MARIBOR LETNIK IX ST. 11 4. 3. 1969 katedra Junijskih barikad ni več, iskrost in borbena zavzetost študentskega duha se je polegla v svoj stari, nekolikanj zasmrajeni kalup. Na veliko debatiramo po kavarnah, v odmorih med predavanji rešujemo z enostavnimi in odločnimi potezami svetovne in domače probleme. Kaj se je zgodilo, da se je naša akcija razblinila? Kje so vzroki, da smo ostali tam, kjer smo bili? Kako, da po vseh pretresih in revolucionarnih zahtevah ostajamo na robu, da se ne vključujemo enakopravno in odgovorno? Pluralistična organizacija je bila sijajno zastavljena. Prezgodaj bi bilo ugotavljati njen konec, kljub temu pa lahko miruo ugotovimo, da slej ko prej vse teče po starih tirnicah. Voditelji, ki smo jih izvolili, se sicer po svojih močeh trudijo, kaže pa, da s>o se zapentijali v politiko v najslabšem pomenu besede. Na vse kriplje se trudijo, da bi poiskali luknje, skozi katere bi mogli ziinili študente v predstavniške in oblastne organe ter na ta način primerno zastopati naše interese. Velika večina pa še vedno ostaja zunaj dogajanja. Vsaj za sedaj so proč lepe sanje o »široki aktivnosti študentske populacije«. Politizacija, ki smo jo imeli neneho na koncu jezika, še ni prav zaživela, ko je že tudi umrla. Naša prisotnost v tej družbi je bila doslej prej posrednega kakor neposrednega značaja. Tudi za junijske dogodke bi bilo mogoče to trditi. Sprašujemo sc, kako doseči, da bomo o naših vprašanjih tudi sami odločali, da se bo študij priznal kot družbeno koristno delo in študentje kot enakopravni in odrasli člani te socialistične skupnosti. Morda bi na ta način uspeli tudi razgibati večje množice študentov, ki bi sc vključevale bolj angažirano in zavzeto, saj bi šlo neposredno za njihove interese. Morda je ena glavnih napak, ki smo jih napravili, ko smo gradili in ko še gradimo novo študentsko organizacijo, v tem, da smo se obračali predvsem navznoter, misleč, da bomo konsolidirani in homogeni lažje uveljavljali svoje zahteve tudi navzven. V imenu zahtev, ki bi jih postavljali družbi, upoštevajoč pri tem seveda dolžnosti, ki jih imamo do nje, bi morda uspelo pritegniti k aktivni udeležbi več študentov. Ljudem bi bilo treba vendar že enkrat za vselej dopovedati, da smo sc naveličali prosjačiti, da nam ni prav nič do politikantske kombinatorike, da nas prav nič ne veseli pogajati sc s poslanci in predsedniki skupščinskih zborov o vprašaju, ali bo naša stvar sploh prišla na dnevni red ali ne, ali bomo sploh mogli kandidirati ali ne, ali imamo pravico do poslancev ali ne itn. itn. Janez Vipotnik je na eni zadnjih plenarnih sej CK Zveze komunistov dejal, da nikakor ne bodo dopustili kakršne koli pobude pri volitvah, ki bi potekala zunaj okvira socialistične zveze. Takšno dogmatsko stališče je neposreden napad na naše zahteve, obenem pa se bije tudi z nekaterimi proklamiranimi izhodišči socialistične zveze same, ki bi se naj po besedah njenega predsed- študentje v kletki jnka vedla pluralistično, torej odprto, nedogmatsko in dovzetno. Kandidatne liste so že sestavljene in obstaja upanje, da bomo kakšnega študenta vendarle zrinili v kulturno-prosvetni zbor. Toda, ali smo lahko s tem zadovoljni? Pravim, da ne. Omogočiti nam je treba, da bomo sami postavljali SVOJE kandidate, ki ?>odo zastopali naše interese, torej razen sindikalnih tudi tiste, ki ”<>do ta trenutek v pluralistični Zvezi študentov zmagovali. Ce nam tega ne bo omogočila SZDL, si bomo morali sami. Sami pa bomo lahko priborili svoje pravice, če bo kar največ študentov aktivih in nenehno delujočih v vseh oblikah naše dejavnosti. Morda pa študenti ne bodo zavzeti za dejavnost v organizaciji, če la ne bo tudi navzven močna in sposobna uveljavljati svojo zahteve? Začaran krog, iz katerega bo treba najti pot. Vendar ne stezice. Cesto. D. J. Slovenci kremeniti...? Ni dolgo tega, kar smo proslavljali sto let prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, kmalu bo sto let prvega slovenskega tabora v Istri, proslavljali smo borbe za severno slovensko mejo z generalom Maistrom na čelu. Spomini, o lepi spomini! Toda le pesek za resnico željne oči. Slovenstvo, kje si danes. Naši praočetje so se borili za svobodo, za pravice, za človečnost. Mi danes pa se ne znamo niti za manjše pravice. Svoj ponos in pravice nosimo z odprtimi dlanmi na prodaj, kot sužnji. Celo srečni bi bili, če bi lahko komu služili. Kaj nam res ne more iz krvi tisočletno suženjstvo? Hitimo po ulicah, tekamo za vsakdanjim življenjem, pa se sploh kdaj vprašamo, kdo sploh smo in od kod. Za trenutek postojimo, potem pa z lažjo prevaramo samega sebe: Slovenci! Toda srce se ne da prevarati, zahtevalo bo svoj odgovor; upam, da takrat ne bo prepozno. Ni dolgo tega, ko sem bil na premieri mladega slovenskega dramatika. Sicer ne vem, kaj so o delu pisali šolani kritiki in me še najmanj briga. Rečem pa lahko to, da je bila Slovenska polna Slovenstva. In ploskal sem z radostjo v srcu. Vendar me je radost minila, ko sem pogledal publiko. Ta malomeščanski sloj je ploskal, ker je pač to na koncu predstave obvezno. Cankar je nekoč pisal »o principialnem narodnjaku, ki principi-alno ni hodil v gledališče, koncerte«. Danes, ko se je uveljavila rotacija, pa je obratno. Imamo principialne narodnjake, ki principialno hodijo na kulturne prireditve, pa sami ne vedo zakaj. To samo mimogrede. Le odtrgajmo hitremu teku življenja minuto in se vprašajmo, če sploh smo in če smo, kdo in zakaj smo? Boštjan Oknar, Celje PRIDITE — GLEJTE — POSLUŠAJTE — RAZPRAVLJAJTE — SODELUJTE V PETEK, 7. MARCA OB 17. URI V VELIKI PREDAVALNICI VEKŠ JAVNA TRIBUNA O VPRAŠANJU NARODNE BITNO-STI ZAMEJSKIH SLOVENCEV SODELUJEJO PAHOR ZWITTER PRUNC RACE PRIDITE — VPRAŠAJTE — RAZPRAVLJAJTE USTANOVILI BOMO KLUB PRIJATELJEV ZAMEJSKIH SLOVENCEV PODPIŠITE — PRISTOPITE — SODELUJTE Ker želi izvršni odbor študentske skupnosti v Mariboru med mladino vzbuditi zanimanje za slovensko kulturno in politično zgodovino, RAZPISUJE NATEČAJ za poljudnoznanstveno delo z naslovom Slovenska državotvornost v delih Frana Levstika in Ivana Cankarja Delo naj ima najmanj 8 tipkanih strani. Natečaja se lahko udeležijo vsi redni študentje in srednješolci v SRS ter pripadniki nacionalnih manjšin v Italiji in Avstrijk Dela bo pregledala posebna komisija in razdelila tri nagrade: 1. nagrada 500,00 N din 2. nagrada 300,000 N din 3. nagrada 200,00 N din Naloge naj bodo podpisane s šifro, priloženo v posebni ovojnici. Upoštevali bomo naloge, ki bodo prispele do 10. maja na naslov: Izvršni odbor študentske skupnosti MVZ, Tyrševa 23. 4 f UST MARIBORSKIH ŠTUDENTOV IZDAJA ODBOR ZS MVZ KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: OLGA C ERIČ, DRAGO JANČAR, IVO RUDOLF, BRACO ZAVRNIK. JANEZ GUJT. BOGO ČERIN (FOTOREPORTER) GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: FRANCE FILIPIČ ml. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU S — TEL. 22 404 — CENA IZVODA 50 PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND. ZA USTANOVE IN PODJETJA 15 ND, ŽIRO RAČUN 518-678-54* NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO TISK: CP MARIBORSKI TISK Skozi P e r I skop ... uglajeni, spretno formulirajoči, del problema jedrnato in plastično predstavljajoči vodja oddaje, je povedal... ... kaj v redu (kljub vsemu dober, moderen, problemsko animi* rajoč, z Evropo skoraj vzporedno hodeč, ne pa za njo z večletno zamudo capljajoč repertoar, sugestivne predstave)... Sestavek »Neprimeren umik.« Večer, torek, 18. februarja Nismo puristi, toda ta, o kulturi pišoč in z ušesi narazen hodeč avtor, bi se lahko vsaj podpisal, da bi zaploskali, novega stilističnega mojstra videč. POHVALA OD MARIJE LUR-SKE Da se to pismo ne izgubi, ga pošljite na eno osebo ali družino, ki ji želite srečo. To pismo je bilo napisano 10. 1. 1947 za zahvalo Mariji Lurški, odposlano in kroži po celem svetu. Vi ga ne smete obdržati ali uničiti. Prosim molite Zdravo Marijo v 24 urah in boste imeli srečo. Pismo sem napisal in odposlal. Pismo je napisal ameriški -oficir in od takrat kroži po vsem svetu. Prepišite to pismo trikrat in jih v 24 urah odpošljite. Pazite, kaj se zgodi v naslednjih dneh!!! Verujte v Boga! To pismo prinese srečo! Neka gospa, ki ni verjela, je izgubila vse! Druga, ki je verjela, je imela veliko srečo! Neki moški, ki je pismo sežgal, se je v 24 urah ponesrečil. Tole pisemce nam je pred dnevi prinesel na uredništvo poštar. Objavljamo ga kot primerek srednjeveškega praznoverja in kot dokaz, da je med kristjani še vedno prisotno veliko tistega duha, ki je povzročil veri in Cerkvi sami veliko slabega. Zanima nas, kako slovenski kristjani gledajo na tako početje, zlasti pa bi radi vedeli, kakšen odnos je do takšne oblike vražjeverja zavzela ofici-alna slovenska Cerkev. Krščanstvo, ki se skuša uresničevati s takšnimi grozljivimi pismi, res nima v sodobnem svetu kaj iskati. Če mu ni cilj poplitvenje človeškega duha, seveda. OD NAŠEGA ŠPORTNEGA POROČEVALCA Pohorje, 1969. Tekmovanje v veleslalomu med mariborskimi vi-sokošolci je odlično uspelo. Tekmovalcev z obilo dobre volje je bilo več kot dovolj, tekmovalk manj. V gosti megli so drzni mladeniči in mladenke pogumno drveli med vratci ali mimo njih. Zmagal je Jager Drago. ¥ * Eden najslabših jugoslovanskih časopisov je mesečnik Štampa, list Zveze novinarjev Jugoslavije. Na zboru študentov domske skupnosti smo se zaman trudili, ko smo med množico prisotnih iskali ženski obrazek, ki bi utegnil pomirjevalno vplivati v dokaj polemičnem ozračju. Izgleda, da se prebivalci obeh študentskih do- I mov krepko ravnajo po tistem I znanem srbskem običaju, ki deli svet na ljudi in na ženske. Lju- j dje (beri: moški) se ukvarjajo s politiko, revolucijami in podobnimi stvarmi, ženske pa skrbijo za ohranitev vrste in razvedrilo. Svet združenja mariborskih viso- t košolskih zavodov je močno zaskrbljen za zdravje in nasploh dobro počutje študentov. Na svoji j zadnji seji so prepovedali v študentskem bifeju točenje alkoholnih pijač. Normalna posledica je bila, da bo zadruga študentov bife ukinila, kajti gospodarno poslovanje bi bilo v takšnih razmerah nemogoče. Seveda pa so tovariši pedagogi pozabili, če tudi študente, ki se imajo menda za odrasle, tako zelo skrbi za svoje zdravje. ¥ * Tomaž Šalamun je zopet prišel do nekaterih zanimivih ugotovitev: 1. ženske jejo drek in se jih ne sme sprejeti v komunistično partijo; 2. bombe se bodo v loku ognile njegovi hiši; 3. kocbek s svojimi spisi čaka, da protagonisti nob pomrejo. ★ ★ Sest let sva se borila, šest let sva premagovala čute... In potem? Prišlo je tako rekoč nepričakovano. Nisva se mogla več upirati. (Ognjišče, rubrika Pisma) i' Irena je stara 19 let in tarejo jo problemi zaradi ljubezni... V začetku, bila je zaljubljena, zdel se ji je kar v redu. Kmalu je prišlo med njima do intimnih odnosov. (Mladina, rubrika Včasih mi je hudo) Nepoučen bralec bi sodil, da je med mladimi verniki in ateistj edini razloček v tem, kako zgodaj se odločijo za posteljo (»intimne odnose«). a e: 22 S co cts ca co vca >GO ca QD S ca Z našim intervjujem smo tokrat pristali pri VLADU SRUKU, dipl. filozofu in predsedniku komisije za družbene odnose in idejna vprašanja v kulturi, prosveti in znanosti mestne konference Zveze komunistov. France Forstnerič vam je v prejšnji številki zastavil, tole vprašanje: K.: Za slovensko in jugoslovansko družbo je pluralizem mišljenj pogoj samoupravne, teoretično ustvarjalne demokracije. Torej moramo in smemo pustiti v publicistiki, s katero se oba s Sru-kom pomalem u-kvarjava, svobodo izražanja najrazličnejšim miselnim konceptom, ki direktno ne rušijo ustave in družbene ureditve. Ko smo v Dialogih hoteli uveljavljati tako publicistiko, so nekateri komunisti v Mariboru robantili zoper nas, namesto da bi z močjo idejnih analiz sami vodili dialog s publicistiko, s katere idejami se ne strinjajo. Ali dejstvo, da v Dialogih sploh ni bilo prispevkov mariborskih vodilnih komunistov, ne kaže na brezupno provincialno idejno zaostalost? V. S.: Najbrž pluralizem mnenj ne more biti pogoj samoupravne demokracije, pač pa bo res obratno: Uresničevanje samoupravne demokracije omogoča oziroma pogojuje uveljavljanje idejnega pluralizma. Zdi se mi, da je pri nas ustvarjalnost mnogo večji problem kot svoboda. Če nekdo nekaj poštenega ustvari, ne bo dolgo čakal na objavo; tudi nemarksistični in celo an-timarksistični teksti so v naši publicistiki postali vsakdanji pojav. Kolikor zadeva komuniste v Mariboru, imajo ti (tako kot vsak drug občan) pač pravico povedati svoje mnenje — ne le napisati. Kam bi le prišli, če bi vsi hoteli pisati? Ne zdi se mi prav, da član Zveze komunistov F. Forstnerič očita svojim sotovarlšem komuni- stom, da »robantijo«, če povedo svoje mnenje — tudi zanje velja svoboda govora in pluralizem. Najbrž bi bilo dobro, če bi »mariborski vodilni komunisti« več sodelovali v Dialogih, toda malo prehudo je pa le, če jim nekdanji član mestnega komiteja ZK F. Forstnerič zaradi nesodelovanja v reviji pripiše »brezupno provincialno idejno zaostalost«. Menim, da so dejanski medčloveški odnosi v ZK vrednejši od popisanega papirja, in upam, da bo F. Forstnerič v prihodnje poiskal način, da pristno sodeluje v delu mestne organizacije ZK, da bi skupaj premagovali provincializem in zaostalost. Sicer pa se mi zdi bistveno za uveljavljanje pluralizma mnenj — velika mera tolerantnosti, znanja, miselne discipline, osebne kulture itn. K.: Ob problemu delavski razred in kultura je najti med tezami za zasedanje mestne konference ZK Maribora tudi tale odlomek: »Ne plcdiramo za skrajno znižanje nivoja v SNG«... Ali naj imamo to kot namig, da ga je vendarle treba znižati, ali pa mislite, da bi bilo mogoče s konkretnejšo obliko približati kulturo delavskemu razredu, ne da bi morali stopili kulturno ustvarjalsko s tistega nivoja, ki smo ga že dosegli, čeprav samo v nekem krogu? V. S.: Ker so v Mariboru bile in ker tudi so težnje »zniževanja nivoja« (spomnimo se le operetne krize), smo menili, da se je potrebno od takšnih mnenj distancirati. Nobenega namiga ni. Raven je treba nenehno dvigati, hkrati pa v praktični dramaturgiji in v kulturni politiki nasploh je treba upoštevati nekatera dejstva. K.: V poslednjem času je vedno pogosteje slišati besedo dialog. Kako si vi predstavljate dialog med marksisti in teisti ter ali mislite, da je ta potreben samo zaradi »prijateljske konfrontacije« ali pa bi moral konec voditi tudi do kakšnega rezultata? K.: Pred nedavnim je zelo znani francoski publicist Servan Schreiber izdal knjigo Izzivanje Amerike, ki je vzbudila veliko zanimanje. Pos'tavlja nas pred alternativo, ali združena Evropa ali pa popolna odvisnost, rečeno malo širše, od Amerike. Zani- ma nas, kako gledate na ta problem vi in kakšna bi bila optimalna rešitev problema v okviru takšne Evrope, ki ga postavljajo države z različnimi družbenimi sistemi? V. S.: Dialog je potreben zaradi tega, ker moramo skupaj živeti, delati, se sporazumevati ... Eni in drugi smo še polni starih predsodkov Čas bo, vsaj upam, blažil dejanska nasprotja in nesporazume. K.: Kje je po vašem mnenju vzrok, da se pojavlja NOB v delu nekaterih najmlajših ustvarjalcev kot provokacija. Mislite tudi, da taki ljudje predstavljajo nevarnost za naš sistem? V. S.: Te knjige še nisem prebral. K.: Spomnim se, da je na predlanski skupščini ljubljanskih študentov padlo vprašanje, ali naj bo ZŠJ prvenstveno sindikalna organizacija ali politična organizacija, se pravi, ali v prvi vrsti skrb za študentsko dobrobit v času študija ali politika. Za katero varianto bi se odločili in zakaj? V. S.: Menim, da so najrazličnejše provokacije naša vsakdanjost. Občudujem mnoge udeležence NOB, ki so nakljub opravičeni užaljenosti poskušali razumeti mlade ljudi... Sistem najbrž ni v nevarnosti. V. _S.: Študentska organizacija mora biti politična. Družba potrebuje kritiko mladih, hkrati pa naj bi se mladi razumniki na univerzi usposobili za dejansko politično delovanje. Dovolite, da se pošalim: Ko bi ultra-levi študenti po nekaj letih vsaj še bili na umerjenih levih pozicijah ... K.: Za konec nam preostane samo še to, da zvemo, koga predlagate kot naslednjega kandidata. Ker verjetno veste, zakaj ga predlagate, vas prosimo še za izhodiščno vprašanje. V. S.: Naslednji kandidat naj bi bil tovariš RUDI PEN iz Lenarta. Povedal naj bi, kako si predstavlja družbeno in kulturnopolitično aktivizacijo mladih — še posebej v gospodarsko šibkih občinah. Zavzemal sem se in zavzemam se tudi za to, da bi študenti mariborskih visokih šol postali nosilci naprednih prizadevanj v vsej regiji, da bi se zagnali čez mestno obzidje... Morda ima Rudi o tem kakšne ideje. Štafetne razgovore vodi: Franci Hedl CO S s V času, ko se v okviru zveze sindikatov razpravlja o problemih pokojninskega zavarovanja, smo tudi mi študentje primorani izreči marsikateri pomislek. Odločno nasprotujemo, da se vprašanje krajše ali daljše delovne dobe obravnava skoraj izključno , v ekonomsko politični sferi, ne oziraje se na delovne ljudi, ki bi bili z odloki osebno priza--j ri deti. Ne more nam biti vseeno zaradi trenutne * situacije, še manj pa zaradi situacije, ki bi za-GO radi preurejenih odločitev lahko nastala v bo-g* , dočnosti. Smo povprašali, kaj misli o tem de-lovni človek, populacija, ki Jo bomo najbolj tako ali drugače prizadeli? To ni samo vprašanje ekonomistov! Pred seboj imamo človeka delavca, ki ima pravico do dela, pravico, da je za delo plačan, pravico do humane obravnave. No skozi prizmo ekonomike in narodnega dohodka, ampak skozi prizmo človeka. Ni vseeno, če človek dela 35 ali 40 let. Ni vseeno, če povprečni Slovenec doživi okoli 68 let in če je nastopil službo, ker je pač študiral, s s petindvajsetim letom in bo potem »doslužil« tri leta pred smrtjo. Ni vseeno, če Je nekdo mislil iti v kopoj jutri in bo odšel šele čez pet let. Se manj pa je vseeno, če nekdo od mladih čaka na to delovno mesto že danes In bo pač moral počakati še pet let. Ni nam treba ponavljati, da se s tem načinom, ki postavlja vprašanje brezposelnosti na še večjo kritično točko, ne moremo strinjati. »Kako bo podaljšana delovna doba vplivala na možnost zaposlitve mladih. Po statističnih podatkih 'je razvidno, da je bilo v Sloveniji leta 1965 od skupnega števila zaposlenih 28,2 odstotka starosti do 24 let in se je ta odstotek zmanjšal v letu 1968 na 18,98 odstotka. Z drugimi besedami nam to pove, da se sestava zaposlenih »stara«. To pomeni, da si je morala mladina iskati delovna mesta v tujini in Je veliko vprašanje, kako bo vse to vplivalo na gospodarsko aktivnost v prihodnje, ker pomeni večina teh izgubo za narod«. Nam te besede, tovariša Mikla, dipl. ek., še ne povedo dovolj? Dovolj, da smo lahko zaskrbljeni, dovolj, da se s podaljšanjem ne moremo strinjati. Dvomimo, da bo lahko naše gospodarstvo ob takem tempu porasta delovnih moči in v teh okoliščinah moglo absorbirati bistveno večje število mlade delovne sile. Podatki kažejo obratno. »Danes mnogo govorimo o modernizaciji slovenskega gospodarstva, pravi dalje Miki, in bi bilo prav postaviti vprašanje, ali bo možno modernizirati naše gospodarstvo z utrjeno delovno silo, medtem ko se veliko mladih strokovnih delavcev zaposluje v inozemstu . .. Modernizacija ni odvisna samo od delovnih naprav, ampak predvsem od kadrov, ki so strokovno sposobni kakor tudi poslovno prodorni, inciativni in ustvarjalni«. Mislimo, da nihče ne more reči, da nas žene samo čutvena zagnanost. Ne, nasprotno! Pozabili nismo niti na ustavo, ki daje vsakemu človeku pravico do dela. Kje Je torej problem? Sredstva? Ce so torej sredstva tistega minulega dela, ki bi sedaj morala predstavljati sklad za financiranje pokojninskega zavarovanja, angažirana v gospodarstvu ne le pri nas v Sloveniji, lahko samo povzamemo besede tov. Mikla: »Zato vidim edini izhod, da se ugotovi, koliko bi morali znašati rezervni skladi pokojninskega zavarovanja po republikah m da se upošteva pri delitvi državnega kapitala, ki njegova sredstva danes upravljajo zvezne banke, skratka, da se ta kapital spremeni v rezervne sklade pokojninskega zavarovanja.« Zato zahtevamo, da se vprašanje delovne dobe uredi tako, da se odpre optimalna možnost novega zaposlovanja, ne pa da se s kratkovidnimi uredbami postavlja na kritično točko. Zahtevamo tudi, da se s tem v zvezi uredi tudi končno vprašanje dela tistih, ki bi že zdavnaj morali biti v pokoju, pa še vedno »ne morejo« prepustiti delovnega mesta drugim. Zahtevamo, pa čeprav carski rez, ki bo dokončno uredil tudi to vprašanje. Franci Hedl CO Ker so se v uredništvu Katedre in izven njega pojavile govorice o reprezentančnem razmetavanju denarja komiteja ZMS v tO Mariboru, se je uredniški kolegij Katedre p*: odločil, da vso stvar prouči sam. Tako se >CO je sodelavec Tomaž Kšela oglasil na ko-* ^ZZ miteju ZMS v Mariboru, kjer so mu pove-dali, da revizijska komisija še ni končala гчч z delom, ter nam tako zaradi obilice dela pred bližajočo se konferenco ZMS v Mari-Z3 boru niso dali podrobnejših podatkov. Opozorili pa so ga na odprto konferenco ZMS, ki bo v začetku prihodnjega meseca, kjer bo lahko vsak, ki ga stvar zanima, dobil podrobnč podatke. Katedra bo po omenjeni konferenci o problemu še pisala, če se bo uredniškemu ko- legiju to zdelo potrebno. Takoj po obisku našega sodelavca je glavnemu uredniku telefoniral predsednik komiteja ZMS Branko Smole in mu sporočil, da so na komiteju za reprezentanco porabili vsega 10.000 starih dinarjev. Obenem je želel pojasnilo, zakaj hočemo takšne podatke in kaj bi radi z njimi dosegli. Glavni urednik je pojasnil Branku Smoletu in sedaj pojasnjuje še ostalim bralcem takole: Pred kratkim je bilo v Mariboru posvetovanje o financiranju mladih kulturnih dejavnosti, na katerem smo lahko slišali marsikaj zanimivega. Slišali smo tudi, da mladina na podeželju nima najosnovnejših materialnih pogojev za delo. dasiravno si aktivnosti močno želi in se dela loteva z velikim entuziazmom. Govorili so o drastičnih primerih v Račah in Lovrencu na Pohorju, Ko je uredniški odbor na svoji seji razpravljal o tem, da bi bilo dobro o tem kaj napisati, so nekateri menili, da bi vzporedno lahko obravnavali izdatke za sedem profesionalcev, kolikor jih ima komite Zveze mladine, in izdatke za reprezentanco, ki tudi baje niso bili majhni. Gre potemtakem za načelno vprašanje o razkolu med članstvom in funkcionarji v Zvezi mladine, kljub temu da se menda niti eni niti drugi tega ne zavedajo. Redakcijski kolegij je bil mnenja, da bi bilo mogoče s funkcionalizacijo, obenem pa racionalnim razporejanjem denarja pričujoč prepad vsaj delno premostiti. koristna diferenciacija ali nove možnosti za pozerstvo? 2e polemika, ki se je odvijala na straneh osrednjega slo-venskega dnevnika Delo, je pokazala, da se v tej zemljici živeči kulturniki in tisti, ki se med nje prištevajo, ne zmorejo več pogovarjati. Vsak zase in vase skušajo dokazovati neizpodbitno m apriorno pravilnost svojih sodb, poslužujoč se pri tem najrazličnejših metod, ki bi jih bilo mogoče poimenovati z mnogimi imeni, najprikladnejša pa so: nizki udarci, pranje umazanega perila, natolcevanja itd. To se je v omenjeni polemiki nekajkrat lepo pokazalo, zlasti v sestavkih Mateja Bora, pa tudi Dimitrij Rupel se tej prijetni metodi ni mogel povsem izogniti. Takšen način nezmožnosti pogovora se je znova pokazal v mariborskem Kulturniškem sporu, o katerem je bilo na straneh TT veliko zapisanega. Kaže, da so vsi, ki so doslej sodelovali v raznih ofenzivah in ofenzivicah, zmogli le govoriti, manj poslušati sogovornika in se potemtakem pogovarjati. Ker sem bil tudi podpisani v teh sestavkih, nenehno omenjan (največkrat v slabi luči), se mi pač zdi, da moram tudi sam pristaviti svoj piskrček in povedati svoje mnenje, najraje na straneh lista, pri katerem sodelujem. Kaže, da se tudi jaz ne bom zmogel postaviti izven že zastavljenega okvira pristranskega obravnavanja problema, ker je pač takšna, kot bi rekel Marjan Kramberger, moja eksistencialna pozicija. Klavrna aferica s trikotniki je, predvsem po zaslugi nevednega novinarja TT Janeza Kajzerja, nenadoma zado-bila obeležje spora, od katerega so si sprva nekateri nadebudni mariborski mladeniči, ki so zavohali konjunkturo, menda marsikaj obetali. Vladimir Gajšek in Miroslav Slana sta poslala na TT pisma, s katerimi sta skušala dokazati, da je imela trikotniška zadevica globlje korenine v mariborskih kulturnih razmerah, katerih žrtve naj bi bila omenjena pisca sama. Prvi je skušal delu slovenske javnosti dopovedati, da Kramberger piše »bulvarski kič« in da so dialogovci trinogi in zatiralci, ki na tem svetu menda nimajo početi drugega, kakor da uničujejo mlade slovenske umetnike in socialiste, zlasti njega samega seveda. Seveda pa bi bilo za Vladimira Gajška premalo, če bi ostal pri tej trditvi. Ti grozoviteži razpredajp svoje mreže tudi drugod po Mariboru, tako da so praktično uzurpirali vse važnejše pozicije, takole mimogrede pa eden izmed njih, France Forstnerič, drži še v šahu podpisanega. No, takšnih klobasarij je nakvasil še precej, k vsemu pa dodal še pismo svobodnega ustvarjalca Miroslava Slane, ki je svoj »prispevek« sestavil v podobnem slogu in s podobnimi neumnostmi kot Vladimir Gajšek, le da je pozabil dodati k vsemu, da je novinar Janez Kajzer v prejšnji številki TT zagrešil vrsto cisto materialnih laži, ko je urbi et orbi dolini Šentflorjanski razglašal študenta četrtega letnika primerjalne književnosti!?!?!? Miroslava Slano za mučenika. No, oglasil se je še Branko Rudolf, ki je pozneje v tej kaši obsedel bolj po nedolžnem. Marjan Kramberger se je po dveh pismih in pozivu bralca Toneta Petana odločil javno razkrinkati vse packarije, ki jih je počel cvet mariborskega kulturništva v preteklih letih. Takšen je bil torej, na videz čisto nedolžen, potek dogodkov, ki je pripeljal do tega, da je eksplodirala bomba, katere smrad in dim se po vsej verjetnosti še ne bo tako kmalu polegel. Mislec in pisec takšnega formata, kakor je Marjan Kramberger, je gotovo imel razloge, da se je šel Elzo Maxwel in razkrival pred javnostjo, kar se je poprej šušljalo po kavarnicah in pisarnicah. Morda je računal s tem, da bo takšno razkrinkavanje največja poslastica za tiste, ki si najraje brusijo zobe ob tujih grehih, na svoje pa pozabljajo, da si bodo meli roke mnogi, ki bi morali prav tako upravičeno sedeti v njegovih »koprivah«, ter da bo navsezadnje glede na okolja, v katerih ožigosani živijo in delajo, sestavek zanje rana, ki jo bo težko zaceliti. Verjetno se je Marjan Kramberger vseh teh posledic zavedal, pa se je kljub temu odločil za takšen kirurški poseg. Reakcije, ki so sledile, Bo bile kajpada pričakovane. Užaljenost, ogorčenje, grožnje s sodiščem na eni strani, prazno napihovanje in trkanje po prsih in govorjenje v imenu mladih (mimogrede: od kod si le Vladimir Gajšek in Miroslav Slana jemljeta pravico, da govorita v imenu mladih?) in na tretji strani mnenje, da Mariboru vse skupaj bolj škodi kot koristi. Neplodno in nekoristno bi bilo razglabljati o tem, kdo ima prav in kdo ne. Objavljeni sestavki so povedali dovolj. Dejstva so tukaj in mimo njih ne moremo. Važno je potemtakem nekaj drugega. Marjan Kramberger je sprožil proces diferenciacija, ki bo zagotovo vsaj delno obračunala s familiarnostjo in nekoliko zaostrila kriterije. Nekoliko manj bo samozadovoljnega in provincialnega vzdušja, ki ga bo prej ali slej morala zamenjati ustvarjalnost in kvaliteta. Nemirno in polemično ozračje naj bi se ohranilo, le da na drugačnem nivoju. Zdravo bi bilo, če bi se poslej spopadali ob vsebinskih vprašanjih in pustili vnemar medsebojne prepire in prepirčke. Seveda je vprašanje, če bo dejansko zmagala zdrava pamet, če ljudje ne bodo menili, da je treba že omenjeni proces diferenciacije nadaljevati na način, kakršnega uporablja Vladimir Gajšek in njemu podobni. V takšnem primeru bo kulturniško mariborstvo ostalo še vnaprej takšno, kakor ga je prikupno popisal Marijan Kramberger, le da bo nivo manj zdravorazumarski in bolj banalen. Seveda pa bo s tem dana možnost za razne špekulacije in špekulante, ki menijo, da se da doseči literarno slavo s pozerskim boemstvom in raznimi škan-dalčki pa intrigami. Seveda iskreno upam, da se to ne bo zgodilo. Drago Jančar komponist ivan jezus Ta pogovor sem pripravil v Jezovškovi sobi s tremi klavirji in eno violino. Pogovarjal sem se s komponistom elektronske, experimentalne (in liturgične) glasbe Jankom Je-zovškom, ki ga obiskovalci ZAGREBŠKEGA BIENALA zelo dobro poznajo pod psevdonimom Ivan Jezus, s fantom, ki je vzbudil pozornost ljubiteljev nove zvrsti v cerkveni in v elektronski glasbi daleč tam v Nemčiji, Franciji in Angliji. Fant študira v STUDIU ZA ELEKTRONSKO GLASBO V KOLNU. Napisal je več uspešnih kompozicij in posnel več plošč. Eno izmed njegovih najboljših del je nedvomno glasbena oprema za SODOBNI BALET, na katerem je plesala tudi slovita Dora Ноуег. Glasba je posneta na ploščo. —- »Kdaj si zagledal luč sveta?« sem ga previdno vprašal, ko sva pridno hrustala piškote, kakršne zna pripraviti samo Jezovškova mama, in poslušala plošče, ki jih je posnel v Frankfurtu in v-Kolnu. »Ta prva nesreča se mi je pripetila zadnjega februarja, zadnjega leta druge svetovne vojne, v bivši Mozart Strasse 43, zdaj imenovani Smetanovi ulici v Mariboru.« — »Kako si zagrešil svojo prvo skladbo?« — »Zaradi takratnih prevratov in spreminjajoče se okolice je bilo nevarno izražati se v besedah, zato sem se preprosto pričel izražati v tonih in v šumih ... Ko sem s petimi leti izumil nekakšno »notacijo« na notranji strani pokrova za premog (kolnkište), je bila odločena moja usodna pot sedajšnjih glasbenih raziskovanj. Na notranji strani zaboja sem v obliki črt zaznamoval nižine in višine — nekaj podobnega, kot je notacija pri današnji experimentalni glasbi — in tako ustvaril nekakšno povojno popevko (morda celo prvo povojno popevko pri nas)...« — »Od kod si črpal ,prve inspiracije'?« »Kot drugi dojenčki sem tudi sam rad skakal in zato so me razglasili za ,zelo’ muzikalnega. Oče kipar je takrat izdeloval veliko lutk za odre. In morda je prav tu vzrok, da me čut do vizualnosti glasbenega teatra ni zapustil še do danes in pišem baletno glasbo za velike svetovne odre — dasiravno pišem tudi ,čisto absolutno’ glasbo!« »Povej kaj o svojem stilu — in o experimentalni glasbi?« — »Svojo glasbo iščem. Zaenkrat me še ne zanima neki stil. To ni eksperiment. Je samo iskanje neznane dežele nepoznanih razsežnosti tonov. To skušam obvladati z raznimi aparati in elektronskimi možgani, katerih uporaba da je danes še zelo draga. Gez nekaj desetletij bodo današnji ELEKTRONSKI ŠTUDIJI izgledali kot recimo alkimistična kuhinja...« V Nemčiji se vzdržuje sam. Igra orgle. Ima svoj ansambel. Igra na pogrebih, v cerkvah, pri upokojencih, v zaporih in v norišnicah ter v drugih degeneriranih ustanovah, kot so recimo klasični balet in podobno ... S tem porabi razmeroma malo časa, a lahko vzdržuje svoj konfort v okolici Frankfurta, kjer se nepoboljšljivec vztrajno ukvarja s komponiranjem. Tako si zasluži kruh, zlasti žemljice... (Pravi, da je primerjava s Cankarjem neumestna!) — »Kako si .popotoval’ od mariborske GLASBENE ŠOLE in kako si pristal v Kolnu?« — »Lahko to povem v tretji osebi?« — »Zakaj?« — »Ker je pot s SREDNJE GLASBENE dokaj pravljična?« — »Pa daj!« — »Ko je uvidel, da v Mariboru primanjkuje slovenskega glasbenega prostora, ga je prehitelo uvidevno vodstvo mariborskega .konzervatorija’ ter ga nasilno poslalo z .najboljšimi’ priporočili v Zagreb na nadaljnji študij kompozicije in dirigiranja. Z edinim preostalim učencem MILKA KELEMENA (začetnikom stare generacije avantgarde!) Silviom FORETICEM je fant ustanovil v Zagrebu ANSAMBEL ZA SODOBNO GLASBO, ki je imel v poldrugem letu 12 koncertov po Jugoslaviji. Fant je s svojim ansamblom prispel do najakutnejših vprašanj sodobne glasbe. Pozneje je odkril glasbeni HEPENING in se je po sloviti izvedbi: REQUIEM IVANA JESUSA (Ivan Jezus je fant sam) napotil v Mtinchen in pozneje v Frankfurt. Na STtJ-DIU ZA ELEKTRONSKO GLASBO v Kolnu se je spet srečal s FORETICEM. Zdaj skupno komponirata ...« Tako je torej fantu bolje 1 >a beseda v tretji osebi, kar mu niti ne zamerim, saj j< ^ek eksperimentov!? Vsebina o srednji glasbeni šoli djub temu ni zvenela pravljično, ampak malce kruti Nemška kritika z zaniinan, «edi Jezovškovim glasbenim dosežkom in podžiga njeg lstvarjalno silo. Liturgično glasbo (parodi ®mponira tudi po naročilu. Pravkar je končal glasbo "^EV POT, ki ga baletniki plešejo na oltarju. Eno nj Jh najbolj uspelih glasbenih del za balet je nedvomni ‘S HASSLICHE ENTLEIN; delo je komponiral po ersenovi pravljici. Baletno predstavo so z velikim usi 111 uprizorili v mestnem gledališču v Frankfurtu. P1 * ie okrog sto baletnikov, otrok od petega do dvajsdf k ta. v zvezi s tem baletom je Janko (tokrat v prvi os™ Povedal: »To je nekonvencionalna glasba na konvjjjjjdnih instrumentih. To baletno glasbo so na veliW|”esonečenje odlično sprejeli otroci, kar je dokaz neobremenjenosti s tradicijo, ko mislimo, da otroci lar “ojamejo samo: Sijaj, sijaj, sončece — in nič več!« g*. Poleg tega igra fant tudi J ^TERNACION ALNIH BALETNIH TEČAJIH v KoJv' na prepariranem klavirju improvizira ob modernefl1^11 znane japonske plesalke Jyriho iz Grahama. Medtem ko je zavrtel sv«J Jlnovejšo ploščo: PRAVLJICA O GRDI RAČKI, je -F *°Va mama prinesla kavico. Potem sva poslušala p lož *usik fur Dore Ноуег — ta plašča je spomin sloviti, ‘ nedavnim preminuli »duhovnici« sodobnega izrazi .#,esa. — »Katere instrumente il ; У prvi osebi, prosim!« — »Razen vsakovrstnih l *nh glasbil mi pridejo prav razne piščalke, lončeni P- T. • Sicer pa je to vprašanje nezanimivo, kajti v elekV * glasbi lahko iz enega samega zvoka naredim kaf drugega Lahko zakašljam, pa napravim iz tega recitf '** violine ... Privlačuje me harmonika (frajtonarica)j , rabil sem jo v enem izmed KOMORNIH ORATORIJ® 517.« — »Kakšni ali kateri glasi ‘Ješ prednost?« — »Najbolj občudujem sj mladostne dosežke, ki jih imam na traku, posnetke' *a> ko še nisem imel pojma o akademskem komponira1 .Presenečen sem, ko po raznih radio postajah posluša1 ,asbo, podobno, kot jo imam na traku, kar mi da mis*« a sem kot otrok imel vendarle zdrav čut... ZdraV*^ sba je godba na pihala in tudi šraml.« » Fant mi je še zaupal, da “i^^ičern komponirata BAL KANAL, prosto • zaklinjanja ratorjih, odmevnikih, -»em lennicnih O svojem privatnem življC^ je povedal, da prav tako dobro obvlada volan vol4J“a kot stare jugoslovanske gusle. Rad uživa neposta£, «>Ple jedi Rad ima slovansko kuhinjo v K*^Jer ‘ л.. Г naši kuharji za valuto ■eialitete!? odlično pripravijo kitajsk«., — »Kam po končanem št11 — »Pri študiju elektronsW a®be je to vprašanje nemo- «Y /1Л Ш « * .44 1 —_— X __ Vi_Jr D1 f\4, .. . . goče. Cim končam šludil — moj poklic je študij!!« — »Bi rad kaj povedal P& š’."*1' — »Kaj pa je sploh Kate« kicer pa želim ji srečo.« — »Kaj bi bil, če ne bi bi Saenik! — »Bil bi trgovec!« je Potlni membo) zaigral na klavir- moram izbrati nov poklic ^dro?« da ne bo zamere, P°tlej pa mi je (za spre-M. S. fina sfera slivovka PROIZVOD DESTILERl|tN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA Nebo je bilo enakomerno ‘n deževalo je enakomerno in naravnost in onkrajslemena pred kočo je med smrekami bita meglo-Кт‘< ki so bili ta dan nahie-njeni naprej in so zato so pogledovali sko- zi okna in čitali stare q,- a *va za ves dan, dosti kruha in topljeni sir, in rirlJ./INO STARO SLIVOVKO PROIZVOD DESTILERIJE k^ARNE LIKERJEV ALKO. LJUBLJANA. Da bi čimvdi^ ostalo suhega, sva potem stopila v kot za pečjo, slem, ц., [n hlače, jih povila v trenirke in vse skupaj stlačili* .kotnika. Na sebi sva obdržala samo kopalke, g}ežnj% gajici, da bi vpijali znoj. Cez majici pa sva si nat>% ^trovki in Saš. ki ie imel kapuco, si jo je povedi j f l ЈШС4 sumu коршке, g;e:mrj* da bi vpijali znoj. Cez majici pa sva si nan ^‘rovki in Saš, ki je imel tudi kapuco, si jo je рои&мЛ Olavo. Iz koče je pot vodilo Џч 1 * Petdeset metrov po slemenu proti cesti, ki je .te .. in se potem spuščala v dolino. Med šopi trave L ^ a°irale mlake, in ker nisva hotela čevljev že kar v ^ Preveč namočiti, sva se v neenakomernih skokih por, * šopa na šop. Medtem ko sva skakala, sva dihala 9‘ , ^j1,1 čeprav je bil avgust, se je videla sapa. Na cesti s i ? Se zelo mokra. Z las, ki so se sprijeli v trdo streh" ^ teklo za ušesa m za vrat m koža na stegnih se je rL ^ K°l bi nosil preozke ribiške škornje. Saš je bil videti 'j цд 3n‘ešcn. Glavo ie imel globoko v kapuci in ko sva вџ u’ Je kapuca ostajala na mestu, obračala se je samo 9/. ЈЧеј, tako da je vsakič pogledalo čez rob samo eno1 f 0.° kakšnih desetih minutah sva tam, kjer se je cesto mcih zaiela spu^ati sfcozi smrekov gozd, zavila v levo na kolovoz. To je bil slabo zvo-žen kolovoz, ki je dobre pol ure zavijal okrog pobočja in se potem strmo prevesil med bukve. Kolesnice so bile polne vode, zato sva hodila po grebenu v sredi. Toda po prvih petdesetih metrih se je začel kolovoz potapljati v mlakah, ki jih z zaletom ne bi mogel preskočili niti s tremi skoki, in če sva hotela naprej, sva se morala sezuti. In naprej sva hotela. Sezula sva se hitro, ker je začelo deževati močneje in ker se je moja vetrovka izkazala za pivnik. Ko sva bosa stala na mrzli zemlji, je Saš vzel iz nahrbtnika steklenico, odvil aluminijasti pokrov in vsak je za začetek popil za pokrov FINE STARE SLIVOVKE PROIZVOD DEST1LERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA. Mlake so bile zelo mrzle. Voda je ponekod segala do kolen in noge se dolgo niso hotele navaditi na mraz. V notranji strani stopal me je dostikrat zgrabil krč. Potem pa so noge postale bolj pametne. Rade so hodile po mlakah, ker je bilo blato od spodaj toplo in sploh so na tem delu poti imele srečo z zemljo. Bilo je blato in ilovica, toda vedel sem, da ves čas ne bo tako. Potem se je kolovoz strmo prevesil med bukve. Zarezal se je globoko v ilovico in med korenine in po dnu je med kamenjem tekla voda. Vse to je bilo pokrito z listjem prejšnje jeseni, tako da nisi vedel, na kaj boš stopil. Zato sva hodila zgoraj po robu. Tu so noge med koreninami izbirale mehko in črno gozdno zemljo, da je bilo kot bi hodil po telovadni blazini. Zrak je bil težak. Dišal je po tej zemlji in sapa se ni dvigovala, ampak je ostajala tam, kamor si jo izdihnil. Po kakšnih dveh urah sva bila na cesti, po kateri spravljajo les v dolino, in pri potoku, ki malo niže pada v slap. Toda v teh dveh urah sva popila dva pokrova FINE STARE SLIVOVKE PROIZVOD DESTILER1JE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA, se spustila v dve sedli in se vsakič znova dvignila za okoli petsto metrov. Takoj na drugi strani prvega sedla je gozd postal čisto smrekov, zemlja pa je bila še vedno črna in mehka. Potok pod cesto je bil narasel in umazan od ilovice in blata. Toda ko bi sijalo sonce, bi bila voda svetlo zelena, v tolmunih spodaj za slapom pa že skoraj modra. In ti tolmuni so bili polni postrvi. Tam, kjer je voda nižja in kjer je breg globoko izpodjeden, smo jih včasih lovili z roko. Ves si bil v koncih prstov, ki so počasi šli pod bregom, in ko so ribo otipali, so rahlo, kot podvodni tok, drseli ob njenih bokih proti škrgam. Pri tem si moral paziti, da si se čimmanj dotikal najprej hrbtne potem pa obeh škržnih plavuti. In ko ti je uspelo, da si prišel do škrg, si moral samo še močno stisniti. Ko bi sijalo sonce, bi gotovo šla dol, gledat postrvi. Ko bi sijalo sonce in ko bi bil premočen od znoja in ne od dežja, bi se potem slekel in sedel pod slap in pustil, da bi mi voda padala na glavo in čez ramena. Toda dež je padal enakomerno in Saš je spet odvil aluminijasti pokrov/ na steklenici in ga natočil s FINO STARO SLIVOVKO PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA. Zanesel si ga je nekam v kapuco in potem praznega nazaj ven. Potem sem pil jaz in potem sva stopila na cesto. Bila je sprana, posuta z apnenčastim drobižem in za stopala kot smirkov papir. Šla sva po njej kakšen kilometer navkreber do gozdarske koče, zgrajene v dveh nadstropjih, kjer so bila prej, ko je bila še planinska postojanka, skupna ležišča na pogradih. Kadar smo pozimi delali turne smuke, smo vedno spali tam zgoraj, ker je bilo najtopleje. Velika izba v pritličju je zdaj dišala po smrekovi smoli in po znoju izpod pazduh. Gozdarji in gozdni delavci so sedeti na klopeh ob dveh velikih mizah, kari ali, jedli kruh in jetrno pašteto iz konzerv in pili čaj. Eden od teh mi je dal prostor na klopi ob peči, da sem tja položil nahrbtnik in se preoblekel. Drugače so govorili zelo malo in za naju se skoraj niso zmenili. Slekel sem mokro vetrovko in majico, ki je bila na hrbtu suha samo tam. kjer se je bil stiskal nahrbtnik. S frotirko sem si zdrgnil lase in telo, si oblekel suho srajco in potem ožel vetrovko nad kupom dračja ob peči. Medtem ko sem to počenjal, so noge postajale lene. Vpijale so toploto lesa v podu in prav nič se jim ni ljubilo spet ven. Toda midva sva hotela hitro naprej, zakaj morala sva računati s tem, da se bo stemnilo najmanj eno uro prej kot sicer. Popila sva torej vsak po pokrov FINE STARE SLIVOVKE PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA, spet sem si oprtal nahrbtnik in na ramenih sem tam, kjer sta pritiskala pasova, čutil skozi srajco mokro vetrovko. Iz koče je pot vodila taJcoj zmerno navzgor med smreke. Deževalo je vztrajno, čeprav je postalo tako svetlo, da sta se na blatu ob nama črtali čisto rahli senci. Sklepala sva, da je ura bila najbrž ena ali pol dve. Blato je bilo namočeno za kakšnega pol metra in zmleto od kravjih parkljev. Zelo je drselo in prsti na nogah so se krčili in se skušali kot kavlji oprijeti spodaj, kjer je bito malo trše in vsakokrat, ko si nogo izvlekel, je dolgo zacmokalo in ko si stopil naprej, je včasih med palcem in kazalcem brizgnil umazan curek in se razlil po nogi. Potem sva spredaj zagledala kravi. Stali sta in naju gledali kot kravi in čez trebuha in boke jima je teklo in se kadilo in midva sva čakala kdaj se bosta premaknili in z las mi je teklo za ušesa in za vrat, toda kravi sla še vedno stali tam in naju gledali kot kravi, ne da bi jima sploh prišlo na misel, da bi se premaknili. Zato sva potem splezala gor, med smrekove veje in takrat jima je prišlo na misel. Počasi, ker jima je drselo, sta se premaknili in ko sta šli spodaj mimo, sem videl kako se jima je treslo meso na bokih. Ko sta šli mimo, so na blatu ostali trije kupi ze- lenkastega govna, in ker sva imela noge mrzle in ker se je iz govna kadilo, sva potem splezala dol, na pot in začela hoditi po govnu in hodila sva tako dolgo, dokler se ni ohladilo in se deloma pomešalo z blatom. Potem se je pot zravnala in blata ni bilo več. Bila sva na grebenu, ki se je vlekel skoraj v ravnini za kakšne štiri ure naprej. Pot je bila pokrita s tanko plastjo rjavih smrekovih igel, prepojenih z vodo in ta voda je ob vsakem koraku pritekala izpod stopal in med prste. Tam, kjer so potočki odnašali igle, so se kazale velike plošče granita in bel in oster pesek. Smreke na obeh straneh so stale zelo na gosto, tako da je bil med debli že na razdalji kakih šestih metrov somrak. Zgoraj so veje silile druga v drugo in vmes je bilo dosti suhega drevja, s spodnjih vej pa je viselo dosti lišaja in povsod so padale debele kaplje. Telo se je na tej poti grelo dosti manj kot prej. Skoraj vsake pol ure sva morala seči po FINI STARI SLIVOVKI PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA. Toda po kakšnih dveh urah je gozd postal bolj redek in na poti je bilo precej manj smrekovih igel. To je bilo približno na^sredi grebena, tam kjer se je pot dvignila najviše. Na njej je prevladoval tisti beli in ostri pesek in potočki so ga nosili sem in tja čez granitne plošče. Tako sva hodila še dve uri, ne da bi se pot bistveno spremenila in vmes sva, spet približno vsake pol ure pila FINO STARO SLIVOVKO PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA. Po teh dveh urah sva prišla na veliko jaso, kjer se je greben končal tako, da se je strmo lomil v sedlo. Sedel sem na skladovnico ob poti in počakal na Saša, ki je hodil za streljaj zadaj. Noge sem z gležnji naslonil na deblo ob strani in pazil sem, da se stopala tiiso ničesar dotikala. Saš je prihajal počasi. Vetrovkg mu je visela čez roko in dež mu ie padal na mokro srajco. Sedel je poleg mene in tudi on ni hotel, da bi se mu stopala česarkoli dotikala. V kapuci je imel polno lisičk, spranih in še bolj rumenih kot sicer in jedla sva jih tako, da sva pri vsaki prej odgriznila in izpljunila konec bela, ki se ga je še malo držala zemlja. Potem sva imela tega dovolj in Saš je ožel vetrovko, si jo znova navlekel in si poveznil kapuco čez glavo. Potem sva popila vsak dva pokrova FINE STARE SLIVOVKE PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA in potem sem zagnal prazno steklenico po jasi navzdol. S te jase bi drugače imela razgled na obe strani grebena, na obe dolini in na obe reki, levo in desno. Zdaj bi bila dolina na desni že v senci te gore in reka bi bila modra, dolina na levi pa bi bila še na soncu in reka bi se zelo bleščala. Od skladovnice sva šla še kakšnih trideset metrov po trdi in ostri travi, ki bi se v drugačnem vremenu upogibaia v smeri večernega jugozahodnika, potem pa sva se spustila med smreke in strmo dol. Hodila sva hitreje kot doslej, ker se je hitro stemnilo. V gozdu je bilo še temneje in čez nekaj časa nisva več hodila po poti, ampak sva se spuščala naravnost in se oprijemala debel. Spodaj je čez sedlo šla cesta in če si bil enkrat lam, si lahko v petnajstih minutah bil pri koči. Med spuščanjem se je telo spet ogrelo in iz mokre vetrovke se je kadilo na hrbtu in na rokavih. Vso svojo težo sem čutil spredaj na prstih in na blazinicah za njimi in zdelo se mi je, da vso kožo na stopalih vleče tja. Bita je vroča in čeprav nisem več dobro videl na kaj stopam, sem razločno čutil smrekove igle in debelejše drobce gra\iita alt blato in trhle veje. Toda preden sva bila v koči, se pravi, preden sva zaspala na pogradu, zgoraj pod stropom, ki se je na obeh straneh spuščal strmo ob strehi navzdol, sva tako hodila še kakšne pol ure in potem sva v mraku zagledala cesto, belo, spodaj med debli. Ponoči sem se malo zbudil zaradi stopal, toda zunaj ni bilo več klokotanja vode o žlebu. Ležal sem vznak, poslušal smreke, ki so za kočo šumele kot razburkano morje in mislil, kaj bi bila, če ne bi bila imela zraven steklenice FINE STARE SLIVOVKE PROIZVOD DESTILERIJE IN TOVARNE LIKERJEV ALKO LJUBLJANA! Andrej Brvar V prvi polovici februarja je bila v klubu mladih v Mariboru odprta prva občinska razstava mladinske fotografije. Razstava, ki jo je pripravil Foto kino klub Maribor, je dobro uspela. Foto: Bogo Čerin Villi Burian strah kot element oblasti (nadaljevanje in konec) Obramba pred strahom Jaz (z veliko) reagira z različnimi obrambnimi mehanizmi proti strahu; po Annl Freud pozna psihoanaliza devet obrambnih metod (izrinjenje, regresijo, reakcijo, izolacijo, obrambo kot da se stvar sploh ni zgodila, introjekcijo, obračanje k samemu sebi, obračanje v nasprotnost) in premikanje osnovnega cilja, sublimacijo. Jaz ima na voljo teh deset načinov, vendar nima nobena metoda izključnega karakterja. V naši družbi lahko najdemo sublimacijo in nevrotično obrambo drugo ob drugi. Odpor do nagona sledi, če strah prevladuje Jaz. Realni strah in strah pred močjo nagona. V naši zvezi sta nad Jaz dominirajoči strah in realni strah zelo pomembna. Vse nagonske želje se žele s pomočjo Jaz-zadovo-ljitve obdržati. Odpor do nagona se izvrši zaradi pritiska nad Jaz dominirajočega strahu, zakaj družbene zahteve terjajo odpoved seksualnosti in omejitev agresivnosti. Ker pa to s psihičnim zdravjem ni združljivo, se te ovirane nagonske želje (predvsem seksualne) sprevržejo v kontrolirano agresivnost; manipulacijski izkoristek je aktualna oblika izkoriščanja v poznokapitalizmu. Nad-Jaz, ki si je s pomočjo identifikacije priredil sliko staršev, je zaradi vladajoče ideologije prisiljen ustvariti si irealno podobo. Otrokovih agresij ni mogoče odvesti in se obrnejo navznoter, kjer jih Nad-Jaz opremi s svojimi barbarskimi potezami. Odpor do nagona iz realnega strahu se poraja pri infantilnih nevrozah pod pritiskom zunanjega sveta. Zadovoljevanje otroških želja preprečuje instanca staršev. »Kastracijski strah da to otroku, kar nudi duševni strah že odraslemu nevrotiku«. Vzroki nagonskega odpora odgovarjajo v širšem smislu realnemu principu kot izraz socialno ekonomskega razvoja. Prilagajanje na ta funkcionalni princip se lahko izogne samo sekundarnemu neugodju; pozno kapitalistični družbeni red — kot faza zgodovinskega razvoja — in je ta pravzaprav geneza neugodja. Vladanje in pokorščina Po Mitscherlichu razlikujemo najprej med nagonsko in priučeno pokornostjo. V neki določeni fazi začenja delovati priučeno kot nekako krmarjenje iz otrokove notranjosti; staršev več ne potrebuje, da bi dosegel prepovedi ali socialne zahteve. Družbene zahteve postanejo ponotranjene in služijo kot korektura za zadovoljevanje otrokovih potreb. Ce imamo opraviti s terorističnim Nad-Jazom, prihajajo skrajno prikrito na dan konflikti med Jaz in Nad-Jaz, ker je individuum privezan na okorele odločitve, ki povzročajo miselne ovire in onemogočajo racionalno napredovanje. Odločitve zadeneo že prej vključene normative sistema; ker ne odgovarja socialni konformnosti, ne bo niti sprejeto. To pomeni: ome-/jevanje razuma in ujetost v predobsodbo so rezultati priučene duševne pokornosti. . , Vzgojna strategija v poznokapitalizmu vsebuje stvarna znanja m prilagajanje, vendar pa dodatno zakrije kolektivne prepovedi o problematičnih pozicijah, ki leže izven »izobrazbe«. Te stroge Pohvala — Kazen sheme vodijo že pri malem odmiku od vsakodnevne konformnosti do patogenih reakcij in konstantne nesigurnosti. Avtoritativna vzgoja v interesu priviligiranih fiksira doraščajoče na avtoriteto dejansko danega, češ da sprememba ni potrebna in bi jo bilo treba samo »izgraditi«. Pokornost, v svojih različnih socialpatoloških oblikah »igre« je baza vladanja. Vladanje in pokorščina sta skupaj determinirana. »Vladanje je nekaj drugega kot racionalno upravljanje s pomočjo strahu«, ker se omejuje na administracijo funkcij in uredb. »V nasprotju s tem izvaja vladanje neka posebna skupina... z namenom, da se sama obdrži v priviligirani poziciji in s tem povečuje svojo moč.« Tehnično znanstveni in intelektualni napredek postanejo stranski produkti, ki vztrajno podpirajo nesigurnost in omejitve. Uporabljati zmožnost mišljenja, kot instrument orientacijskega aparata, je bilo daljnosežno odpravljeno in nadomeščeno s sistemom stalnih potreb, da bi obdržali iracionalne in izkoriščujoče produkcijske odnose. Kritična racionalnost torej sama ogroža prihodnost družbe. Notranje in zunanje sile podjarmljanja je mogoče ovreči samo s sintezo vzive-tosti in vpogleda. Če se naučimo tolerirati določeno mero nesigurnosti, aktualizirati nasprotja in izprašati potrebne konflikte, potem lahko zre-volucioniramo to »demokracijo«, to pokopališče svobode. Izpit institucionaliziran strah Izpit označuje stanje današnje družbe; iracionalnosti, aktualnosti strahu in avtoritarno hierarhične samoumevnosti ni mogoče nikjer tako jasno IzpU^ne nudi intelektualne kontrole; ima karakter iniciativnega rituala, ki bi naj prinesel doraščajočim individuumom dokaz zmožnosti; to potrjuje pojem »matura« že najbolje. Izpitna situacija je tako pripravljena, da mora priklicati strah kot signal nevarnosti. Pri študentih je opaziti pomanjkanje zunanjih kriterijev za samoocenjevanje. Strah je med študenti pogojen predvsem zaradi medsebojnih konkurenčnih odnosov. To pomeni, da ostanejo nevroze sodelujočih sekundarne in je nevrotična situacija pogojena samo z izpitno situacijo S približevanjem izpitnih rokov se povečujejo psihosomatske motnje od neugodja, menjave razpoloženja in vse do bega v bolezen. Karakteristična je tudi »let-down« reakcija po izpitu, ko se zajezene nagonske energije lahko sproste. Adekvatna situacija, ki sledi izpitni situaciji, je strah. Izpit kot merilo ne more dati potrdila o zmožnosti, ker ni možna obsodba intelektualne sposobnosti s pomočjo neke forme, ki jo aktualizira strah. Ce je izpitni strah »normalno« odklonjen, ima to samo ta namen, zakriti karakter izpita: strah mora biti legitimni medij vladanja in zakrita morajo biti nezrela nevrotična stanja individuumov in institucij. Izpitna situacija vodi pri Jaz slabih osebah k regresiji do infantilnih problemskih pozicij. Na dan pridejo podzavestni konflikti, ker to pogojuje aktualna nevarnost (izpit) Izpitna situacija odgovarja nerešenim konfliktom na relaciji otrok — starši in izpraševalec je identificiran z avtoriteto staršev. Študij je celo neke vrste sublimacija oziroma kompenzacija neizpolnjenih želja, je celo nadomestilo za podzavestne seksualne in agresivne tendence. 2ena se hoče v študiju in pri izpitu pokazati kot moški, ker je v njeni spolni vlogi ostala nezadovoljena. Podzavestne ovire prepovedujejo seksualni odnos z docentom ali učiteljem, seksualne želje izžive samo v fantaziji. »Preriniti se kam na šoli ali na univerzi, doživi kot podzavestno seksualno vdanost.« Izpit postane direktna nadomestna zadovoljitev seksualnega nagona. Osvobodijo se tudi agresije, Strah pred lastno destrukcijo se projicira'na nasprotnika, kar prinaša delno razbremenitev, toda strah pred izpraševalcem se od časa do časa patogeno poveča. Izpra-ševanec se zruši pod pritiskom s projekcijo odtujenih agresij. Izpit deluje kot instanca kazni za agresivne in seksualne želje; zadovoljstvo v strahu pa kulminira v mazohistični sliki propada. Mnogi dožive zadnji izpit kot ločitev od objekta obdanega z libidom. Odhod z visoke šole se podzavestno zavlačuje, da ne bi prišlo do te ločitve, strah pred samostojnostjo, ki se je spominja v terorističnih procesih učenja, postane vzrok propada, ker mora biti zagotovljena nadaljnja infantilna odvisnost. »Podzavestne predstave o veličini, ki razširjajo iluzijo dobrega počutja nad lastnim občutkom uničujoče nezavesti, se združujejo pri veliko kandidatih z intelektualno sposobnostjo.« Ce v realnosti tem zahtevam ni moč ugoditi, vodi to do ekstenzivnih fantazij strahu. Izpraševalci so podvrženi istim nevrotičnim delovanjem situacije; oteženi delujejo dalje, ker so bili kot kandidati tudi sami izpostavljeni tej situaciji. Izpraševalci pa opravijo s tem strahom drugače; imajo izbiro med sadističnim in mazohističnim nastopom. Večina jih zakrije svojo negotovost za njihovo položajno avtoriteto in za vprašanji. Drugo obliko nevrotičnega načina reakcije kaže mili profesor, ki ne more najti zaradi občutkov krivde kritične distance do izpitne situacije. Ugotovimo lahko, da korelira intenzivnost pritiska z »razvijanjem protislovij med resničnim odnosom in iracionalnim gospostvom, ker je znanost omogočila diskvalifikacijo iracionalnega gospostva«. Izpit predstavlja v naši hierarhični družbi sekundarni socializacijski instrument; tukaj se lahko izvaja direktna družbena moč. Zaradi tega se mora razrešiti pri- vilegij avtoritarnega izpita s kontinuiranim znanstvenim delovanjem. Avtoritarnega izpraševalca bo nadomestila samokritika kolektiva. Kooperativno delo vseh članov visokih šol na raziskovalnem projektu bo odstranila ločenost zavesti od uporabe, »praktično ne bo dala naprej le znanosti v uporabo tehnično delujočim ljudem, marveč tudi v ustno posest komunicirajočim družbam«. Struktura današnje družbe, ki jo reflektira univerza,_ vodi pri množici študentov k masivnim reakcijam podložništva. Ena rešitev teh psihopa-tičnih polj napetosti je reforma visokega šolstva kot del dalekosežne vzgojne in izobraževalne demokratizacije družbe, Internacionalno socialistično študentsko gibanje je spoznalo avtoritarne učne forme in vsebine kot manipulacijske instrumente. Vladanje bo namreč utrjeno v psihi ljudi kot to in ono. S politizacijo naših zahtev smo spoznali nujnost korenitih družbenih sprememb; naš cilj je vrniti gospostvo ljudi ndd ljudmi na racionalno, zgodovinsko •potrebo. Prevedel: F. H. kakor vsa leta, tako bodo tudi letos dijaki srednjih Sol sklenili svoje Šolanje NA SREDNJI STOPNJI Z ZRELOSTNIM IZPITOM. TODA KLJUB DOLOČENIM OSNUTKOM PA VSE DO DANES DIJAKI SE NIMAJO PRAVE PREDSTAVE, KAKO NAJ BI MATURA IZGLEDALA. MNENJA PROFESORJEV SE RAZLIKUJEJO, TAKO O OBLIKOVNI KAKOR TUDI O VSEBINSKI PODOBI MATURE. MNOGO SMO SE ZE POGOVARJALI IN POLEMIZIRALI, MNOGO JE BILO VPRAŠANJ IN PROŠENJ. SEDAJ MORA BITI TEGA KONEC. MAREC JE IN DIJAKI SE NE VEDO, KAKŠNA BO MATURA V JUNIJU. ZATO NE SPRAŠUJEMO IN NE PROSIMO VEC, TEMVEČ ZAHTEVAMO JASEN IN NATANČEN ODGOVOR. • ni vse denar Šolska športna društva so tista osnovna društva, iz katerih naj bi nato vse druge telesnokulturne organizacije in klubi sprejemali v svoje vrste najnadarjenejše športnike oziroma mladince. Ne bi mogli reči, da športna društva ne opravljajo tega poslanstva, pač pa lahko popolnoma mirno trdimo, da so športniki, vzgojeni v šolskih športnih društvih, po kvaliteti treningov in končno tudi po kvaliteti rezultatov daleč za svojimi vrstniki, ki trenirajo v klubih. Porazna bi bila ugotovitev, koliko mladih atletov se je za športno udejstvovanje navdušilo v svojem šolskem športnem društvu, koliko košarkarjev se je odločilo za aktivno sodelovanje v tej panogi po uspehih v osnovni celici našega športnega življenja. Tej ugotovitvi sledi spoznanje, da se športne organizacije in društva ter klubi pre-malo zanimajo za delo športnih društev in tako sami sebi kopljejo tla pod nogami. Malo je danes ljudi, ki bi razumeli, da brez množičnosti ni kvalitete in da s kupljenimi igralci klub ne mo-re dolgo izdržati- Potrebno je nenehno pomlajevanje. Možnost, da pokažejo svoje kvalitete in zmogljivosti, pa morajo imeti prav vsi mladinci, ne glede na to, ali trenirajo v klubih ali ne! In tu morajo svojo nalogo odigrati SSD. Toda kako se spoprijeti s težavami, če društvo nima na razpolago primernih telovadnic, igrišč, skratka potrebnih pogojev ter čeprav tako nima nobenega razen mentorja, na katerega bi položilo breme strokovnih treningov. Popolnoma jasno nam mora biti, da dijaki sami še niso tako podkovani v posameznih disciplinah, da bi lahko treninge vodili sami (vsaj strokovnih ne). Vse te misli so vedno prisotne pri vsaki besedi, pri vsakem vprašanju. Toda spoznanje, da delo ne teče samo zaradi finančnih težav Zveze SSD, se mi zdi nesprejemljivo. Ali lahko verjamemo, da športna društva na šolah ne delujejo normalno zato, ker nimajo osnovnih pogojev. Lahko. Toda tudi drugi moment je pri tej zadevi zelo navzoč — problem plačevanja mentorju in trenerjem. To pa po mojem mnenju ne bi smel biti problem in bi morali organi samoupravljanja odločno posredovati, da ne bi stale telovadnice prazne zaradi tega, ker ljudje nočejo žrtvovati delček svojega prostega časa za vzgojo mladih športnikov. Ce je vsake minute Porabljene za delo z mladim človekom škoda, se tudi mi mladi odpovedujemo vsaki pomoči, ki bi bila prisiljena. Tudi mi mladi smo sposobni Voditi svoje treinge, čeprav ne tako kvalitetno, kot bi lahko bili, in z voljo in požrtvovalnostjo doseči uspehe, ki nam bodo prinesli ugled in s tem tudi finančno pomoč. Nasploh pa dobivam vtis, da vodijo SSD mentorji in ne samoupravne skupnosti mladih ter da brez denarja nobeden noče delati. Razumljivo je, da mentorji včasih težko žrtvujejo čas za treninge in tekmovanja, 2ato pa bi morali vsi športni klubi priskočiti na Pomoč in rešiti šolska društva poraznega stanja, v katerem so se znašla. Zavedajmo se, da mora tudi v ZSSD biti uveljavljeno načelo samoupravljanja in to samoupravljaja mladih ljudi, ki s° nosilci društev. Ne smemo dopustiti, da; bi društva mladih vodili, četudi samo formalno, ljudje, v katerih ni niti iskrice požrtvovalnosti, Pač pa morajo nastopiti mladi kadri, ki so pripravljeni delati in po uspehu zahtevati od pristojnih organov pomoč. Ml MLADI SICER OBSOJAMO nepravilen razpored sredstev v telesnokulturnih institucijah, obsojamo vse, ki so sokrivi, da osnovne športne celice ne morejo delovati zaradi pomanjkanja Pogojev za delo in sredstev, izjavlamo pa, da smo PRIPRAVLJENI delati, če bomo le našli Razumevanje in ob uspehu zagotovilo, da bo na- še delo nagrajeno s tem, da nudite nam vsem pogojev za delo in sredstev, izjavljamo pa, da nerje. Mislimo pa tudi, da z ljubeznijo in prijateljstvom prežeti treningi in tekmovanja dvigajo našo socialistično zavest ter športno moralo, in da bi v stanju, ko denarja ni, lahko mladi in njenim redkim požrtvovalnim mentorjem stopili ob stran tudi drugi fizkulturni delavci, pa čeprav brez plačila. Denar ne sme biti ovira pri vzgoji mladih športnikov, še posebno ne, če so se v organizaciji nikov, še posebno ne, če so se v organizacijo zvezali sami. Ne bomo dovolili, da zaradi tega, ker na občini nimajo ali nočejo imeti denarja za SSD ter ga raje dajejo nogometašem in drugim nemnožičnim športnim organizacijam, propade društvo mladih, ki je pripravljeno delati, pa nima pravega strokovnega vodstva, ki zastonj nič ne naredi- Rado Klemenc še večkrat tako Konec februarja se je v Mariboru mudil Marko Keršovan, asistent na visoki šoli za politične vede, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani. Obiskal je dve mariborski gimnaziji, taborsko in prvo gimnazijo. Na obeh je imel predavanje Religija in socializem. Za predavanja je bilo med mladimi precejšnje zanimanje, kar je pri nas pravzaprav redkost. Predavanje je bilo res kvalitetno in je pomagalo razjasniti kopico vprašanj, ki doslej niso bila dovolj razložena. Diskusija, ki je predavanju sledila, je prinesla na dan vprašana, ki so dalj časa težila dijake. Zanimanje se je pokazalo predvsem ob problemih prilagojevanja cerkve- Seveda pa je bila tema, ki jo je tov. Keršovan obdeloval, tako široko zastavljena, da je dovoljevala tudi skoke na druga področja. Na vsa vprašanja so dijaki dobili zadovoljive odgovore in ravno to je tisto, kar mlade privlači — vsestranska razgledanost človeka, ki hoče in ki predava in uči. Dušan Zbašnik kaj delamo? »Prvič: vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini. Drugič: naučiti se morate ljubiti svojo domovino. Domovina je prelivala kri za svobodo. Tretjič: postati morate takšni, kakršni so bili vaši tovariši mladinci med bojem.« (TITO) v Vse to drži in tega se držimo tudi mi, pa so vendar še trenutki, ko pozabimo na šolo, na profesorje, na vsakdanje muke v šolskih klopeh. To je naš prosti čas, čas, ko se ne učimo in ki ga vsakdo preživlja drugače, po svoje. Pogovarjal sem se s tremi mladimi fanti, ki so mi z veseljem odgovorili na vsa vprašanja. Naj jih predstavim: vsi trije so vneti športniki, kar boste tudi iz pogovora spoznali. To so: Igor Lučovnik, Marjan Klemenčič in Miodrag Smaka. Katedra: Čeprav so zimske počitnice že pozabljene in že hrepenimo po poletnih, me vseeno zanima, kje ste preživeli teden dni, ko ste lahko pozabili na vse, kar je povezano s šolo? Miodrag (Mičo): Treniram košarko in ker je imel moj klub Maribor 66 priprave na Raduhi, sem svoje počitnice izkoristil za priprave na tekmovanje v drugi zvezni ligi. Igor: Sem navdušen smučar in jasno je, da nisem ostal doma- Med počitnicami sem obiskal Češkoslovaško. Zanimiv izlet sem združil še s smučanjem v Tatrah. Marjan: Tudi jaz smučam, zato sem bil skoraj Igor Lučovnik, Marjan Klemenčič in Miodrag Smaka — Foto: B. Čerin vsak dan ng pohorskih smučiščih. Skoda, da so prosti dnevi tako hitro minili. Katedra: Igor, povej nam nekaj vtisov s potovanja. Kakšen sprejem si doživel v CSSR, kakšni so pogoji za smučanje in kaj ti je bilo najbolj všeč? Igor: Brez skrbi, snega je bilo zadosti, pa tudi vlečnic in sedežnic je v dolini Bistre, 40 kilometrov od Banske Bystrice, kjer smo prebivali, najmanj toliko kot na Pohorju. Ceste so kar v redu. Ampak imam vtis, da so turistični delavci na Češkoslovaškem mnogo bolj prizadevni kot naši. Morda zato, ker sem bil tujec. Katedra: In kaj ti je bilo najbolj všeč? Takoj sta se razvnela Mičo in Igor. Imela sta precej enotno mnenje. •Bfizaod — OAtd oijsoq :opij\i Igor: Pivo mi je bilo všeč. Morda pa se bom naj-dalje spominjal trenutka, ko je vzhajajoče sonce obsijalo zasnežene gore in se je snežna odeja zalesketala kot biserna ogrlica. Ali pa če hočem biti izrazit materialist, trenutek, ko sem za pol kilograma kakaoa dobil košarkarske copate. Ko smo se pogovarjali o pivu, je Marjan kar molčal in se dolgočasil, na koncu pa je pripomnil, da pije samo Talisovo oro. Katedra: Zakaj se vam zdi smučanje tako prijetno. Marjan: Zaradi hitrosti, ki je moj hobby. Mičo: Morda ravno zaradi tega, ker ne smučam-Igor: Ker je zdrav, dinamičen in lep šport. Razmišljanje o počitnicah nas je utrudilo in nam vzbujalo željo, da zapustimo šolo. Zato smo spremenili tmo pogovora in prešli na stvari iz dolgočasne vsakdanjosti. Katedra: Fantje, kaj najraje gledate na televiziji? Mičo: Nadvse rad gledam oddajo 3-2-1. Marjan: Moja najljubša oddaja je Sprehod skozi čas. Zgodovina me namreč zelo zanima. Igor: Težko bi povedal, kaj gledam najraje in kaj mi je najbolj všeč. Morda sobotni program JRT in oddaja ORF Werbung. Katedra: Vaši najljubši pevci in ansambli? Igor: Tom Jones in Montenegro 5. Marjan: Sylvie Vartan in Dubrovački trubaduri. Mičo: Aretha Franklin, Beatles, Bee Gees. Katedra: Vsi trije ste športniki. Katera disciplina vam najbolj ugaja, ali mogoče gojite kakšen šport? Marjan: Zelo mi ugaja košarka, zato tudi tre-iram pri Mariboru 66. Sem pa tudi strasten nogometni navijač in tudi sam rad zaigram s tovariši. Igor: Všeč mi je plavanje, le škoda je, da v Mariboru nimamo plavalnega bazena (pokritega) tako kot ga imajo v Kranju, na Ravnah itn. Treniram pa atletiko. Mičo: Pri Mariboru 66 treniram košarko, ugajajo pa mi še nogomet in ski-bob. Katedra: Ali ste zaskrbljeni ob dejstvu, da iz dneva v dan raste število revij, stripov in podobnih publikacij, ki spadajo med tako imenovano »plažo«? Mičo: To ni najboljši način, da se mlademu človeku razloži »one stvari«. Nujno potrebna je spolna vzgoja na šolah- Igor: Mladim ljudem nikakor ne more kčristiti revija kot je npr. Adam in Eva. Ker se je tovrstna literatura (če jo lahko imenujemo tako) razmahnila po drugih deželah, se je tudi pri nas. Bilo bi fantastično, če bi naše gospodarske organizacije tako hitro sprejemale tehnične pridobitve, do katerih so se prikopali znanstveniki v tujini. Marjan: Soglašam. Katedra: V zadnjem času se mnogo govori o boju proti alkoholizmu. Kako vi to sprejemate in — malo čudno vprašanje — ali pijete? Marjan: Alkohola pijem zelo malo, ker sem prepričan, da škoduje mlademu organizmu. Mičo: Sem aktiven športnik in moram paziti na svojo fizično kondicijo. Jasno je, da ne pijanču-jem, včasih pa je le dobro dati nekaj na zob, posebno še, če ti preti gripa ali kakšna druga bolezen. Igor: Malo, ampak dobro in kvalitetno — to je moj motto. Medtem ko je ura bila že osem in poslovili smo se. V mislih smo že bili pri jutrijšnji matematiki, ki ni prav nič prijetna stvar za prazen želodec. Tako preživljajo prosti čas Igor, Marjan in Mičo. Morda bi ga lahko bolje izkoristili, toda oni sami so zadovoljni. Pogrešajo pa več zabavnih prireditev v Mariboru. Pa saj sploh ni važno, kako preživljajo prosti čas. Važno je biti mlad, Dušan Zbašnik čisti računi - dobri prijatelji m sr - 0> 11 *o o o OJ c o ■ ■ ■ Iji 'Ш i fe™-- IU ap 1 GO lili® Ш N O ... tako imenovani »nacionalni interesi« in »nacionalne zahteve« sami po sebi nimajo posebne vrednosti, ti »interesi« in »zahteve« so vredni pozornosti samo toliko, kolikor pospešujejo samozavest proletariata. Jasno je, da je rešitev tega vprašanja treba prepustiti »tujim« narodnostim samim, mi pa smo dolžni izbojevati jim pravico do rešitve tega vprašanja. J. V. Stalin kompartija Kljub temu da nisem kak bivši profesor kakšne univerze v kakšni Poljski, t. j. Leszek Koalkowski, t. j. politični izgnanec, kljub temu da nisem prav ta, se tudi meni porajajo misli v obliki vprašanj, podobna tistim, ki so se porajala njemu s to razliko, da si on ni zastavljal niti samo vprašanj, niti jih ni samo mislil. Kljub temu, torej, da nisem ta, pa bi me zanimalo, recimo, za katero komunističo partijo je mogoče reči, da je dobra. Kljub temu da me je potemtakem zanimalo, nisem vedel za odgovor. Kljub temu da v partiji, ki ji pripadam, ni to nič kaznivega, mi vse skupaj ne bi prav nič pomagalo, pa če bi mi, rte bi vedel, da mi je. Kljub temu da sem, torej, tak nevednež, nekaj navzlic vsemu vem, morda ne tako dobro, kot bi bilo potrebno. z novimi zmotami opravičujemo stare Tone Dodle- co o o