i5*°°°«
ni, kakoi •javlji
si h
Liifl
k ,. t.(
•saki vinarja vsak eg] imivani
■soforni i najol edikof iju lo i jel kos
ajerc'1 izhaja vsaki
lek, datiran z dnevom
slednje nedelje.
Fočnha velja za Av-ijo:   za  celo   leto kron:, za Ogrsko 50 vin. za celo \>; za Nemčijo slane elo eio 6 kron, za riko pa 8  kron; Ihigc inozemstvo se Uni naročnino z ožina visokost pošt-e. Naročnino je pla-i naprej. Posamezne v.se prodajajo po 8 v.
dništvo in uprav-vo se nahajata v iju, gledališko po-f slopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
L
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za »/i strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5'— strani K 250 strani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
za
za  »/•
za  V.
za  Vi
za  V.,
Ite?. 27.
V Ptuju v nedeljo dne 4. julija 1915.
XYL letnik.
Ii iz um iko tudi •   zdraq
.IiTil
ravje
ta..
vi p:
a 2 K kašljn 80 vio :,    udi
jlečme c   prot stru; atev

vetovna vojska.
■m magovito napredovanje naših in nemških čet v Galiciji in na Poljskem. - Revolucija na Ruskem? — Vsi italijanski napadi ob Soči, koroški meji krvavo odbiti. — Belgrad zopet bombardiran.
Premagane   ruske    milijonske   armade    se
^Dojo   pod   železnim   pritiskom   zveznih    če
iaj   in   vedno   nazaj.   Le   še   nekaj   severno-
lm     lodne Galicije je v ruski roki in kmaln bode
domovina prosta sovražnika. Naravnost ču-
en je  naš uspeh !   Gete   naše 11. in 4. ar-
^^    »de so pri Belzu državno mejo prekoračile in
^**   ijo   SamoszKomarow-Frampol-Zaklicyn-Zawi-
181 iBt dosegle. Premisliti se mora, da so se dne
t. m. še bili hudi boji severno Rawaruske!
tar blisk napredujejo naši vojaki, ne poznajo
mira ne   počitka,   vedno   naprej,   vedno za
imaganim sovragom . . .   Rusi   se   pomikajo
Bom zadnjih brzojavk   proti Iwangorodu. Naš
leni   sunek   v gaberniji    Lubliu   je za Ruse
jodepolnega pomena.   Medtem  pa  napredujemo
di ob   Bog-liniji in morda   že v par dneh se
le bila   vojna   izključno   na   ruskih  tleh. Že
rež-ni listi priznajo danes, da leži ruska
mada  vsaj  za  par mesecev  zdrob-
ena pred našimi nogami.
Italijani so pa   istotako   v hudih   škripcih.
velikanskimi  množicami   in peklenskim arti-
rijekim   ognjem bo poskusili celo vrsto napa-
ob koroški  in  tirolski skalnati meji ter v
)čini dolini.   Ali   povsod so jih poslali   naši 8
'Arvavimi glavami nazaj. Evviva la guerra!
':[       Pcložaj na zapadu, kjer so se Nemci zarili
,-^francosko   zemljo,   tako   da   jih ne more no-
^ ia sila več ven   spraviti,   nadalje položaj pri
rdanelah in proti Balkanu je  povsod izredno
joden.   Lahko   torej    trdimo,    da nam  prinese
dočnost vkljub brezštevilnim sovražnikom za-
jeno in od naših  junaških   armad   zasluženo
iago!
Zopet 14 000 Rusov vjetih.
(Uradno poročilo od nedelje).
Dunaj, 27. junija.   Uradno   se razglaša:
Rusko bojišče. Po porazu pri in južno
mberga potegnili so se Rusi z glavnimi močmi
v vzhodni smeri nazaj in so se na visočinah t vzhodno D a w i d o k i vzh„ 3:io M i k 1 a s z o v; a i- ter pri Z a r i s z e w e t n z velikimi močmi zopet vstavili. Na tej fronti so naši vojaki v 2 dnevnih bojih prednje postojanke sovražnika vzeli in so prišli v naskočno distanco sovražnikove glavne postojanke; končno so na raznih točkah v to vsilili. Zlasti v oddelku pri in južno B o b e k a vrgli so sovražnika iz skupaj visečega kosa fronte. Od danes zjutraj so Rusi zopet na celi fronti v nazadovanju. Tudi severno Zolkiewa in severno Rawaruske se umika sovražnik pred zasledujočimi četami. Na gornjem Dnjestru trajajo boji naprej. Nemške čete so po hudem boju vzele v naskoku visočino pri B n k a r. z o w c e Doli reke in ob besarabski meji vlada v splošnem mir. V bojih zadnjih dnij je samo armada Bohm-Ermolli od 21. do ž5. j unij a 71 oficirjev in 14.000 mož vjela ter 26 strojnih pušk zaplenila.
Italijansko bojišče. Na kanalu Monfalcone smo včeraj sovražni napad južno S a g r a d a odbili. Drugače so se vršili ob Soči kakor ob drugih frontah le topovski boji.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.B. Berlin, 27. junija. (W.-B). Iz Velikega glavnega stana se poroča:   t
Zapadno bojišče. Poleg katedrale v A r r a 8 u stoječo sovražnikovo artiljerijo smo obstreljevali. Neko municijsko skladišče zletelo je v zrak. V Argonnih severno-zapadno V i en ne de Chateau vzeli smo v naskoka kos jarka in smo ga držali proti večim sovražnikovim protinapadom. Ko smo na visočinah Maase v zadnjih dneh poskuse sovražnika, polastiti se mu dne 24. t. m. iztrgane pokrajine na obeh straneh Tranchees, zavrnili, presenetili smo nasprotnika včeraj z napadom na visočino Hart
južno-zapadno Les Sparges. Bila je po kratkem boju v naši roki Sovražnik se je celo noč trudil, da bi visočino zopet pridobil. Ali njegovi napadi so se izjalovili. Naš plen se je povišal na 268 vjetih, 2 revolverska kanona, 5 strojnih pušk,   7  večjih in malih metalcev min.
Vzhodno bojišče. Nobene bistvene spremembe.
Jnžno-vzhodno bojišče. Nemške čete so po hudih bojih visočino severnega brega Dnjestra med Bukascowce (severno-zapadno Halicza in Choderowa) v naskoku vzele in v zasledovanju pokrajino pri Hrehorowu dosegle. Sovražnikove postojanke severno-zapadno Rawaruske bile so od banoverskih čet zavzete. Pri temu smo v j e 1 i 3 300 Rusov ter zaplenili več strojnih pnšk. Tudi pri tej priložnosti so rabili Rusi svojo šego, da bo naše čete z belimi zastavami k sebi privabili ter jih potem postrelili. Te ruske čete bile so uničene.
Najvišje armadno vodstvo.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 28. jnnija (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča:
Zapadno bojišče. Severno Arrasa bili so sovražni ponočni napadi na obeh straneh ceste Souchez-Aix-Noulette in v labirintu severno E c u r i e odbiti.
Na zapadnem delu v Argonnih poskusili so Francozi včeraj zvečer svojo izgubljeno postojanko zopet zavzeti. Vkljub velike porabe artiljerije ponesrečili so se njih napadi popolnoma.
Isti nspeh je imel na visočinah Maase 2 kilometra šitoki infanterijski napad na obeh straneh Trancheeja. Po izredno velikih izgubah zbežal je sovražnik v svoje postojanke nazaj.
V Vogezah napadle so naše čete posadko nekega griča severno od Metzerala; 50 vjetih in 1 strojna puška ostala je v naši roki.
Posebno dobre uspehe smo imeli na južno-vzhodnem delu naše bojne fronte proti sovražnim letalcem. V boju v zraku bila sta dva sovražna letalna stroja postreljena; dva na-
Molitveniki
škofijsko potrjeni v največji izberi pri
W- Blanke v Puju, nasproti nemškej cerkka
daljna smo z attiljerijskim   ognjem   prisilili, da prideta doli.
Vzhodno bojiš že. Ruski napadi severno in severozapadno Prasznysza, ki 30 ae obračali zlasti proti naši novi, dne 25. t. m. zavzeti postojanki južno-izhodno 0 g 1 e n d e, so se pod velikimi izgubami za sovražnika izjalovili.
Jugo-vzhodno bojišče. Halicz smo zavzeli. Tudi tukaj smo danes zjutraj Dnjestr prekoračili. S tem se je armadi generala Linsingen posrečilo, na vsej svoji fronti po petdnevnih težkih bojih prehod čez to reko izsiliti. Bolj severno zasledujejo naše čete premaganega sovražnika proti oddelku G n i 1 a - L i p a.
Od 23. junija sem vjela je armada Linsingen 6.470 RUSOV.
Severno-vzhodno Lemberga bližamo se Bug-oddelkn; bolj zapadno do pokrajine Cie-s z o 11 o w so zvezne čete v nadaljnem napredovanju. Hapravile so več tisoč vjetih in zaplenile nekaj topov ter strojnih pušk.
Najvišje armadno vodstvo.
Avstrijsko poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 28. junija. Uradno se danes opoldne razglaša:
Roško bojišče. Zvezne armade v vzhodni Galiciji zasledujejo in so dosegle včeraj med vednimi boji severno-vzhodno Lemberga pokrajino Klodzienko-Zadworze, potem s predstražami reko S \v i r z, ki so jo v spodnjem delu že prekoračili.
Halicz (najkrepkeje utrjena postojanka Rusov ob srednjem Dnjestru! op. ur.) je v naši lasti. Južoi breg Dnjestra navzgor Ha-licza je prosti od sovražnika. Po 5-dnevnih težkih bojih so zvezne čete armade Linsingen prehod čez Dnjester izsilile. Ob ostali Dnjestrovi fronti vlada mir.
čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda vzele so včeraj v naskoku P1 a-z o w (južno-zapadno N a r o 1 a (ob ruski meji, op. ur.) in so vsilile danes ponoči v sovražne postojanke na visočinah severno-vzhodno tega kraja. Rusi «0 v nazadovanju preko Narola.
Ostali položaj na severnem vzhodu se ni spremenil.
Italijansko bojišče. Položaj na italijanskem bojišču je nespremenjen, sovražnik skoraj popolnoma nedelaven. Samo topovski boji trajajo na vseh frontah naprej.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 29. junija. Uradno se opoldne razglaša:
Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji so zvezane armade v zasledovanju do Gnile-Lipe in Buga pri Kamionka-Stru-m i 1 o w i vsilile.' V tej liniji ležeče ruske moči se napadajo. B u r z t y n smo včeraj zavzeli.
Večje sovražne moči, ki so stale pri S i e-lecu, bile so danes ponoči po hudem boju pod velikimi izgubami na Kryatynopol nazaj vržene.
SevernoRavaruske in severno Ciesza-n o w a vsilile so zvezne čete na rusko ozemlje. To m as z ow je v naši lasti. Danes ponoči izpraznil je sovražnik svoje postojanke na severnem bregu T a n e w a in Sana in je pričel nazadovanje v severno-vzhodni smeri; zasleduje se povsod.
Na Poljskem in ob Dnjestru je položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču se ni tudi včeraj ničesar bistvenega zgo-
dilo. Sovražnik   postreljal je  zopet mnogo artilerijske municije proti mostu v Gorici.
Italijansko  sanitetno   osobje   prenaša   pod
zlorabo   genfske   konvencije   strojne   puške   na
svojih tragah.                                                       <
Namestnik generalštabnega šefa:
pl. H 6 f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 29. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se danes poroča:
Zapadno bojišče. Francozi pripravili so včeraj z močnimi ognjem med cesto L e n s-Bethone in Arrasom ponočne infanterij-ske napade, ki pa jih je naš artiljerijski ogenj preprečil.
Na visočinah M a ase napadel je sovražnik od nas dne 26. t. m. zavzete postojanke jugo-zapadno od Les Eparges tekom dneva petkrat. Pod velikimi izgubami so se ti napadi -ravno tako kakor neki ponočni napad izhodno Ttancheeja — brezuspešno izjalovili.
Vzhodno L u n e v i 11 e prišli so trije, od več sovražnih baterij izvršeni napadi proti našim postojankam v gozdu LeRemaboisin zapadno od Leintrey-Gondrexon samo do naših zaprek. Sovražnik zbežal je pod našim ognjem v svoje postojanke nazaj.
Neko sovražno artiljerijsko opazovalno postojanko na katedrali v Soissonsuje naša artiljerija včeraj odstranila.
Vzhodno bojišče. Zgodilo se ni ničesar pomembnega.
Južno-vzhodno bojišče. Armada generala pl. L i h s i n g e n je sovražnika v zasledovanju na celi ftonti med Buliczom in F i r 1 e j o w o m čez G n i 1 o - L i p o vrgla ; pri tem oddelku se še bori.
Bolj severno je dosežena pokrajina P r z e-m y s 1 a n i - K a m i o n k a. Severno od K a-mionke sovražnik ni počakal na naš napad; šel je za Bug pod tem krajem nazaj.
Severno in severno-zapadno od Mosty-Wielkie (50 kilometrov severno od Lemberga) ter severno vzhodno in zapadno odTomaszowe se je sovražnik včeraj vstavil; vrgli smo ga povsodi. Tudi tukaj stojimo zdaj na ruski  zemlji.
Pod pritiskom našega napredovanja v tem prostoru pričenja sovražnik svoje postojanke v T a n e w-oddelku in na spodnjem S a n u iz-praznjevati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 30. junija.   Uradno se raz-
Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji se vršijo ob Gnili-Lipi inBngu boji, ki potekajo za nas uspešno. Med Bugom in Vislo se umika sovražnik zopet nazaj. Njegovo nazadovanje, krijoče zadnje straže eo bile včeraj napadene in vržene. • Naše čete prekoračile so Tanewove doline in pridobile visočinski rob pri F r a m p o 1 u ter Z a k 1 i k o w u.
Vsled uspeha zveznih armad vzhodno Visle prisiljeni, izpraznili so Rusi tudi zapadno reke postojanko za postojanko. Od danes ponoči so zopet iz svojih močnih bojnih front Z a v. i c h o s t-Ozarow-Sieno v nazadovanju proti Visli. Naše čete so Zawichost zopet zasedle.
Italijansko bojišče. Po večdnevnem odmoru pričenjajo Italijani zopet živahneje delovanje ob S o č i n i fronti. Predvčerajnem zvečer zavrnile so naše čete vse napade pri Plavi. V oddelku Sagrado-Monfalcone sledil je večim "manjšim brezu»pešnim poskusom sovražnika v pretekli noči splošni napad; tudi tega smo povsod zavrnili. Istotako brezuspešni za nasprotnika ostali so danes zjutraj zopetni napadi pri S e 1 z u in  M o n i a 1 c o n e.
Topovski    boji   trajajo* na   vsej   južno-i^tam na
fronti naprej in so zlasti ob Soči hudi.     34, ki
Južno-vzhodno bojišče.   Ko(ave- ^
govor   na   neki   od Srbov    izvršeni   napa? '      .8I
S a b a c u obmetali so naši letalni stroji t^ 0^\^t
zjutraj pristanišče v Belgradu in vojažkittndi c.
0 r o š a c pri Obrenovacn z jako dobrim usfdožil do
z_*ombami.                                                  jevega 1
Namestnik generalštabnega P18*8 b
pl. Holer., fml.    >anko' r                             ' se je
iji,   kje:
Bitka pri Grodeku.              tajajoč
0 zmagoviti  bitki pri Grodeka, ki j('°ne z ločila tudi usodo Lemberga, prinesel je "ff( topniči urad dne 27. t. m. sledeče zanimivo poroč(blžno '
Kot nai Mogočna   ruska   p o sto j ank«iorno8tj
Ponoči od 15. na 16. junija se je fJa kak sovražnik umikati pred bojno črto zaveai^a**i ki čet. Ni bilo dvoma, da se umika v svojotro'clSrl stojatiko ob reki Wereszyci v tako zvano6'. zel' stojanko pri Grodeku. Wereszyca je san posebr sebi brezpomembna reka. Ker je pa dolina sn lzJav in ker leži v njej deset jezer, je zemlji* Ko j« obrambo izvrstno pripravljeno. Kar je ma«> art,U še naravni moči postojanke, so nadoorat sta umetne obrambene zgradbe, in sicer so sepasmm okolico Noral-Miasta. Rusi so delali tta P°kl mesecev, da so zgradili postojanke, ki ii da vi ruskim inženirjem vso čast. S pomočjo Ja m_ * borno narejene postojanke so nameravali182^1. ustaviti prodiranje zveznih armad ; ali pol v o j ( se je, da ruska armada ni bila sposobna, ii r a m 1 načrte svojih vodij.                                     T68*
.', vsi Presenetljivi napad 16. juni]zmaga
Neki gardni kavaljeriski regiment, Ine dol mu pridelili kanone in strojne puške, bil jdaljeva' srečen, da je napadel neko rusko infants. Ob i brigado, katero je razkropil in pognal vaška • Zvečer je bilo z naskokom vzeto mesto Nieiflade s
»Tli                    1                              ,     d00''     C
Naskok  na   glavne  rusk\0&n postojanke.               j5i   Ne
Armade Mackensena so bile 18. junij* c. in
vrščene pred sovražne postajanke.  Dan j* se bi
so pričele že z naskoki. Glavni napad so t i    c e
gardni regimenti. Pred njimi se je nahajala h n
padno   od Magierowe   po  sovražniku   za£
višina 350,  ki je  tvorila   ključ,   središče
postojanke.   Ko   se  je pričelo   daniti, so:   „ p
kanoni grometi. Rnska artiljerija je zelo šj ,   .*"
s strelivom in se je umaknila.
*                                       požar
Usoda  Lemberga  odločenranj   s
Sovražna postojanka je bila ob 7. uri£8a.   . zrela za naskok in se je napadla.   Rusi ranJ  J kmalu   prisiljeni,  da  so   morali izprazniti*?17'..' svojo postojanko severno   od   črte Magier« nJin južno od tam. Postojanki pri Bialu in Piifka irn niso mogli več držati. Pozno zvečer je bil ,,' drta  črta  Lemberg-Rawa-ruska.    Tu,  k8bJade tudi obWereszycijebilaodl o*"^fie : usoda Lemberga. Sovražnik se je o^"a.z trajnih ur naprej  na celi bojni črti   popcie'lv umikal proti vzhodu.   Zasledovanje  se je10"1' uvedlo. Zvečer dne 20. junija   so stale t",8? *
čete že tik pred utrdbami Lemberga.      8d )e „            .,              ,     ,       ložina
Namestnik generalštabnega ^ e t i
pl. Hofer, fml.    bij »
'njajo
Nemški cesar pri naših vojakih. lle bc<
K.-B. Dunaj, 26. junija. Nemški JT prifiel dne 19. t. m. s svojim   vojaškim i stvom v Przemysl. Ko si je ogledal zopet    K.-I jeno trdnjavo, se je podal na Tatarski grii razgla je c. in k. poveljnik mostu v preglednem    Ede čilu podal zgodovino trdnjave, o njenih i\\\& y in o njeni važnosti   v sedanji  vojski.  Ci_ . • ^ izvajanjem živahno sledil. Podali so se mr bojno črto k zahodno od Janowa v ljutei se nahajajočem   beskidskem  kom pl. Mai Cesar je čestital generalu na njegovem us? U8Pel1 vodstvu in si je pnstil natančno poročati    K.-I teku boja. Ko je cesar   izvedel,  da se Mjrnarjg
ince
cerklz
3   —
kaznice političnega nesuma
dobe  se v
W. Blanke v Ptuju.
ki  je
iužno-zap    tam nabaja v vročem boju c. in k. regiment udi.            34, ki nosi njegovo ime, mu je sporočil po-
: e    g0(.   :ave. Z velikim veseljem je vzel cesar v ved-,    Bt, da se je polk ves čas  vojske  odlikoval z ..         ezno izpolnitvijo dolžnosti, z izvrstnim dnhom
stroji vc j odlično hrabrostjo. Na bojišču se je poja-'ojaški ta tadi c. in kr. brigadai poveljnik, ki je ob-■im uspel iložil dosedanji razvoj boja. Ne daleč od ce-rjevega stališča je bila nameščena neka top-ibnega š ^"^ Dater'Ja; °"a je v Ijntem ognju s po-r  ,            ijanko, ki so jo Rosi še vztrajno držali. Vla-
r se je pedal pred vsem h težki havbični banji, kjer je opazoval   iz  neposredne   bližine, ajajoč se sredi baterije,   streljanje  ter  si je ki z največjim   zanimanjem   ogledal.   Tudi i je Woi   |topn'čar8k' bateriji, ki je trajno streljala čez poročilo ličilo baterijo, se je mndil cesar več časa in iot natančni   strokovnjak   orožja   z največjo a n k a. osornostjo sledil ognju, vodstvu in učinkovanju se je p  nJa kak°r todi delovanju  oficirjev in moštva. zavezni   a^ari ki Je ,me' P"ič priliko, da je opazoval v svojo    Btro-ogrske čete v ognju, je bil s tem, kar je zvano    ik'i ze'°  zadovoljen   in   ni opustil, da bi ne . je sama     posebno nasproti   c. in k.   kornemu   povelj-lolina šil   ^n i&JaTU\ da je zadovoljen s tem, kar je vi-zemljišč  ''• ^° J6 zapustil cesar, ko se je pričelo mra-je manjl  'i Hrtiljerijske postojanke, so ga čete, ki niso nadoma   mi 8ta'e v D0Ja> večinoma Ogri, pozdravljali glasnimi bnra-, hoch- in eljen klici.   Ta spon-pa poklonitev  je  izrazila veseli   ponos   naših vidijo zaveznika ljubljenega  svojega ce-in kralja v svoji   sredi in   da mu   morejo zati, česa da  so   skupno   z Nemci vojskujoče   avstrijske   čete   v )bna, izi   »rambi   svoje domovine sposobne vesti. Vzorno so se držali   častniki in volu, vsi prešinjeni veselja   do boja   in   zavesti, niti  sledu utrujenosti,   vkljub   na fine dolgim bojem. Povsod le nevpogljiva volja, tljevati za cesarja in domovino zmagoslavni
r so seg! lali   tu ,   ki   di nočjo 3ravali ali pok:
junij
sent,  ki , bilje
nfanterj   . Ob visokem umevanju nemškega cesarja za
i sk e
. junija )an poi ,d so iz lahajals n   zaseoT
edišče i, so z| selo špi
cena.
nal v gSaska   dela,   posebno glede   na   moralne sile o Niemii   isde se sme  trditi,   da so vtisi, ki si jih je iobft cesar Viljem ob   svojem   presenetljivem ihodn v okrožju   avstro-ogrskih čet, bili naj-:i. Ne le čete, ki so   bile obiskane,   marveč a c. in k. armada čuti > s polno   hvaležnostjo sebno  čast,   ker  je   prišel   nem-i   cesar   med   nje   na    bojišče   v ah najbolj vročega vojskovanja.
kih.
Vstaja v Moskvi.
K.-B.: Petersburg: „Rječ" poroča: V skvi so zopet izbruhnili nemiri.   Nastalo je rov.  475 trgovin in   217 zasebnih ata-vinj se je  izropalo.   Doslej   dognana škoda h 40 milijonov rubljev.   Od trgovin in sta-ij jih je   113 last Nemcev, Avstrijcev ali iv, ostalih   579 pa last ruskih   poslanikov, njimi 90 takih, ki imajo popolnoma pristna imena. K, B. poroča še  iz Stockholma:  .Svenska bladet"  poroča o grozovitostih v Moskvi še eče: V tej ruski Bartolomejski noči so oblasti tal z žganjem opijanile. Uvod k grozovitim elivanjemkrvi dali so veliki c erkveni iodi, ki so se kmalu razpustili. Male čete prijele so potem svoje grozovito krvavo delo. Neki ved je sknšal je neko nemško družino rešiti. nežina ga je vjela z vrvjo in ga zabodla. P r i-adeta škoda  znaša 700 milijonov n b 1 j e v.   Navedbe   o številu   umorjenih jnenjajo med 500 in 3000.   Iz   teh razmer na-tale bodejo še resne posledice za vlado.
5ki ces ;im sp topet :i grič Inem h do: i. Cei ee na jutem I . Mar a uspe očati se ne
Laški torpedni čoln uničen.
K.-B. Dunaj, 27. junija popoldne. Uradno
t7rrlfl&a •
Eden naših  podmorskih  čolnov je dne 26. v severnem   Jadranskem morju neki ita-iski torpedni čoln torpediral in potopil.
Mornariško poveljništvo.
Uspehi avstrijskega mornariškega letalca.
K.-B. Dunaj,   28  junija   (uradno).   Neki ki  letalec je dne   27.   t.   pri   Villa i s c e n t i n a (ob železnici Monfalcone-Cervig-
nano, op. ured.) obstreljeval sovražni balon in ga prisilil, da gre doli; potem je dne 28. t. m. sredi vartiljerijski park S. Canciano (v okraju Monfalcone, op. ured) vrgel težkobombo z uničujočim uspehom ; tudi je neki (sovražni) p a r n i k v S d o b b i (izliv Soče, op. ured ) z bombo težko poškodoval, tako, da se je napol potopil.
Moč italijanskih čet ob Soči.
»Berliner Tagblatt" objavlja poročilo svojega dopisnika A d e 11 a : Italija zamore skupaj 1,800.000 mož v boj postaviti; od teh jih je 1,200.000 na severni meji (torej proti Avstro-Ogrski) vezanih. Večja oddaja moči na francosko fronto je torej za dogledni čas izključena. 200.000 mož, ki jih čaka že sedem tednov v Bariju, da se odpeljejo proti Dardanelam, ostalo bode tudi bržkone v deželi. Ob Soči sami stoji pet italijanskih korov. Razmerje moči v dosedanjih bojih bilo 1 :4, deloma celo 1 : 5. (Na enega avstro-ogrskega vojaka prišlo je torej pet Italijanov; in vendar so bili polentarji povsod „po notah" tepeni! Op. ured.)
Delo nemških podmorskih čolnov.
Rotterdamski „Courant" posnema po angleških listih : Medtem ko je preteklo od 18. februarja do 8. maja, preden je bilo potopljenih prvih 100 ladij, so od 9. maja do 6. junija nemški podmorski čolni torpertirali že drugih 100 ladij. — Angleški list »Daily Mail" poroča tudi, da Nemci zdaj oborožujejo svoje križarke in vojne ladje s topovi, ki so težji kakor topovi angleških ladij. List sodi, da išče Nemčija odločitve na morju. Dokler ni nemška mornarica oslabljena, grozi Angliji silovita nevarnost.
Pekel na Galipolju.
Iz poročila posebnega poročevalca „ Petit Pa-risena, iz Galipolija so zelo interesantne te-le točke:
Kakor hitro stopimo tu na kopno, ne slišimo govoriti o drugem, kakor o „Št. 216". Za naše vojake leži za tem prilično isto, kar je bilo za bojevnike v Alzaciji Hartmannsweilerkopf. „216" pomeni prav za prav Ahibabo, od koder nas obsipavajo Nemci - Turki neprestano s kar-tečami. Še če si na ladji ali v pristanu, vidiš, kako se „216" grozeče in ostro dviga v sinje nebo. Opetovano so naše ladje obstreljevale ta vrh, vedno pa je še zaseden od Turkov. Tu se drže v varnih na nemški način betoniranih za-kopih in od tod streljajo tudi na naše izkrce-vališče.
So med nami pesimisti, ki pravijo, da še ni mnogo doseženega; toda tu ni tako, kakor drugod. Naravnost nadčloveške hrabrosti je treba, če hočemo zavzeti na tem neznanem, goratem ozemlju par sto metrov zakopov. In kake ovire
nam stavi sovražnik! Bodoče žice na vodi in pod vodo, na kopnem zakopi, mine redute i. dr. Nikdar si ne bodo mogli predstavljati na Francoskem, kaj smo že dosegli in kaj nas še čaka! Toda^ ker smo se že izkrcali, ni bilo več mogoče misliti na umikanje. Sedaj se moramo boriti proti dvema sovražnikoma: Proti Turkom pred nami in proti morju za nami. če bi se sedaj umaknili, bi bila to gotova smrt. To so spoznali tudi naši ljudje in so zato odbili vse napade sovražnika.
Indijska zarota.
Šele zdaj dohajajo poročila o obsegu indijske zarote. V razpravi proti zarotnikom v Lahore 3. m. m. je pričal zastopnik indijske vlade glede na vstajo v Singapnru : Zarota je zelo razširjena. Namen ji je bil, da povzroči vojsko proti Angliji, da se izžene angleška vlada iz Indije in da se uvede samostojna indijska vlada. V tem smislu obsega obtožnica 7 točk. Voditelji vstaje so delali iz Amerike zdaj poizknšnjo na daljnem Vzhodu vplivati csobito v Honkonga na čete. V Lidiji in v inozemstva izdelujejo bombe. Revolacij-sko propagando v Ameriki in v Kanadi so izvedli s pomočjo zelo razširjenega lista „Ghadr". Voditelji zarote so priredili v Ameriki veliko shodov Indijcev, ki jih je obiskalo tadi veliko Ame-rikancev. Voditelji v San Frančiška so takoj, ko je izbruhnila vojska, pozvali Indijce, naj se vrnejo domov, ker se bliža" osvoboditev Indije.
Tirolski cesarski namestnik.
Od italijanske vojne je Tirolska prav hudo
^5>iino*
Heh.fialFrieilr.Erarr. Tcijijeiibi/rijJlstUialtertlinil
prizadeta. Prinašamo sliko tajnega svetnika grofa pl. Toggenburg, ki je cesarski namestnik na Tirolskem.
Koristi kmetijske strokovne izobrazbe.
Velika vojna je po z njo skupaj visečih pojavih med drugim tudi pokazala, kateri pomen ima kmetijstvo v državi. Kako velike zahteve je
Slika iz Tirolske.
Prekrasni kraji obmejne Tirolske so zdaj pozorišče hudih napadov italijanskih izdajalcev. Naša slika kaže t. z v. „Drei-Zinnen-hutte° v Sextenskih dolomitah; od tam pelje važni prelaz k italijanski meji. Govori se, da so Italijani proti tej, vsem hribo-lazcem znani visočini pričeli že hudi ogenj iz velikih svojih topov. Glasom naših uradnih poročil pa doslej niso dosegli nobenih uspehov. Ob tirolski in koroški meji si bodejo polentarji pridobili samo krvave glave. In te jimfgotovo vsak pošten človek iz srca privošči!
0ie„t7reiZfnnef7hi//te 'tat/en ffo/o/n//e/7.
fltrasohlH ova grencioa Is »olenjaT* wt1f«Sl mlVlih   «olAnla.V je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      2"W* OiWUUU1   ZO&«9HJi*iW
stavila država na kmetijski obrat v svrho priprave potrebnih oskrbovalnih sredstev za armado in prebivalstvo in koliko zahtev bode še stavila, stoji vsakomur jasno pred očmi, ki je potek dosedanjih dogodkov in iz njih nastalih odredb zasledoval. Kmetovalec in kmetijstvo sta te zahteve doslej izpolnila in jih bosta tudi v bodočnosti izpolnila.
Ali Se bolje bi stala preskrba porabljajočih krogov, ako bi — raznn drugih vzrokov, o katerih tnkaj ne bodemo razpravljali — naši kmetovalci s še bolj intenzivnim obratom za-mogli izvršiti pridelek v poštev pristnih snovi v še večji meri. Le poglejmo na Nemško, kjer je z visoko kulturo produkcijska možnost gospodarstev prav bistveno večja postala kakor pri nas, čeprav klimatične ia zemljiške razmere tam niso tako ugodne kakor v naši državi.
Strokovni obrat kmetijstva in vseh njegovih panog je omogočen edino potom natančne strokovneizobrazbe mladega kmetovalca. V strokovni šoli se mu v predavanja kakor pri praktičnem ravnanju na šolskem gospodarstvu in z obiskom vzorno urejenih obratov vse to nudi, kar bode v bodoče na lastnem posestva zamogel na korist prinašajoči način uporabiti. Ljudsko-šolska izobrazba se razširi in vgljobi in Btavi kmetskega posestnika v položaj. da skupno s temeljito strokovno izobrazbo ugodi velikim zahtevam, ki se* jih stavi danes na kmetijstvo.
V deželi je večkrat prilika za mladega moža, da si pridobi to znanje v daljših ali krajših učnih tečajih. Imamo dve zimski šoli t Judenburgu iff Andritzu, planinsko-go s p o d ar sko deželno šolo v Grabnerhofu pri Admontu, deželno kmetijsko šolo v Grottenhofu in deželno sadjarsko ter vinogradniško šolo v Mariboru; zadnji dve iz-obražate v dve-, oziroma triletnih tečajih sinove kmetijskih posestnikov za njih poklic, medtem ko  pred   par   leti   ustanovljena  kmetijska
Slatin-paša.
Prinašamo sliko znanega afričanskega potnika in učenjaka plem. Slatin-paša, ki se je zdaj v navdušenju za domovino in ogorčenju nad laškim izdajalstvom oglasil prostovoljno k vojaški službi zoper Italijo. Slatin-paša bil je 1. 1857 pri Dunaju rojen; prišel je kot trgovec v Egipt, spremil 1. 1875 Henglina v Chartum in napravil samostojno znanstveno potovanje v takrat še neznani Djebel Nabur. Potem je ugodil na Avstrijskem svoji vojaški dolžnosti, se udeležil vojne v Bosni,   šel   potem   zopet  v   Egipt  in   postal
Freiher v. plahti-Paschg
1. 1881 generalni guberner Dar Fura. V boju proti Mahdistem bil je v 27 bitkah zmagovit; po porazu pri Hiks paša se je moral 1. 1884 udati in so ga odpeljali v Omdurman. Mahdi ga je držal 10 mesecev v verigah. Po 11-letnem jetništvu se mu je posrečilo 1. 1895 pobegniti; deloma k nogam, deloma na kameli prišel je skozi puščavo v Assua. Naš cesar mu je dal plemstvo. Zdaj je ta izkušeni mož, kakor rečeno, vstopil v našo armado, da se udeleži bojev proti italijanskemu Judeža.
šola v sv. Jurju na južni železnici skuša doseči isti cilj v enoletnem tečaju v slovenskem jeziku. Vkljub temu, da velika vojna obrat teh šol bolj ali manj omeji, ki služijo pri nekaterih razni prostori v vojaške namene in stojijo učenci v vojni, se bode vendar skušalo, pričeti prihodnje šolsko leto, čeprav z gotovimi omejitvami.
Opozarja se torej vse one, ki hočejo to ali ono omenjenih šol obiskati, da naj naznanijo svoj pristop v zmislu pogojev, ki jih dopošlje vsak zavod brezplačno. ' Za ubožne prosilce za sprejem obatojijo deželna prosta mesta kakor tudi ona drugih  korporacij.
Nadalje se opozarja nato, da bodejo taki absolventi, ki iščejo kmetijske službe na srednjih in večjih posestvih, po vojni dovolj prilike imeli, pridobiti primerne službe brez težav. Ž[e zdaj prihajajo tozadevna vprašanja na posamezne šole.
Posebno ugodnost pa nudi absolventom kmetijskih strokovnih šol nova bram-bena postava, kersejib ne more nikdar k tretjemu službenemu letu v stalni armadi ali pa v deželni brambi obvezati, pa če so prostovoljno vstopili ali pa na glavnem ali poznejšem naboru asentirani bili.
In  najbolj  ospelnih korenin. Str&sonill'ovk, grenAtoK li mIn)         čase
Tiled tega priznano najboljši ielodeo »kroponjool prebavni liker. Ijedelcev
. ~T *               ~                                    in B'cer '
za bodoče generacije vzorni. Oni  se bodlega g]a-
vili; plevel pa, ki jo je sejala velesrbeka j domobra
ganda v deželi,   se mora   s korenino  ■'»'■
to pa je le mogoče z najstrožjo vporabo pa
ki varuje državo in njene temelje  proti •
dom take vrste, kakor  so bili predmet te»>     Nek;
Pravi-              „"',,'■:      „                       časih ra.
Preki sod v Gradcu.            čeprav je
Gradec, 28. junija 1915. Sodnija potrebov kr. vojaškega poveljništva v Gradcu kot;tov\ 8'0V sod je po včeraj izvršeni razpravi naglegr8^'1.^11'. brezposelnega ključarskega pomočnika Fj*'cnim ' K 1 i m a izpoznala krivim težkega žalj«*m0 tn<^ Veličanstva ter ga je obsodila na k'bljanskei smrti po ustreljenju. Pristojni p<mPa tu(*' je to sodbo potrdil, obenem pa je mhWVBaki št potom smrtno kazen v kazen d o s m iP°'n^ ni težke  ječe  spremenil.                          pokriva
Izpred sodišča.
Veleizdajski proces v Sarajevi.
K.-B. Sarajevo, 26. junija. Kot nadaljevanje veleizdajniškega procesa proti Principu in tovarišem se je izvršila te dni pred okrožno sod-nijo v Travniku glavna razprava zoper 39 srednješolcem, ki so kot člani v službi, veliko-srbske propagande stoječih srednješolskih organizacij zločin oziroma prestopek motenja javnega miru in reda zagrešili. Razprava je končala z obsodbo 31 obtožencev na zapor in ječo od enega meseca do treh let. Osem obtožencev bilo je oproščenih.
V svojem govoru izvajal je državni pravd-nik dr. K 6 n i g : Leta dolgo ee da zasledovati, kako je šolska ekspanzijska politika vsa sredstva porabila, da uresniči svoje cilje na zemlji naše monarhije. Ni skoraj nobene uredbe družbenega življenja, ki se jo ni zistematično za ta stremljenja vporabljalo. Velesrbsko gibanje delovalo je s celo vrsto zistemov. Medtem ko so na eni strani obstoječa društva s postavno pravilnim delokrogom poleg njih štatuaričnega delo-lovanja razvijala" širne akcije v interesu vele-srbskih aspiracij, medtem ko so se širni krogi inteligence v službo tega hujskajočega dela podali, se je pod plaščem idealnih stremljenj med srednješolsko mladino ustanovljalo tajne družbe, kakor se je to ravno v tem slučaju zgodilo.
Ideja kulturnega edinstva naših slovanskih narodov, ki sama ob sebi nima ničesar državi nevarnega, se je zlorabila, da se ustanovi tajno družbo, ki si je stavila nalogo, mlade duše zmešati in jim vcepiti sovraštvo ter zaničevanje proti monarhiji kot dozdevnega nasprotnika jugoslovanske kulturne edinosti, ter doseči revolucijo duhov, kakor je to eden obtožencev izrecno povdarjal. Duševno središče tega gibanja je bil Belgrad, kjer so se vsi načrti skovali.
Državni pravdnik je naglašal sledeči skupni uspeh glavne razprave: 1. da je aneksija Bosne in Hercegovine dala povod za propagiranje nacionalizma, istotako za ustanovitev družbe „Narodna obrana"; 2. da je imel ves srbsko-hrvatski nacijonalizem končni cilj, odtrgati jugoslovanske province od monarhije in jih združiti sSrbijo, torej isti veleizdajski cilj, kakor »Narodna obrana" ; 3. da je bila naloga nacijonalizma, sejati z lastnimi organizacijami sovraštvo- in zaničevanje zoper monarhijo, dinastijo, armado in vlado.
Državni pravdnik je končal: Naša velika mogočna monarhija se kaže samo v teh dneh kot trdno zavetišče vseh svojih zvestih narodov, ki z združenimi močmi svojo veliko, lepo domovino proti sovražnikom na severu in jugu branijo. Marsikaterega hrabrega boritelja za cesarja in državo najdemo med našimi zvestimi Bošnjaki in Hercegovci vseh ver. Ti in ne od Srbije najeti zahrbtni morilci bodejo
plaščem
Tri smrtne obsodbe.             n9 bode
znano   s
T e m e s v a r, 28. junija. Divizijska 8«g|ovencj
v Temesvarju razglaša sledečo obsodbo: Ti<jovori D i m i t r u, 34 let star, oženjen, kmet »svetovna snice, nadornestu'' rezervist v iuf. reg. 61, ^Slovene« Ruzsa, 38 let star, kmet, ožeujen, naiprjDjjem v infant, reg. 61, iz Mosnice, Vincenc Joj-Jtajersk n u s z, 37 let star, hlapec, oženjen, iz M«ja ge a vojni prostovoljec; v 61. infant. regimento,^rODOVi, so zaradi zločina lastnega poškodovanja v zivencev § 293 v. p. r., storjenega s tem, da t]jndstvo maju t. 1. v Temesvarju svoje noge z jesi|j0(je nj kislino ali kaj ednakim polili, da bi se !Jj.r0novii napravili za vojaško službo nesposobne, s {&aCgke8-so hoteli doseči svoj odpust, enoglasno kipa ^qqz spoznani in zato po § 44, točka 2 v. p. r.<ja 8mo smrt potom ustreljenja obsojaj 8ve1 Smrtna kazen Tomaža Diemitru in Lazarja &torej zc se je milostnim potom v kazen 1 oje^rskih poojstrenetežke ječe 8premenila.|j0rsta Vincencu Jovanuez se je kazen dne 1. junij^taktn 5. uri popoldne na dvorišču garnizijske ji Temesvarju   z   ustreljen jem   izvr
Žetveni dopusti in začasuč oprostitve.
re  za ■kupnosl lomovii
!
naših n
Tali mi: Domobransko mimsterstvo je sporazumip0meri]j
vojnim   ministerstvom izdalo 8. junija glede jjj§0 ur
venih dopustov te-le določbe :                       bode v>
Kolikor pripuščajo vojaške zadeve, B«pOr0;<at dovolil dopust samostojnim pol<ja na; delcem, oziroma njihovim družinskim člao s« kakor tudi poljedelskim delavcem v ravnoje 20-1 meri, kakor svoječasno za pomladne setve. Inabasa tako se bodo na prošnjo po možnosti odptipa ;e . tudi vojaki, da poskrbijo žetvena oprav>kjgnac j čisto izrednih in ozira vrednih slučajih se bZopet 1 na utemeljene prošnje dovolila tudi oproft ty; od vojaške službe samostojnim poljedelcem, kij, a g i, tudi posameznim poljedelskim uradnikom napa(je veleposestvib in gospodarskih zadrugah za omtranj]_ čas (k večjema 14 dni).                                         j.
Prošnjo vloži ali vojak Bam, ki želi blatt" oproščen, in sicer pri svojem poveljništva,<jr. Ft pa njegovi domači potom okr. glavarstva. D i 11 i • V dopustnih listih je natančno<jne 26 vedano, zakaj je bil dopust podeljen. Dopnibnrgn listi dajo pravico do proste vožnje nafclijenti leznicah. Ako se vojak po preteklem dopuato^jja kt vrne na svoje mesto, ee strogo kaznuje.     Bte j0
Nadzorovanje. Ali vojaki, ki inbil za dopust, res opravljajo žetvena opravila, nadz«bii d0s je občina in politična oblast, če bi se dopusgkern , ki ne ukvarjali z žetvenim delom, mora okraB nara glavarstvo takoj povzročiti, da se vrnejo v ^vložiti. ško službo, predno poteče dopust. Med d^Sedem stom dobijo vojaki svojo vojaško plačo neprikib i č e šano in tudi njihove  družine   obdržijo  podpgooo I
Posamezne občine ali tudi posamezni pcVolk u delci lahko prosijo pri okrajnem   glavarstvu,         Ju
se jim dovolijo za delo oddelki do 20 mož. del je stanovanje in hrano teh odelkov morajo ekilc. k. občine ali posamezni posestniki, katerim so 58. in: dovolili ti vojaški oddelki. Hrana in stanovanje T te oddelke se plača od vojaške oblasti, vendat^rii nt sme odškodnina znašati več, kakor je dolo&dolf d za tisti kraj, kjer je stalno nameščeno dotiiHaloza moštvo. To odškodnino za hrano in stano mora poveljnik dotičnega oddelka plačati pri: čini proti potrdilu.
M saWnja
III   liker.
3e bodejo,
Časovno omejene oprostitve samostojnih poljedelcev se morejo doseči le v izrednih slučajih, in sicer se prošnje smejo vlagati le potom okrajnega glavarstva. Ako se take prošnje vložijo na srbska pn Domobransko ministerstvo, se ne bo oziralo na nje. ino iztret irabo posti proti ri| imet tej
Razno,
Sodnija Ico kot p naglega nika
ž a 1 j e la  na k; »jni povi ie   milo 1 o s m r
i j ska boi dbo:   To] kmet iz S- 61 sn, nad. ene  J o
me jsno
Nekaj opazk.   Mi   se  gotovo   v teh  težkih čaeih radi izogibamo vsake   politične   polemike, čeprav je mnogo  dogodkov  in  pojavov,   ki  bi potrebovati prav ojstre kritike.   Zalibog, da go-venski listi  ne stojijo   na edino pravem liščn, ponehali  sedaj   z vsakim   domače-poli-lim in strankarskim   prerekanjem.   In  tako o tndi mi prisiljeni izreči par besed.   V   ljudskem „Slovencu",   v  mariborski   »Straži", tndi v „Slov. Gospodarja"   čitamo  skoraj v iki številki   semintja   prav arogantne   članke ilne namigavanja  in   pritajenih   groženj.   Ker ikriva slavna  cenzura  te   politične   članke s plaščem krščanske ljubezni, npamo, da tudi nam :8 bode nst zamašila.   Dotični   članki razširjajo znano  zahtevo klerikalcev  fla   jugu,   da naj se Jovenci in Hrvati v okvirju monarhije združijo. rvori se   tako,   kakor   da   bi pravzaprav   vsa vetovna vojna   imela  edino   ta   cilj   združenja Sovencev in Hrvatov.   Kot spodnještajerski lUt ribijemo najprvo, da stoji   pretežna večina, ca jtajerakem in Koroškem   na odločnem stališču, iz Moai   da Be morajo   ohraniti   i   zanaprej   zgodovinske jimenta,|   fcronovine. Kulturna vzajemnost Hrvatov in Slo-mja v zm  yencey ge bode že razvila, ako je naravna; ali ,   da   so jjadstvo  v svojem  avstrijskem čustvovanju   ne z jesih  bode nitdar   dovolilo, da bi  se   stare cesarske bi se si   ironovine raztrgale v Drid tega ali onega stran-^e)  karskega strmljenja. Toliko o stvari sami. Sicer *tn  pa opozarjamo tovariše v omenjenih redakcijah, v' P'.r-i  da smo zdaj sredi v velikanski vojski, da grozi bsoje   p„] aveta ob mejah naše skupne  domovine, da izarja Ro ^j z^aj gotovo ni čas za razmotrivanje stran-I5}e\   tarskih zahtev. Tudi   ako   ljubljanska in   mari-menila.    borska cenzura take  članke dopusti,  so vendar 1. junija  netaktni.  Boj ne gre zdaj   za   nemške  ali slo-jBke   ječ   renske ali  hrvatske ali   ogrske   interese;   boj izvrši   jre la avstro-ogrsko domo vin o; za celo-■  kupnost naše domovine, za nerazdružljivost naše r*'lCTlč   domovine, gre ta velikanski boj 1 Pa za nič drn-LtloLlC tega!  Kadar   bodemo milijone   sovražnikov  ob aaših mejah premagali   in  jim z mečem   diktirali mirovne pogoje,   takrat   šele   bode   čas   za ^razumni   p0menke, kako  naj   si   v bodoče   doma   svojo i glede i  j,jg0 uredimo.   Skupno prelita kri vseh narodov bode vendar nasprotja preteklosti ogladila.  Pri-eve,   se    p0ročamo  torej   omenjeni  časnikarski   gosp6di, n   P°V   <la naj ne gradi že zdaj — gradove bodočnosti;! lm člani i     svojega brata ustrelil.   V Kampu   igral se ravno      je 20-letni   posestnikov   sin Florijan' Gutschi z Betve. Is   n8basano puško. Ta se je nakrat sprožila, krogija
ti odpos   pa je
zadela 15-   tnega brata Ignaca v trebuh.
pravila.    jgDac je je tisti  dan   umrl,   brez   da bi prišel
i h se b<    Mpet k zavesti.
oprošče          fJa 8mrt Obsojen  je bil   delavec   Hermann
cem, kal   x< a š i č,  kije v Knappenbergu  na  Koroškem
uikom      napadel  čevljarja   Moser,   ga oropal   in   težko
za orne,    ranil.
Tajnosti kupčije z živino. »Salzburger Volks-
ii želi 1   Uatt" objavlja  pismo, ki ga je   pisal  odvetnik
lištvu,      ^r Fuch8 v Plznu zakonskim Ludvik in Ani
tva. _        Dillinger v Gniglu in ki se glasi:   „Vi ste
;ančno     <jne 28. maja t. 1. na živinskem sejmu v Salz-
Dopus    burgn 7 kosov   govede za 7.200 kron   mojemu
jena    iljjentu g. Otonu T a n z e r   prodali;   po izpla-
lopustu    <<jia kupnine pa mu niste vzroČili živino, marveč
'Je-.   .       ste jo drugod   prodali. Zato je a. Tanzer   izgu-
ki  im    bil zaslužek v znesku 3000 K, ki bi ga
, nadzo    j^ dosegel pri zopetni prodaji živine na dunaj-
dopusl    Ikem sejmu. Zahtevam torej, da plačate to svoto
:a okraj    z narastlimi troški, ker bi moral drugače tožbo
jo v vq    vložiti." — Tako pismo! Premisliti je samoto-Ie:
led  doj    Bedem kosov živine je koštalo 7.200 kron, d o-
nepnki    bi ček   prekupca    pa   bs   računa   na
podpo    3000 kron. če to ni lumparija, potem je tudi
?zm po    vo]k nboga sirota!
irstvu,            Junaška 8mrt.  Na italijanskem bojišču pa-
mož.      del je junaške  smrti  g. Viktor Elsbacher,
jo skrb    c. k.  fiančni  tajnik   in   oberlajtnant,   prideljen
m   80      58. inf. brigadnemu komandu. N. p. v rn.!
ovanje           Težko ranjen bil je na italijanskem boj;šču
rendar     vrij naš somišljenik trgovec in krčmar g. Ru-lolf del Negri (p. d. Blodnik) iz Leskovca v Halozah. Dobil je strel v glavo. Zdaj se nahaja
v ptujski rezervni bolnišnici, pa mu je že toliko boljše, da se lahko sprehaja. Udeležil se je naskoka in zavzetja Malega Pala, pri katerem se je štajerski landšturm tako odlikoval. Upamo, da vrli mož kmalu popolnoma ozdravi!
Vojni računi. Večkrat smo že poročali o velikanskih stroških sedanje vojne po raznih avtorjih. Nedavno je izdal spis o vojnih stroških in naraščanju bremen dr. Elemer Hantos, v katerem obširno opisuje pomečke in pota, po katerih si vojujoče države dobavljajo pokritje za vojne stroške. Pisatelj primerja med drugim tudi stanje državnih dolgov iz početka vojne 1. avgusta 1914 pa stanje koncem marca 1915. Avstrijski državni dolg je narastel V tem času od 13.004 milijonov za 3575 milijonov kron. Ogrski dolg 6695 milijonov kron pa se je zvišal za 2040 milijonov kron. Avstro-ogrski državni dolg v skupnem znesku 19 699 milijonov kron se je povečal za 5615 milijonov kron. V teh zneskih niso vračunani zneski 161 milijonov kron bosanskega temeljnega posojila, ki je ostalo med vojno nespremenjeno. Državni dolg Nemčije, ki je znašal začetkom vojne 22 689 milijonov kron, se je zvišal v tem času za 11.490 milijonov kron, brez nedavno podpisanih 9 milijard, ki državni dolg le deloma zvišujejo, deloma pa bodo služile v povrnitev dolga, ki ga je napravila nemška vlada pri državni banki. Tarčija je imela 2914 milijonov kron državnega dolga, zvišal se je pa za 520 milijonov kron. Angleški državni dolgovi so znašali ob izbruhu vojne brez dolgov naselbin, 17.564 milijonov kron, ki so ee zvišali v vojnem času za 10.320 milijonov kron. Francoski državni dolg je znašal, brez naselbin, 30.120 milijonov kron ter se zvišal za 10.701 milijonov. Ruski državni dolg je znašal 22.917 milijonov in se je zvišal za 13.200 milijonov kron. Državni dolgovi Belgije so se pomnožili za 960, Srbije za 410, Japonske za 872 in Črne gore za 3 milijone kron. Dolgovi Avstro-Ogrske in Nemčije s Tarčijo so se pomnožili za 17.535, dolgovi entente in nje zaveznic pa za 36.466 milijonov kron. Zadolžitev vojujočih držav v prvih osmih mesecih vojne znaša okroglo 55 milijard
Proti sladkornemu kartelu. Preteklo soboto je šla deputacija vojne komisije za interese kon-zumentov v ministersko predsedništvo, kjer jo je vsled odsotnosti ministerskega predsednika sprejel ministerijalni svetnik pl Erhardt. Potem je šla deputacija še k minustru za notranje zadeve baronu Heinoldu. Na obeh mestih je deputacija oddala spomenico, v kateri se protestira proti oderuški cenovni politiki sladkornega kar-tela. Ministerijalni svetnik je obljubil, da bo presodil dokaze, označene v spomenici in se bo tozadevno posvetoval tudi s trgovinskim mini-sterstvom. Vso ljudstvo upa, da bode vlada tudi v resnici vse storila, da se prepreči odernške nakane sladkornih magnatov in baronov. Cas je preresen in ljudstvo prenaša prevelike žrtve, da bi brezvestna špekulacija grabila dobiček iz njegove bede.
Določila o oprostilnih prošnjah 43—50 letnih črnovojnikov, ki so že služili. Ministerstvo za deželno brambo je odločilo, da se lahko vlo-že oprostilne prošnje — in sicer najkasneje do 5. julija — za črnovojnike letnikov 1865—1872, ki so svoječa8no že služili pri armadi. Oproščeni aktivne črnovojniške službe bodo le tisti črno-vojniki, ki so za oskrbo zadev javne službe ali koristi v svojem poklicu nepogrešljivi. Osebne razmere črnovojnikov ne utemeljujejo oproščenja cd črnovojniške službe. Prošenj ne smejo vlagati črnovojniki sami, marveč podjetja, pri katerih so nastavljeni, in sicer izključno potom okrajnih glavarstev (magistratov). Domobranski minister je tudi izjavil, da se bodo 43—50 letni posebej od drugih letnikov vežbali ter združili v tako-zvanih podčastniških šolah
Stroge poštne odredbe za Kranjsko, Koroško, Primorsko itd.   Poštna   uprava   razglaša: 1. Najstrožje je prepovedano, poročati komurkoli o predmetih vojaške narave, četudi dozdevno nedolžnega pomena, kakor o pri-' hodu in odhodu oficirjev, o nastanitvi   vojaštva j in slično.   Razširjevalci   takih vesti se izpostav-j ljajo   strogemu   kaznovanja,   to   pa   tudi tedaj, '■■ ako   nimajo   nobenega   slabega   namena. — 2. i Na vsakem pismu mora biti jasno na/eden o d-pošiljatev (ime, priimek in natančni naslov
stanovanja). Pisma, ki so v tem ozira pomanjkljiva, se ne odpremijo. — 3. Dalje S3 ne smejo na odrezkih poštnih nakaznic in poštnih sprem-nic nahajati nikaka pismena sporočila.
Priloga. Današnji številki smo priložili for-mular za beleženje novega avstrijskega vojnega posojila c. k. priv. češke Union banke, filijalke Gradec. Opozarjamo cenjene čitatelje na to prilogo!
Ena ura vojne stane Francosko tri milijone. Vojni troški Fraucije so narasli in 16 in pol milijarde frankov, kar_znači dve milijardi v enem mesecu. Če bodo ti stroški kakor doslej naraščali, potem bode stala Francijo vsaka ura vojne skoraj tri milijone.
KorajŽa velja. Zgodilo se je baje v neki nemški vasi« Leti francoski zrakoplovec in meče bombe. Ena pade na dvorišče kmetice ter ji raznese grozni svinjak. To seveda kmetico razjezi. Hitro priteče iz koče, zgrabi za gnojne vile ter začne vpiti proti zrakoplovcu: »Straho-petnež prokleti, pridi dol, če imaš korajžo!"... Vojna in njene posledice. Značilne za vsako vojno so pač te-le besede, ki' so napisane na mestni hiši v Berolinu:
»Mir prinaša bogastvo,
bogastvo prevzetnost,
prevzetnost vojno,
vojna nboštvo,
uboštvo pohlevnost,
pohlevnost mir."
Umrl je župnik Matija E f e r 1 v Zgornji sv. Kanigandi. N. p. v m !
Sv. birma v ptujski dekaniji se bo vršila po sledečem redu: na Hajdini dne 3. julija, pri sv. Lovrencu v slov. goricah dne 4. julija, pri sv. Marjeti dne 5. julija in pri sv. Marku dne 6. julija.                                                         *
Drugo vojno posojilo. Podpisovanje za drugo avstro-ogreko vojno posojilo se bode vršilo do 5. julija. Listi poročajo, da se je doslej že več kot 2 400 milijonov kron podpisalo, kar pomeni pač krasni nspeh.
Ruski vojni minister Suchomlinov je podal svojo demisijo. Car je odstop sprejel. Za novega vojnega ministra je bil imenovan general infan-terije P o 1 i w a n o \v. Govori se tudi, da bode ruski ministerski predsednik odstopil ter da pride na njegovo mesto maršal S a m a r i n. Ta vest pa sicer še ni potrjena.
Pametne prepovedi. C. k. štajersko namest-niŠtvo nam naznanja: Na podlagi uredbe glede vporabe žita je prepovedano, porabljati žitno klasje za kinč na klobukih, za suhe cvetlične šopke itd. •*- Po drugi odredbi pa je prepovedana nepotrebna hoja in pohajkovanje po njivah in rezanje ali ruvanje žitnega klasja ter rastlin vseh vrst. Deželni zakonik je proglasil take čine kot navadno zlobno poljsko poškodovanje. Prestopki se kaznujejo z zaporom. Radi važnosti letošnje žetve je c. k. štajersko namestništvo podrejenim oblastim naročilo, naj se na take poljske škodljivce strogo pazi in jih izroči oblasti, da se primerno kaznujejo.
V Mariboru so postavili na malem »Exer-zierplatzu" nekaj vojaških barak.
Nezgoda. Neki aotomobil je pretekli črtrtek popoldne blizu Pesnice poškodoval nekega otroka; zlomil je otroka levo roko.
Odlikovanje. Celjan stotnik H. Stiimpfl, ki je prideljen generalnemu štabu, bil je od nemškega cesarja odlikovan z železnim križcem 2. vrste. Naš cesar mu je dovolil da sme nositi to vis)ko odlikovanje.
Barve naših sovražnikov, čudni slučaj hoče, da imajo skoraj vsi sovražniki naša domovine, s katerimi se nahajamo zdaj v boju, ednake tri barve v svojih zastavah, Rasija ima b e 1 o-plavo-rdečo zastavo, Francoska p 1 a v o-belo-rdečo, Angležka rdočo-plavo-b e 1 o, Črnagora rdeče-plavo-belo, Srbija istotako rdeče-plavo-belo zastavo. Slovenska zastava je slučajno popolnoma ednaka ruski zastavi (belo-plavo-rdeče.) Stara kranjska zastava je bila sicer draga in je tudi heraldično še danes edino prava. Sedanje slovensko (belo-plavo rdečo) trikoloro se je svoj čas le provizorično dovolilo. V sedanjem časa je prav neprijetno, da je popolnoma ednaka ruski. Zato je tudi začasa zadnjega katoliškega zbora v Ljubljani ljubljanski »Slovenec" (gotovo
—   6   —
jeko navdušen slovensko-nacijonalni list) v zmi-slu odredbe slovenskega deželnega odbora priporočal, da naj se ne razobefa belo-plavo-rdečih zastav, ker bi te došlim gostom iz Poljske kot hudim nasprotnikom Rusije bodle v oči. No ja, danes imata pač avstrijska in cesarska zastava prvo mesto!
Conrad pl. Hotzendorf, naš slavni šef gene-ralštaba, ki si je stekel pri zadnjih naših zmagah v Galiciji največje zasluge, bil je od cesarja za generalnega obersta imenovan. Kakor znano, je ta šarža v Avstriji nanovo ustanovljena. Prvi je bil nadvojvoda Evgen. drugi pa zdaj Conrad pl. Hotzendorf generalnim rberstom imenovan.
Zaplenjena moka. V neki trgovini v Eggen-bergu pri Gradcu se je bijo pšenične moke za 2 kroni 40 vinarjev prodajalo. Oblast je napravila preiskavo in je zaplenila vso moko (čez en  vagon). Prav je oderuhom !
Železniška nezgoda. V Bočah se je zgodila
pri premikanja vozov železniška nezgoda, pri kateri je bilo 8 poštnih in železniških uslužbencev k sreči samo lahko ranjenih.
Imenovanje. Naš cesar imenoval je nenj-škega šefa generalnega štaba pl. Falkenhayn za cbersta-imejitelja c. in k. infanterijekega regimenta št. 81.
Kuga na gobcih in parkljih. Oblast razglaša, da sta sodna okraja Celje in Vransko od te hude živinske bolezni okužena. Vsled tega je vsak promet z govedo, ovcami, kozami in svinjami v ta dva okraja ali iz njih strogo prepovedan. Skozi ta dva okraja se sme živino le po železnici prevažati. Prepovedani so v teh okrajih vsi živinski sejmi, pregledovanje živine, premi-ranje, kupčija od vasi do vasi in od posestva do posestva, prevažanje živine, prosto gonitev živine na cestah, skupno napajanje na studencih ip potokih itd. Kmetovalci, pozor!
Iz vlaka padel ali skočil je med postajama Boče in Orehovce-Slivnica neki vojaški godbeni feldvebel. Nesrečneža so težko ranjenega v mariborsko  bolnišnico odpeljali.
Prebiranje 43- do 50 letnih. Da se popravijo večkrat napačna poročila o prebiranja 43- do 50-letnih, se c. kr. brzojavnemu korespodenčnemu uradu od pristojne strani poroča, da bodo oni, ki so služili in oni, ki niso služili, obenem in na enak način prebirani. Uradni zdravniki civilne uprave, kakor je bilo to določeno v zmislu določbe črnovojniške novele za 18 letne, se ne bodo pritegnili. V interesu prebiranja podvrženih pa se bo prebiralnim komisijam naročilo, da se naj ozirajo pri presojevanju sposobnosti za črno-vojnii-ko službo z orožjem na zdravstveno stanje dotičnikov, na katero vpliva višja starost. Razen tega bodo oni, ki so bili pri prebiralni komisiji spoznani za sposobne, po vpoklicu k vojaški sluŽ bi še enkrat zdravniško preiskani pred komisijo, obstoječo iz in poveljnika dotične nadomestne čete in iz vojaškega zdravnika. Izvežbanje na novo prebranih se bo na podoben način vršilo, kakor se je to dozdaj godilo za najmlajše letnike. Ker bodo 43- do 50 letni, ki so bili spoznani za sposobne, vpoklicsni pod orožje v času, ko bo vpoklicanih le malo še enkrat prepiranih letnikov, tedaj se bode tudi njihovo vežbanje posebej vršilo in bedo seveda, v kolikor bodo pripravni šaržni letniki na razpolaganje, ti kot inštruktorji v prvi vrsti vporabljali. Vežbanje v posebnih podčastniških šolah pa se ne bo vrši lo Glede črnovojniški službi podvrženih, ki so že slnžili, omenjenih letnikov se morejo predlogi za oprostitev vložiti todi še pred prebiranjem, in sicer v tem slučaju, če le mogoče do 5. julija 1915 Za to veljajo določila črffovojniškoorgani-zacijskih predpisov z dne 20. junija 1907, drž. zak. št. 150 Po teh morajo oprost't»e, v kolikor gre za take iz gospodarskih ozirov, ne glede na prometna podjetja, ki so pač dovolj s kom-petenc'nimi'določili, ki pridejo za nje v poštev, poverjena, v splošnem v prvi vrsti predlagati politične okrajne oblasti. Najboljše je torej, da se dotična podjetja zaradi pojasnil glede oprosti-nih zadev obrnejo na ta mesta.
Dunajska „Bummerin" se vrne zopet k svojemu prvotnemu poklicu. „Bommerin° je na.m-reč velik zvon, ki visi v stolpa dunajske cerkve sv. Štefana. Vlit je bil ta zvon leta 1711 iz turških kanonov. Težak je 201 meterskih centov, vistk nad 2 metra in obsega več kot 10 metrov.   Ne zvoni  se  z njim že dalje časa
ker bi to stolpu preveč škodovalo. Cerkvena uprava sv. Štefana hoče zdsj ta velikanski zvon darovati vojni upravi, da se iz njega vlijejo zopet kanoni.
Kako zdravijo kozaki svoje ranjence. Ruski zdravnik dr. Paskov, ki je mnogo let prebil med kozaki, poroča o jako enostavnem in lahko uporabljivem načinu, ki ga uporabljajo kozaki takoj, Če dobe kako rano, bodisi vsled udarca ali pa sunka. Zažge se bombaževino ali laneno blago in se pokrije rano s tem pepelom, nakar se šele obveže. Od 28 ranjencev, ki jih je dr. Paskov zdravil na ta način, jih je 26 okrevalo v izredno kratkem času, ne da bi se rana morda gnojila.              ,
Rothschild vjet. „Bay. Kurier" poroča: Med vojnimi vjetmki v nemškem vjetniškem taborišču se nahaja tudi eden izmed pariških Roth-schildcv, ki je zašel s svojim automobilom v nemško vjeinišbo Ta gospod dobiva vsak dan po več zavojev debkates, sladkarij, kogoaka, finega vina (označeno kot mazilo za lase in ustoo vodo). Za tega „visokega" gosta je interveniralo celo špansko poslaništvo, toda s takim uspehom, da je moral Rothschild naslednjega dne ob 4. uri zjutraj iti z drugimi vjetmki vred seno grabit. To je sicer zdravo, zanj pa bržkone malo nenavadno delo!
Rumunija. V zadnjem času se je pričelo zopet mnogo o Romuniji govoriti, ker še ni jasno, na katero stran so bode odločila. Kraljevina Rumunska ima sedem milijonov prebivalcev. Med temi je kakega pol milijona Turkov, Židov in ciganov, tako da je v kraljevini kakih 6 in pol milijona pravih Rumunov. Pa tudi zunaj kraljevine je 5 milijonov Rumunov in sicer jih je poldrugi milijon v Besarabiji in 3 in pol milijona na Ogrskem. Vseh Rumunov se šteje torej 11 in pol milijona. Navadno se misli, da so Rumuni nasledniki starih rimskih vojakov. To je pa le deloma resnično. Rumuni so plod mešanja krvi rimskih vojakov in kolonistov starih ilirskih, slovanskih, tatarskih in finskih plemen. Tudi jezik ni čisto romanski, ampak močno pomešan zlasti s slovanskimi besedami, kar je naravno, ker so imeli Rumuni dolga stoletja sta-roslo»anski cerkveni jezik.
Številka „22" v svetovni vojni. V veliki vojni, ki pretresuje danes ves svet, igra številka „22" slučajno posebno vlogo. Že petič se ponavlja zdaj slučaj, da se vrše odločilni dogodki ravno na 22. dan v meseca. Že začetek nam to kaže. Dne 22. julija 1914 izdal se je namreč avstro-ogrski u 11 i a t u m na Srbijo, ki je bil pravzaprav začetek svetovne vojne. Dne 22. avgusta bila je že velika za Nemce zmagovita in odločilna bitka pri M e t z u; takrat je bila ena tretina francoske armade poražena. Dne 22. marca 1915 padla je zdaj .zopet naša trdnjava P r z e m y s 1 vsled lakote v roko Rusov. Naš izdajalski „zaveznik" Italija je isto-tako dne 22 maja 1915 Avstro Ogrski vojno napovedala. Due 22. junija 1915 pa se je vršila velika zmagovita bitka za L e m b e r g, katero mesto je prišlo ta dan zopet v naše roke. Dal Bog, da bi prišlo ta dan zopet v naše roke. Dal Bog, da bi prihodnji „22." dnevi v mesecih prinesli zopet tako odločilne in zmagovite uspehe.
Smrtna nesreča. V Beljaka ravnal je 22-letni dijak Erich V o 11 e r tako nerodno z neko sobno puško, da se je ta sprožila. Strel je zadel mladeniča v prša in je bil nesrečnež takoj mrtev.
Strela ubila je pri Pieschbergu posestnika P 1 a t s c h, ki je med hudo nevihto na travniku kosil.
Padel je junaške smrti ua severnem bojišču stotnik c. in kr. infanterijskega regimenta štev. 47 Ferdinand O r n i k iz Maribora.
Velikanski potres se je zgodil v južni Kaliforniji. Povzročil je strašansko škodo. Vkljub temu, da še primanjkuje podrobnosti, se govori o jako velikem številu mrtvih in ranjenih.
Turški sultan naš zvesti zaveznik bil je od nekega nemškega profesorja operiran. Odstranili so iz mehurja dva kamenja. Sultanovo stanje je izbomo.
Vojska med Mehiko in Združenimi država: mi ? Francoski listi sodijo, da, če se v Mehiki ne napravi kmala red, napade Amerika Mehiko, ker je njene potrpežljivosti konec. Ameriško vojno ministerstvo je baje že vse za vojno pri-
vojnem času.
pravilo. Nad Mehiko nameravajo poslati 5O0.C*1' korazi moč močuo armado. Za prvo leto vojne Pra^jSt°''še čunavajo stroške z 1000 milijoni dolarjev,   ,rvlCo v
tl"r". cir
Tedenski jedilni red v bliko*
kateri   si
V    pondeljek: Opoldne: Napolnjena ktsira in s. raba. Sago - Slameri. — Zvečer: Jajčja jed; K™ drobnjakom.                                                             slanik v
V   torek: Opoldne: Krompirjeva juha su^k 8 s tano, cmoki iz riževega zdroba s salato. -jkrompir Zvečer: Krompirjevi žganci.                               spodaj ii
V   sredo: Opoldne: Fižolova jaha, krampi boliko J-jevi zrezki z omoko z vinske zeli. — Zveto^^ gg Koruzni cmoki s sadnim sokom.                       opraži, i
V   četrtek: Opoldne:  Vkuhani domač zqfcuha v s krompirjem in peteržiljem. —Zvečer: Pražil       Pe žganci iz koruznega zdroba, kromoirjev skrob'ien d°rr
kkiico.                                              *£če;
V   petek: Opolne: Karfijolova juha, siijp,,,,^ s" servijetni cmoki. — Zvečer : Retkev s suroitiraven c maslom in s kašo iz koruznega zdroba.                   P«
V  soboto: Opoldne: Juha iz riževega zdrot*^PeJ°' s knežji krompir s slanikom — Zvečer: ^P'"*^^'6'!, s pečenim jajcem.                                                   vr(, da
V   nedeljo :  Opoldne: Kolerabina juha čem domač zajec 8 solato in slanim krompirji — Zvečer: Kolač iz polente, jajce s sirom
Napolnjena koleraba. Koleraba se
vodi, aba
mehko v si se izvotl: kole nekoliko fino ; pražene čebul« ki se napolni se postavi eno (rajndlo) in se tako p zajemalni juhe ali koi
kuha na »j  pokroi
) se  odrežejo zg<
lapravi iztega, kar ven pade,ti ezanega mrzlega telečjega mesa, v ms peterži ja, paprike, 1 jajca, mehko mi! kolerabo, se pokrije nato s pokrovčk«; poleg druge v dobi o  namazano posne
ijo ter se jih potem polije s
inske juhe.
H0I       .
anS t O
Sago-Slameri.    12 dek sago,   10 dek   sladk pol litra vode,  tri  četrt litra   rudečega vina,   5 cimeta,   10 dek malinove  ali  grozdičjeve Sežane se opere ter se pusti  z vodo, vinom,   cimetom  in korjem počasi  zavreti;  ko je popolnoma  mehek, *^(QJriil se naj odstavi od ognja in se napolni v stekleno skled           .
Jajcja jed z drobnjakom.   Za  1 osebo   1 jajCVSllll 1 žlica vode ali mleka  in .-Jaba  kavina   žlica  Pre50iaT{oyi moke, soli in fino zrezanega drobnjaka se raztepe inj"-kuha v z mastjo namazani  posodi kot  kolač.  Dobra^jreg zraven tudi solata.                                                              .
Krompirjeva juha s smetano. Krompir se olauul-surov, se   listnato   razreze  in  skuha v nekoliko  kuiagj^jo in soli. Nato se podim ti pol litra kisle smetane z mu" in se jo da h kuhanemu  krompirju,   se vse  dobro rilieV-tepe in se pusti juho še enkrat zavreli.                       ra7Si
Cmoki z riževega zdroba s salato. Rik* zdrob se skuha v suhem mleku (brez smetane), ki igo : ga osoli, se da v to oklajeno maso 1 ali 2 jajci. •"""_,„„ s kocke zrezane ter čisto raztopljene povojene slanlivld/ nekoliko drobnjaka in napravi iz tega cmoke, ki se jt) \ g skuha v slani vodi. Dobro je vkuhati eden cmok \f poskus, ako je ta premehek, posuti nekoliko s kruhj U I vimi drobtinami.                                                            A „
Krompirjevi žganci. Pol kile krompirja se skur* olupi in zgntte. V 5 dek masti se opeče zrezana čebuV T 1 ter krompir zraven ; to se posuie s 5 dek koruzne molL osoli, se polije s četrt litra mleka, se premeša z vilii ter se praži pokrito pol ure.   Nato se z vilicami raztr|g a v kose in se polije s 5 dek praženib ocvirkov.           -in A
Fižolova juha. Fižol,  ki se je  na predvečer »±»4:. močil, se pristavi v mrzli vodi k ognju, se kuha in oca^ i. „ nato se mešana moka in nekoliko masti nekoliko (bdi prežge, se prida fižol,  fižolova voda in  po   potrebi »skl se   pusti   vse   prevreti in se to   prilije k  praženemu, j kocke zrezanemu krnhu.                                                * " "
Krompirjevi zrezki z omako z vinske zel Skuhan preetjen krompir se ohladi, se mu pridata d|. rumenjaka ter kot sneg raztepen beljak, se osoli tet| iz tega napravijo majhni zrezki in se opečejo kak zrezek.
Koruzni cmoki s sadnim sokom. 10 dek ki novlj ruzne moke, četrt litra mleka se pusti z valovi zavre jrgbu se skuha zraven 2 velika krompirja in se potem aji.i vse z enim jajcem. Cmoki se kuhajo v vreli vodi in |>. . .
jo s surovim maslom in z drobtinami.
Vkuhani zajec s peteržiljevim krompirja protj Vkuhanega zajca se pripravi ravno tako kakor vkuhai migli teletino.                                                                          jarki
Praženi žganci iz kornznega zdroba. Bel b __  -v
ruzni zdrob se polije z nekoliko vode, se premeSa in i >La J_ s slanim mlekom nato pokuha, da postane trda kai ~ ° * ki se ohladi, dene v vrelo mast in pripravi kakor vsalZvec preženi žganci.                                                                Mon1
Karfijolova juha. Listi in stebla karfljole se n rgZn zelo mehko skuhajo in precedijo. Karfijolov cvet se a -._ j, posebno dobro skuha. Nato se prežge surovo maslo, i         '
dene noter precejen karfijolov mozeg, se zalije s košta V r a juho   in   s kafijolovo   vodo,   se   osoli,   nekoliko   pop: 8 0 eventuelno tudi   z  jajcem   podmeti in se  da slednjič p 0 S majhne rožice zrezan karfijolov cvet noter.                   n p j
Zmitkovi   servijetni cmoki.   Četrt  kile sirai nem precedi, prideneta se 2 celi jajci, 1 kos surovega masi . četrt   skodelice mleka,   1 skodela  ječmenovega  zdrot ","0
omesijc
500.00(J s proraj
č zaj.
Prazen;
ikrob
siro arovii
sdroba^ ipinača
a, pe^ airjem. m.
na po£ irovčki, jade, it v masti ) maso. ivčkom, posodo* es par
idkorja, gramov . Sago in slad
obra je
e olupt kumne : mokoi ro ra*
Rižev ki
fino »| slanine,
se jih lok kruho-
skuba,
raztrga
;er na-ocedi, (belo>
bi sol,
mu,  T;
ali koruznega zdroba in pol skodele krompirjeve moke in soli, iz tega se napravi velik cmok, se zveze v ser-F vijeto, se kuha 1 uro v slani vodi, nato se razreze z ttvico v krožce ter se pripravi z vrelim surovim maslom, cimetom in sladkorjem.
Juha iz riževega zdroba. Rižev zdrob se ne-toliko v masti opraži ter zalije s koreninsko vodo, v hteri se je raztopila ena kocka za juho. V loncu za juho se laztepe nekoliko surovega masla, 1 do 2 jajčja rumenjaka, 2 do 4 žlice nastrganega parmežanovega sira in se vlije na vse to vrela mha.
Knežji krompir s slaniki.   Krompir se  skuha,
■clupi, listnato nareže, se   razreze   tudi v vodi namočen
ilanik v majhne koščke, nato se namaže posoda za kip-
s surovim  malom   ter  se   naloži   v   njo   po   vrsti
impir in   majhni   kosi   slanika.   Krompir   mora   biti
ij in zgoraj.  Črez celo se polije kisla smetana, ne-
liko pomešana z mlekom ter se nato speče v pečnici.
Kvlerabina juha.  Koleraba se razreze kakor re-
i, se z listi v masti   in   čebuli in peteržilju   mehko
ii, posoli,  popra,   posuje v moko   za   kuho  in   se
la v vodi pol ure.
Pečeni domači zajec s salato.  Naprej priprav-
domač zajec, ki se odere in razreze kakor zajec, se
lolče, hrbet  in   zadnje   noge   se deneio   iz  kože, se
ibro s  slanino pretaknijo in osolijo  ter se  spečejo v
ponvi s surovim maslom in s kosi slanine.   Pridene   se
zraven cel krompir kakor solata.
Polcntažganci. 3 jajčji rumenjaki se puhasto raz-tepejo, s 15 dek sladkorja, tem se pridene lupina in sok citrone, 15 dek polentamoke in 3 kile snega. To se speče kakor torta, se zmeša z marmelado, ter se na vrh da citrona.
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Junija vjetih čez 194.000 Rusov.
V vzhodni Galiciji trajajo boji ob Gnili-Lipi in v prostoru severno Lemberga naprej. Naše Žete so na raznih krajih na visoeini severno J^JlGiiile-Lipe v sovražne postojanke i jajcej vsilile. Istotako so zvezne čete doli fiS J£ohatyna po hudem boju vzhodni breg pridobile. Qb Dnjestru vlada mir. V pokrajini Wieprz zavzeli smo Samosz. Visočine severno Ta-nev-doline zavzeli smo '\ vsej svoji razsežnosti. Zapadno Visle sledile so naše čete umikajočemu se sovražniku do pred Tarnow. Skupni plen napravljen meseca junija na severnem vzho-duodpo avs t r o - o g r sk im čebuli vrhovnim p o v e 1 j n i š t v o m Licami- stoječih zveznih Čet zna-š a 521 v j e t i h oficirjev 194.000 m o ž, 93 k a n o n o v, 364 strojnih pušk, 78 municij-skih vozov, 100 vojnih železniških vozov.
Radioaktiviteta 44*7 voltov!
Pokažite   svpje  navdušenje  za  cesarja  in , domovino in stopite v vrste
c. k. prostovoljnih strelcev.
Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr.
Krojaški učenec
priden (event, tndi za izučiti) se takoj sprejme pri Franz Peklar,
Ehrenhausen.  295
Posestvo
z zemljišči v mariborskem okraju išče se v najem ali za kopiti. Naslov pove uprava tega lista.    292
Dva pridna
komija
ali
prodajalki
ter pridnega učenca, obeh deželnih jezikov zmožnega h© sprejme pri A. F. Hickl, manu-faktnrna   trgovina   v
PtUJU.         298
I II
korozo. kašo, ajdo kupuje Hans Sirk, Maribor, Hauptpiatz. 266
Komi
strogo soliden, z dobro šolsko izobrazbo in obeh deželnih jezikov smožen se takoj sprejme pri g. HanS Toplak, trgovina z mešanim blagom,
Juršince.     287 Mizarski učenec
se takoj sprejme. — Dogovor nstmeno. —
Naslov: Leopold Wake,
mizarski mojster, Strafi bei Spielfeld. 282
se pri dobrem ravnanja in dobrem plačila sprejme
pri Kari Hartlieb, umetni mlin, Heimschuh bei
Leibnitz.                             294
šole prostega,   nemškega   in slovenskega  jezika v govora in pisavi   zmožnega, sprejme   takoj g.
Josef Lorber, Laško (Tfiffer).             293
297
močan   in zdrav, Urban, mesarski
se   takoj   sprejme   pri zelharski   mojster  v
m
Franz Ptuju.
i zel ta d
ter sel kakor
5
Italijani zopet tepeni.
Včeraj popoldne od večih italij. divizij po-:k ko- novljeni splošni napad proti naši postojanki ob avreti, f0gu platoja Dnbierda bil je povsod pod ZirTse težkimi izgubami za Italijane odbit. Glavni sunek sovražnika obračal se je proti Sagrado-Monte-Cosich. Pri Selzu in Ver-migliano vsilili so Italijani v spredajšnje naše jarke. Protinapad naše hrabre infanterije vrgel pa je zopet sovražnika v dolino. Gora Monte-Co8ich je z i t a I. mrliči pokrita. Zvečer napravljeni sunek proti visočinah pri Monfalcone, napad severno vzhodno Sagrada in razni manjši napadi proti goriškem mostičju so se istetako izjalovili. Potem porazu sovražnika nastopil je mir. Vesele so naše n eom ag I j i ve čete vtrdni posesti vseh svojih postojank, pripravljene za nove boje. V severnem Sočinem oddelku in ob koroški meji traja topovski boj naprej.
Krojač
priden in trezen se takoj   Bprejme v trgovini z
mešanim blagom Josef Presker, Zreče pri Ko-
ttTt             njicah.                         288
irjettt
uhano
iel ko.
in se kaša, vsaki
se naj ie   naj
ilo, se. iščeno jopra,
njič v
ira se našla, droba
nemškega in slovenskega jezika zmožen se sprejme
v   trgovini   z mešanim   blegom   Jo8ef   Presker,
Zreče pri Konjicah.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarsk« hiSe postavljena je parna toga veakom«
Vsakomnr se les hlodi itd., ter po nehtom
takoj razžaga. Vsakdo pa esse taKti hm
oblati, vrtati, spahaoi i. t. i.
M     fflUBIDIHB
na Hrvatskem.
Akratotherma 3740 C. Visoki zdravilni vpljiv pri ženskih boleznih, reumi, gihta, išias. Postaja „Satin8ke Toplice" (Zagorjanska železnica), pošta Mace. Sezija od 1. maja do 1. oktobra Natanč-neja pojasnila daje radovoljno kopeljska uprava, f
za vse delo se takoj  sprejme pri g. Hans Stra
schill Breg pri Ptuju.
286
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni  Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2 K.
— Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin.
—  Čaj proti gibtu a 80 vin. —   Balzam za   giht,    ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine.
—  Bleiburški živinski prašek  a    1*20   K.  Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni   strup
za podgane,   miši, ščurke a K 1'—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem.      49
I
Zahtevajte
i
v vseh trgovinah in trafikah
1
(„Stajerc"-Schweden.)
■
Wasserdichte Wagenplachen
Vododržne vozne plahte
K 20—               K 25--                K 30—
8 m                   S'/i                     t m dolge
Wasserdichte Pterdedecken — VoflodrŽnG kODJSke Odeji
rujave T90 m dolge po 10, 12, 16 kron, priporočata
Slawitsch in Heller v Ptuju
trgovina z blagom.                                 243
Priskrbite   si pravočasno  vspešno   sredstfo
zoper Peronospero! Bakrena galica (Knpfervi-
triol) se veled vojske tndi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti.-
Kot popolno in najboljše   preizkušeno   nadomestilo priporočati se zamore le                  155
■W^Peroeid.
Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka:
D. Rakusch v Celju.
53
35
9370
Ura za Nikel
vojno in Jeklo
birmo 1914-15! Srebro                  Zlato
Z dvojnim reliefom: Njeg Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem II. Viribus unitislH* ali pa z novim reliefom treh cesarjev, Viribue unitis 1916 ali kot spomin na svetovno vojsko 1914 za-ranjence z graviro datuma, v jeklenem ali niklastem ohišju z dobrim anker-kolesjem K 6'—, z usnjatim naročnikom K 6' — , s cenim svetilnikom K 7'—, ekstra-ploSca K 8—, z radij-svetilni ko m K 10'—. Pravo srebro K 12—. 14-karatno zlato K 100—. Niklasta ali jeklena žepna budilnica 15•—, z radij-svetilnikom 24—. Cene nik-laste ure K 8*—. Vojna verižica K 1*—. Vojna budilnica „ka-nonaK, budi jako glasno, K 6*—. Vojna budilnica ^tromler", bobna generalmars, K 6 —. 3 leta garancije. Pošlje po povzetju Prva zaloga vojnih ur
Max Bobnel
Dunaj, IV.,  Margarethenstrasse 27—51.
Originalni fabricni cenik zastonj.                      260
8 A
N G
L
I
0
N
A
L
iz najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani iai, se
kot domače sredstvo zoper obolenje živcev
z uspehom rabi. Ta čaj pomiri  živce, odpravi bolečine, poveča telesno moč in splošno dobročutje, pospešuje prebavo.
Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. dvom. in nadvojvadn. komornemu dobavitelju
J-ulIItjls LBittner
lekarnar
Reichenau, nižje-Avstrijsko.             194
Ta čaj „Ganglional" se na vsako pošto   pošlje  proti   vpo-
šiljatvi 3 iron poštnine prosto; pri povzetju se cena   zviša
za 85 vinarjev.
Išče se vešči
kravar
za eanatorij   Brestovac   na Sljemenu.   Ponndbe
na upravo sanatorija Brestovac Zagreb,  Prera-
dovičeva ul. 17.                        284
Denar zapravlja
vsak kupec slabih bazarskih ur, ki so že v kratkem času nerabne. Priporočamo raje takoj, da naročite dobro, trajno zanesljivo idočo švicarsko uro iz krščanske svetovne razpošiljalnice ur H. Sultner, Ljubljana St. 701. Lastna protokolirana fabrika ur v Svic. »mogoči tej svetovni firmi vsled odprave dobička medtrgovCcv, oddajati  le   dobre, trajne ure  po   nizkih cenah.
Štev. 41t Nikel patent-Roskopf-ura, gre »6 ur .  .   .   .K   4-10 Štev. 449 Posrebrcna patent-Roskopf-ura, lepo gravirani
dvojni mantelj.............K   7*80
Štev. 513 Tula-niklasta ura, dvojni mantelj.....K   9'80
Siev. 633 Srebrna »lKO"ura. lbrubisov, gre jako natanko   ................K 19'—
§tev. 523 Srebrna Roskopf-ura   dvojni   pokrov .  .  .   K 12 80 Štev. 62U Srebrna kavalirska ura, dvojni pokrov, eks-
tra-plošča fao'ja, 15 rubisov.......K 19'60
Slev. 791 Srebrna tula Roskopf-ur«, gre 8 dni, dvakrat
krta.................K 1660
Štev. 441 Srebrni privesek, podkev, z srečino deleljo,
Emailirano     ..............K —'90
Štev. 850 Sreb. plošča pancer-verižica 60 gramov .   .   K   7 — SO       „  ...   K   5 —
:   :   :    :»-;....§m
Hiklasta pancer-veriiica.........K   1"—
Štev. 1203 Siklasta-budilnica,   dobro anker-kolesje .   .   K   360
Štev. 600 Najf neiša prima radij-ura (pravanikel-anler-
remontoar. pravo švicarsko kolesje,   tekoče
v kamenjh, s prima radij-svetočo cifernico
in kazalci), jako natanko regulirana ...   K   8'40
Raepo3iIjatev po povzetju ali   naprej-plačilu svole. Za kar  ne
dopade, se vrne denar.
Krasni cenik zastonj in franku.   Vsak kupec  dobi eno   uro
zastonj, ako deseze nakup gotovo svoto.
H. Suttner t Ljubljani št. roi.
Ta krščanska firma nima nobene filijalke. Lastna tabrika ur vŠvici.
Znamka »IKO" svetovno-znana GlavDO zastopstvo „Zenith"-ux.
Na m: jlini del sekunde natančno idoče are.
iliiu
D
u                                 we
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
m vrste posredmnja najhitreje. ~QRk
VfNiuuaja t» p««jMMiU v mestni stražnica nrat***
Brata Slawitsch
w Ptuju
fliiinitliti ii iijiiiirpsn
!' irinorooata izvrstne aivaln« stroj« Nlihmaacbinen)  po sledeči ceni:
Singer A točna matin* S 60 — Singer A .... K 60-- 70--Dtlrkopp-Singer . K 70— 90-— Dilckopp-Ringscbin* za ai-
Tuje.......E1SO--
Durkopp-Zentralbobbin
za Šivilj«.....I 1*0 —
DUrkopp-Ringschifl   z»
krojače......1160 —
nrkopp-Zentnlbobbin mit versenkbarai Oberteil,
Lmeusausstattung..............K 160-—180'—
Wrkopp-Zyunder-Elaitik M čevljarj«......K160—180'--
Minerva A..............|.i.  •  . K 120"—
Binerva C xa krojač« in čevljarje........K 160'—
Eowe G za krojače in čevljarje........   -K  90*— ' sli (Bestandteile) sa  vsakovrstna stroje. — Najina cene so niz}« kakor povsod in »a po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da sa naj vsak zaupno do nas obra«, ker solidnoal )c 1« tistim znana, kateri lnaja ■Mine ad iaa. Cenik kreiDlaeaa.
5 vinarjev    „-,_
stane dopisnica, s katero zamorele zahtevati moj glavni coaBT , .. z 4000 podobami,  ki vsebuie bogato   izbiro   potrebnih  rabtr*"' oalir "' darilnih   predmetov   ter   se   pošilja  vsakonpRSlednjf zastonj  in franko.
•ročnina
jO:    za
II krono,
ii kr. dvorni  literant, BIIUX š.. 7S0 (ČeSfaK   50  v
Pravp nikel-iepne-ure K 4?0,5-—. V sreafi za ^c
K 840, 950, niklasta budilnica K 290, ura-kilfclo let«
vica K 7*86, ura na pendelj K 9 - .                            y
Razpošiljatev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar mu
Ljudskakopelj mestnega^ kopališča v Ptuju.   *■■
) Čas za kopanjei ob delavnikih od 12. lure do 2. nre popoldne (blagajna je od
12. do  1. ure  zaprta); ob  nedeljah in praznikih od 11. do 12.   ure dopoldne.
1  kopelj   z   vročim   zrakoir „Brausebadu z rjuho K — • 70
3(ava
VB«■■■■■■
50% cenejša I
Amerikanska štedilna kava, velearomatična, %
datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11 franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinej Čaj K 2'20 oddaja A. Sapira, 490, eksport k» in čaja Galanta.
lik
Zagotovljen uspeli, ivmli denar nazaj. irlčevalo o izbomem učinka 1
Polna krasna pr$a
dobite pri rabi  ■                    277
med. dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako staro«] hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8"—.
KosmetiscuGS Dr. A. Six Laboratoriinn Dunaj IXJ21a.se 171
Zaloge pomagaj'
jelenu
Razpošiljatev strogo diskretna.
v drozeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.
Kazposinatev strogo aisuretna. v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Mar.:iAf|] ij" in parfuraerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri Dzl«tn\/\IJ
=pel
(na Hrvatskem)
Pojasnila in
prospekt se
dobe zastonj
od ravnateljstva.
Otvorjene od 20. aprila naprej.
ozdravijo
protiti,
revmatičen K in sk.rnino,olze;
■saanat.                                                              6  ^
fctno »pad
sprejema
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do 11. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
f ■
Hie
P'
ino i.   V
10V,
gro
V
ki
ci E
Na si ogri
vsa
Bi
za c
in
HOB«
ne
ilo ar; bi
str
:.-b.