaja k nam tako ali tako. Ako ne bomo poznali one prave Rusije, ki je ustvarila velika dela — bomo poznali samo ono, ki je uničila to preteklost. Poznanje zdrave Rusije bo najboljše varstvo proti boljševiškim fantazijam, ki vplivajo ( na našo mladino prav tako fanta-! stično, kakor ona slovanska v pre-j tcklosti, ki je bila lepša v domišljiji ! nego v resnici. Naša opera. O. ravnatelj Rukavina je v boju, započetem proti njem pričel uporabljati sredstva, ki jih je tekom vseh javnih polemik do sedaj z uspehom preiskusil. Kadar postanejo tla pod njim vroča si ovije krog glave politični mučeniški venec, ter ožigosa vsakega glasbenika, , ki ni ž njim, kot političnega na-sprotnika-separatista, a on je žrtev udejstvovanja in čustvovanja za narodno edinstvo. To pot pa je zagrabil vso stvar napačno. Ne glede na to, da ni mogoče določiti, od kdaj mu utriplje srce tako odločno jugoslovensko ga odločno opozarjamo naj preneha z namigavanji, da je Orjuna nasedla »separatistični kliki«. Orjuna vidi v njem 1. glavnega krivca nevzdržnih razmer pri naši operi, 2. moža, ki je z dosedanjim delom dokazal da je naravnost ovira našim kulturno nacicualnlm . težnjam. In edino le radi tega je nastopila proti njemu. Pri tem pa se ni spuščala v strokovno polemiko iz razloga, ker so za rias spričevala g. Rukavine, izdana mu po naših glasbenikih merodajna, pa naj se jih otresa na kakršenkoli način. Na napad na mojo osebo, pa mi je pač mnogo lažje odgovoriti kot g. Rukavini. Svoj študij in drž. izpit na konservatoriju lahko dokažem vsak čas, dočim bi prišel g. operni ravnatelj v nemalo zadrego, če bi ga povprašali po dokumentih dali več utajiti zaradi ljubega ljubljanskega miru. Živeli so, delali, afirmirali se in rušili moralne temelje veteranskega avstropatriotlzma ž dotlej nezaslišano drznostjo pri belem dnevu, vsem na očeh. »Jutro« se je širilo med ljudstvom in seme, ki ga je sejalo, je padalo na rodovitna tla. Mišljenje množic se jc izpreminjalo, nastajale so tajne organizacije »Narodne Odbrane«; Avstrija se na svoje Slovence ni mogla več zanesti. Ako listamo danes po tem predvojnem »Jutru«, naletimo na nekateri stavek, ki je morda naiven, in na nekateri dokaz, da bi bili Milan Plut tfip cii!Vl Sotrudniki lahko duhovi-^meje, globokoumneje in te-leljiteje reševali svojo nalogo. Vse to pa ne more zmanjšati Plutovih zaslug. Utrl je pot »Preporodov-ccin«, ki so ideološko poglobili ju-lij>S(Sv’e{ls.k‘ iredentistični program, Čem oči vsem tistim stotiso- “iT na!oV'vnSkS M «> pohodih 1. I9i2^enn0snil. srbskih jega osvobojenja. Slovenskfn J,™’ voljci. ki so !. 1912.Ji?*1! ^oi4' do 1917. širom Balkana in'širom Evrope s krvjo potrdili našo jugoslovensko voljo, so priče, da Plutovo delo ni bilo zaman. Kdo ve, kako bi se obrnila za nas usoda na koncu svetovne vojne, ako bi bila naša priprava nanjo poverjena zgolj lieodločni in strahopetni, deloma, celo izrazita avstrijakantski politiki oficijelnih slovenskih voditeljev. predvojne dobe! In kdo ve, koliko zrelejši, koliko pripravljenejšl bi stopili Slovenci v leto 1914., da se je moglo Plutovo »Jutro« vzdržati na površju... Usoda ni hotela tega. Milan Plut, poštenjak, da je malo takih, ni bil gospodar ne v upravnem, ne v finančnem zmishi te besede, še manj mu je prišlo na um, da bi, ko so postajale prilike lista vse težje in težje, podaljšal »Jutru« življenje s tem, da bi iskal tu ali tam rešitve v zvezah in kompromisih. Spričo gmotnega neuspeha so prvotni viri usahnili, a sam iz sebe se list ni mogel ohraniti. Boreč se do zadnje-ag, je Plut prenesel svoje »Jutro« v Trst, kjer je 1. 1913. končno prestalo izhajati. S tem trenutkom se začne zanj iznova bedno, neopaženo, siromašno in prezirano životarjenje jugo-slovenskega novinarja. Toda njegovo delo ni bilo mrtvo, njegova setev je rasla in obrajala sadove. Duh, s katerim smo leta 1914. pozdravili sarajevske strele, je bil lep in drzen, bil je upapoln in svestno jugoslo-vnski; bil je duh Milana Pluta in vseh, ki so mu sledili! Iz dni mobilizacije se spominjam gnusnega dogodka. Ljubljanski živelj v svojem brevestnem šundro-manskem nagnenju do bedastih Kombinacij je tiste čase uvrščal vsakogar med »policijske konfiden-te«, kdor ni imel trdne eksistence, se jc vendar predrznil, da ni že v začetku denarne krize, ki je zavla- Na njegova izvajanja sledeče: Ad I. O. ravnatelj odklanja za angažiranje pevcev od 1. 1923 dalje, ker jih ni slišal in je bil vedno postavljen pred izvršeno dejstvo. Odločno vzdržujemo trditev, da je bila vsaka pogodba sklenjena z njegovim soglašanjem in privoljenjem. Deloma pa je imel pevce tudi priliko slišati, saj so nastopili kot gostje. Končno pa bi mirno lahko sprejel polno odgovornost, kajti upamo vsaj, da se nam gg. Thiery-Kavčnikove, Lovšetove,*Betteta, Popova še ni treba sramovati. Vprašanje pa je, če bi se posrečilo g. Rukavini samemu te moči pridobiti. Ad II. Vsa javnost ve, da je bilo baš v času, ko je bil g. Rukavina absolutni gospodar opere vrsta ostrih sporov, ki so sc prenesli tudi v javnost. Posledica teh je bil odhod nekaterih najboljših moči z našega odra, med temi g. Brezovška. O vzornem redu in-disciplini v tem času torej ne more biti gjovora. Kako spravlja g. Rukavina kratenje avtoritete raznim funkcijonarjcm v sklad s pojmom o disciplini nam je neumevno. Končno! Ali preneha odgovornost ravnatelja za red in disciplino, čim ni več absoluten gospodar opere? Ad III. Naš očitek, da je odšla gdč. Vanečkova in r njo g. Jiranek, ker je bila opsovana od g. ravn. leta priznava. Na vprašanje, nam je li žal za njo, mu odgovarjamo sledeče. Če je bila uporabna gdč. Vanečkova na Olomuški operi, je bila uporabna tudi na ljubljanski. Žal pa nam je tudi za njimi, ker razneseta kulturo reprezentanta naše opere, celo preko naših mej. Ad IV. Vprašanje orkestra je v prvi vrsti finančnega značaja. Z ostalim pa sc strinjamo popolnoma in tudi nikdar nismo oporekali. Ad V. Glede g. Zikove in g. Šimenca, ki je bil v zvezi z nameravanim odhodom g. Rukavine v Zagreb, vzdržujemo svojo »brezobraz-n?« trditev in sicer ravno na podlagi izjav g. Benešiča in g. Konjovi-viča na katere naj bi sc po nasvetu g. ravnatelja obrnili po informacije, — ter na podlagi izjave g. Rukavine. Ad VI. K trditvi g. Rukavine, da ni nikdar vplival na kritika, sledeče: Nekoč jc bil klican od skušnje po slugi v uredništvo, naj pride takoj h kritiku, ker se mudi za list. Ad VII. Očitek glede italjanaše-nja smo že enkrat ponovili, toraj je pisanje o tem odveč. Da ga g. Rukavina noče razumeti, je le jasen dokaz, da se čuti krivega. Čc pa smatra separatizem dejstvo, da se zavzemamo za slovenski jezik v isti meri kot za srbo-hrvatski, ki jih v ostalem smatramo kot ustavne dele bodočega jugoslovenskega, mu to veselje pustimo. Vprašanje pa je, če bo dosegel pri merodajnih faktorjih s to finto kar namerava. Ad VIII. O zmožnosti g. Rukavine kot dirigenta govori dovolj jasno izjava merodajnega faktorja zagrebške opere o priliki ko je g. ravn. reflektiral na kapelniško mesto na tamkajšni operi. »Z dnem ko pride Rukavina v Zagreb je naša uprava nemogoča.« Ad IX. Trditev, da je naštudiral v letošnjem letu Tosko, Rusalko in Pikovo damo ni resnica. Vse tri opere so bile dane že lansko sezono. Deloma na novo je naštudirana samo Rusalka. Veseli pa nas njegovo priznanje, da je letošnjo sezono delal malo. Ad X. O. Rukavina potvarja resnico, ko nam podtika očitek, da se nahaja na dopustu. Naravnost nesrečen pa je stavek: »Pokvaril sem si nogo pri vršenju službene dolžnosti in ne domov grede iz krčme,« s čemer hoče publiki sugerirati da ima opravka z alkoholiki. Nanj odgovarjamo sledeče: Mnogo bolj neprijetno bi bilo za Vas, če bi se potolkli v pijanosti vračajoč se iz krčme, kot da ste od tam nesli otekla lica od zaušnic, prejetih za psovanje gostov. Kar pa se tiče § 2. 1. naših štatutov Vam dam besedo, da boste imeli priliko ga izvajati takoj čim ozdravite.« Ad XI. Dragoceno je javno priznanje g. Rukavine v objavljenem programu, ki ga je nameraval izvajati, da ni imel namena gojiti ju-goslovensko glasbo. Očitek, katerega je branil je potrdil sedaj z obelo-danjenjem programa sam. Ta ugotovitev naj zadostuje. Ad XII. S svojega ravnateljskega mesta gleda g. Rukavina previsoko na osn. učitelja. Vsak učitelj mora imeti, če hoče poučevati petje dva izpita za glasbo, dočim ga za rav. opere kot je slučaj pri g. Rukavini ni bilo potreba. Končno opo-zarjamo, da je baš g. Konjovič osebni prijatelj g. Rukavine bil osnovno šolski učitelj popreje, kot je postal ravnatelj opere. G. ravn. naj prevzame režišersko delo, potem bo na svojem mestu in bo tudi red v operi. Ad XIII. Da je prof. Ruč faktično naštudiral opere nam potrjujejo izjave prizadetih oseb in pa dejstvo, da letošnjo sezono, toraj od odhoda prof. Ruča g. Rukavina ni dal ene nove opere. Ad XIV. G. ravn. zanika napade na upravo opere. Temu nasproti ugotavljamo, da je napad na upravo napisal in ga telefonično urgiral, ko ni prišel v določeni številki. Ad XV. Kakšno vlogo je igral g. R. pri akciji za podržavljenje konzervatorlja Je izjavil sam in bazira naša trditev baš na teh njegovih besedah. Razvidno pa je tudi iz pisma, ki je v naših rokah in katerega mu na željo tudi priobčimo. Če se oglasi g. Rukavina še kedaj ga naprošamo naj pove na koga naj naslovimo odgovor. Na njega kot podpisanega ali na pisca. V ostalom pa ga prosimo naj štedi papir in ubere pot, ki v®de mnogo prej do razčiščenja. Mislimo tu sodnijsko pot, ki bi bila v tem slučaju edino merodajno m bi se je drugi za manjše očitke ^ že davno poslužil, ako bi se ne čutil krivim. Tam sem vedno pripravljen vse iznešene očitke dokazati. Orjuna pa je platforma za vsakogar, dala spričo bližnje vojske, poginil od gladu. Taka govorica je nastala tudi — o Milanu Plutu. Nezrel mladič, ki je pravkar odhajal na bojišče, se je lotil žalostnega junaštva, da mu jo v nabito polni kavarni »Evropi« zabrusil v obraz. Plut mu ni smel razbiti glave, a prva ruska granata je opravila ta pravični posel namestu njega. Se danes trdim, da ji jc prst Plačnika samega kazal pot... Razume se, da je bil Plut med prvimi, ki jih je vrgla avstrijska policija ob začetku vojne v zapore. Kasneje so ga vtaknili v vojsko in dr. Skr.bel s svojimi oprodami se je trudil na vse kriplje, da bi mu tudi tam zagrenil življenje. Toda Milan Plut se je s premetenostjo, o kateri nam je kasneje rad pripovedoval, tako spretno otresel vseh. Z avstrijskega stališča toli upravičenih sumničenj, da je zadobil pri tovariših in starešinah neomejno zaupanje. Ob prevratu 1. 1918, ki ga jc zatekel v Ukrajini, je s pomočjo drugih somišljeikov kratkim potem »pojugoslovenil« svoj (primorski) polk in ga je srečno pripeljal v svobodno Jugoslavijo. V Ukrajini sc je Plut ves vživel v vlogo jugoslovenskega oficirja. In ne samo za parado. Pri naših, žali-bog brezuspešnih bojih na Koroškem se je kot izboren strojničar enako vrlo in odločno boril za svobodo in ujedinjenje, kakor nekaj let poprej s peresom v roki. Ko se je vrnil v gradjanski stan, je stopil v redakcijo sedanjega glavnega glasi- la SDS na Slovenskem in je tu kot ponižen in vesten delavec služil konstruktivnemu trudu na razvalinah minulosti, pod katero je nekdaj sam polagal prvi suhi dinamit. Politične homatije v novoustanovljeni Jugoslaviji, slepo deinago-štvo tu, koprnenje tam — vsa ta zla je presojal pokojnik z isto objektivnostjo in isto krepko voljo do ozdravljenja kakor vsak pošten na-cijonalist. Ko sc je ustanovila naša organizacija, je bil v Ljubljani eden prvih njenih članov in eden prvih sotrudnikov »Orjune«, za katero je dolgo časa objavljal politični pregled. Naša organizacija mu je bila vedno pri srcu; s svojo^ posebno, malone otroško prostodušnostjo in iskrenostjo se je radoval vsakega njenega uspeha, z vročim in strat-nim čuvstvom je nosil vse njene boli. Gotovo zato, ker je videl v Orjuni baš isto smelo, ravno, brezkompromisno težnjo naprej, tisto drzno stremljenje preko ovir do končnega uspeha, ki je značilno za vso njegovo pojavo in za vse njegovo novinarsko in politično delo. Še pred nekako tremi meseci, ko sva se srečala na njegovi vsakdanji poti iz uredništva v kavarno »Zvezdo« — trda pest usode je takrat že vidno upogibala njegov krepki stas — in me je ustavil, kakor vedno, ter mi začel nekam čudno tajin-stveno razlagati svoje prilike in namere, je dejal: »Veš, zdaj sem zelo razbremenjen. Več časa mi bo ostajalo in vsega bom posvetil Or- ki nastopa za dobro stvar in tega sem si jaz v tem slučaju popolnoma svest. Neslano pa je od g. Rukavin ne, da v tej »polemiki« indentificira »Orjuno« z menoj. Istotako bi tudi jaz lahko identificiral »Jutro« z njim. Prosenc, glasbeni učitelj. Izjava, Podpisani glasbeniki slovenski izjavljamo, da tudi danes še odklanjamo opernega ravnatelja g. Rukavino smatrajoč, da je njegovo udejstvovanje škodljivo jugoslovenski glasbeni kulturi, kot smo to že ponovno javno izjavili. Upravnika naših gledišč g. Hubada prosimo, da z ozirom na izne-šena javna očitanja javno pojasni resnično stanje naših gledišč. V Ljubljani, dne 9. aprila 1925. Adamič Emil, Lajovic Anton, Kumar Srečko, Škerjanc Lucijan, Pavčič Josip, Zorko Prelovc. KARO-ievljl Maribor, Koroška 19. iiiiiiMiiiiii.imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimtiHiimiiiiiiiiiiiiMiiii s juni. Orjuna ml je najdražja od vsega...« * Počivaj mirno, izmučeni borec — sladko spavaj, ubogi brate Plut! Nad tvojim grobom se sklanja prapor tvoje ljubljene Orjune; klanja se tebi, ki si na teh oplašenih slovenskih tleh prvi razvil trobojnico jugoslovenske nacljonalistične odkritosti in jugoslovenskega nacijo-nalističnega poguma. Kadar bo spisana zgodovina osvobojenja Slovenije izpod avstrijskega jarma, bo stalo nad njenim prvim poglavjem v težkih in močnih črkah tvoje ponižno ime. Tvoje delo — naše delo — še ni dovršeno. Glej, tudi tebe še ni imela domovina s čim poplačati, razen s tem hladnim grobom pri Sv. Križu in s temi mrzlimi grudami jedva otajene zemlje, ki smo jih sipali na tvoje krste pokrov. To je slovensko plačilo... A znaj, ti ki si v sebi doživel rast iz Slovenstva v Jugoslo-venstvo — znaj, brate Plut, da bo Orjuna iztirjala tvoj dolg. _ Iztirjala ga bo v prid in zmago velike jugo-slo venske bodočnosti, katero si davno pred smrtjo postavil za de-dično vsega svojega poštenega, nesebičnega in zvestega, lahko bi rekli viteškega dela. Spavaj odet z obljubo svojih bratov, da je tvoj grob, ako ne poslednji, pa vsaj izmed najposlednjih tistih grobov, ki so — danes še — te zemlje edino plačilo za delo, kakršno je bilo delo Milana Pluta... Kami gradili. Se danes zr6 Jugoslo-venske stavbe liki mrtvaške lobanje barbarom v obraz — a narod trdno veruje, da bode nekdaj iz teh irazvalin vstalo, novo življenje iir da bode zopet zaplapolala trobojnica na Jadranu... , , Razpeli so med nami in našimi .brati državno mejo, a niso uničili ione ljubezni, ki sega -preko nje tja i doli v cvetoče* življenje dom'ače grude, kjer grize pritepeni tujec in se zajeda vedno globlje v srca obupanega naroda. 'Tja doli nas vleče nevsaliljiva želja, tja ‘doli: k solttč-nim bregovom, belih vasic, .ovenčanih z mandelji in zelenilom trt ja O sila je-v nas. ona velika sila, da ibi poljubili poslednji/-košček drage zemlje, in življenje je v nas*« da 1>J objeli vso -to zbičane grudo polno - bolesti. J. • t* k ■ Čakamo bratje na ono Veliko--noč, ; ko pohitimo: na jug, v oljčne gaje, tja doli na -pomlad v vellko-t nočno z v on en je velike Svobode! Poizkusiti in prepričati se je nujna stvar , , Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave „KOVINSKE CIKORIJEk *■ ( , 'J 1 /»a . - * : mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmuButismmM ki je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočam9 všern, da poizkusijo in zahtevajo izrecno »KOLINSKO CIKORIJO“, ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. * Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini l 1VKA VASILJBVA, Celje: Velikanoč neodrešenih, •*> <><*•* ^ '% r~ , ■ Itv čez Oljsko goro zasijala je žora'.. . Zasmejalo se je pre*k6 poljan in od ožarjenih gor Triglava do TiiffOka .ie /aoriti svoboden vzklik Vstajenja. Velikanoč svobodnih... A na Golgati zapuščeni doli ob Jadranu je zaječalo; zasijali niso oljčni, gaji in latniki v velikonočni svetosti nedelje, zašumelo ni po trtju o svobodi, zalesketala se niso vaška okenca v okviru zelenega rožmarina... Bič pritepenca' je zagospodaril na trdih tleh istrske zemlje in laška -golazen Se je vsesala v duše Slovenskih otrok. Težak je njHi Križev pot in solza ^neskončnega gorja se jim zablesti ob pogledu na gole stene narodnih domov. V njih srcih gori oni večni gnev do onih janičarjev, ki s kruto roko podirajo kulttirhe “hrame in uničujejo fo. kat je bedni narod desetletja z nečloveškim naporom in z -žuljeviinh ro- je je raztrosilo tudi vesti, da se snuje fuzija med radikali in fratn koVci. Najbrže je bil to le trik opo-i zicije, da bi razdvojila radikalce in radičevce. ker je le malo verjetno, da'bi sklenili radikali zvezo s stran.* ko, ki -si Hi pridobila niti enega mam-« pata in ki je v celoti dob|a le ,2300' -jo : Balkanska zveza. V Beograda pričakujejo prihoda grškega hliniš trškega predsednika ■Mihalokfepiiiosa, ki pride sondirat teren za ustanovitev nove balkurn ske trozveze med Jugoslavijo, Grčijo in Romunijo. !z Beograda so odpelje v Bukarešto, klier se bo sestal ž Bratianom in Dueorn. Zveza naj bi bila naperjena jiroii agresiv^ nosti Turčije in Bolgarije, e veni u-alno tudi proti Rusiji. Kar se tiče zveze proti Rusiji, bi morali proti temu odločno' protestirati, ker je kri naših mož in naše mladine predra-t gbcena. da bi se prelivala za inipe-* realistične tendence Romunije ia proti slovanski Rusiji. V obče pa nam ta zveza ne bo prinesla bogve« kake koristi,- posebno z vojaškega stališča ne, ker jb junaštvo Romu-' nov in Grkov sijajno dokazano si polomom v svetovni vojni in v Mali VoMjapiHaj« imMlmlM aparate; T H E; REX CO., Ljubljana 1 STROJI a tkddnaji Iml S^Pfji^VONQVL TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije. Železo- in kovlnolivarne. Ognl«gnsne potrebščine, f Sesaljke. - Armature.' Strojne tovarne in livarne fl. d., Ljubljana, Dunajska cesta 35. Samo Din 15‘ ■ prvovrstni * ■ ’ »bt parilo.* ft a et , c 1 ©s? > si Hodna trgovina t- Italija. Umaknitvi armadne reforme je. sledila tudi demisija vojnega mini-« st ra generala di Giorgio. »Ad Inte-rijn« jč-prevzel'-to ministrstvo sam ».korporal« Mussolini;' Je. to prav. značilni, ker -se ' uvidi, da iiočo. Mussolini armado pofašištiti, če-« ravno je .moral radi prehudega od-« pora umakniti reformo. -V Financ-«a reforma de Štefanijeva je nale-* tela v .krogih borznih agentov na najhujši odpor. Bor-ze so prenehala s poslovanjem in notira-jo le državni papirji in devize. Izgube ti a borzah' so velikanske in znašajo že dve mi-t ltiardi Lit. De 'Štefani’ si lioče po-* magaii s .tem; da je- odredil žaprtjo borzr do velikonočnega torka. Toda tudi ta odredba ne bo menda dosti pomagala, ker je odpor proti nje« £ovi reformi splošen in ni izključen 110, da bo de Stefani primoran' po* dati demisijo. Nemčija. Republikanske stranke SO skle-< nile za volitve sporazum in določile, za svqjeg,a kandidata bivšega kan-* , cel ar. j a dr-, Ma^a* Za pruskega ministrskega .predsednika je bil mesto. ;otjstonivšjega demokrata. Hoepketv 4schoffa izvoljen, -socLal-demokrat Braun, ki je svoje, ministrstvo se-stayil. iz istih osebnosti, ki so bile v bivšem. Ta sporazum je vplivat na monarhiste precej deprimirajoče in so s U - ' ".-s. >: ^ f; 3 < , Vsak dan morske ribe; Veletrgovina . itJmm*. REMINGTON Novi model 12. z=s=r^==ž===^F= ---■ = . ’ Kako sodijo merodajni faktorji: Tvrdka FRANC BAR, LJUBLJANA. Med pisalnimi stroji nabavljenimi pri Vaši tvrdki, „ .,. ■ ' se v prvi vrsti odlikujejo ^REMINGTON« MOD. 12. Stroj« ,REMINGTON" MOD. 12, tefiejolablco, gladko in breE r°P°ta> Ako ravno P»S»*jo na njih v Soli zaSetniki vsak »Inn po Štiri are, ni bilo pritožbe. Pisalni stroji „REMINGTON“ MOD. 12 »e odlikujejo ( kot izvrstni plsaln! stroji. Ravnstcljstvo ta stroj loplo priporoča! Ra?o»teteljstvo državne trgovske *W4emije v Ljubljani. ' J"v. i . i t Dr. L. L. B8hm, L r. . izključno zastopstvo s * V LJ ubTJjinli dne 18. decembra-lfta*. (.-« »FRANC BAR, pisalni stroji, mr-..—nr^r >ij^tsawrffrasr.»ft'3t« LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje, štev. B, telefon *tev.-4<)7. Maribor Teod. Korn Ljubljana, Poljanska c. 3| ■ r. f > % J krovec, stavbni, galanteri|ski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovodov, Kupite Vaše potrebščine'prktvrdki Sestavni deli Aparati MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 ; V, - 1 r - ‘ * i — ■ ' j Trgovina z modnihri, manufakturnim, sukneriim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in plete-ninannl.--" Na clebelo^in - drobno. - • . * * < KONFEKCIJSKA TOVARNA ,n* izdelovanje’ pesod iz plo-čfcvfnfe M llrnež, batVo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za ko n ser ve. FRAN DERENDA « CIE PRODAJALNA ErjavEMH ««)<» 5. Naše cene so nižje kot one za* inozemsko robo Prodajamo: Danski platnen fnfc vse km «. v. par Din IBS- Damske ctomM fovlje,- m ..... par Din 189- Damski talKtvlj«, pariške, črne.............„ 163.- Damske štrapacne čevlje, pariške, rjave.............. 229 - Damske bflx»IHevlie, pariške, rjave. . . . „ „199'-' Moške štrapacne tevije, žnbljane . 229'- Daniske theTteatix-ftvlje.iodne, i zafom, čtne „ „199'- ,Moš!te faoxcalf-ie»Ije, Erne ....... „ „ 269^- flams!(ecl>evreii!ix-{ftlie.®8d^hpooo,rjave „ 229'- Moške modne polEevije, Etee . v ..269'- Moške moine poltevlj. rjave . . * . par D*a Z99- Rni9ri' : MARIBOR Aleksandrova «c$ta štev. 7. Veletrgovina z železnino Pintar & Lenard I MARIBOR, Aleksandrova 34. MmnmgaraaBg MARIBOR, Slovenska ul. 1 Umetni mlin, trgovina zemaljskih {proizvoda i brašsia. Menjalnica žita h »timi Jezdarska ulica štev. 1. Prvi strokovno specijalni atelije za či-Roslikarstvo Pristou&Bricelj LJUBLJANA IMsaatant.1. iunknm »1.1. ^ MARIBOR-TEZNO ^ Prva lugoslov. metalurglžna industrija vsa tiskarniSka žveplači Kopalne peii Medeninasto okovje BelopIoEevinasta embalaža Elektrovodni materija! LJUBLJANA veletrgovina kolonialne in sp e c e r i j s k e robe. Bržola v: KOVINA, MARIBOR Telefon Sl: 228, LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Naš ookret. Mariborska oblast. REDNI OBLASTNI OBČNI ZBOR ORJUNE ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši dne ls9*’vatprlla 1 925 v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru točno ob 10. uri. — Dnevni red običajen s sledečimi važnimi točkami: Kongres v' Beogradu. — Reorganizacija Oblastnega odbora. — Radi važnosti dnevnega reda mora vsaka M. O. iti Pov. poslati vsai enega delegata, pooblastila dana članom Oblastnega odbora niso veljavna. Oblastni odbor Orjuna Maribor. Celje. Naša organizacija razvije svoj prapor v nedeljo, dne 3. maja t. 1. Predpriprave za to slavje so v teku. — Na belo nedeljo, to ie 19. aprila t. 1. pa priredimo »znakovni dan«. . , Ljubljanska oblasti Člane mestne Orjune Ljubljana pozivamo, da; do 17. t. m. javijo svojo udeležbo pri razvitju prapora v Kraitju. Obenem naj naznačijo tudi .e žele kosilo. Bratje In sestre udeležite se polnoštevilno razvitja; ki se bode vršilo* dne 19. aprila. Odhod iz Šiške 8.50. Mestni četniški odbor v Ljubljani poziva vse četnike I. č. I. b. in IV. č. 11. b. (rezerva) na» važen sestanek v Areno Nar. doma dne 15. t m. ob 20. uri .Vodniki in njih za-i menjeniki imajo pol ure poprej važ-i no sejo. Isti so osebno odgovorni za udeležbo svojega voda na sestan-|, ku! Zamj. mestu, glavarja. Ženska sekcija. Orjune Sv. Jakob-Krakovo-Trnovo poživlja svoje čla- nice na važen sestanek, ki bo v Četrtek, dne 16. t. m. ob 8. zvečer pri Ražmu, Žabjek 3. Pridite vse in točno! Važno! Razvitje prapora Orjune Logatec, ki bi se imelo vršiti 3. maja, je preloženo na prihodnje leto. Razvitje prapora Orjune Sušak je odgodeno na intervencijo brata predsednika Dfrektopjuma dr. Leon tiča na 28. junij'tega leta. ker je bilo za to odgoditev mnogo prevaž-nih razlogov. Akademski slub Orjuna Zagreb je imel 19. februarja t. 1. izvanred- no glavno skupščino, na kateri je bil izbran novi odbor s predsednikom dr. Svobodo, cand. med. na čelu. Službene obiave. OBČNI ZBORI. Organizacije, ki še niso izvedle občnih zborov, pozivamo tem potoni, da jih nemudoma skličejo alt pa javijo Oblastnemu odboru vzrok odlašanja. Mestne odbore, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, bo Ob-ilastni odbor razpustil in sam izve-djel občne zbore. Tajništvo. : ING. DUKIC IN DRUG A GRADBENO PODJETJE 8 POZOR! rocsra ^ izreden užitek boš imel, če si privoščiš čašo pravkar nastavljenega najboljšega starega Ljutomerčana „V R H JER U Ž A L E M A“ v restavraciji M. Dolničarja na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Odprt o vsak dan do polnoči. Ljubljana, Dunajska cesta 6 priporoča sledeče lastne izdelke: ŽELEZNATO VINO katero krepča malokrvne. ŽELODČNA TINKTURA učinkuje 'odvajalno. MALINOVEC pristni naravni izdelek. Naročila točno po povzetju. dela od najprlprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošur« in knjige, v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne šole In srednje šole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. Glavna zaloga rudninskih vod. FRAN ŠKAFAR stavbeno In pohištveno mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške ROULEHU oprave. PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: malinovec, citronado in sadni grog (punč). AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, jagodova, malmova maodljeva, maroli^, nokt»i, oranžna, rožna, mešano arome (tntti frutti), Vami«, W«Umeater. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: Rura-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava- kumnova, oranžna, pelinkovac sadjov, tropinov, brinje v, droxni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG parna destilacija esenc LJUBLJANA, Metelkova ul. 13. Tvrdka v Ljubljani naznanja da je otvorila s početkom pomladanske sezije posebni oddelek $ čevlji vseh vrst. Čevlji prvovrstne kakovosti se prodajajo po izredno nizkih cenah ter se nudi s tem cenjenemu občinstvu prilika za najugodnejši nakup. P. n. občinstvo sfe vljudno vabi, da si ogleda v prodajnih prostorih tvrdlce novi oddelek s čevlji, zagotavljajoč mu najsolidnejšo postrežbo. SAMO Kronika. Preganjanje narodnih svečenikov v -neodrešeni domovini se Še vedno nadaljuje. Dočim razdirajo z vso vehemenco jugoslovenski katoliški svečeniki temelje Jugoslavije, romajo svečeniki našega zasužnjenega naroda v umazane in temne zapore. V času, ko so gg. Smodej in ostali »služabniki božji in zastopniki slovenskega naroda-« kakor pobesneli razgrajali v narodni skupščini, so v mali cerkvi na Vrhu v Istri sredi - službe božje udrli pred oltar oboroženi karabinjerji in vrgli osivelega župnika g. F r a n a Peruja k a v težke okove ter ga nasilno odvlekli izpred oltarja v Buzet — v zapor. Ko so povpraševali ijudje karabinjerje po vzroku tega nasilnega čina, so jim ti smeje odgovorili, da ie žalil italijansko sveto narodno čustvo s tem, da je učil mladino v cerkvi v narodnem jeziku verouk In s tem smešil italijanski jezik. In tako leži ta vzor sve-čenik-nacionalist še danes v umazanih zaporih koperske jetnišniee in pričakuje osvoboditve, ki je pa še dolgo ne bo. Pričakovali smo, da bo dvignil kak glas protesta proti teinu res divjaškemu in barbarskemu postopanju italijanskih oblasti, ki je v jedru zelo, zelo protikatoliško, glasilo katoliških Slovencev ali i>a vsaj kateri izmed slovenoborcev v »Jugoslovanskem klubu«. Pričakovanje pa je bilo zaman, ker so morali gospodje duhovniki delati kravale po parlamentu, mesto da bi ga informirali o strašnem položaju, v katerem se nahaja naš zasužnjeni narod onkraj provizornih meja. Neumestno razburjanje. Naše krščene djemjetovce, posebno paše našega nam tako dragega prijatelja Smodeja je silno razkačilo to, da so mu očitali v narodni skupščini, avstrijakantstvo. Užaljeni nad toliko brezobraznostjo so pričeli ti naši črnožolteži pobožnjaki besneti, kakor bi ponoreli in vzklikati, da je to očitanje najhujša krivica, ki jim je bila kedaj prizadeta, častiti gospod Hohnjec pa so vsi razburjeni zaklicali; »Zato smo prišli sem, da nam očitati vi avstrijakantstvo, ki ga nam 'doslej v domovini Še ni nihče očital!« Ker je hotel menda gospod s tem reči. da jih vsled tega v Sloveniji ne smatramo »avstrija-kantom«, ker jih stalno ne titulira-mo s tem priimkom, moramo nekoliko korigirati to njihovo odvojeno mišljenje. Kajti nam v Sloveniji se zdi to tako nekaj, samoposebi umevnega, da je edinozveličavna SLS avstrijanska, da se nam zdi naravnost nonsens še to posebej podčrtavati. Od todi to, gospodje »zastopniki slovenskega krščanskega ljudstva«, da vsak dan ne iztrepavamo iz Vas črnožoltega duha, ker bi se to reklo s periščem iznositi vodo iz morja. L * J S A N A PLAČILA ZA DAJE Tei. št. 937. ustanovljena 1.1838. (Riunione). Tei. št. 937. Generalni sasfop za Slovenilo: LJUBLJANA, Beethovnova ul. 4 (v lastni palači). Direkcija za iugoslavijo: ZAGREB, Hatzova ulica štev. 10 (v lastni palači). Akcijski kapital Lit. 100,000.000’--. Rezervni kapital Lit. 300,000.000’--. SKLEPA Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom — zavarovanja proti razpoki stekla — zavarovanja zvonov — zavarovanja transportov — zavarovanja strojev proti razpoki — šomaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenska zavarovanja, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje zavarovanja starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok — jamstvena zavarovanja. Italijani In klerikalizem. Prošle dni je imel minister de Štefani v italijanskem parlamentu govor, v katerem se je dotaknil tudi razmerja svobodomiselnih strank naj>ram klerikalni stranki. Izvajal je med drugim tudi sledeče: »Antiklerikalizem je imel prav do obstoja, ko se je ustvarjala Italija, to je za časa ta-kozvanega risorgimenta, ko je bilo treba provesti ujedinjenje Italije i proti volji papeža in brez cerkve. Antiklerikalizem je bil tedaj histo-rijska potreba in nujnost. Sedaj pa fašistovska vlada pripoznava historično in nacionalno vrednost katolicizma in katoliške cerkve, ker ie katoliška cerkev rimska institucija in pojav, ki je v jedru italijanstva.« Še lepše pa se je izrazil o tem italijanskem vplivu cerkve socialistični poslanec Podrecca, ki je poslal nekemu rimskemu dnevniku sledeči dopis: »Kadar potujem po tujini, daleč proč od Italije, sc mi zdi vedno, ko se pojavi izza kakega grička vršič katoliškega zvonika, da vidim Italijo, ker je katoliška cerkev italijanska.« Radovedni smo, kaj bodo dejali na te izjave naši klerikalci, ki nam neprestano imputirajo »fašiste in Mussolinija.« Fuzija »Sudmarke« in »Schulve-reina«. Na Dunaju se je vršila te dni konferenca nemško-nacionalnih bojnih društev, na kateri se je izvršila fuzija dveh najnovejših tovrstnih organizacij — »Sudmarke« in »Schulvereina«. O pogubonosnem delu teh dveh poncmčevalnih društev najbolje priča še danes tako težSak položaj ob naših mejah v mariborski oblasti. Ta združitev obeh organizacij pa tudi glasno kliče našim obrambnim organizacijam, da že vendar enkrat prično z odločno akcijo za čim enotnejši in skupnejši nastop. Kajti dosedanja razcepljenost je bila delu teh v.se preje kakor koristna. Posebno pozornost pa bo potreba posvetiti odslej še Korotanu, kjer sta ti dve društvi že sedaj z vso paro potiemčevali naš živelj. Kulturno ujedinjenje se vrši počasi, a tembolj gotovo. Podružnice v Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, Sušak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. j/ Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. [L )1 prodaja PREMOG iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v LjnbJfani, Miklošičeva cesta 15/1. /Ta". A- - ;k ■- • •• *' ■* ZAHTEVAJTE POVSOD iMcatanJSoM j ^ \m j||P m w DO 50 era ■— - a m fin B»S> nn Za velikonočna darila! Prigomžajf® mladini, stariem Sn knjižnicam siedeže knjige: Mladinske knjige. A"®‘o1® le, Braz-F. B.: islandska velika noč (n druge povesti. Vez. Din 30.—. liaukart: Marko Senjanin, slovenski Ro* binzor.. Vez. Din 12.—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20,— Dimnik: Kralj Aleksander l. Vez. Din 40. Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.-. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flerc: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40 — Erjavec-Flerc: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez, Din 60.—. Erjavec-Flerc: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flerc: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—. Erjavec-Flerc: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Ewald-Holeiek: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32.—. -Mer° Jn drU6e P°* te; 12- vi Dto 2?“ "*™*“ Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv rez Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zr vez. Din 18.—, cleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.) Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, soln> čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Karafiat Jan-Dr. Bradač: Kresničke. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—. ,*S£S£ D^IS- Narodne Palice In V^“bS6D™ * TELEFON ŠTEV. 312. Lah: češke pravljico. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez, (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10. Moderndorfcr Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—. Podkrajšek H.: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—. Rapo: Mladini. II., III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. I^iha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da sle mi zdravi, dragi otroci. Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč Je bilo jezero. Vez. Din 28.—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. ft Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povesi iz davnih dni. Vez. Din 25.—. Leposlovne knjige. Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—, broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18. . Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—. ^Diti ^jvct*co: Pastirjeva nevesta. Cena Jelenc. 1914 1918, spomini jugoslovanske• M^..tf°Wo/yca. Vez. Din 30.-. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Matičič: V robstvu. Vez. Din 46.—, Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo V platno voz. Din 92.—. Pufg Zakonci. Drugi natisk. Vez. Rabindranat Tagore-Gradnik: Gilandžall. frdo vez. Din 28'—. V plaino Vez. Din 32-— vapCi J!^Č d e,,a noč- 1 zv- Vez. Din 50. Zorec Ivan: Pomenki. Din 11.—. Dramatika. Bendi Jem-Gradnik: Okrutna Sala. Broš. Gangl: Dolina soh, Broš. Din 6.-, vez. Din o.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.-. Gangl. 4m. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.-. Maetcrlmck-Bernot; Modra ptica. BroSiran Din 10.—, i šolski oder. Gregorič-Stcpančičcva: Otroški oder. (Za otrosse vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. sol.) Broš. Din 8.-, vez. Din 12.—. Korban J.: Povedni mož, igrica za mlat dino. Ir. L.: Božična pravljica, otroška igra v treli sltkah. Obe v 1. zvezku, j11 /'^Insboni del k I. zvezku »Šol. odra« 4 Din. Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—, Glasbeni del posebe Din 4.—. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple> som v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama> tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Pončne in znanstvene knjige. Breznik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo• vensko-nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—. Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kabaj M-: Cerkniško jezero In njega oko> lica. Vez. Din 60.—. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mcncej: Kratka srbska gramatika In či> tanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika sloven• skega jezika. Broš. Din 260.—. Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika, Din 120.—v Pesmarice in mnzikalije. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s sprcmljevanjcm klavirja. Din 50.—. Marolt: »Bože pravde* in »Lepa naša dot movinat. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. & Din 3.—. Druge knjige. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za I. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—. Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5, Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiia na Gorenjskem. 30-3X90-5 cm. Slika A Din 30:—. Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—. Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub• Ijana. Din 10.—, Galerija naših mož, 1. Trubar 8. Gregorčič 2. Vodnik 9. Aškerc 3. Slomšek 10. Tavčar 4. Prešeren 11. Levec 5. Levstik 12. Erjavec 6. Stritar 13. Jenko 7. Jurčič 14. Cankar 15. Gangl 61:5 X 47-5 cm. Slika 4 Din 10.—. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 107« knjigarni učiteljske tiskarne v ljubljani FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2. tudi to neobhodno potrebno, 'da Je upravni svetnik najmanj dvanajstih upravnih svetov. Tako ie n. pr. radikalni poslanec dr. Jovan Radunič upravni svetnik sledečih upravnih svetov: Upravnega sveta Uprave monopolov v Beogradu, Uprave fondov v Beogradu, Uprave tovarne »Vaipa« v Beogradu, Upravnega sveta sladkorne tvornice na Čuka-vici, Upravnega sveta sicinalnih železnic, Upravnega sveta »Neimar« v Beogradu, Upravnega sveta vodnih zadrug v Pančevu. Upravnega sveta sentske banke v Senti. Upravnega sveta sindikata vojvodinskih bank, Upravnega sveta prekopa kralja Petra, Upravnega sveta beč-kereške tovarne špirita v Bečke-reku, Upravnega sveta državnih svilami v Vojvodini, Upravnega sveta družbe za eksploatacijo šum v Beogradu itd., itd. TELEFON 268. USTANOVLJENO 1906. od jugoslovenske, bankarsko - de- I mokratsko razpoložene gospode. — Za svoja lažniva izvajanja in natolcevanja je žel od navzočih članov Orjune in »Bratstva« burne proteste. — Le treznosti in razsodnosti na zboru navzočih članov se ima g. Kozinc zahvaliti, da jo ni to pot pošteno skupil. Svetovali bi temu, na jeziku nacionalnemu borcu, da s takimi laži-argumenti ne pride nikdar več v Litijo. Ostalima gospodoma pa priporočamo, da naj rata rajši društveni zakon, kot pa da se spodtikata v Orjuno, da vsaj ne bomo imeli nesklepčnih In nepravilno sklicanih občnih zborov »Bratstva«. Delavec-Orjtinaš. Ormož. Udeležba pri občnem zboru Orjune Ormož, ki se je vršiJ dne 18. marca t. 1. v prostorih gostilne Gomzi, ni baš kazala na intenzivno delo tega društva. Po po- ročilu blagajnika se je izvršila volitev novega odbora z dr. Hrovatom na čelu. Soditi po navdušenih članih novega odbora, bo delo sedaj brezdvomno živahtieje, kar je tem bolj želeti, ker ima tudi naš stari Ormož še velik kup grdih ne-narodnih smeti, ki jih bo treba na vsak način kmalu odstraniti. Tako n. pr. še do danes v Ormožu niso odstranili starih nemških uličnih imen Ober u. Unterstadt No . . . Orjunaši! Za Veliko noč nakupite svoje potrebščine najcenejše pri tvrdki PETER STERK modna trgovina - Ljubljana, Stari trg 18 SVOJI K SVOJIM! » O K J U N A\ Dopisnikom! Navzlic temu, da konsekventno pišemo Jugosloveai, jugoslovenstvo. jugoslovenski, se še vedno ponavljajo slučaji, da se nekateri naši dopisniki poslužujejo izrazov Jugoslovan,, jugoslovanski, jugoslovanstvo, kar ne odgovarja niti duhu jezika, niti ne izpolnjuje naše volje, da se i v jeziku tekom časa čim bolj unificiramo. Uredništvo. Dopisi. Litija. V nedeljo se je vršil v Litiji izredni občni zbor »Bratstva«, ki se ga je udeležil tudi g. Kozinc iz Ljubljane. Proti temu bi ne imeli ničesar, če bi se g. Kozinc ne dotaknil med drugim tudi Orjune, o kateri se je izrazil, da je plačana kapitalistična garda, vzdrževana „SAVA“ opde osiguravajuče dionl-čarsko društvo u Zagrebu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni Jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo SO milijonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenilo v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta St. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. p«r^e^e^wi^c>s3t>sf5^Esa Kupujmo in podpirajmo izvrstno g} Kolinsko cikorijo | domači izdclelt. / ZRNA. »Ničesar jim ne verujte, ničesar jim ne dajajte,« je Masaryk vse življenje svaril naprednjake pred klerikalci. Nekateri ljubljanski naprednjaki so pred par meseci obletnico njegovega rojstva praznovali na ta način, da so jim ravno letos .vse verjeli in vse dali, celo svoj glas pri volitvah. Habeant sibi! ^ Poslanska kvalifikacija. Ako hoče postati pri nas človek poslanec, mora imeti poleg drugih lastnosti LJUBLJANA, Gradišče 10 dobavi najboljše pisalne stroje in pisarniške potrebščine. „CABA“ oime ocHrypaeajyhe jihohh-*iapcKO ApyuiTBO y 3arpe6y ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva brvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Po dunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu lWIWPiPPPPi TVRDKA TKE REK [L JELAČIN & Mo. UIBIMUd Tovarna zamaškov. Tvornlca žepova. Zahtevalte ponudbe! Gumi plašči Din 285*-Dara. plašči Din 500*-Moške obleke Din 650-Dam. obleke Din 295*- $.r Šelenburgova ulica št. 3 ♦ ■■■ £aSoga oblek za ■■■ gospode, dame in deco Gršžsr & Melas najnovejši kroj — najnižje cene 11 rili 4 P n Esa um ____________________________ Najboljši Šivalni stroji in pletilni stroji. Izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Linču Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles ln Šivalnih strojev. 10 ietna garancija. Pisalni stroji ,.ADLER" in „URANIA». Kolesa Iz prvih tovarn ,D0rkopp‘, ,Styria‘, ,Walfenrad‘, ,Kayser‘, A. & E. SKABERNE naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljSe pecivo. Telefon Stev. 158. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa v ponedeljek, dne 6. aprila 1925 po dolgi in mučni bolezni preminula. Pogreb drage pokojnice se je vršil v sredo, dne 8. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Jakobu v Rožu. LEŠE na Koroškem, dne 8. aprila 1925. Žalujoči ostali Najnoyejše klobuke priporoča modni salon Stuchly - Maške Židovska ulica 8. Popravila točno in ceno. na debelo in drobno NaJvečJa izbiral NaJniite cene! >■ StroSkl pri vporabi bencina I Zahvala Ker nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki nenadne smrti najine iskrenoljubljene soproge in matere, gospe Adaptiral svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem Gabrijele Roger roj. Payer Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24, ^ Telefon štev. 560. 1§§1I1|1|“-SfroaUtl pri vporabi oglja I Ivan R8ger in sin Tvrdka Ljubljana, Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3 blaga Priporoča s vol o bogato zalogo galanterijskega in ievljev po nainliiih cenah. Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e, [Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Lastnik inž. Marko Kranjec.