■ ; - Štev. 42., leto XVII. Sobota, 24. oktobra 1959 LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZD SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK rva tavCab LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z .RADOM. — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA S, POST PRED. 234 — TELEFON UREDNIŠTVA 38-181 do 185, 31-555 In 31-453 - RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 800-705/1-83 — POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP •LJUDSKA PRAVICA« - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Ust ustanovljen 20. novembra 1942 VEC POSLUHA ZA SAMOUPRAVNE PRAVICE DELAVCEV ' ■ s " P ......... .. Polja hidrocentrale Medvode so suha. Vode ni. To ni samo tu, tudi Drava tlit; v D®n1a.v1a s^a ^e^os “ižji, kot je to navadno v teh letnih časih. Zato bo treba gra- A- - SC n fin lirv f»nrtn Tvr\l i ^ 1 j-rv^1 ~ _I _ * * * l« ~ inskem letu naj bi te hidro-ne energije. arn Kenk do Krškega. V povprečnem pada ‘‘trale proizvedle okoli 930 milijonov kWh električ: Naslednji korak Ustanovitev službe, ki bo skrbela za razvijanje sistema nagrajevanja po delovnem učinku Ena osnovnih pravic organov delavskega samoupravljanja in delovnih kolektivov je, da odločajo o obstoju in združitvi svojega podjetja ali odcepitvi določenega obrata od matičnega podjetja. Brez soglasja delavskih svetov torej ni mogoče pristojnim državnim organom gospodarske organizacije ukinjati, združevati ali razdruževati, če izpolnjujejo osnovne ekonomske pogoje za svoj obstoj. Ta pravica je delavskim svetom sedaj še zajamčena samo z uredbo, toda spada med osnovne ustavne pravice celotnega našega družbenega sistema. Zato bo nujno to materijo čimprej urediti tudi z zakonom. To je tudi popolnoma razum- trenutni letni instrumenti oziro-Ijivo. Če ima gospodarska organi- ma obveznosti posameznih gospo-zacija pravico v imenu družbe ne- darskih organizacij do skupnosti, posredno upravljati in gospodari- katere poskušajo z združitvijo ti s svojimi osnovnimi' sredstvi, dveh ali več gospodarskih orga-gospodariti z določenim delom nizacij ali odcepitvijo nekaterih svojega dohodka in če ima še mno- obratov izigrati v korist ožjega gage druge gospodarske, organiza- spodarskega območja-občine ali cijske in kadrovske pristojnosti, okraja. Včasih se pri tem tudi hote ki spadajo v delokrog delavskega ali nevede podpirajo izrazito mo-samoupravljanja, potem je toliko nopolne težnje. Nekaterim so za bolj potrebno in naravno, da ima združitev ali odcepitev odločilne-vsaka gospodarska organizacija ga pomena trenutne kadrovske ali predvsem tudi pravico popolnoma organizacijske težave tega ali onega podjetja. Ker ni, recimo, Stane Kavčič Suobodno, demokratično in na osnovi lastnega preudarka odločati o svojem obstoju, o eventualni združitvi z drugim podjetjem ali odcepitvi oziroma osamosvojitvi enega ali več svojih obratov v samostojno gospodarsko organi- trenutno na razpolago dobrega di_ JL * , , ,, rektorja ali strokovnjaka, žele ta Kljub tako jasnim zakonskim problem rešiti na ta način, da eno Že po prvih odločnih korakih, ki smo jih letos storili z uvajanjem nagrajevanja delavcev v gospodarstvu po delovnem učinku, je postalo povsem Jasno, da se s problematiko nagrajevanja v bodoče ne bo mogoče več ukvarjati le na tak način kot doslej. Za dosedanjo prakso je značilno predvsem naslednje: * vJ,roblemi nagrajevanja so se be o plačah delavcev, ki jih iz-Ulsvari i:®0SI)odarskih oreanizacij dajajo državni organi (ker takih °b Sfi, }e enkrat na Iet0 in to uredb ne izdajajo več), ampak To VI tarifnega pravilnika, politika, ki jo vodi na področju fisiji10, ,so opravile posebne ko- delitve dohodka gospodarska or-ski ’ so jih imenovali delav- ganizacija, konkretno, politika iz vrst tehničnih in delitve čistega dohodka in sred-vrst -,h strokovnjakov ter iz štev iz naslova posebne udeležbe. >. fe^o-pohtičnih aktivi- Zaradi t OMavUeS°n—rašča dosedanja tarifna politika S^vrTe^n^vniS ^^vSi^d^' ktUVo v dobrem številu pod- nja plaC V polltlko gospodarjenia določilom pa vendar imamo v praksi še tu in tam opravka s primeri, ki kažejo, da nekateri dr- Roman Albreht fo svojega rednega dela. ko bil tarifni pravilnik ki ga delavec prebije na je nair^6 • itd.). Pn vsem deiU) ampak po količim opravlje-ra vSe , ugodno dejstvo, nega dela oziroma uslug in po 0"j.e2ahe , u.e mso med seboj ekonomskih pokazateljih o ren-jdinjj.- ’ njihovo delo ni ko- tabilnosti strojnih opravil in po-iSA 2 aSp^ 2 enotnega aspekta, to dobno. v kot po,Ph1!fgr^e-Vvanja delav" Vse te in podobne spremembe 1 Kot slu2be- na področju tarifne politike ter- t Vahja jC?no’ j0 Politika nagra- jajo sedaj, da Se začnemo s pro-riikšne T,2lyela. v zadnjem času blemi nagrajevanja ukvarjati si-h j® ni 7VaIltatiyne spremembe, stematično in to kot s posebnim is- deserta moe! usPešno voditi strokovnim in družbenim proble-li . spre an;!! način. Med glavni- mom proizvodnje in poslovanja. ke .na Področju po- Zaradi tega pa bo treba seveda ‘ednje. 8 a3evanja so zlasti na- temeljito spremeniti dosedanji h- Tkoimmc . način dela na tem področju. ®°*Uike D-fv0 lzh°dišče tarifne V bodoče predvsem ne bo več eovsem niso več ured- mogoče, vsaj uspešno ne, delova- ti na področju nagrajevanja na kampanjski način. Zadeva terja, da jo začnemo spreminjati sproti in da si izdelamo tudi dolgoročnejše koncepte, ki jih hočemo izpeljati. Zaradi tega pa je seveda povsem nujno, da ločimo strokovno organizacijsko delo na tem področju od družbenopolitičnega dela (v večini primerov to celotno delo opravljajo kar tarifne komisije). Povsem naravno je, da družbeno politični organi delavskega sveta, kot so tarifne komisije, ne bodo mogli uspešno delovati, če si podjetja ne bodo organizirala potrebne strokovne službe, ki naj bi sistematično delala, tako analitično kot operativno organizacijsko, ki naj bi zbirala potrebno gradivo za organe upravljanja, ga proučevala itd. in ki naj bi načelne politične ekonomske odločitve organov upravljanja strokovno izpeljale v ustrezna merila, instrumente itd. Problematika nagrajevanja se je z uvedbo novih osnov, oblik, meril itd. za nagrajevanje po učinku strokovno zelo razmahnila, mestoma tudi zapletla, vsled česar vsej tej materiji ne morejo biti več kos samo ad hoc sestavljene komisije. Poleg tega terja nagrajevanje po učinku, da začnemo urejati posamezna merila, osnove, tarife itd. kot enoten kompleks, da vse te posamezne instrumente povežemo v celoto in da jih vskladi-mo glede na njihove kvantitativne posledice, ki jih povzročajo pri zaslužkih z ozirom na zahtevnost vloženega dela, opravila itd. K povedanim zadevam pa še to: uvajanju novih.oblik nagrajevanja po delovnem učinku delajo marsikje velike preglavice posamezni problemi s področja organizacije procesa dela, proces proizvodnje, organizacije posameznih služb, problemi, ki se javljajo pri obračunavanju proizvodnje in podobno. Vse te zadeve kaže skrbno proučiti z vidika nagrajevanja delavcev po delovnem učinku in skupno z ostalimi službami je treba izdelati predloge za odpravo vseh tistih zadev, ki ovirajo hitrejše uvajanje nagrajevanja pa učinku. Opisana materija terja, da, kot rečeno, čimprej povežemo posamezne činitelje, ki so doslej de- (Nadaljevanje na 2. strani) gospodarsko organizacijo združijo z drugo. Med neutemeljene in enostranske razloge združitve ali od- žavni, oblastni in politični organi cepitve spada tudi zgolj enostran-in posamezniki ne razumejo do- ska računica, ki je sama zase lah-volj osnovnih pravic delavskega k.o celo ugodna in tudi skupnosti samoupravljanja in predvsem koristna, toda ne upošteva druž-pravico gospodarske organizacije, beno-političnih činiteljev, ne vidi da svobodno in demokratično ter in' ne razume in ne računa s po-po lastnem preudarku sklepa o ob- mično demokratičnimi pravicami stoju, združitvi z drugo gospodar- organov delavskega samouprav-sko organizacijo ali odcepitvi ene- Ijanja in ne vidi in ne razume vseh ga ah več svojih obratov v samo- politično negativnih posledic, ki iz stojno gospodarsko organizacijo, takih enostranskih ekonomskih Se se dobe primeri, ki kažejo pre- računic izvirajo. Med najhujše in cej površen, neresen, zelo prakti- najbolj enostranske razloge pred-cisticen in kratkoviden odnos do logov za združitev ali odcepitev tega problema. Marsikje se še pa je šteti tudi individualno miš-vedno na obstoj gospdarske orga- ijenje tega ali onega funkcionar-nizacije ali na njeno združitev z ja, tega ali onega posameznika, ki drugo organizacijo, kakor tudi na je pač sam osebno prišel do pre-osamosvojitev posameznih obra- pričanja, da bi bila združitev ali tov, gleda zelo enostransko, zelo odcepitev koristna, na osnovi te-površno in poizkuša eventualne ga pa svoj predlog forsira in tr-probieme, ki iz tega nastajajo, re- masto zagovarja; običajno se v ta-ševati zelo birokratsko, s priti- kih primerih potem zelo kmalu skom ali celo z grožnjami. pojavijo politični prestižni razlogi, V marsikateri občini, na okra- kar vse samo Po nepotrebnem po-ju ali v kakem drugem političnem vzroča resne politične težave in ali gospodarskem organu im tudi konflikte z vsestransko negativni-pri marsikaterem gospodarsko po- mi političnimi posledicami, litičnem operativcu ali strokov- Zanimiv in vsega obsojanja njaku še vedno prevladuje mne- vreden je potem tudi postopek, s nje, da je omenjena pravica de- katerim običajno imiciatorji po-lovnih kolektivov več ali manj skušajo uresničiti svoje, na zelo formalna stvar, da pa praktično nepravilnih ali zelo enostranskih morajo o eventualni združitvi ali in tehnokratskih dejstvih zgrajene odcepitvi odločati predvsem višji predloge za združitev dveh ali več organi, češ da imajo oni širši pre- gospodarskih organizacij ali odce-gled nad gospodarskimi potreba- pitev nekaterih obratov. Ker je mi, češ da oni bolj razumejo šir- njihova argumentacija napačna še gospodarske koristi itd., itd. Na ali v najboljšem primeru zelo eno-osnovi takega zmotnega, v bistvu stranska in nepopolna in ker ne birokratskega gledanja na eno upošteva dovolj in ne posluša de-osnovnih pravic delavskega sa- mokratično razpoloženje delovne-moupravljdnja potem tudi priha- ga kolektiva, za katerega kožo gre, ja do raznih načrtov in predlogov se morajo predlagatelji, če hočejo za združitev več podjetij v eno ali doseči svoj cilj, posluževati zelo osamosvojitev nekaterih gospo- nedemokratičnih metod. In teh se darskih obratov v samostojne go- tu in tam tudi poslužujejo. Tako spodarske organizacije. Pri tem n. pr. izvajajo na tisti kolektiv, ki salniciatorja in predlagatelja in nudi odpor in ne pokaže dovolj odločne zagovornike takih svojih velikega navdušenja za združitev predlogov mnogokrat igrajo odlo- ali odcepitev, politični in ekonom-čilno vlogo razlogi, ki niso samo ski pritisk. Čujejo se grožnje; »Ne diametralno nasproti celokupne- boste dobili kreditov in pritisnili mu demokratičnemu sistemu na- vas bomo z instrumenti«; »Mislili šega delavskega samoupravljanja, bomo na vas ob sestavi družbene-ampak so tudi gospodarsko neute- ga. plana«. Ali: »Pomenili se bo-meljeni in mnogokrat celo škod- mo na drugem mestu«; »Vi ste l3ivl- proti osnovni politični liniji«; ali Naj navedem nekatere teh raz- celo: »Samo sovražniki socializma logov. Včasih hočejo združiti eno so proti našemu predlogu«. jnr'ltn0 in eno dellcitno gospo- Vsi taki primeri, čeprav so ma-aarsKo organizacijo iz enostavne- loštevilni, vendar povzročajo rnrhr 030’, da bi se na način predvsem politično zelo negativne rnenila 1inančna sredstva ti- posledice. Te posledice se ne ka-ki bi mPral sanirati žejo samo pri tistih kolektivih, ki aejicn. Nekaterim so za združitev so direktno prizadeti, ampak do-oaceP*tev odločilnega pomena be upravičeno svoj negativen od* mev pri mnogih drugih kolektU vih, ki se zaradi takih birokratskih poskusov čutijo ogrožene in negotove. Vse to povzroča pri kolektivih nezaupanje, krepi lokali-zem in avtarkične tendence in na njihovih osnovah se potem tudi ustvarja nepravilno nezaupanje do vsakega poslovnega in strokovnega sodelovanja in kooperacije z drugimi podjetji. Očitno je, da taki birokratski in samovoljni poskusi združevanja gospodarskih organizacij ali odcepitve posameznih obratov v samostojne go* spodarske organizacije, čeprav so zelo maloštevilni in največkrat tudi brezuspešni, kljub temu povzročajo precejšnjo politično in gospodarsko škodo. Politično ško* do zato, ker razburjajo kolektive m povzročajo pri njih negotovost. Gospodarsko zato, ker potiskajo kolektive v avtarkijo, ki je v naših sedanjih pogojih ena glavnih preprek za organizacijo moderne industrijske proizvodnje. Bilo bi seveda nesmiselno tr* diti, da je obstoječe število gospo* darskih organizacij oziroma seda* nja organizacijska struktura gospodarstva za vse večne čase sve* ta, nedotakljiva in nespremenljiva. Ravno obratno. Nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in predvsem' bolj strokovna in mehanizirana organizacija proizvodnje z večjo produktivnostjo dela bo nujno prinesla s seboj tudi potrebo po mnogih organizacijskih spremembah, po združitvi ene ali več gospodarskih organizacij in po istočasni odcepitvi in osamosvojitvi mnogih sedanjih obratov v samo-' stojne gospodarske organizacije. Pri tem pa velja podčrtati, da delavci niso številke ali stroji, ki se jih lahko prestavlja sem ali tja; in že s pravilno razmestitvijo ali prestavitvijo strojev so težave. Zato bo določene organizacijske spremembe, ki jih bo nalagal nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, možno vršiti samo v popolnoma demokratičnem vzdušju in pod pogojem popolnega spoštovanja vseh samoupravnih pravic neposrednih proizvajalcev. Zdi se mi, da so pri vsaki združitvi ali osamosvojitvi ti razlogi odločilni. Če je kolektiv za neko določeno združitev ali osamosvojitev, potem bo s svojim prizadevanjem, s svojo ustvarjalnostjo tudi pod težjimi in ekonomsko manj upravičenimi pogoji našel poti in sredstva, da se ekonomsko sanira in napreduje. Če pa se neka določena združitev ati osamosvojitev /izvede proti volji delovnega kolektiva, če jo izsilijo zunanji faktorji, potem se lahko dogodi in se tudi dogaja, da bo bodoča gospodarska organizacija kljub ekonomsko zelo ugodnim pogojem in dobrim ekonomskim računicam životarila ati celo propadla. Dolžnost gospodarske operati-ve in političnih organov vsekakor je, da v določenih primerih tudi predlagajo združitev ati osamosvojitev, toda pri tem morajo nastopiti s stvarnimi in vsestransko osvetljenimi dejstvi, ki govore za in proti. Izdelati morajo vsestranske in dolgoročne ekonomske ra-čunice in na osnovi tako zbranih objektivnih dejstev in razlogov, ki govore za in proti, prepustiti prizadetim kolektivom, da svobodno, brez groženj in pritiska, brez namigovanj in strahu; pred represalijami, brez avtoritete tega ali onega posameznika ati foruma, v popolnoma demokratičnem in tovariškem vzdušju razpravljajo in odločijo o danih predlogih. Če se tako demokratično postopa, je seveda možno, da bo v nekem konkretnem primeru kolektiv bodisi zaradi svoje politične nerazgledanosti in predvsem zaradi prevelike zaljubljenosti v svoj kolektiv in tudi še zaradi razno raznih drugih, morda zelo postranskih in dejansko nebistvenih razlogov odklonil vsestransko pozitiven, utemeljen in družbeno koristen predlog. Toda to je še vedno mnogo (Nadaljevanje na 2. stranli n Doseženo je večje zaupanje Dobra organizacija m kadri pogoj uspešnega dela Organizacijska trdnost in dobra kadrovska zasedba sta brez dvoma pogoj za uspešno izpolnje-' vanje nalog, ki se postavljajo- pred sindikalne organizacije in organe. Z namenom odpraviti razne slabosti — tako v organizacijskem kot tudi kadrovskem pogledu — je organizacijsko-politič-ni odbor pri predsedstvu republiškega sveta sklical posvetovanje s tajniki 28 občinskih sindikalnih svetov iz industrijskih središč. Na tem posvetu smo po obširni razpravi ugotovili razen slabosti, o katerih bo govora pozneje, da so naše organizacije napravile dokajšnjo razvojno pot. To velja še posebej in predvsem za občinske svete večjih občin. Tu je namreč opažen največjli napredek, tako v organizacijskem , kot kadrovskem, s tem pa seveda tudi v akcijskem pogledu. Ti organi so namreč že v dosti primerih postali javna tribuna delavcev, tribuna, po kateri se najhitreje uveljavljajo napredne pobude. Vedno več je takih organov oziroma organizacij, ki na osnovi širokih razprav postavijo lastno stališče, ki ne čakajo na direktive, marveč v okviru splošnih stališč sprejemajo konkretne zaključke po določenih praktičnih vprašanjih, pa čeprav so ti v nasprotju s stališči četudi nekate-rrh odgovornih posameznikov. Letos 53.000 novih članov S tem se je vsekakor povečalo zaupanje v organizacijo, kar se odraža tudi v tem, da se je samo v letošnjem letu vključilo v sindikat preko 33.000 novih članov. Razprava pa je pokazala, da bi bilo lahko število organiziranih proizvajalcev še večje, če bi imeli organizacijsko in kadrovsko močnejše organizacije tudi v obrti in gradbeništvu, v trgovin-sko-gostinskih podjetjih ter v kmetijskih zadrugah, kjer je poleg ostalega tudi zaradi teritorialno slabo postavljenih organizacij največja 'neorganiziranost. Tudi tu je torej večje število neorganiziranih ne zaradi nasprotovanja politiki sindikatov, marveč v odločni večini zaradi organizacijskih slabosti. Zato smo. se dogovorili, da bodo občinski sindikalni sveti v oktobru in no^čfh-bru prbučili te probleme in postavili .sindikalne podružnice v organizacijskem pogledu tako, da bodo dostopne članstvu, kadrovskem pa, da bodo sposobne reševati probleme, na katere zadeva ČUanstvo tudi v tovrstnih podjetjih. Ponekod še čakajo na direktive Ko smo analizirali delo sindikalnih podružnic, pa smo ugotovili, da v teh organizacijah nismo dosegli tako veliko uspehov kot pri občinskih sindikalnih svetih. Čeprav tudi t*j beležimo do-kajšen napredek, posebno v večjih in srednjih kolektivih, je pa vendar še toliko slabosti, da je treba o njih resneje razmišljati in jih energičneje odpravljati. Tu mislim predvsem na tiste organizacije, kjer so odbori odtrgani od članstva, kjer vse delo leži na enem ali nekaj odbornikih, kjer vidijd vlogo sindikata le v nabavljanju ozimnice in ostankov po nižjih cenah, kjer se vsa aktivnost razvija le v pobiranju članarine, pa še te često neredno, kjer čakajo ie na direktive za razne akcije, lastnih problemov pa ne vidijo in ne zavzamejo-lastnih stališč na osnovi širokega so- Franc Borštnik delovanja članstva itd. Prav o. takih organizacijah in organih sindikata je biio na tem posvetovanju največ govora. Predvsem z željo, da bi te slabosti odpravili z največjo aktivnostjo prav občinski sindikalni sveti kot najprimernejši organi za graditev in aktivizacijo sindikalnih podružnic. Najprimernejše zato, ker mora biti neposredna in konkretna, to pa lahko nudijo le občinski sindikalni sveti, ki so naj bližji tem organizacijam in ki najbolj poznajo razmere in pogoje v katerih te delajo. Ta pomoč pa naj bi bila predvsem v dveh smereh. Prvič v organizacijski krepitvi in graditvi osnovnih organizacij s potrebno notranjo organizacijo dela organov in preko primernih oblik in metod dela. Drugič pa s kadrovsko krepitvijo in pritegovanjem mlajših kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ter z organizacijo seminarjev, predavanj in razgovorov o najaktualnejših gospodarsko-političndh prcnemih., Že doslej smo namreč posvečali tem vprašanjem dokaj pozornosti, vendar so bile naše akcije usmerjene bolj na utrjevanje občinskih vodstev kot pa na sindikalne podružnice. Korak naprej bo utrjevanje osnovnih organizacij in to bomo sedaj lahko dosegli s pomočjo občinskih sindikalnih svetov. Kolektivno delo je osnova Pripomniti je treba, da so naloge, ki so postavljene pred sindikate dokaj zahtevne, včasih zapletene in odgovorne in Jih bo mogoče uspešno reševati le z aktivnim delom vseh sindikalnih organov, še posebej pa sindikalnih podružnic, z organiziranjem širokih razprav o vseh važnejših problemih tako s področja podjetij kot komune. Zato pa so nam potrebni močni sindikalni odbori z močno razvitim čutom kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti. Proti zelo škodljivemu pojavu, da poedinec v podjetju oziroma v ustanovi predstavlja sindikat, pa bo treba odločneje nastopiti. Kajti neraz- družljivo je z našo demokracijo in prakso to, da v imenu sindikata često- samo eden odloča in soglaša o zelo važnih vprašanjih, ne da bi se prej posvetoval z odborom, še manj pa s kolektivom, čeprav tak sklep zadene^ celoten kolektiv. Razdelitev dela Menim, da bomo to slabest odločneje odstranjevali, če bomo izvršili notranjo delitev dela y vseh sindikalnih organih in organizacijah. Težko si je namreč predstavljati kolikor toliko uspešno delo sindikalnega odbora, če v njem ni vsaj v glavnem določeno za katera področja bo posamezni odbornik še posebej skrbel, kdo bo poskrbel za pripravo določenih materialov, na osnovi katerih potem zavzame odbor oziroma "kolektiv določena stali- , šča. Zato bi morali že odbore sestavljati po nagibih in veselju do določenega področja dejavnosti, kar bi vsekakor vplivalo na aktivnost celotnih odborov in hitreje bi se reševali problemi. Pa tudi občinski sveti bi morali pri organizaciji raznih posvetovanj in razgovorov to upoštevati in ne za vsako stvar klicati le predsednika in včasih tudi tajnike, na ostale odbornike pa često pozablja. S takim načinom, če bi hoteli, ali ne, seveda podpiramo sindikalizem in utrujamo sindikalne delavce. Zato je nujno, da zaradi odgovornih nalog izvršimo notranjo delitev dela in da v vseh organih prilagodimo oblike dela praktičnim potrebam. Predvsem pa si moramo prizadevati, da bo to naše delo čimbolj javno,, oziroma da bodo stališča sindikatov. praktično stališča kolektivov. Največ pa lahko in morejo v tej smeri napraviti občinski sindikalni sveti, kajti ti so tisti organi, na katere so neposredno vezane osnovne organizacije. Nujno: perspektivnost pri vključevanju kadrov Obsežne in odgovorne naloge pa bomo seveda lahko reševali j le z ustreznimi kadri. Čeprav se ob vsakoletnih občnih zborih o tem veliko, govori, se z občnimi zbpri menja tudi več kot polovico odbornikov, vendarle vlada več ali manj nenačrtnost in premajh. na perspektivnost v kadrovanju. Do sedaj ni namreč noben od organov vodil resnejšega računa o kadrovski politiki v osnovnih organizacijah. Kadri so bili prepuščeni več ali manj sami sebi in so bili redki primeri, da je obveljal edini kriterij za vključitev v delo, da ta in ta član ZK nima še nobene zadolžitve. Zato pač naj tp vodi sindikalni odbor, ne glede na Sposobnost ali veselje do dela v sindikatu. Tega je' sicer vedno manj, vendar pa kolikor je, škodi. Zato smo se odločili, da je treba bolj sistematično delati tudi na področju vzgoje novih kadrov. Zato bodo občinski sindikalni sveti v oktobru, novembru in decembru pregledali kdo vse so sindikalni odborniki, uredili bodo kadrovsko evidenco in si tako postavili temelje za aktivnejšo kadrovsko politiko. Ta pregled bo kazal na katere sindikalne delavce lahko računamo tudi v bodoče, pa tudi kateri od njih ob občnih zborih lahko brez škode opuste dolžnosti ter tudi, kje je treba več neposredne pomoči pri izbiri mlajših delavcev. Prav sedanjemu moramo posvetiti vso pozornost, saj bo prav to omogočilo hitrejšo razbremenitev nekaterih sindikalnih delavcev. To nam je narekovalo tudi priporočilo občinskim sindikalnim svetom, da pri izbiri kadrov ne gre le za izkušene tovariše in tovarišice, marveč bolj za to, kdo ima veselje do tega dela, čut za kolektivno delo in odgovornost, da je pripravljen plavati tudi proti toku, če je treba uveljaviti napredna stališča. Takih pa je med našimi delavci veliko. Zato smo. pri izbiri lahko veliko bolj pogumni,, pri delu z mlajšimi odborniki pa seveda bolj elastični. Menim, da jim je treba pomagati na Več načinov. Nekje bo najboljša pomoč, če jih bomo podprli v prizadevanjih ža utrditev raznih slabosti v kolektivu ali komuni, drugje zopet z organizacijo raznih seminarjev, predavanj, razgovorov itd. Skratka gre za to, da vsa naša prizadevanja usmerimo v razvijanlje . in krepitev tistih organov, kjer se problemi rešujejo, ta pa so občinski sindikalni sveti in sindikalne podružnice. V beograjskih in zagrebških gostinskih lokalih, včasih pa tudi na prostem, že precej časa hudi beograjska hladilnica okusen Vita-sok, ki je izdelan iz različnega sadja. Kadar je dobra letina, ne vemo kam s sadjem in grozdjem, veliko, bolje rečeno preveč, ga predelamo v alkoholne pijače. Rešitev pa bi našli lahko tudi pri nas v izdelovanju podobnih sokov, če bi namenili več denarja za nadaljnji razvoj kmetijstva in pospešen razvoj prehranske industrije. Za investiranje v ti dve panogi, ki neposredno vplivata na rast življenjski ravni, pa je prav, da se zavzemajo tudi delavci sedaj, ob pripravljanju družbenih planov za naslednje leto. VEC POSLUHA ZA SAMOUPRAVNE PRAVICE (Nadaljevanje s 1. strani) manjše politično in ekonomsko zlo kot pa s pritiskom ali grožnjo izvedena združitev ali osamosvojitev določenih podjetij oziroma obratov. Bistvo delavskega samoupravljanja je poleg ostalega tudi vi tem, da imajo delovni kolektivi pravico odločati ne samo takrat, kadar bodo pametno in koristno Odločali, ampak tudi takrat, kadar bodo slabo in nesmotrno odločali. Praktične posledice takih odločitev, ki prizadenejo predvsem njih same, pa jih bodo prej ali slej pripravile do tega, da bodo ponovno razmišljali in sklepali o svojem prejšnjem zaključku. Vse to pa taka birokratska in tehnokratska računica ne upošteva. Taki računarji sklepajo takole. Dokler kolektivi odločajo in gospodarijo tako kot smatram jaz in kot smatramo mi na našem forumu, da je pravilno in koristno: Živela demokracija! Čim pa jaz ali mi smatramo, da njihova odločitev ni pravilna in skupnosti koristna (pod to skupnostjo pa predvsem vidi svojo blagajno), tedaj pa v borbo v interesu socializma! Za temi »socialističnimi« interesi pa se v bistvu skrivajo državno kapitalistične tendence lokalnih organov. Zato je borba za spoštovanje vseh zakonitih pravic organov delavskega samoupravljanja tudi v tem primeru borba proti birokratizmu in držamio kapitalističnim osttmkom v idejno-politič-nem in v ekonomsko-operativ-nem pogledu. Iz vsega povedanega sledi, da bi morale v vsakem primeru, kadar gre za . združitev dveh ali več gospodarskih organizacij ali osamosvojitev enega ali več obratov v samostojne gospodarske organizacije, odgovorne politične in gospodarske organizacije in forumi vsak tak primer zelo tehtno in vsestransko obravnavati. Zlasti sindikalne organizacije in predvsem sindikalna vodstva bi morala dati zelo odločen odpor vsem birokratskim poskusom in birokratskemu pritisku, ki se o tem vprašanju poskuša izvajati nad' gospodarskimi organizacijami. Bilo bi seveda zelo zgrešeno, če bi si višja sindikalna vodstva lastila kakršno koli pravico odločati o konkretni rešitvi. Njihova stvar ni, da se izjasnijo niti za niti proti predlogu. Njihova naloga je predvsem v tem, da s političnimi sredstvi zagotove popolno spoštovanje zakonitih pravic organov delavskega samoupravljanja in tako tovariško vzdušje, v katerem bo možno vsestransko, brez pritiska in brez groženj analizirati vse dane predloge, dejstva in ra-čunice, ki govore za in proti. Organizacije Zveze komunistov in sindikatov in zlasti njihova vodstva morajo biti zelo energičen in zelo občutljiv političen čuvar samoupravnih pravic delovnih kolektivov. In v ta namen je potrebno izpostaviti širokemu javnemu pritisku in kritiki Uidi še tiste preostale maloštevilne poskuse birokratskega teptanja demokratičnih pravic gospodarskih organizacij. 7 (fflmfi v sindikatih Odbor za socialno politiko delovna razmerja pri predsedstv'* republiškega sindikalnega sv«*3 je imel skupaj s predstavniki in' špektarata za delo LRS, repu®' liškega zavoda za socialno zava' rovanje, centralnega higienske®3 zavoda, zavoda za organizacij® del in varnost pri delu, društv« varnostnih inženirjev in tehniko'' LRS ter proizvodnih sindikate' 16. oktobra posvetovanje o hi®1' ensko-tehnični zaščiti. Namen pe* svetovanja je bil vskladiti de‘? vseh teh organov, da bi dose®11 n atem področju dela večje uspej” he. Na posvetovanju so ugotovi* da je kljub povečanim naporom sredstvom, ki jih dajejo podjetJ3 za izboljšanje higiensko-tehni?®6, in zdravstvene^zaščite, še vede® veliko nesreč pri delu in na P®0 na delo. Predsedstvo okrajnega sindj' kalnega sveta Maribor je irne‘® pretekli teden posvetovanje s mJ' niki občinskih sindikalnih sveto'' Razpravljali so o izdelavi anali^ o organizacijsko političnem ^ nju v vseh sindikalnih podružto' cah. Na osnovi, te analize bodo " pred občnimi zbori sindikalP" podružnic ugotovili, kaj je tre®3 storiti za njihovo organizacij®* in kadrovsko okrepitev. V Celju je bil 12. oktobra/3?; širjeni plenum okrajnega sin®1' kalnega sveta. Razpravljali s0.,, izobraževanju odraslih, ustanov* okrajno delavsko univerzo * sprejeli njen program. V Kop.ru je bilo pred nek3j dnevi skupno zasedanje plen11' mov. okrajnega sindikalnega sv^ ta, socialistične zveze delovne® ljudstva in okrajnega komitoJ ZKS. Razpravljali so o možnosti* da bi v tem okraju izpolnili letni gospodarski načrt v štir* letih. Občinski sindikalni svet N0'* mesto je imel 17. oktobra sefi na kateri so obravnavali reso* cijo republiškega sindikalne® sveta o nagrajevanju po učin^’ Na seji so nekateri člani sve1 poročali, da to resolucijo v nto^ gih podjetjih vestno proučujeJ in na osnovi ugotovitev 1®'^ ugotavljajo pomanjkljivosti i . svojih, sistemih nagrajevanja in5^ jih prizadevajo odstraniti.,r’ Iz Strojne tovarne Trb«vj^ poročajo, da je imel njihov n®’ lavski svet pred nekaj dnevi s®" .na kateri so obravnavali reso* cijo republiškega sindikalne® sveta o nagrajevanju in na osV, vi tega analizirali svoj način ^ grajevanja. Sklenili so, da ga 12 popolnijo. Komisija za socialna vprašanj* in delovna razmerja pri repu* škem odboru sindikata rudar®* ’ metalurških in kemijskih del3’ cev Slovenije je imela 7. okto^ sejo, na kateri so razpravljali v novem zakonu o rudarstvu 111 .j zvezi s tem, o nalogah sindi*3' ^vez.1 s lem o naiogan sinui*" pri njegovem uresničevanju,’S*, j nili so predlagati,- naj repub odbor priporoči vsem sindka podružnicam v rudarstvu, po*- ^ »Zdaj bo lepše v našem podjetju,« mi je zagotavljal eden izmed članov kolektiva v Telekomunikacijah, ko smo preteklo soboto v njihovi novi menzi s poskušanjem prvega toplega obroka hrane in ob kozarcu vina skupaj proslavljali njeno otvoritev. »Kako pa ste menzo pravzaprav zgradili, da ste tako ponosni nanjo?« sem jih vprašal, ko so me nenehno spraševali, če sem pri njenem ogledu opazil, kako je to ali ono lepo in moderno urejeno. , »Z lastnim denarjem in lastnimi žulji,« mi je najbližji tovariš zaradi glasne glasbe skoraj zatulil v uho in mi pomolil pod nos svoje velike lopataste roke. »Z žulji praviš?« se je oglasil drugi. »Res je, toda ne s tvojimi. Samo nekajkrat si se prikazal na gradbišče, pa še takrat si se tako držal, kot da bi te žena dala čez koleno.« »Ti pa kar tiho bodi! Tako vztrajno si hodil k zdravniku, da smo menza kar brez tebe zgradili. Praviš, da imaš revmo? Menda si si jo takrat nakopal, ko si prišel na udarniško delo, pa si preveč vztrajno visel na lopati,« mu je vrnil. »Tiho bodita! Človek nikoli ne ve, kaj bo novinar zapisal. Tale naj pove, kako smo menzo gradili; bil je komanUant ene izmed naših delovnih brigad,« ju je miril in za rokav vlekel k naši mizi mladega fanta, ki se je bil, kot mi je nekdo hudomušno zašepetal na uho, le skorajžil, da gre plesat. »To je pravzaprav cela štorija,« je začel po kratkem premisleku. Nova menza — ponos kolektiva »Glej ga, kako je uraden,« ga je zmotil moj zgovorni sosed. »Na kozarec vina, da boš lepše govoril.« 1 ■ »Na, tole deni v usta, da boš tiho,« se je znašel, mu pomolil kos kruha in nadaljeval: »Potrebo po menzi smo čutili že dalj časa. Naši fantje in dekleta se vozijo od daleč. Mnogi izmed njih nimajo primernega stanovanja in nikogar, ki bi jim pripravljal toplo domačo hrano. Topla malica tudi ugodneje vpliva na razpoloženje in vo- ljo do dela kot pa mrzla. Ko smo o vsem tem razpravljali na sejah partijske in sindikalne organizar cije, smo prišli do zaključka, da je za kolektiv, ki šteje skoraj tisoč ljudi, menza potrebna. Našo pobudo je sprejel tudi delavski svet. Ko smo začeli ta predlog uresničevati, smo naleteli na pre-cejšnjetežave. Podjetje, ki je bilo takrat v precejšnjih gospodarskih težavah, namreč ni moglo finansirati gradnje nove menze. Da bi z gradnjo menze le začeli, smo se odločili predlagati kolektivu, da se v ta namen odreče delu dobička, ki smo ga ob koncu preteklega leta nameravali deliti. Reči moram, da je bilo proti temu le malo članov kolektiva, čeprav smo lani iz dobička razdelili le pol plače. Kolektiv je na sindikalnem sestanku z veliko večino glasov sprejel ta. predlog. Na ta način smo si zagotovili okoli šest milijonov dinarjev. Ker pa smo se zavedali, da teh sredstev ne bo dovolj za skromno, toda dovolj veliko in sodobno urejeno menzo, katero bi uporabljali tudi za razne sestanke, kulturne prireditve in razne splošno izobraževalne tečaje, ki jih bo naš izobraževalni center organiziral, smo se odločili, da zemeljska, pa tudi druga primerna dela, opravimo sami. Čeprav udarniško delo ni več v navadi v naših podjetjih, smo uspeli za to delo brez večjega truda navdušiti skoraj vse člane kolektiva. Da bi se tega dela lotili čimbolj organizirano, , smo ustanovili poseben štab, kolektiv pa razdelili na devet delovnih brigad. Z udarniškim delom smo začeli konec februarja, menza pa je bila pod streho že do 1. maja. Brigade so opravile preko 4600 udarniških ur v vrednošti skoraj 1,700.000 dinarjev ...« »Naprej pa ti pripoveduj,« je dejal svojemu tovarišu, ko je zabavni orkester zaigral novo polko in si šel poiskati soplesalko. »Predvsem zapiši,« je dejal, »da je naša menza lepa, da smo si jo zgradili z lastnim denarjem in udarniškim delom in da deluje na principu samopostrežbe, kar je menda razen študentske menze edini primer v Ljubljani.« Ko sem obljubil, da bom o njihovi menzi mnogo in lepo napisal, smo zopet trčili in prešli na drugo temo. Razgovor se je zavlekel tja v noč. Edo Razdrih jem za predelavo nafte in pesj\, podjetjem za geološka raziska’ nja mineralnih surovin, da sV®L mu članstvu razložijo pomen \ vsebino tega zakona. Sklenili tudi, naj sindikalne podružnjji, izdelajo analize, kako v podjetL uresničujejo predpise o higien5 j tehnični zaščiti, koliko je obole‘( in poškodb pri delu in njibtoj vzroke. Analiza naj obsega tu.,t podatke, kako je organiziran3 eC kako deluje HTŽ služba, a® J uveljavljeni vsi potrebni ukr^ za varno ravnanje z razstreli"^ in tekočimi gorivi, ali je 2" v tovljena protipožarna varno®*« podjetjih itd. Komisija je ®'^j vsega tega sklenila predlaga*1’A« izda republiški odbor PoS eC2$' brošuro, ki naj obsega nov* * j kon o rudarstvu, in pravilni ^®jij higiensko-tehnični zaščiti, o d v kamnolomih, o ravnanju z strelivi in - tekočimi gorivi. rili so tudi o skrajšanju de\° dobe.za delavce, ki opravljaj® redno težka ali zdravju škodU1 dela. Nasledim korak (Nadaljevanje š 1. strani) „ lovali na področju nagrajev3"^ v enotno povezano strok0' < službo, da proučimo in vsahfiil osnovah določimo funkcion3^ fiziognomijo te službe in fi orientiramo določene kadre delo v njej ter da jim 011,0 cimo potrebno specializacij0-^, S tem, da urejamo tako ®lu pcr bomo kajpak v dobršni ni eri y spešili nadaljnji razvoj na%ž°' vanja po učinku in bomo orf® jj) čili nenehno izpopolnjevanj®^, razvijanje uvedenih Sistento'r' rrj doba je, da mora biti to na® naslednji korak, ki sledi nagrajevanja po učinku. A Sodu j e izbito dno Revizijski organi so predlagali delavskemu svetu podjetja, da tehtno prouči poročilo, ki opozarja na slabo poslovanje in okoriščanje. Sodu se v a-svet Vod aih javili revizijski pregled. O bolje plačane. S ° čemer so člani kolektiva Komisija delavskega s ve ur kije i6 in s čimer marši- pravi na .primer v svojem zapi- je začelo krušiti dno tiva in družbene skupnosti, tre-astu letos, ko je delavski nutek za tem pa kot privatni podjetja »Plinarna-Vodo- prevoznik, ki povsem naravno d0 bi bil zadovoljen, je bil h svet dolžan V>čii° dni nepograbljena, kar si ne bi Skratka, pokazal je tako s terrii dovolil še tako malomaren kme- izjavami kot tudi s tem zadnjim tovalec. V soboto, 17. oktobra pa' izpadom, da je brez posluha^ za je bila objavljena okrožnica, s vse naše družbeno-politično živ-katero je direktor podjetja po- Ijenje, za vlogo političnih orga-imensko določil, kdo mora gra- nizacij. Kaj podobnega bi lahko biti seno v rednem in nadurnem slišali le pred davnimi časi. Na- nič dru- skrbel od okrajnega inšpektorata gega kot, recimo takšno eno-za delo, češ da je delo izredno stransko izplačevanje osebnega RVe,a nujno). Ljudje, ki so morali dohodka, so tako pomembna opraviti to delo,' niso bili samo stvar, da so bili predstavniki sin-fizični delavci, ki jim je takšno dikalnega sveta ne samo upravi-delo vsakdanja stvar, temveč čeni, temveč dolžni priti v podljudje iz pisarn, delavnic, tudi jetje, nuditi pomoč organom bolehni, ki sploh ne smejo upravljanja in sindikalni podruž-opravljati itzičnih del in med niči. nikov "se "m” * spu Iča 1 a** ker' 'je šma- n;iimi ludi predsednika delavske- Ce lahko zatisnemo oči pred Celje dobil poročilo pristoj- teži, da bi ~bile njegove usluge ^ organov, ki so v podjetju podjetju, ki ga sicer vodi, čim- " ’ ’ " """" - de- sniku tole: »Računi vseh vozni' razpravljati, kov so pravilno registrirani pri namreč opozarjalo upravi za dohodke, ustrezni davki so plačani. V ugotavljanje vi-ja *lorabo direktorskega položa- šine zaslužka posameznih voz- niIrrvtr ca ni lr-or* ir\ cvno- n,ai , traia da noravnavo registri sveta in sindikata. Zdi se, da takšnim obojestranskim opravlja- ^ Snfh daraS„S.vP“ao™:„°c«”S S: » »“■ *• U»dle. to- njen, -usta,- n. morejo to.to , Ca b/r«”„f"S p„o«.o r* DelaV' **■*#*»!!#*■+*•** “ j^^egledu poslovanja v podjetno o dogodkih, ki so zavoljo ^jhovega poročila nastali, bi mo-1 zapisati še tretjo ugotovitev: Oesoclalistični pojavi. ski svet se je strinjal z zapisnikom, vendar med svoje sklepe ni uvrstil tudi takšnega, ki bi v bodoče preprečeval takšno izmenjavo »uslug«. Za svet so bile stvari s tem urejene, ko je ob takšnem političnem zročitelji revizijskega pregleda obračunavanju s predstavniki sin-in obiska predstavnikov sdndi- dikata in člani kolektiva. Te kalnega sveta v podjetju. Tisti, stvari govore dovolj zgovorno o ki ne bi opravljal tako določe- pojmovanju direktorja, kot da so nega rednega in nadurnega de- pri nas še vedno stari odnosi, od-la, pa bi imel neopravičen izo- nos lastnika in mezdnega delav-stanek. (To se je na primer pri- ca, in ne čas, ko je delavsko z^j^hio sede ob nekaterih opo- I T™; takšnega značaja, da bi jih bilo sve^ « ^ službeno prišel na treba predati disciplinski komi- d°: siji ali sodišču. V p>onovne nepravilnosti, ki bi nastale, se ne Revizijski organi tja“!ier opozarjali delavski svet, sVo^ direktor podjetja zlorabljal tiki Položai kot »zasebni prevoz- ^tlreč VnTvrii?liot najmanj kar je, zahtevati od di- ZV°Z1X1 k ga je vSfl rektor^ podjetja, da ne bi no- ^vo. Veri* podjetju, K, ga Je vodil. ben eian kolektiva na svoji ko. ži občutil posledic zato, ker so revizijski organi pregledali poslovanje. Takšen sklep bi bil še Reči pa je treba, da so brez godka, zavoljo katerega so se določenega posluha tudi organi prišli pritožit posamezni v tem 'upravljanja in sindikalna orga- godki, bi moral delavski svet gabili, pa so morali vozniki zvoziti — na direktorjevo po- ]Vi»7ua sam ni recimo prevažal sv .............- 8rik za kisik od železniške po-^-3 do Greta, ali vozil druge bo spuščal predal jih bo sodi— Pfimeru prizadeti člani kolekti— nizacija sama. Direktor podjetja šču. Kot so pokazali kasnejši do- vad Travo, ki so jo v soboto po- si najbrž ne bi dovolil tolikšne —k.u — — ----------1. ------samovolje, če ne bi naletel na mlačnost tistih organov v podjetju, ki bi morali pravi čas zahte-V ponedeljek dne 19. oktobra vati red od vsakogar, ne pa tudi je hotel izvršni odbor sindikalne sami ustvarjati nered. Gre na podružnice sklicati, sestanek ko- primer za tole: prav na seji de- va jeti so včasih držali v -------— . _ _ 1 mdi sam podpisal prejem 1 n _____1 l 't 1 _ Tl _ Jrat ■ 'ktl; ?rja za opravljene vožnje. Reda podjetju »Plinarna-Vodovod« več kot nezdrave. V našem listu smo že objavili prispevek pod naslovom »To ni samoupravljanje«, ki osvetljuje nezdrave razmere pri delitvi dohodka. V podjetju je namreč dobilo 39 ljudi od 167 zaposlenih na račun premij. Samoupravni organi so ta vo,., o resnično"opravilnih’pre- Pr1edl.og sprf,jeli’ se^da’ ker ni trošenju bencina, avto^o- ^ So k?,k^ organi so ugotovili, (ja D*h ti prevozi preplačani. To-25-5° končnih ugotovitev prav-k;!Lav niso mogli priti v vsa-- v * Primeru, za vsak prevoz in za ui“ ffn ',a 1D' C° ^ar, ka katero so naleteli, nad 240 tlso6 dmar'lev evidenca o poslovanju, re- lektiva, da bi se pomenili med drugim o tej nepravilnosti in o izplačilu zaostalih prejemkov. Toda sestanek je sklical direktor. Prečital je imena prisotnih in dejal, da je to sestanek samo za lavskega sveta, ko so razpravljali o nepravilnostih v poslovanju, ko bi moral delavskp svet tehtno razmisliti, ali je bilo podjetje zaradi takšnega ali drugačnega poslovanja oškodovano ali ne, je bil Približna'*3V ’ času& revfzijtf^o lektiv ni dobil razlike med sta- Primer imlli pred sIS ve? “. ™k?> k« ie »^vliorov. —a,,««.. direktor podjetja izrekel na de- totototo »veto .»oj »eto .a to sveta s kolektivom, toda ves ko- rimi in novimi prejemki, ker je 5 ,iih tedaj ni hotel potrditi, ker “Z +T jJ^el, če so bile storitve de- it lj^®° opravljene. Organe uprav- ijjj5 so opozorili še, naj preve-sp^tefune za »usluge«, ki jih je w Podjetje opravljalo direk-WirL111 sicer na njegovem in Spetem posestvu (eno izmed polj- v Pa je v Šentilju pri Mari- žavnem položaju smo. Lepi od- ostavko, nosi! Nekomu premijo, drugemu ničesar. To kar velja za premi-rance,'bi moralo veljati za vse ostale in obratno. člane kolektiva, drugi pa naj se sprejet tale sklep: z njega odstranijo. S tem je bil »Na predlog sindikalne orga-mišljen predstavnik Občinskega nizacije sklene delavski svet omo-sindikalnega sveta, ki ga je na gočiti članom kolektiva brezplač-sestanek povabil predsednik sin- no vožnjo v Zagreb na velese-dikalne podružnice. Direktor jem. Izostanek naj se računa kot podjetja si je torej, dovolil ne- plačan izredni dopust. Organiza-kaj nepojmljivega, s sestanka cija izleta je prepuščena sindi-kolektiva je pognal predstavnika kalni organizaciji.« družbeno-politične organizacije. Sindikalna organizacija je to-In nič ni čudnega, če je pred- rej podprla takšno brezplačno sodnik izvršnega odbora slindi- vožnjo, izostanek vsega kolektiva kalne podružnice zavoljo takšne kot plačani izredni dopust v ča-grobosti direktorja podal javno su, ko je, kot direktor trdi, podjetje v slabem finančnem položaju. In na to je pristal delavski svet. Nič čudnega ni, če si potlej Sindikat — privatna organizacija? h, Revizijski organi so nam- da so v nekaterih privite stroški za obdelavo njego- Koznovanje ali res potrebno delo? dovoli ta ali oni v podjetju stvari, ki niso v skladu z normalnim Ta odnos direktorja do sin- posilovahtjem in vodenjem. Oba dikalne organizacije, do pred- organa sta tokrat ravnala proti-stavnikov sindikalnega vodstva zakonito, ^kajti naša zakonodaja v občini, pa nj edinstven. S tem ne dopušča takšnih plačanih izje potrdil samo svoje prejšnje rednih dopustov, izjave, o katerih vedo povedati Tudi v takšnem ravnanju in na sindikalnem svetu. Pred krat- sklepanju lahko iščemo vzroke Sodu pa je izbil dno dogodek, C Posestva oziroma zemlje, ki ki iše • bolj osvetljuje nezdrave V^tevija podjetje, delno pa iz- razmere v tem podjetju in pre- . , , , , h/jtea direktor bremenili režiio haja že na politično obračunava- kim je namreč zmerjal predstav- za nezdrave razmere v tem pod- :'6tja - ’ U J ___________M_. », lotili noloirol-i cirot iv, eln/iitoln!) nika sindikalnega sveta s »sindi- jetju. Delavski svet in sindikalna je pred kalno policijo«, trdil, da Je sin- organizacija bosta morala torej Moči drugim so ti or- nje s posamezniki. _ 11, uidi opozorili delavski svet Direktor podjetja - . .. - .- , , , , , . . tM nePravilnost za katero bi mo- dobrimi štirinajstimi dnevi dal dikalna organizacija »privatna« v bodoče temeljito pretehtati vsa-Vv?oklteati direktorja na odgo- pokositi travo na zaščitnem pasu. organizacija, da nima sindikat ko svojo odločitev. /~i________v __ f-roTra IPTinln iat nravice aev VarGevaniezopredmetenim delom Kaj so dosegli z normativi kakovosti v tekstilni tovarni Inteks in v Železarni Ravne V večini delovnih kolektivov so letos občutno razširili število delovnih mest, na katerih merijo delovni učinek z najrazličnejšimi merili. Razen tega, da so kolektivi uvedli že do sedaj znana merila (količinske norme) na več delovnih mestih, je značilno predvsem to, da so začeli v posameznih kolektivih uvajati tudi kvalitativ- ke, letos pa 4,14 dinarja. To pomeni, da so občutno pocenili svojo proizvodnjo, z normativom kakovosti pa vplivajo, da prevladuje prvovrstno blago. V Železarni Ravne na Koroškem obračunavajo zaslužna osnovi časovnega normativa za izdelavo določenega izdelka ali obdelka. Kakovost pa merijo z odstotkom izmečka. Od tega, no povsem nove normativei Gre kako delavec izpolnjuje norma- za normative, s katerimi je mogoče celoviteje nagrajevati delo po učinku. Tako so začeli v kolektivih neposredno ali posredno normirati tudi dela, za katera je vse do nedavnega ve- tiv kakovosti, je odvisen njegov osnovni zaslužek. Če zmanjšuje izmeček, mu po določeni skali raste akordni zaslužek, če pa je izmečka več, mu zaslužek pada. Teoretična Ijalo načelo, da jih je mogoče možnost je, da delavcem z i nagrajevati le po času, ki ga boljšanjem kakovosti porastejo delavec prebije na takih delov- zaslužki do 40 %. Praktično pa nih mestih, ker omenjenih del dosegajo najboljši delavci do-sploh ni mogoče normirati, slej 20 °/o večje prejemke na ra-Takšne celovitejše normative, čun zmanjšanja izmečka. med katere sodi tudi normativ kakovosti, uvajajo v podjetjih različnih panog. V1 tekstilni tovarni Inteks v Kranju imajo v tarifnem pravilniku določilo, po katerem V prvih sedmih mesecih letos so na delovnih mestih, kjer je uveden normativ kakovosti, dobili delavci v povprečju 7 °/o večja izplačila po akordu, zaradi zmanjšanja izmečka. Zelo povečujejo ali zmanjšujejo za- ostra pa je krivulja, če bi od-služek, ki bi ga morali dobiti stotek izmečka rastel. Če bi iz-posamezni delavci, na osnovi meček narasel za 50 % bolj kot obračunanega akorda za toliko je planiran, bi dobil delavec le odstotkov, za kolikor je delavec 80 %> obračunske tarife, to je ta-izpolnil predpisani normativ rifne postavke, in to ne glede za kakovosti, ki je določen za vsak koliko je presegel akord, posamezni proizvod. Na osnovi tega normativa Ta korekcijski normativ, da kakovosti dosegajo v podjetju tako rečemo, so uvedli iz dveh dva pomembna gospodarska us-vzrokov: na tržišču bi si radi peha. Prvič odstotek izmečka utrdili položaj s kakovostnimi se jim neverjetno hitro znižuje. izdelki. Prodajna cena, ki jo dosežejo za prvovorstno blago, je namreč neprimerno višja, kot za ostale vrste blaga. Zanje je torej predvsem važno izboljšati strukturo blaga, to je, da izdelajo več prvovrstnega blaga, ker lahko na ta način ob enakih stroških občutno povečujejo dohodek. Pri prizadevanjih, da bi izboljšali kakovost blaga, jim povzroča velike težave tudi kakovost bombaža, ki ima nadnor- Doslej so šteli okoli 15 °/o proizvodnje za neidočo, to je uvrščali so jo med izmeček, sedaj pa imajo izmečka že med 5 in 6 %, doseči pa hočejo, da bodo imeli samo 2 "/o izmečka. Drug pomemben uspeh pa je ta, da so začeli delavci sami nadzorovati kakovost izdelkov. Okoli 50 delavcev že z dovoljenjem podjetja samo določa kakovost izdelka, potem ko izmerijo normirane tolerance. Tako so odpadle fazne kontrole za neka- malno mnogo vozlov, visok od- tera delovna mesta. Pravilnost stotek kratkih vlaken, je slabo kontrole izdelka na delovnem očiščen itd. Kljub temu pa so mestu preizkušajo le pri nadalj-dosegli to, da izpolnjujejo ko- njih fazah in ugotovili so, da ličinski plan v posameznih me- delavci brezhibno nadzorujejo secih s 110 in 111 “/o. Prvovrst- svoje delo. nih izdelkov napravijo od 69 do Samo ta dva primera nam 76 °/o od vse proizvodnje (nor- povesta, da so v podjetjih, kjer mativi se gibljejo okoli 70 do 75%), drugovrstnega blaga izdelajo med 14 in 19 °/o in tret-jevrstnega med 3 in 12 %i S temi in drugimi merili dela pa so dosegli tele gospodarske uspehe: v letu 1958 so porabili za proizvodnjo enega ki- pričenjajo delavci ekonomično so uvedli takšna in podobna merila, ugotovili tole: v naših pogojih gospodarjenja in upravljanja v gospodarskih organizacijah, ne ustrezajo več v celoti samo količinski normativi. Takšna merila uvajajo zato, da lograma preje 23,58 dinarja za osebne dohodke, letos pa so porabili samo 19,25 dinarja ali 3,63 dinarja manj kot lani. Lani so izplačali za 100 votkov 4,23 dinarja za osebne dohod- ravnati ne le s svojim delovnim časom, temveč tudi s stroji, orodji, surovinami itd., to se pravi z že opredmetenim delom, ki je v delovnih orodjih in izdelavnem materialu. Gre namreč za to, da je >!ja j1®1, lani kupil brez privolje-Ul»0 e!avskega sveta kosilnico in i^Postavil delavski svet pred 0stio dejstvo. Nakup tega $VM.V\eSa sredstva je delavski °bril šele tedaj, ko je bilo Plačati račune. direktor in privatni ^voznik — obenem ifitj ®^avskl svet je, tako kot so Volij lstotei organi svetovali,. iz-tejšj Posebno komisijo za podrob-^tjuPtegled. Ta mu je v sep-predložila zapisnik. Ne-uS°tevitve komisije se zde sija pr°misne, tako recimo komi-ne omenja prekršek ^Plo da i® kupil kosilnico Saia n d®lavskega sveta. Predla-,i® delavskemu svetu, da Toda trava je ležala štirina jst pravice se vtikati v poslovanj e itd. Peter Dornik KOT DA JIH NI DELAVSKIH SVETOV IN DEMOKRATIČNOSTI V ODLOČANJU je rečeno, da ljudski odbor lahko skladu z vsemi zakoni. Za take tudi na lastno pobudo odloči, da ni dovolj, če sta duh in vsebina postane obrat oziroma poslovna predpisov demokratična. Takim enota samostojno podjetje. Tako bi bilo treba, kot vse kaže, š čle-je možno subjektivno odločanje, ni določati, kaj je demokratično že tako ali tako ie združevanje in razdruževa- ker nekateri pač tolmačijo pred- in kaj ne (v primeru, ki ga ome-• , v .... v . ■ i -v • piše tako, kot jim je to najbolj njamo, pa stvar zares m razum- nje podjetij občutljivo vprašanje, saj se običajno grav. Res je; da se kolektiv lahko Ijiva, zlasti zaradi poznejših do-tice večjega števila ljudi, S katerimi bi se bilo pritoži na republiški zbor proiz- polnitev. 71. člen je izpopolnjen treba dodobra pogovoriti in dobiti od njih prbrta- Z nek za tak ukrep. Zato nas preseneča in celo jih lahko tolmačimo tako ali vsa podjetja, razen komunalnih. ogorči, Če zvemo, da je ta in ta kolektiv zvedel drugače, ker so ponekod priprav-' Samo delavske svete teh kolekti- ževanje ^TdoločenTmpntiisTom, , v . i . • i , i • i« j. liem vsak čas demantirati vso vov moraio obvezno vnrasati za . , w > fuzioniranje prav zaradi tega, čeprav so še naprej prepričani, da bi lahko proizvodnjo in perspektivo za nadaljnji razvoj odprli tako enemu kot drugemu podjetju v okviru poslovnega združenja. Tudi v tem primeru ne bi razčlenjevali vseh ekonomskih razlogov, ki govore za ali proti združenju. Še zlasti ne zaradi tega, ker je kolektiv pristal na zdru- ^ ?*rektor stroške, za neka-a na njegovi zemlji in ^teni Predlagala je še delav- svetu, naj v bodoče do ^W n°sti vpisujejo na potne % ^ vse vožnje, opravljene iz-nJ:1.’ ki so opravljene v ko-!Nii* tja- Prav tako naj m dogodkih, ki so sledili te-^i. i/tefthi. se nam vendarle OStaln oHrvrto PJIO iz-se ga za to, da je postal iz obrata samostojno podjetje Skrbnost pri odločanju tei iz vesti v tedenskem časopisu. Prav to pa se je zgodilo kolektivu lesno-industrijskega obrata v Ptuju, ki je bil vse do objave te vesti prepričan, da je obrat LIP-Maribor. Deset dni za kolektivov odločati o njihovi usodi. Pri tem pa se nam zdi potrebno omeniti nekatere zakonske predpise, saj se na mnoge od njih citirajo le tiste člene, ki naj bi dokazali, da delajo prav in v vov morajo obvezno vprašati mnenje. Zakaj neki ne delavske svete vseh gospodarskih organizacij?). Združevanje Himo Tobi tem, ko je ljudski odbor na loče- sklicuje tudi občinski ljudski od- nih sejah sprejel odločbo, so na osnovi skromne časopisne vesti sklicali sestanek kolektiva, da vsaj za dogodki pove, kaj misli. Verjetno je, da je kolektiv, ki doživi tako podcenjevanje, potem ko bomo vsak čas ocenjevali deset let delavskega samoupravljanja, težko prepričati o upravičenosti ukrepa. Težko ga je prepričati, četudi govore za to še tako utemeljeni ekonomski razlogi in četudi perspektivni načrt za raz- bor, ki je sprejel tako odločbo. V uredbi o ustanavljanju podjetij obeh podjetij. V resnici ta elaborat ne predlaga nič drugega kot V naslovu smo omenili združevanje v Mariboru. V mislih in nhrntov ki ie bila nveliavlie- imam° predlagano oziroma že kar smotrno porazdelitev proizvodnje na 94 riecemhra 1952 niše potrjeno združitev podjetja HIMO med obema podjetjema, predvi- na 24. decembra 1953, piše, • da o izločitvi obrata sklepa delavski svet podjetja. Če delavski svet podjetja ne sprejme takega predloga, lahko delovni kolektiv obrata predlaga osamosvojitev ljudskemu odboru občine Jtedda 1® ostalo odprto eno Ssta rwnih vprašanj, ki se rVJti nila n® komisija in ne k>Ie. ^ svet. Gre namreč za na Primer mogoče, i t,3 čtevek v kolektivu i^cii^u hkrati v dveh različnih 8 dol** zdai kot direktor, ki Ji ščititi koristi sociali-teej r1.f5>P°’darske organizacije, !žan ščititi koristi kolek- be preskrbeti mnenje delavskega sveta podjetja (člen 70.). vosti v program vključenih proizvodov. • Vprašanje je, ali je smotrno r___ _ Vendar pa je naslednji člen in potrebno združevanje podjetij, z glasovanjem zavrnil sklep ob- tako nejasen, da pride prav ti- M so se že tako ali tako obvezala, činskega ljudskega odbora. Nima- stim, ki nočejo razumeti, da je da bodo vsklai^vala in sodelovala mo namena, da bi se spuščali v treba upoštevati (in to vedno ^ bolj) tudi mnenje delavskih sve- pn Proizvodnji, tov in kolektivov. Člen nekako Tehnični aparat podjetja HI-demantira tisto, kar zagovarjajo MO je izdelal elaborat, ki eko- iz Maribora in TOBI iz Bistrice, deva perspektivo za razvoj, inve-Obe podjetji naj bi se fuzionirali do leta 1961. Po našem mnenju gre tu za poseben problem združevanja že zato, ker sta obe podjetji včlanjeni v poslovno zdru- ____________ r_________________ ženje »MARIS« ter je v 1. členu »Maris«. Namesto o predlogu za morda »interesantno«. Nedvomno pogodbe, ki so jo podpisali vsi -J—x---------- J—’------r,a ni Člani rečeno, da se podjetja zdru- sticije itd. Nedvomno je, da bi lahko prav te iste stvari uredili na podoben način in sporazumno s kolektivi ter brez fuzioniranja v okviru poslovnega združenja prav tako pa ne zaradi tega, • ker je združevanje podjetij v okviru poslovnega združenja nesmotrno, saj bo slabilo zaupanje v poslovno združevanje sploh. Prav nič čudnega bi ne bilo, če bi kolektivi, ki bi sicer lahko sodelovali v proizvodnji, odrekli sodelovanje samo zaradi bojazni, da se ne bi nekdo nekje na občini ali na okraju prej ali slej spomnil, da bi bilo potrebno združiti dve podjetji v eno. Tesna proizvodna povezanost je lahko takim »združevalcem« samo argument za združitev. Gledano s stališča občine ali okraja je to združevanje dveh podjetij bi bilo koristneje, če bi skrbeli za teme- pa ni koristno, če gledamo razvoj s stališča delavskega saihouprav- Ijitejše urejanje proizvodnih pro- Ijanja in v tem primeru upošte-gramov, tehnoloških procesov itd. varno še dejstvo, da je poslovno _ 1__;___ n/r______r___ r7rJr,11-zzivr*~ir-i-ir-> rr »n 1 •?i vah in danih pogojih za razvoj) to predvideva. Skratka, na sestanku so predstavniki občine prepričevali kolektiv, da je odcepitev utemeljena, kolektiv pa je v okviru »Marisa«. To je prvo. Še važnejše pa je tudi v tem primeru to, da je bil kolektiv podjetja TOBI postavljen pred alternative, ki bi jih združevanje v perspektivi nujni atribut bolj naglega gospodarskega napredka. S takim ukrepom proti volji delavskih svetov rušimo zaupanje do vsakega tesnejšega sodelovanja in tako rekoč lahko imenovali najmanj pritisk. sarnj usmerjamo podjetja v avt- mo namena, razglabljanje o ekonomski upravičenosti take odcepitve. Značilen je le način, kako skušajo ponekod mimo delavskih svetov in Če se ne boste združili, tako pri' bližno jim je bilo rečeno, v bodoče ne dobite nikakršnih kreditov, pa tudi vsaka drugačna pomoč vam bo odklonjena, člani in utemeljujejo prejšnji členi, saj nomsko utemeljuje fuzioniranje delavskega sveta so pristali na arktične gospodarske enote za vsako ceno in v vsakem primeru. To pa ne more biti smer, v katero naj bi se razvijala naša industrija. MITJA ŠVAB m PODJETIJ m OBČIN Ugoden odmev V Paki pri Velenju nova šola V Paki pri Velenju so v nedeljo slavili dva pomembna dogodka: otvoritev nove šole ter dograditev daljnovoda Salek— Paka. Na prostem pred novo šolo se je zbralo skoraj tisoč ljudi. Na proslavi sta bila tudi načelnik tajništva za šolstvo OLO Celje Vojko Simič in predsednik občine Velenje Stane Ravljen. Graditev nove šole je veljala 31 milijonov dinarjev. Več kakor milijon dinarjev so prispevali s prostovoljnim delom in materialom prebivalci Pake sami. Ob otvoritvi je bil pester kulturni program, ki so ga izvajali pionirji Pake in Velenja. Petdesetletna težnja prebivalcev Pake se je ta dan uresničila. Lep je bil trenutek, ko je v dvorani prvikrat v tej vasi zasvetila elektrika. Šola ima dve moderno opremljeni učilnici, dvorano za kulturne prireditve ter več manjših prostorov za šolsko kuhinjo, delavnico in podobno. Okoli sto otrok Pake, ki so se doslej stiskali v ozki in mračni sobi zasebnika, se bo odslej veselilo dela in življenja v novi šoli. Za izgradnjo šole in daljnovoda imajo precej zaslug razen občine še TE Velenje, TE Šoštanj, DES Slovenj Gradec in prebivalci Pake sami. Izobraževanje v Šoštanju Komisija za ideološko politično in strokovno izobraževanje pri občinskem sindikalnem svetu Šoštanj je zbrala prijave za izobra- bodo še literarni krožek. Predvsem bodo skrbeli za kulturno-zabavno življenje Velenjčanov. Društvo namerava organizirati plesne tečaje. Skrbelo bo za primerne nevsiljive programe v delavskem klubu. Tudi pojasnitve filmov pred predstavami bi ne kazalo, zanemarjati. Ponovno bo zaživel lutkarski oder, ki je tudi lani dal več uspelih predstav. V celoti smemo trditi, da je bilo delo Svobode Velenje zelo razgibano. Nove oblike dela pa bodo le še bolj približale »dejavnost društva Velenjčanom. Nova knjižnica v Trbovljah Dejavnost »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah se je zadnje čase usmerila v izobraževanje in vzgojo odraslih. Vodstvo društva je spoznalo, da lahko na tem področju največ prispeva za preoblikovanje miselnosti ljudi, predvsem proizvajalcev. Začeli so iskati tudi možnosti za ustanovitev lastne knjižnice. Prebivalci tega dela Trbovelj so to željo že večkrat izrazili na občnih zborih društva, vendar je bila uprava venomer v zadregi, kje dobiti denar za nakup knjig. Slednjič se jim je le ponudila prilika. Občinsko politično vodstvo jim bo dodelilo dokaj bogato knjižnico, last nekdanjega okrajnega komiteja ZK Trbovlje. Nova knjižnica bo imela zdaj nekaj več kakor 1000 knjig, s stalno skrbjo vseh pa bo lahko že v kratkem še bolj obogatila knjižne police. Sploh kaže to delavsko društvo veliko aktivnost. Pred krat- ŠOSTANJSKA razglednica ževanje delavstva v tej občini. 204 delavci so se javili v tečaj za prekvalifikacijo. Komisija je sklenila, da bo v kratkem organizirala šesttedenski seminar o delavskem samoupravljanju. S seminarjem pričnejo 4. novembra. Zborovali so V soboto so se zbrali v Št. liju pri Velenju prosvetni delavci šo-štanjske občine. Na rednem letnem občnem zboru so kritično pregledali delo. Prosvetarji so pridno študirali program ZKJ in biti iniciatorji mnogih kulturnih in drugih prireditev. V razpravi so v glavnem govorili o novem šolskem zakonu in liku učitelja v reformirani šoli. Dosedanja sindikalna podružnica se je delno po gospodarskih, delno pa po teritorialnih kriterijih razdelila v dve: v šoštanjsko in velenjsko. Izvolili so nova upravna odbora in izbrali delegate za pedagoški kongres v Beogradu. Utrinki z občnega zbora Svobode Velenje Na občnem zboru DPD Svobode Velenje so v nedeljo kritično pregledali dosedanje delo. Zelo uspfešna je bila v preteklem obdobju izobraževalna sekcija, ki je organizirala več predavanj, šolo za starše in za odrasle. V njenem obsegu je deloval tudi recitacijski krožek, ki je gostoval z glasbeno sekcijo v okoliških krajih in pripravil tudi samostojen večer pesmi in glasbe. Število bralcev je v knjižnici, ki ima sedaj več kot 4000 knjig, poraslo. Zelo kvalitetno je bilo delo moškega pevskega zbora z 38 člani. Izreden uspeh je doživela godba s 60 člani, ki so večinoma mladinci. Med najbolj požrtvovalne sekcije smemo šteti baletno, ki že 7 let deluje in pripravlja program, s katerim bo gostovala tudi drugje. Amatersko gledališče je bilo zlasti uspešno z uprizoritvijo Shakespearovega Othella. Škoda, da je zamrlo delo folklorne sekcije, ki je imela toliko ljubiteljev, predvsem med mladino. Ko so govorili o prihodnjih nalogah, so menili, da folklorno sekcijo ponovno ožive. Ustanovili kim so odprli okusno urejene in opremljene klubske prostore. Brž ko bo mogoč televizijski prenos, bo zaživel tudi televizijski klub. Za zadovoljitev najmlajših bodo ustanovili lutkovno gledališče, v klubskih prostorih pa bo delovala tudi šahovska skupina. Pomembna novost bo tudi ustanovitev filmskega kluba in otvoritev filmskega gledališča. -m- Poročilo predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov glede izpopolnjevanja sistemov nagrajevanja po učinku so tudi v sindikalnih organizacijah, delavskih svetih podjetij ptujske občine pričeli skrbno proučevati.. Občinski sindikalni svet v Ptuju je svetoval sindikalnim podružnicam, naj naredijo analize o dosedanjem nagrajevanju po učinku, ugotovijo pa naj tudi, kaj je treba še storiti, da bi izpopolnili sistem nagrajevanja. Kot rečeno, poročilo republiškega sveta zelo skrbno proučujejo, zlasti sindikalni odborniki, torej tisti, ki se še posebej ukvarjajo z nagrajevanjem po učinku. Toda približno 60 % vodstev podjetij, direktorjev, računovodij pa še do danes ni proučilo poročila republiškega sveta. Ti ljudje so bili zelo presenečeni, ko smo jih vprašali, kaj menijo o resoluciji republiškega sindikalnega sveta. Ko smo jim dejali, da je to bogato gradivo, ki ga kaže skupaj z vodstvom sindikalne organizacije in delavskim svetom temeljito proučiti, z vsebino seznaniti tudi delovni kolektiv in mimo tega navesti ugotovitve glede nagrajevanja v podjetju, so bili mnogi v zelo neugodnem položaju. Nekateri so odkrito priznali, da poročila niso preči tali. Tu je komentar odveč. Povemo naj le, da nas sistem nagrajevanja spodbuja k temu, da ga proučujemo ter da na osnovi lastnih izkušenj napravimo analize o sistemih nagrajevanja po učinku. Glede proučevanja poročila predsedstva republiškega sindikalnega sveta je občinski sindikalni svet v Ptuju poslal več obširnejših vprašanj direktorjem sedmih ptujskih podjetij. Odgovorili pa so nam direktor podjetja Pekarne, direktor tovarne perila »Delta« Ptuj ter direktor izvoznega podjetja »Perutnina« Ptuj. • Tovariš Jože Sotler, direktor podjetja Pekarna, nam je povedal tole: »V našem podjetju nagrajuje-tno delavce po enoti proizvoda in po realizaciji gospodarskega načrta. Preden smo pričeli nagrajevati ljudi po enoti proizvoda, smo imeli v podjetju skupinske norme. V treh mesecih smo ugotovili, da to nagrajevanje ugodno vpliva na zvišanje produktivnosti dela. Hkrati s tem pa smo tudi opazili, da imajo v drugih pekarnah v Sloveniji višje tarifne postavke, delavci pa v povprečju zaslužijo manj kot pri nas. Lani smo v devetih mesecih dosegli povprečni dohodek na zaposlenega v znesku 162.000 dinarjev, letos v istem časovnem razdobju pa znaša naš dohodek 172.000 dinarjev. (Tu so upoštevani le trije meseci, v katerih smo delavce nagrajevali po enoti proizvoda). V obratih pekarne vsi delavci delajo po enoti proizvoda, prodajalce nagrajujemo glede na dosežen promet, ljudi, ki delajo v pisarnah, pa po proizvodnem planu. Po času nagrajujemo v obratu slaščičarje in pa čistilke. • Direktor tovarne perila »Delta«, Ptuj, tovariš Samuda Herbert, pa je dejal: »V našem podjetju bomo pričeli nagrajevati delavce po enoti proizvoda. Zdaj dela okoli 82 % delavcev po normi. Z novim tarifnim pravilnikom smo povečali proizvodnjo, delovno storilnost, pa tudi osebne dohodke. Letos bomo predvidoma ustvarili več čistega dohodka, nabavili, razširili osnovna sredstva in dvignili proizvodnjo za okoli milijardo 300 milijonov dinarjev, tako da bi po rekonstrukciji podjetja znašal naš bruto produkt 800 milijonov dinarjev.« • Direktor izvoznega podjetja »Perutnina«, tovariš Ivo Tomažič, pa je povedal naslednje: ' »Prejemki so tudj pomemben činitelj pri urejevanju preliva delovne sile. V 1958. letu je prav fluktuacija delavcev škodila našemu podjetju. Z novim sistemom nagrajevanja pa bomo letos skoraj odpravili preliv delovne sile. Zdaj po delovnem učinku plačujemo med sezono, zlasti pri predelavi perutnine, skoraj vse delavce, pred in po sezoni pa le 5 % ljudi.« Ob zaključku lahko ugotovimo, da je poročilo predsedstva republiškega sindikalnega sveta vzbudilo precej razprav, ki bodo nedvomno prispevale k nadaljnjemu utrjevanju nagrajevanja po učinku. Feliks Bagar GRADITEV NOVIH STANOVANJ V RAVNAH Pisma uredništvu O našem stanovanjskem problemu Iz Kopra nam je poslal tovariš Bitežnik pismo, v katerem zelo zanimivo in z utemeljitvami razpravlja o našem stanovanjskem problemu. Zaradi prostora in zaradi tega, ker so nekatere stvari iz pisma našim Ijudfem že znane, posredujemo le nekaj zanimivejših odlomkov iz Bitežnikovega razpravljanja. S povišanjem najemnin bi se marsikdo odrekel velikemu stanovanju ali oddal sobo v najem. Vsak bi težil za takim stanovanjem, kakršnega si glede na svoj zaslužek lahko privošči. In s tem bi, nehala vsa zavist. Nihče danes ne očita, če si nekdo privošči boljšo hrano: pač več dela in več zasluži, si mislimo. Tudi nihče ne gleda postrani kupca, ki si kupi kam-garn namesto »cajha«. Vsakdo si lahko privošči, kar mu pač denarnica dovoli. Zakaj mora biti pri' stanovanjih izjema. Dvignimo ceno stanovanjem in znižajmo ceno ostalim potrebščinam, tako da s tem ne spremenimo kupne moči našega delovnega človeka. Kljub temu pa naj bi ostali pri distribuciji stanovanj še današnji kriteriji, ker je danes še veliko ljudi, ki pridejo do denarja na vse mogoče načine in bi takim špekulantom ne smeli dovoliti, da pridejo do večjih stanovanj, kot jih dejansko potrebujejo.« Te stvari bodo — kakor je našim bralcem znano — povsem urejene z novim zakonom b finansiranju stanovanjske graditve. (Op. ur.) »Še en prijem bi morda prispeval k omiljenju stanovanjske stiske. V Slovenskem poročevalcu od 1. aprila 1956 sem bral, da ustanavljajo v Franciji »Fond solidarnosti«, katerega namen je, »da Bi v provincah in po vaseh 'osnovali središča, kjer bi se zbrali'starci ih starke«. In dalje: »Po njihovi zamisli bi imel ta predlog dve prednosti: V provinci je podnebje dosti ugodnejše, v velikih mestih pa bi dobili precej stanovanjskega prostora, tako da bi omilili stanovanjsko krizo.« Če torej urejajo ta problem na tak način v Franciji, zakaj bi tudi pri nas nekaj takšnega ne ukrenili. Danes imamo uveden stanovanjski sklad, ki znaša 10 % plačnega sklada, oziroma poko)' nin. V devetih občinah Ljubil3” ne živi 17.772 upokojencev l11 invalidov dela. Pri povpre^ pokojnini 6000 din mesečno ** plača socialno zavarovanje ob1 njenim osebam v 1 letu okrol1 1270 milijonov dinarjev po^l, nine ali 127 milijonov za fr. novanjski sklad. Če bi dali ^ tega sklada vsakemu upokoji3 cu, ki bi se preselil na dež®1 (v vas) recimo dodatke k P0*°L nini po 3000 din mesečno, j morda zapustilo Ljubljano l™. oseb, katerim bi izplačali letIL 36,000.000 din dodatka, v hi®3 j pa bi ostalo na razpolago ”1... Sob, ki so vredne vsaj pol b*1',, jarde dinarjev. Razume se. ^ bi prišle v poštev za dodat6. take osebe, ki imajo v Ljubil3” stanovanja in, - ki bi se Pl'f\e lile v kraje, kjer stanovanj5^ stiske ni. Enako naj bi vel)3^ tudi za ostale industrijske kf 8 je, kjer je stanovanjska kd nevzdržna.« ■ O tem predlogu bi vsekaj veljalo razpravljati, zlasti š® * daj, ko se obeta povečanje kojnin upokojencem zaradi " večanja najemnin. (Op. ur.)- Politično delo v Ljutomeru Pred dnevi je bilo v Ljutomeru posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZKS. Govorili so o večerni politični šoli, o nadaljnji vzgoji članov ZK, ki imajo manj kot 2 leti partijskega staža, ter o sprejemanju novih članov v ZK. Sklenili so, da organizirajo v Ljutomeru 6-me-sečno partijsko šolo. Doslej je bilo predlaganih in sprejetih v to šolo 34 kandidatov. To so večinoma člani sekretariatov in sekretarjev osnovnih organizacij ZKS. Sklenili so tudi, da bodo v občini organizirali seminar za mlajše člane ZK. Ta seminar bo imel deset raznih tem, ki bodo vezane predvsem na 'program ZKJ. Akcije ptujskih sindikalnih organizacij ) Obnova »Mirne« Tovarna šivalnih strojev »Mirna« na Mirni dosega kljub zastarelim strojnim napravam lepe gospodarske uspehe. Podatki o proizvodnji v letošnjem prvem polletju kažejo, da je kovinski obrat povečal proizvodnjo nasproti lanskemu I. polletju za okoli 22 %, lesno predelovalni obrat pa za okoli 8 %. Da bi še bolj povečali proizvodnjo in Izboljšali kakovost izdelkov, bodo tovarno rekonstruirali. Po obnovi bodo proizvodnjo povečali za 100 odstotkov. Kmalu bodo dali na trg tudi elektromotorčke za poganjanje šivalnih strojev. Nenehno izboljševanje delovnega procesa prinaša tudi temu podjetju velike uspehe. Vsa delovna mesta so akordirana. Plačevanje po učinka in povečana proizvodnja sta jim omogočila, da so svoje proizvode pocenili. V Ptuju je med neurejenimi komynalnimi problemi najbolj pereča graditev vodovoda in kanalizacije. Zdaj se tudi ta pro-blem ureja. Da bi graditev pospešili in pocenili, je občinski sindikalni svet poslal pismo vsem sindikalnim podružnicam in jih pozval na delovne akcije, ki bi jih priredili na vseh področjih te občine. Sindikalne podružnice v Ptuju so šle na urejanje kanalizacije na Ljutomerski cesti, kjer je za polaganje kanalizacijskih cevi potrebno skopati štiri metre globok in prav toliko širok jarek; Odziv na pismo je bil presenetljiv. Med prvimi so se odzvali člani sindikalne podružnice Občinskega ljudskega odbora, ki so z 80 člani opravili 240 prostovoljnih delovnih ur. Njihovemu zgledu so iz dneva v dan sledile nove in nove delovne skupine tako, da je do prejšnjega tedna sodelovalo na delovnih akcijah že 21 sindikalnih podružnic in to: Kmetijsko proizvajalna poslovna zve- za Ptuj s 140 člani, ki so opravili 700 prostovoljnih delovnih ur, Trgovsko podjetje »Merkur« s 27 člani — 108 ur. Ptujska tiskarna s 40 člani — 120 ur, Veterinar-sko-živinorejski zavod Ptuj s 40 člani — 200 ur, Tovarna perila »Delta« Ptuj s 118 člani - 354 ur, Perutnina Ptuj s 53 člani — 159 ur, Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj s 25 člani — 100 ur, Prosvetni in znanstveni delavci Ptuj z 41 člani — 123 ur, Železniške delavnice Ptuj z 29 člani — 87 ur, Železniška postaja Ptuj z 22 člani — 66 ur, Pletarna Ptuj s 54 člani — 162 ur, Pošta Ptuj ž 22 člani — 66 ur, Zavod za zaposlovanje invalidov s 14 člani — 42 ur, Zavod za socialno zavarovanje Ptuj z 31 člani — 127 ur, bančni uslužbenci s 27 člani — 81 ur, Strojne delavnice Ptuj s 70 člani — 250 ur, Komunalna ustanova Ptuj s 37 člani — 150 ur, Mlekarna Ptuj s 40 člani — 120 ur, Gozdarsko poslovna zveza z H člani 66 ur in Gozdno gospo- darstvo »Dravinja« Ptuj z 11 člani — 66 ur. Tako se je v obdobju petih tednov zvrstilo na delovišču kanalizacije na Ljutomerski cesti 892 članov Zveze sindikatov Jugoslavije, ki so opravili skupno 3268 prostovoljnih delovnih ur. V tem tednu so se na delovišču zvrstile'sindikalne podružnice Trgovskih podjetij »Les« in »Panonija« Ptuj, Opekarne Žabjek in druge. Omeniti je treba, da je delo na delovišču zelo naporno; prvič zato, ker je cestišče zelo trdo in kamnito, drugič pa zaradi globine jarka. Delovni učinek bi lahko podvojili, če bi Občinski ljudski' odbor poskrbel zh rahljal-ni stroj — delo bi bilo manj naporno, pot do kanalizacije pa mnogo krajša. Tudi orodja je premalo, tako da lahko na delovišču dela le majhna skupina ljudi (od 40 in največ do 60 ljudi). Zgodi se, da je velikokrat preveč delovne sile, orodja pa premalo. Tudi ostali del sindikalnih podružnic se že pripravlja n®-jji, lovne akcije na drugih delovis6. Sindikalne podružnice Gradb6 j, ga podjetja »Drava« Ptuj, GLj, benega podjetja »Remont« Elektro Maribor -okolioa — Ptuj, Kovinske obrtne delaV11 }e in Mizama — žaga Ptuj s° jj-obvezale, da bodo s prosto''®^ nim delom preuredile dosedftjt gostišče »Slon« v Ptuju v °r družbene prehrane. Omet111 sindikalne podružnice bi z d®1^ že pričele, toda čakati moraj°’ tl bo Občinski ljudski odbor Neomenjeno gostilno in da bo lZ lan dokončni načrt preuredil ’ tCi' Sindikalne podružnice v ^e' dričevem so na skupnem P0'^ tovanju razpravljale o delo' .j,, akcijah na njihovem obrh® ^fi Sklenili so, da bodo sodeloval ® j ureditvi naselja, največ pa Sj0jO zavzemali, da bi pričeli a kopališča na prostem s topl° jedo, ki bi bilo primerno zaJ,j3-valne prireditve in tekmoV®1 ^ Člani sindikalne podrh^v' Kmetijskega gospodarstva sko polje« Kidričevo so sklep o prostovoljnih del® .j-akcijah pri melioraciji močvh.^ tih območij in ureditvi svojih domov in gospoda1 obratov. .jj, Prostovoljna delovna pš ki zasluži posebno priznan]®’ ;fe je akcija sindikalne P°drUkj je Zdravstvenega doma Ptuj, s svojo 23-člansko zdravst v ekipo obiskala vas Vitom^^pu Slovenskih goricah in brazPjgfcl zdravniško pregledala vse » otroke ter mnogo odraslih- - F- . V PTUJU JE ŽE fmUGA^' KOT KAŽE NASA SLl^ Zvonjenje po toči Nova najemnina in dohodki Mnogo je bilo že razprav in ugotovitev okrog preskrbe industrijskih središč. Vse ugotovitve so si v glavnem edine v tem, da je potrebno zboljšati organizacijo trgovine, vzbuditi še večjo odgovornost ljudskih odborov do tega problema itd. Primer preskrbe s krompirjem kaže, da pomanjkljivosti dejansko niso samo v proizvodnji, ampak tudi v organizaciji preskrbe in predvsem v politiki, ki bi jo morali ljudski odbori ter drugi činitelji voditi v zvezi s preskrbo industrijskih središč. Lansko Jejo je bil pridelek krompirja na primer na Gorenjcem bogat. Takoj v začetku sezone so kmetje močno pritisnili Oa trg s krompirjem. Gena je bila temu ustrezno nizka (okrog 8 din C kilogram). Kmalu so se pa pokazale možnosti izvoza krompirja v druge republike, kjer je bil Pridelek manjši. Cena je rasla. Vsakih nekaj dni je šla za kak dinar navzgor. Tistemu, ki je prodal krompir včeraj, je bilo žal, kar ga ni zadržal še en dan, da bi še več iztržil zanj, saj se je cana polagoma pomaknila od 8 dinarjev celo na 17 dinarjev! To bila za individualnega kmetovalca šola: v prihodnje držati krompir čimdlje doma, pa bo ce-Da porasla. Torej se je bilo treba na to jogiko kmetov pripraviti, zlasti je bila to dolžnost organov, ki so °dgovarjali za preskrbo. Žal te Priprave glede na pričakovan Pfitisk potrošnikov na trg niso bile zadostne. Še o pravem času Pa so bile dane koristne pobude, ki so vzbujale realno upanje, da b® problem krompirja končno spravljen z dnevnega reda. Tako v ljubljanskem kot v kranjskem °kraju so se dogovorili za enotne odkupne cene. V kranjskem okraja so se na posebnem sestanku s Predsedniki občin dogovorili za baslednje: — odkupne cene pri kmetu so Ji oziroma 12 dinarjev, cene na drobno znašajo 14 do 15 din; — odkupne cene bodo vso sezono enake; s kmeti se posluje na odprt fačun, tako da je ta cena le akon-'ooija na dokončno ceno v pri-dieru višjega iztržka. 2 dogovorom o stalnih odkup-bih cenah in poslovanju na odprt tačun bi dejansko popolnoma Razorožili vse tiste, ki bi z zadr- 'Canjem krompirja želeli umet-?? dvigati odkupno ceno. Važno bi bilo le to, da bi zagotovili ta-k°3 v začetku odkupa primerne Razprava o rudarskem zakonu V zagorskem rudniku se te dhi seznanjajo rudarji z zakonom 0 rudarstvu. Doslej so seznanili 2 zakonom vse nadzorno osebje, Členili pa so, da se z zakonom ?6znani tudi vsak zaposlen v podjetju. Da ne bi bilo treba razlagati ves zakon, so napravili izmeček, ki ga bo dobil vsak dela-, 6c. Določila zakona bodo pre-fali tudi pred vsako izmeno, sin-‘kalna organizacija pa ga bo še Posebej obravnavala na svojih batankih. Tudi v drugih zasav-kih rudnikih so (ali pa še bodo) Podoben način seznanili ru-jbaje s tem zakonom, ki je vzbu-rned zaposlenimi veliko zani-^anje, saj jim daje vsestranski Pogie(j v manj znana pravna P0aročja rudarjenja. -m- količine za tako imenovane velike potrošnike in za delavce, ki si želijo nabaviti ozimnico že v začetku odkupne sezone. Nekaj deset vagonov za vsako večje industrijsko središče bi zadostovalo, da bi vzdržali prvi pritisk, potem bi bilo pa dobro. Toda prav to ni šlo do konca. Omenjeni dogovor ni držal teden dni, ko so v ljubljanskem okraju dvignili odkupno ceno na 15 dinarjev. Razumljivo je, da so se za enak ukrep' morali odločiti tudi v Kranju. Ne gre samo za to, da se je dvignila cena krompirju, ampak gre za to, da je kompromitiran dogovor, katerega namen je bil uresničiti določeno politiko za stabilizacijo trga in zagotovitev boljše preskrbe industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Tisti, ki je verjel v ta dogovor in je prodal krompir po tej ceni, zlepa ne bo več verjel v kakršenkoli dogovor. Obstoji bojazen, da tudi prihodnje leto ne bomo sposobni uresničiti takšnega koristnega načina odkupa, če ne bo zadostne koordinacije v republiki. Eden izmed razlogov za razveljavljenje omenjenega dogovora in ponovno povišanje cen'je bil tudi ta, da so bila pri tem na slabšem socialistična kmetijska posestva, ki so se morala držati postavljene cene, medtem ko je privatnik prodal krompir, kamor ga je hotel, ali pa ga je zadržal doma. Zaradi tega so posestva na slabšem kot privatni kmetje. Če koga podpiramo, je treba podpreti državna'posestva, ne pa da jih silimo, da morajo prodajati krompir po nizkih dogovorjenih cenah. Ti razlogi so docela logični in pravilni, če jih gledamo samo s stališča absolutne rentabilnosti državnih posestev, ne pa če jih ocenjujemo s stališča odgovornosti za pravilno in pravočasno preskrbo industrijskih središč. Če gledamo državna posestva kot avtonomne ekonomske enote, odvisne zgolj od tržišča, ne pa tudi kot instrument družbe za intervencijo na trgu, ki je vse preveč povržena nihanju privatne kmečke proizvodnje, potem je docela nespametno siliti posestva, da se držijo dogovorjenih cen. Toda za nas v sedanji fazi borbe za stabilizacijo trga oziroma za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi državna posestva ne morejo biti v vsakem slučaju popolnoma odvisna od lastne iznajdljivosti na trgu, ampak jih moramo često uporabiti za intervencijo na trgu, ko je potrebno nevtralizirati privatno stihijo. In v tem primeru je bila potrebna 100-odstotna intervencija državnih posestev s svojimi pridelki, da bi vzdržali trenutni pritisk na trgu in obdržali omenjeni dogovor o stalnih odkupnih cenah in poslovanju na odprt račun. V primeru, da bi posestva služila kot instrument za intervencijo na trgu, bi jim družba kaj lahko povrnila škodo (tako kot kmetom, ki dobijo na odprt račun). Brez dvoma je veliko ceneje državnim posestvom povrniti tistih nekaj dinarjev (v kakršnikoli obliki že), kot jih pa pustiti, da si sama iščejo čim-večji iztržek na trgu, pri tem pa povzročajo na trgu še večjo zmedo in nihanje cen, kar ima slabe politične posledice med delavstvom industrijskih središč. Pridelek krompirja državnih posestev na Gorenjskem znaša letos okoli 2300 vagonov, potrebe kmečkega prebivalstva pa se cenijo na približno 8200 vagonov. Državna posestva krijejo s svojim pridelkom okrog 25 % potreb Na seji predsedstva Zveznega odbora SZDL, ki je bila 15. oktobra v Beogradu, so temeljito pregledali dosedanje razmere na področju finansiranja graditve in uporabe stanovanj ter določili pota in način izvedbe stanovanjske reforme, ki sodi po svojem družbeno-političnem in ekonomskem pomenu med naše najpomembnejše ukrepe . v zadnjih letih. V našem listu smo že nekajkrat pisali o pomenu in posledicah teh ukrepov, ki zadevajo malone vse državljane, o razlogih za spremembo sedanjega sistema in o načelih novega sistema. Zato bomo tokrat zapisali le nekaj misli in konkretnih predlogov o bodočem določanju najemnin in, v skladu s tem, zvišanju osebnih dohodkov državljanov. , »Glavni razlog za spremembo standarda delovnih ljudi. Zato nekmečkega'prebivalstvi Name- v sistemu finansiranja graditve in tudi ni zdrave ekonomske vezi, sto, da posestva izvažajo krom- uporabe stanovanj,« je dejala v sloneče na neposredni materialni pir drugam zaradi višjih cen, bi svojem referatu na seji Zveznega zainteresiranosti med stanovalci naj zagotovila primerne količine odbora SZDL tovarišica Lidija in stanovanji, v katerih stanujejo za domače potrebe po dogovorje- Sentjurc, »je v tem, da pri seda- To vez je treba vzpostaviti, tako nih cenah, izgubo pa jim bi ljud- njih, večidel administrativnih da bomo zamenjali na stanovanjski odbori lahko povrnili. S tem odnosih ni zavesti, da je stanova- skem področju preostale admini-bi se kmetijska posestva pokaza- nje predmet, osebne potrošnje, ki strativne odnose z novimi eko-la kot uspešen instrument v poli- naj ga stanovalec izkoristi po nomskimi in demokratičnimi od-tiki ljudskih odborov za preskr- svojih možnostih, po svojem oseb- nosi.« bo industrijskih središč, hkrati bi nem, oziroma družinskem dohod- Nove odnose na stanovanjskem pa s tem preprečili upravičeno ku, to pa konec koncev pomeni področju pa ni moč uveljaviti z grajo, ki ustvarja pri potrošnikih p0 svojem prispevku družbeni avtomatičnim zvišanjem doseda-po nepotrebnem slabo razpolože- proizvodnji in delovni storilno- njih najemnin, kajti nove najem-nje. sti. O tem zgovorno priča dejstvo, nine, ki naj zagotovijo normalno ŽAL ZVONIMO TUDI TO- da smo porabili za dosedanje na- obnavljanje in vzdrževanje stano-KRAT PO TOČI KER SE LANI jemnine samo 3 do 4 odstotke vanjskih zgradb ter povečajo za-MTci\/rn tvttO maVtOtt t družinskih proračunov, čeprav je interesiranost državljanov za ce- iNibiviu mu iNAuuiui. stanovanje razen prehrane in ob- nejšo graditev in boljše čuvanje Ivan Kristan leke glavni element osebnega stanovanj, bomo morali določati drugače kot dosedanje. Iz predlogov novih stanovanjskih zakonov je razvidno, da bodo v bodoče vključeni v najemnino: 1. objektivno potrebni stroški upravljanja, vzdrževanja in večjih popravil, 2. stroški amortizacije vrednosti stanovanja. Povprečno naj bi se najemnina zvišala v vsej državi za 2,5 krat, se pravi od 15,20 din (kolikor sedaj povprečno plačujemo za kvadratni meter) na 38 dinarjev. Ker pa je raven dosedanje najemnine v posameznih mestih zelo različna (na Jesenicah plačujejo na primer za kvadratni meter 6 dinarjev, v Mariboru in Celju 15 dinarjev, v Skoplju, Kraljevu in Čač-ku pa 22 in celo 27 dinarjev), zvišanje torej ne bo povsod enako. Manjše bo tam,'kjer najemnina presega jugoslovansko raven, in precej večje (tudi štiri in večkrat) v tistih krajih, kjer so najemnine zadrževali pod jugoslovanskim povprečjem. Le tako bodo nove najemnine ustrezale objektivnim gospodarskim potrebam, obenem pa odpravile neupravičeno privi-ligiranje državljanov v posameznih naseljih, ki so s pomočjo izredno nizkih najemnin dobivali večje realne dohodke na račun skupnosti. Najemnine bodo določali občinski ljudski odbori na podlagi vrednosti stanovanj, tako da bo šlo 50 odstotkov najemnine na amortizacijo hiše (v sklade za stanovanjsko graditev), 50 odstotkov pa bodo dobili hišni sveti za stroške upravljanja in. popravila. Sedanjo vrednost hiš bodo določili s pomočjo posebnega sistema točkovanja vseh elementov in opreme stanovanja (od gradbenega materiala, uporabnosti in položaja, do kvalitete vrat, oken itd.). Tako določena vrednost stanovanja, zmanjšana do 25 odstotkov Delo med nebom in zemljo (Mežica) (na račun vrednosti preostalega materiala, ko hiša ne bo več uporabna) predstavlja osnovo za amortizacijo, pri čemer bodo upoštevali, da je. povprečna doba trajanja hiše 100 let. Za hiše in stanovanja. ki ne ustrezajo osnovnemu standardu, bo Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja lahko določil nižjo amortizacijo ali pa jo sploh odpravil. Ljudski odbori pa lahko določijo daljši ali krajši čas za amortizacijo hiše, pa tudi manjši ali večji odstotek najemnine za upravljanje in popravljanje hiš ter tako vplivajo na višino najemnine in na tempo stanovanjske graditve. Pri stanovanjih, ki jih bodo zgradili po 1. januarju 1960, pa bodo višino amortizacije določili na podlagi dejanskih gradbenih stroškov. Zvišanje najemnin na ekonomsko raven bo omogočilo hišnim svetom, da si bodo zagotovili zadostna sredstva za vzdrževanje in popravila stanovanj, obenem pa bomo dobili učinkovit ekonomski instrument, ki bo spodbujal državljane, da svojo stanovanjsko potrošnjo prilagodijo svojim dejanskim možnostim in deležu v družbenem delu ter se čimbolj zainteresirajo za cenejšo in hitrejšo graditev stanovanj. Predloženi zakonski predpisi določajo, da se bodo s 1. januarjem 1960 povečali prejemki delavcev in uslužbencev za 6,5 odstotka. Istočasno se bodo zvišale pokojnine, in sicer od 6,4 odstotka v naj višjem zavarovalnem razredu do 10,7 odstotka v najnižjem, invalidski dodatki od 200 do 1800 din mesečno, prejemki začasno nezaposlenih pa za 6,5 odstotka. Anketa v 104 mestih in industrijskih središčih ter v 200 podjetjih je pokazala, da predloženo zvišanje osebnih prejemkov krije povečane stroške za najemnine. In ne samo to, številne družine, v katerih je več zaposlenih pa tiste, ki stanujejo v slabših ali lastnih stanovanjih in v krajih, kjer sedanja najemnina presega jugoslovansko povprečje, bodo dobile večji delež zaslužka, kot pa jim bodo narasli stroški za stanovanje. Znaten del zvišanja osebnih dohodkov, vsaj v začetku, ne bomo porabili na stanovanjskem področju, ampak za morebitno varčevanje sredstev za osebno udeležbo v predplačilu, najem kredita za graditev stanovanja ali za zboljšanje druge osebne potrošnje. Sprememba sistema finansiranja stanovanj torej lahko povzroči le zboljšanje življenjske ravni. S posebnimi ukrepi pa bodo zaščitili tiste družine, katerim doplačilo ne bo zadostovalo za kritje zvišanih najemnin, toda le do konca leta 1960, ko bodo morale bodisi zamenjati svoja stanovanja za skromnejša, oddati del stanovanja v podnajem, povečati osebne, dohodke ali pa omejiti drugo osebno potrošnjo. Toda takšne družine so dokaj maloštevilne. Novi odnosi v finansiranju stanovanjskega gospodarstva bodo torej odpravili nasprotja med ostanki administrativnega urejanja stanovanjskih vprašanj in novim sistemom delitve dohodka ter doslednejšega nagrajevanja po delu. J. V. DELO ALI DELOVNO MESTO Splošno veljavna in z ustreznimi predpisi utrjena praksa je, da se določa tarifne postavke za delovna mesta (dela), na osnovi teh pa s pomočjo posebnih meril individualne tarifne postavke delavcem. Ob takšnem položaju se zastavlja v novih pogojih nagrajevanja predvsem dvoje vprašanj: Je še ekonomsko in po-fjj'r:no upravičeno določanje ta-lo*?1 Postavk na podlagi de-Vnih mest in tu.aji je prav tako upravičeno ."j® osebnih tarifnih po-delavcev. ^ Od govor na prvo vprašanje predhodno definicijo poj-^ delovnega mesta. Vsekakor se 3o RR^goče strinjati z ugotovitvi-tra delovno mesto predstavlja ti ''krog dela enega delavca, kaj-hobenem primeru ne more 6-, delavec in nanj odpadajoče toerilo za določitev in for-^ anje delovnega mesta. Prak-zanikuje takšno formu-)w^0’ saj bi imela potem sle-gospodarska organizacija lave klovnih mest kolikor de-Prav tako nam sam na-delovno mesto pove, da gre vfjj za določen izrez proiz-kip?ega ®ti poslovnega procesa, i se odvija določeno delo, z jjšo besedo predstavlja delovno st določen del proizvodnega Poslovnega procesa gospodar- ske organizacije, v katerem pa je lahko udeležen samo eden ali pa več delavcev. Kolikšen je ta del in koliko delavcev bo v njem angažirano, je odvisno zlasti od vrste proizvodnje ali predmeta poslovanja, od njunega obsega, organizacije dela, tehnološkega procesa, načina poslovanja in ne nazadnje tudi od razpoložljive delovne sile. Zato se v praksi srečujemo z zelo različnimi obsegi poslov na navidezno precej podobnih delovnih mestih. To pa pomeni, da sleherna gospodarska organizacija razporedi v okvir določenega delovnega mesta njegovim posebnostim primeren del proizvodnega ali poslovnega procesa. Popolnoma nekaj drugega predstavlja n. pr. delovno mesto v veliki serijski proizvodnji, kjer je delitev dela izvedena do skrajnih možnih meja, kot pa v maloserijski proizvodnji ali celo individualni proizvodnji. V prvem primeru predstavlja najmanjša faza proizvodnega procesa (v zelo pogostih primerih pa celo posamezna operacija), popolnoma samostojno delovno mesto. V tem primeru se delo in delovno mesto srečujeta v isti stični točki, pomenita praktično isto in se drug drugega ne izključujeta. Precej drugače je v maloserijski proizvodnji, kjer navadno delitev dela ni tako dosledna, France Mrevlje ker tega ne dopuščata niti vrsta in način proizvodnje niti ekonomika gospodarske organizacije. V tem primeru delovno mesto ni več istovetno z določenim, ozko specializiranim delom ampak se pojavlja v okviru njega še večje število sorodnih del, ki sicer po svoji naravi še spadajo skupaj, katerih vrednost in težina pa sta lahko že različni. Popolnoma nasproten prvemu primeru pa je položaj v individualni proizvodnji, kjer je delitev dela izvedena v najbolj grobih obrisih in se na posameznem delovnem mestu lahko po; javljajo zelo pestra, včasih niti ne sorodna dela, pri katerih sta seveda tudi vrednost in težina posamezna dela nasproti drugim zelo različni. Kljub tem očitnim razlikam v delu in njegovem obsegu ter ostalih pogojih pa se pri določanju tarifnih postavk delovna mesta navadno jemljejo zelo enako po nazivih ne glede na vrsto proizvodnje (n. pr. mizarska, ko-vinostrugarska, krojaška in podobna delovna mesta), zlasti v maloserijski proizvodnji in individualni proizvodnji Prav tako kakor vrsta proizvodnje vplivata na profil delovnega mesta in njegovo razsežnost tudi obseg in rentabilnost poslovanja gospodarske organizacije. Ta vpliv opažamo zlasti na delovnih mestih uslužbencev, od vodilnih do srednjestrokovnih. Značilno in prirodno je namreč, da se na posameznem delovnem mestu prepleta toliko več poslov* kolikor manjši je obseg poslovanja in čim nižja je rentabilnost gospodarske organizacije. To pa iz čisto ekonomskih razlogov, ker se ne ustvarja toliko sredstev, da bi se lahko zaposlilo potreben kader. Tako se prečesto dogaja, da se na posameznem delovnem mestu, ki ima sicer formalno določen naziv, pojavlja iz omenjenih razlogov več popolnoma tujih poslov, od katerih bi lahko mar- sikateri zahteval pri popolnejši organizaciji dela samostojno delovno mesto. Tarifno postavko pa smo običajno določali na podlagi primerjave s podobnim delovnim mestom, predvsem po nazivu v drugi sorodni gospodarski organizaciji. , Se večje težave se pojavljajo pri polkvalificiranih in nekvalificiranih delovnih mestih, kjer se zvrsti na slehernem delovnem mestu zelo pestra lestvica raznih del. Od tod tudi za taka delovna mesta običajno posplošeni nazivi kot interni transport, zunanji transport, težaška dela, pomožna dela in podobno, ki nikdar fte morejo pravilno označiti pravo vrednost, obseg in težino dela. Prav gotovo ni vseeno, če mora delavec pod vsemogočimi klimatskimi prilikami nakladati in razkladati vagone, čistiti dvorišče in sanitarne prostore ali pa opravljati pomožna dela v obratni menzi, oskrbovati delavce z malico itd., itd. In vendar so običajno vsa ta dela obsežena na delovnem mestu pomožnih del z enotno tarifno postavko. Se in še bi lahko obravnavali problematiko profila delovnega mesta z raznih zornih kotov, vendar bi vselej prišli do istega zaključka, da takšna metoda konkretiziranja del ne more dati solidne podlage za njihovo ma-teriatlno vrednotenje, kar je nujno potrebno za vzpodbudno in pravično nagrajevanje po delu. Prav od tod so izvirale tudi številne težave pri izvedbi analitične ocene delovnih mest, ki so se odražale v tem, kako oceniti neko delovno mesto, kjer se je opravljalo več popolnoma raz-Jdčnih del. Tu je prišla analitična ocena, ki je narekovala potrebo po otvoritvi novih delovnih mest, v konflikt z življenjem gospodarske organizacije, ki tega ni dopuščalo. Popolnoma razumljivo je, da je zato prišlo do tako različne ocenitve po zunanjih videzih enakih delovnih mest, manj razumljivo pa je, da je prišlo kasneje na osnovi teh videzov do našdlnega vsklajeva-nja njihove vrednosti in težavnosti, pri čemer smo se znašli ponovno tam, kjer smo bili v začetku dela. Zato imamo danes kolikor toliko solidno analitično oceno le v tistih gospodarskih organizacijah, kjer je delitev dela tako detajlirana, da se je lahko ocenjevalo delo, ne pa delovna mesta. Nešteto je dejstev, ki zgovorno dokazujejo, da melovno mesto nikdar ne more biti dovolj solidna podlaga za določanje tarife dela, ampak da to funkcijo lahko prevzame le konkretno delo in realna ocena njegove težavnosti in vrednosti. Nič čudnega torej ni* če je tarifna postavka, formirana na takih relativnih osnovah le relativni in skrajno nepopolni pokazatelj materialne stimulacije delavca. Združena prizadevanja za boljšo higiensko-tehnično zaščito Pri republiškem svetu ZSJ je bila ustanovljena Stalna konferenca za HTZ pri delu, ki bo sodelovala z vsemi podobnimi komisijami v podjetjih, občinah in okrajih — ¥ njej so poleg sindikatov še vsi republiški činitelji, ki se kakorkoli ukvarjajo z vprašanji in organizacijo HTZ Ko so prejšnji teden zaključili razpravo o higiensko-tehnič-ni zaščiti pri delu, so si bili vsi udeleženci posvetovanja, ki ga je sklicala komisija za socialna vprašanja in delovna razmerja pri Republiškem svetu ZSJ za Solvenijo in ki mu je predsedoval tovariš Branko Babic, edini, da se kljub nenehni skrbi družbe in obilice sredstev, določenih v ta namen, nesreče pri delu ne zmanjšujejo sorazmerno s tem. Hkrati so ugotovili, da se istočasno in vzporedno udejstvujejo na tem področju najrazličnejši činitelji — z večjim ali manjšim uspehom, vendar pa, da med seboj ne sodelujejo. Sama od sebe je nastala potreba, da bi to delo vskladili, da bi se ga lotili načrtneje, da bi izvajali akcije, ki bi se nenehno vrstile in pravzaprav ne bi bile akcije, temveč stalen način dela, da bi imeli vpogled v uporabo sredstev za HTZ in na koncu koncev, da bi bili seznanjeni z rezultati dela na tem področju v vsej republiki in da bi imeli pregled nad vsemi' nesrečami in nad njihovim preprečevanjem. Zdaj se na žalost dogaja, da niti dva organa (vsi pa vsak zase vodijo preglede nad nesrečami in podobno) ne moreta postreči z istimi podatki, medtem ko so podatki za vsako republiko prav zaradi tega zelo pičli in nepopolni. Ne bi mogli trditi, da se podjetja ne zanimajo za higiensko-tehnično zaščito svojih delavcev. Še več, kar ogromna sredstva od-rejujejo za izboljšanje delovnih in . zdravstvenih pogojev in za preprečevanje nesreč. Vendar pa — to ugotavljajo v poročilu inšpektorata za delo — se v zadnjih nekaj letih varnost pri delu ne izboljšuje, temveč stagnira, v nekaterih podjetjih pa je število poškodb pri delu celo vedno večje. Zaradi nesreč pri delu so se dvignili stroški v zvezi z izgubo pozornost varnosti pri delu. Toda-to ni dovolj in vsa prizadevanja naštetih ne morejo odločilno vplivati na zmanjšanje nesreč. Odločilni boj moramo biti tam, kjer se nesreče dogajajo! Prav tam je potrebno mobilizirati sile, ki se bodo lahko odločneje spoprijele z glavnim sovražnikom — s pogoji, ki povzročajo nesreče. Nosilci tega boja naj bi bili mojstri, delavci z večjo strokovno usposobljenostjo in potrebno avtoriteto. Oni naj bi bili neposredno odgovorni za varnost pri delu in naj bi vzgajali mlade delavce tudi na tem področju z enako pozornostjo, kot jih priučujejo k delu. Zal pa se še prepogosto dogaja, da prav mojstri včasih slabo vplivajo na mlade delavce, bodisi z zgledom (»glavno je, da narediš čim več, varnostne naprave ali zaščitna sredstva pa te tako samo ovirajo pri delu«) ali, da pri sebi upoštevajo varnostne ukrepe, ne nadzirajo pa jih pri drugih. Veliko nesreč na poti Dovolj je omeniti, da od 60.000 nesreč letno odpade levji delež prav na mlade delavce v starosti do 25 let! S tem v zvezi pa bo republiška inšpekcija za delo priložila svojemu poročilu Ljudski skupščini LRS tudi predlog za uvedbo varnostne vzgoje v vseh strokovnih šolah. Doslej so vsi čakali na zvezni predpis, toda republike lahko same urede ta vprašanja na svojem področju z lastnimi predpisi. Posvetovanja so se udeležili predstavniki Zavoda za proučevanje dela in organizacije varnosti pri delu, republiškega Zavoda za socialno zavarovanje in Društva varnostnih inženirjev in tehnikov, oddelka za higieno dela pri CHZ in drugi, ki se ukvarja- delovnega časa, denarnimi na4or. ^ z vprašanji s tega področja. Le-ti bodo, sestavljali stalno kon- so bila — v celoti — uporabljena, kajti nedvomno niso dala takih rezultatov, kot bi jih lahko pričakovali. Uporabljajo jih nekontrolirano in pogosto ne v tiste namene, za kar so bila odrejena. Kaj storiti? Kaže, da bi morali sprejeti nove predpise, ki bi naj odrejali, za kaj lahko ta sredstva porabijo. Dober je tudi predlog, naj bi podjetja dala odstotek ali dva od teh sredstev v skupni republiški sklad .za organizacijo varnosti pri delu. Ta sklad bi bil pri Stalni konferenci za HTZ pri delu ali Republiškem svetu Zveze sindikatov. Z njim bi posredovali v primerih, ko bi bila potrebna hitra akcija *bodisi v nekem podjetju ali drugod. Prav bi bilo tudi, da bi sredstva, ki jih zbero zavodi za socialno zavarovanje, z dodatnim prispevkom gospodarskih organizacij res uporabili samo za organizacijo varnosti pri delu. Zavodi za socialno zavarovanje so sicer že veliko storili na tem področju, predvsem s svojimi preventivnimi skladi — ljubljanski Zavod za socialno zavarovanje daje nagrade in premije za zmanjšanje nesreč — potrebno pa bi bilo vskladiti vse te akcije socialnih zavodov. Včasih na primer kak zavod izda plakate, ki propagirajo varnostne ukrepe. Nedvomno bi ti plakati veljali tudi za druge okraje, ki pa jih navadno izdajo posebej ali pa sploh ne. Tudi to povečuje stroške, učinek pa ni tak, kot bi lahko bil. Posebej so še razpravljali o delu Zavoda za proučevanje dela in organizacijo varnosti pri delu. Le-ta nima niti primernih prostorov, niti dovolj kadrov, hkrati pa temelji na samostojnem finansiranju in je tako prisiljen, da zahteva za svoje usluge plačilo. Torej smo v položaju, ko delovno varnost prodajamo! In tam, kjer bi najbolj potrebovali pomoč tega zavoda, nimajo sredstev, da bi si »kupili varnost«, nasvete in navodila, drugič pa Sodelovanje bo rodilo uspeh Z vsemi temi vprašanji so se srečali na prvem posvetovanju, ki so ga spremenili v stalno konferenco. Komisija te konference, ki jo sestavljajo Branko Babič, inž. Gostiša, Skitek in dr. Lajovic, pravkar proučuje nekaj najbolj perečih vprašanj, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem sestanku. O svojem delu bodo poročali v mesečniku »Varnost pri delu«, pa tudi v »Delavski enotnosti«. Nedvomno bo njihovo delo rodilo veliko sadov. Prav zdaj, ko se vedno bolj uveljavlja nagrajevanje po učinku, ko se intenziviteta dela naglo veča, vsled česar popušča pazljivost pri delu — kar je lahko vzrok za nove nesreče — je toliko pomembnejši organ, ki bo koordiniral vsa prizadevanja na področju varnosti pri delu, tako da ne bomo več zaostajali na tem področju in da bomo končno omejili nesreče res na minimum. D. D. Nesreča ne počiva. Samo majhna neprevidnost in potrebna J zdravniška pomoč. Skoraj nujno je, da imajo tudi zavoljo tega vs*: večja podjetja obratne ambulante. Na naši sliki vidite vsakdanJ prizor v zdravstveni ambulanti v tovarni avtomobilov v Maribor Obleka, ura in telovnik za tiste, ki se ne ponesrečijo so ga uvedli v ravenski železarni in drugih kolektivih izrečenih že precej mnenj, smo obiskali v preteklem tednu nekaj kolekti-gleae na vov. Zanimali smo se, po katerih Iz ravenske železarne poroča dopisnik: V 1957 letu se je pri nas pripetilo 8,9 °lo delovnih nezgod število zaposlenih, lani 9,5, merilih nagrajujejo delavce za letos v prvem polletju pa zmanjšanje nesreč, ter v kolikšni 8,28 odstotkov nesreč pri men je nagrajevan]e vpllval° na delu. Zaradi nesreč smo 1958 leta izgubili 4738, letos v prvem polletju pa 3878 delovnih dni. Ker je v železarni velik odstotek nesreč. to, da je zdaj manj nesreč. v teh kolektivih ferenco za P1'*, delu, vklju- zavo(j ZOpet nima ljudi (in po- trebnega laboratorija), da bi posredoval tolikokrat, kot je potrebno. Tako nam poroča dopisnik iz Raven. Ker pa je bilo o nagrajevanju za zmanjšanje nesreč, ki gočlti skrajšani delovni čas. če ji tega ne omogoči, zagreši gospodarska organizacija prekršek po 14. točki 394. člena tega zakona, , ... . , . , , , . prav tako za tak primer odgo- S.,™ n “IS, “vari, za przkrM, odgovorna »o- NADURNO DELO MATERE, KI IMA SKRAJŠAN DELOVNI CAS C. I. Domžale: Mati z otro- mestili za čas bolezni, invalidninami, pogrebninami itd. samo v Sloveniji na 9 milijard dinarjev. To je čista izguba v narodnem dohodku. Ali smo izkoristili vse možnosti? V naši družbi imamo vse možnosti, da zagotovimo proizvajalcem delovno varnost. Moramo pa priznati, da za varnost pri delu še zdaleč ni tako poskrbljeno, kot bi moralo biti'in bi lahko bilo. Števila nesreč ne bomo zmanjšali na razumljiv minimum vse dotlej, dokler ne bodo v podjetjih obravnavali teh nesreč z isto pozornostjo kot vse druge službe. Varnost pri delu je enako važno vprašanje kot proizvodnja ali prodaja blaga. V zveznem in republiškem merilu imamo vrsto predpisov, ki urejujejo pravice proizvajalcev do varnosti pri delu. Res, predpisi . so, kaže pa, da večina ljudi ne ve zanje; kaj se, da bi pozna i Veliko sredstev — majhen Vico dobe matere zato, da je lab- re znašati ali pet ali šest ur. njihova določila m jih dosledno učinek ko otrok deležen materine nege, izvajali. torej v interesu otroka zaradi MATERIALNA ODGOVORNOST Doslej so se posebno uveljavi- Eno glavnih vprašanj uspešne njegovega zdravega razvoja. Ker DELAVCEV le komisije za HTZ pri okrajnih borbe proti delovnim nesrečam to ni redni delovni čas, delo nad zavodih za socialno zavarovanje, pa zadeva smotrno izkoriščanje štiri ure ni nadurno delo in mati c I. Domžale: Zmanjkala sta Take komisije v podjetjih (seve- sredstev za preprečevanje nesreč ne more zahtevati plačila za nad- dva električna likalnika, kar je da ne v vseh), varnostni tehniki in organizacijo varnosti pri delu. urno delo. Iz pravice matere po ugotovila šele komisija za popis (morda bi le-te premirali za nji- Lani so podjetja odredila v ta --------------- oio. ■ . . ~ ” hovo delo?) in tudi sindikalne or- namen okoli 2 milijardi dinarjev, ganizacije posvečajo vse večjo toda nihče ne ve, kako in zakaj V Ravnah praktične nagrade V železarni v Ravnah so 1954. smo 1954 leta uvedli premi- leta v obratih kolektivno nagra- je za zmanjševanje nesreč. ievali 1iudi zaradi zmanjšanja n .. J j nesreč, pozneje pa so premirali Premije, so spodbudno vpil- posamezne delavce, ki se v delovale, saj se je znizal odstotek nesreč od 36 °lo v 1952 letu na 8,28 od nominalnega obratnega kapitala). Mimo tega so cene jekla naraščale hitreje od mezd (4 dolarje na tono v primerjavi z vsakim dolarjem zvišane mezde v zadnjih osmih letih). Sindikalni predstavniki so poudarjali, da povečana produktivnost dela omogoča zvišanje mezd brez zvišanja cen, ne da bi to ogrožalo razumne profite družb. To povečanje produktivnosti znaša 74 “/o od 1940. dalje, medtem ko so se hkrati cene zvišale za 178 °/o. Samo v zadnjem letu se je polna lastna cena jekla znižala za 3 dolarje pri toni, ravno spričo povečane produktivnosti, kar je več kot dovolj za kritje zahtevane povišice. Ko vse to ni pomagalo, je sindikat zahteva! od predsednika Eiseh-howerja, naj imenuje posebno anketno komisijo, kij bi zbrala podatke, o cenah, mezdah in produktivnosti in omogočila sprejem sprejemljive ureditve. Toda predsednik ZDA je to odklonil z obrazložitvijo, da se ne želi vmešavati v »normalni proces pogajanj« -Ob tej priliki je podpredsednik AFL-CIO Walter Reuther iz-, ‘ javil: »Ce Eisenhower javno odklanja, da bi posredoval pri tem, kot v resnic: dela. potlej pa napravi ,na levo krog’ in uveljavi Talt-Hartlevev. zakon, da bi zaustavil stavko to rešil industrijo, ko bo ta začela imeti težave, bo predsednik uporabil svojo. visoko funkcijo kot orodje proti delavcem in kot ustanove ža razbijanje stavk.« Kar zadeva delovne pravilnike, je Sindikat predlagal, naj bi stvar izročili skupnemu odboru, v katerem bi bili vodilni bivši voditelji industrije in sindikatov, toda delodajalci so tudi to odkloniili. Njihova glavna ‘tarča so ravno ti pravliniki, ne pa toliko zvišanje plač za nekaj centov na uro. »tVallstreet Journal, pravi o tem: »Pri tej stavki gre za veliko več kot je mezdni problem. Poglavitni vzrok zagate je odločenost lastnikov jeklarske industrije, da dobe spet v roke pravico, določati delovne pravilnike. Družbe izjavljajo, da ne morejo popolnoma izkoristiti tehnološkega procesa zaradi naporov sindikata, da bi ustvaril delovne pogoje, ki bi zagotovili delavcem varnost zaposlitve, kar spet sili družbe, da plačujejo delavce tudi tedaj, ko oni 'ničesar ne delajo, ali pa opravljajo kako nekoristno delo.« Gre v bistvu za odkrit napad na načelo varnosti zaposlitve, da bi kapitalisti dobili spet popolnoma proste roke in bi tako lahko, ne meneč se za koristi delavcev, uvajali nove metode dela, avtomatizacije in podobno. Ekonomski smisel tega napada je v bistvu v tem, da bi vse breme prehoda na novo tehnologijo prevalili na delavski razred, medtem ko bi vse koristi od tega kapital obdržal zase. To je tisto, kar se dejansko skriva za geslom o »pravici voditeljev, da upravljajo«. In naposled je v trenutku, ko se je stavka začela, sindikat ponudil ustanovitev skujme anketne komisije, katere enega člana bi imenovale družbe, drugega sindikat, tretjega pa vrhovni sodnik ZDA. Ta komisija bi sestavila priporočila, ki bi bila podlaga za pogajanja toda delodajalci so tudi to odklonili. Vztrajno so gonili svoje. MILOŠ MARINOVIC ŠTRfiJKI - DEMONSTRACIJE BELGIJSKI KONGO USPEH TRANSPORTNIH ^ DELAVCEV Prva organizirana stavka afriških transportnih delavcev v Belgijskem Kongu se je končala z uspehom. Po enotedenski stavki, v kateri je sodelovalo 25.000 delavcev, zaposlenih na železnici in v rečnem promis med delodajalci in sindikati o zvišanju mezd. Ko so transportu, je bil dosežen kom-začeli stavkati, so delavci zahtevali zvišanje mezd za 15 %, Zato je možno imeti za pomemben uspeh dejstvo, da sporazum z delodajalci predvideva 12-odstotno povišico. FRANCIJA SINDIKALNE CENTRALE O DEBREJEVI DEKLARACIJI Ob deklaraciji francoskega ministrskega predsednika De-breja o gospodarskih perspektivah, cenah in mezdah, je Generalna konfederacija dela Francije objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je zvišanje plač in pokojnin zdaj neogibno potrebno. Konfederacija sodit da so delodajalci in vlada odgovorni za draginjo, ker so storili gospodarske in finančne ukrepe in zvišali takse na škodo življenjsko potrebnih proizvodov. V sporočilu je dalje rečeno, da so tl ukrepi namenjeni finansiranju alžirske vojne in drugih vojaških izdatkov. V sporočilu konfederacije krščanskih sindikatov v zvezi z Debrejevo deklaracijo je poudarjena potreba po modernizaciji francoske trgovine, zatiranju špekulacije in podobno. Bistven^ vprašanje je po mnenju te sindikalne centrale v tem, ali je vlada pripravljena izkoristiti sredstva, s katerimi razpolaga za boj proti »maltu-zijantstvu« delodajalcev. Glede alžirske vojne sodi konfederacija, da je nujno potrebo sprožiti pobudo za premirje. GANA PROTEST PROFESORJEV PROTI DISKRIMINACIJI / V JUŽNI AFRIKI Društvo profesorjev visokih šol in univerz Gane je ostro protestiralo proti rasnemu razlikovanju na visokih šolah in univerzah v Južnoafriški uniji. Da tega protesta je prišlo, ker so odpustili šest univerzitetnih predavateljev z univerze v Pretoriji; ti so se upirali rasnemu razlikovanju, ITALIJA NOVA AKCIJA KMETIJSKIH DELAVCEV Več kot 40.000 kmetijskih delavcev iz rimske pokrajine je organiziralo 24-urno stavko z zahtevo po zvišanju mezd. Pridružili so se jim tudi kmetijski delavci iz vinogradniških področij v provinci Latina in delavci iz Brescie. Gre za mezdno gibanje. JAPONSKA ; , PROGRAM BOJA RUDARJEV Ob koncu kongresa Japonske federacije rudarjev so delegati soglasno sprejeli program boja zoper lažno »racionalizacijo proizvodnje«. Udeleženci kongresa so poudarili, da s tem ukrepom delodajalci Žele edinole prevaliti na pleča rudarjev vse težave, v katerih ,so se trenutno znašli japonski premogovniki. Zato so sklenili, da bodo še nadalje organizirali stavke, zborovanja, demonstracije in podobne akcije pod geslom boja zoper takšno »racionalizacijo« in zoper brezposelnost. ARGENTINA PREKINJENA STAVKA KOVINARJEV Sindikat kovinarjev Argentine, v katerem Je včlanjenih 150.000 delavcev, je sklenil prekiniti stavko kovinarjev, ki se je začela že 24. avgusta. V sklepu je poudarjeno, da bodo stavko prekinili samo za sedem dni, pri čemer bodo še nadalje poskusili doseči sporazum z delodajalci. PANAMA POHOD LAČNIH Brezposelni delavci iz mesta Colona so organizirali tako imenovani »pohod lačnih« na glavno mesto Paname.- Okrog 500 brezposelnih delavcev je prehodilo 80 km, da bi v glavnem mestu dežele razložilo svoje probleme. Udeleženci pohoda so zahtevali, naj parlament sprejme zakon o minimalnih plačah in posebnih jamstvih za brezposelne. x Okrog 200 ljudi, sodelujočih v pohodu, je prišlo v poslopje parlamenta. Vojaki narodne garde so streljali nanje in pri tem ranili tri demonstrante. ZAHODNA NEMCU A ZAHTEVI TEKSTILCEV V tekstilnih podjetjih v mestu Rhein v VTestfaliji se je začela stavka 1290 delavcev. Stavkujočt zahtevajo zvišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. PORTUGALSKA GVINEJA KRVAV OBRAČUN S STAVK Sele pred dnevi Je svetovna Javnost izvedela za krvav obračun portugalskih oblasti z iadjedelničarji pristanišča Bi-sau v Portugalski Gvineji. Delavci so avgusta s stavko zahtevali večje mezde. Da bi zadušil stavko, ki je grozila, da bo zavzela večji obseg, je dal guverner te kolonije ustreliti štiriindvajset udeležencev stavke. Surovi obračun portugalskih oblasti Je izzval ogorčenje in proteste prebivalcev tega pristaniškega mesta. Da bi zatrli val protestov, so s Portugalskega poslali letalske padalske enote In vojnomornariške sile. O podobnih represalijah poročajo tudi Iz Mozamhlqua in Angole, prav tako portugalskih kolonij, kjer je v zaporih 49 pripadnikov opozicije. VELIKA BRITANIJA STAVKA BREZ USPEHA Posledice enotedenske stavke v industriji kisika zaposlenih delavcev je bilo čutiti tudi v nekaterih drugih industrijskih panogah. Tako Je na primer 20.000 delavcev avtomobilske industrije v Angliji nehalo delati, ker je primanjkovalo osnovnih prvin pri proizvodnem procesu. Šestega oktobra so voditelji sklenili opustiti stavko, češ da ne marajo škodovati narodnemu gospodarstvu in otežkočati dela delavcem v drugih industrijskih panogah. ZVEDEU SMO, DA . . da je, kot poroča poljski tisk, samo 3 odstotke študentov varšavske univerze včlanjenih v poljsko Združeno delavsko Partijo. ...da so poslanci socialnodemokratske stranke v zahod-nonemškem Bundestagu sklenili zahtevati od vlade pojasnilo o dejavnosti francoske teroristične organizacije »Rdeča roka« na ozemlju Zvezne republike. Člani te organizacije so organizirali več terorističnih akcij zoper Alžirce, ki so pobegnili v Zahodno Nemčijo. ... da je dahomejska vlada prepovedala kongres opozicijske republikanske stranke, ki zahteva večjo neodvisnost od Francije. Hkrati Je prišlo do pogajanj o združitvi republikanske in progresivne stranke, ki je prav tako v opoziciji proti se- danji profrancosko orientirani vladi demokratične unije. ... da vzhodnoevropsko televizijsko omrežje zaključuje tehnične priprave za prenos televizijskih sporedov zahodnih dežel - Evrovizije. ... da so švicarski parlament razpustili in da bodo volitve 24. in 25. oktobra. ... da so v Sovjetski zvezi objavili osnutek zakona, ki predvideva sedemurni delavnik ali 40-urni delovni teden za vse delavce in nameščence. ... da so v Uagaduguju, glavnemu mestu Gornje Volte ustanovili nacionalno, stranko kot sekcijo stranke afriške federacije. Slednja ima največji vpliv v deželah federacije Mali in zahteva neodvisnost bivših francoskih kolonij v Zahodni Afriki. Eir< Ikm . re2 dramatičnosti, toda do-odločno, so se voditelji . afriške federacije (PFA) na septembrskem se-j v Dakarju za neodvis-^ 1 dveh dežel federacije Mali trj^negEdije in Sudana, ki sta slsJ v okviru Francosko-afriške Dolgosti. Ta sklep vladajočega ega gibanja v federaciji, b »«,ega nazori čedalje izrazite-V;?, hirajo tudi v ostale dežele Onosti, kar je razvidno iz ^lovVl.3anja in intenzivnejšega Čil ua^a sekcij PF A, je povzro-tf!HKUdo vznemirjenost v neka-Sifi francoskih političnih kro-Afriki pa vzbudil širok Čo « V- Odmev je bil večji spri-W ker so takoj po da-ki (LeiT1 sestanku voditelji PF A, Poi«ra« zavzemajo tudi ključne iti u ale v zakonodajnih organih ^.Pravnem aparatu federacije, r^> dV in odpotovali v Pa- a bj neposredno od de Gau-predsednika francosko-v*li Ke akupnosti, uradno zahte-p Neodvisnost. za zdaj ni dokončno od-'Pravi:io, da bo odgovor na decembrskem ^Ostj ~iu izvršnega sveta Skup-_foda že zdaj je jasno, da ^-ort^010 dve možnosti: bodisi prek Pogajanj s 'Njo ali izvedba referendu- ČAROBNO GESLO ma, na katerem bi prebivalstvo povedalo, ali želi ostati v okviru Skupnosti ali pa bi se opredelilo za neodvisnost, čeprav so nekateri krogi v Franciji poudarjali določene razlike v glediščih med senegalskimi političnimi voditelji, ki so baje za »zmernejšo politiko«, in sudanskimi voditelji, ki so zagovorniki popolne neodvisnosti, kaže, da so domneve o morebitnih nesoglasjih in potemtakem tudi težavah v Mali bile napačne. Enodušnost, s katero so sprejeli dakarski sklep, kaže, da ni več nobenega obotavljanja glede končnega cilja. »Zmernejša politika« se morda zrcali v tem, da Parizu niso postavili , nobenih ultimativnih rokov in niso napovedali prekinitve gospodarskih in političnih stikov z metropolo. To priča o prožnosti, s katero mladi afriški politiki presojajo sedanji položaj in objektivne možnosti, pri čemer ne pozabljajo na temeljne težnje po emancipaciji. Sicer pa je ravno »zmerni-Leopold Senghor, predsednik federalne skupščine fed. Mali na nedavnem medparlamentarnem evro-afriškem sestanku v Cannesu izjavil, da v francosko-afriški federaciji ne more biti enakopravnosti, ker bi to mimo drugega pomenilo, da bi polovico parlamenta in vlade tvorili črnci in Arabci - vito pa Francija očitno ne bi privolila. »Po našem mnenju«, je rekel Senghor »lahko edinole konfederacija prinese za obe strani zadovoljivo ureditev ... Itonfederacija nsm-reč omogoča neodvisnost nekdanjih kolonialnih narodov.« Senghor ni podcenjeval težav nedavnih kolonij, ki utegnejo nastati po razglasitvi neodvisnosti, marveč je, priznavajoč te težave, odgovoril tistim — predvsem afriškim politikom, zbranim okrog vodstva afriškega demokratičnega zbiranja (RDA), katerega glavni voditelj je predsednik vlade Slonokoščene obale Ufue-Boigni, ki poudarjajo težave kot izgovor za obotavljanje. »Vem« — pravi Senghor, — »da nominalna neodvisnost ne pomeni ureditve vseh problemov, Z njo se celo začno finančne, gospodarske in socialne težave. Toda čeprav nominalna neodvisnost ne zagotavlja avtorhatične in dejanske neodvisnosti, vendarle vodi k njej... Neodvisnost omogoča^ množicam, da sprejmejo vse žrtve, ki jih terja nacionalna izgradnja. V fed. Mali - naj navedem ta primer — so se sindikati odrekli stavki in celo zvišanju mezd in plač. Od mestnega 'in vaškega prebivalstva smo dobili nujno potrebne človeške investicije. Vse to prostovoljno, ž navdušenjem. Takšnih uspehov ne bi nikoli dosegli, če ne bi označili neodvisnosti kot najvišjega cilja naše stranke.« Iz teh Senghorjevih besed je videti, da voditelji fed. Mali računajo na določene težave (kot je to pokazal tudi premier Gvineje), računajo pa prav tako na mobilizacijo notranjih sil, ki bi pripomogle, da bi uspešno prebrodili prehodne preizkušnje prvega obdobja po razglasitvi neodvisnosti. Upravičeno je moč soditi, da so ^ na takšna stališča znatno vplivale dosedanje izkušnje mladih neodvisnih afriških dežel, posebno še Gane in Gvineje, ki so si vzlic objektivnim in umetnim VODITELJEV FEDERACIJE »MAH« oviram, katere so povzročili ravno prejšnji gospodarji', začele utirati pot do dejanske neodvisnosti. Voditelji fed. Mali so nedvomno poudarili, da je na zahtevo po neodvisnosti vplivala tudi okoliščina, da bo kmalu spet pretrgana kolonialna veriga, in sicer s tem, da bodo v blfenji prihodnosti Kamerun, Togo in Nigerija postali neodvisni. Kaže, da so voditelji fed. Mali zavedajo, da to obeta razmeroma nagel zlom kolonialnega sistema v tem delu Afrike in da je potemtakem napočil trenutek, ko ni umestno še nadalje zavlačevati z zahtevo po neodvisnosti. Poročila iz ostalih afriških dežel, včlanjenih v Francosko-afri-ško skupnosti potrjujejo, da se jasneje kakor poprej izoblikujejo gibanja, ki prav tako zahtevajo neodvisnost in ki so v večini primerov v opoziciji proti sedanjim vladam. Tako so v Dahome-ju pred nekaj tedni ustanovili »Borbeno fronto za neodvisnost Dahomeja«, v katero sta se vključili dve opozicijski stranki — republikanska in progresivna — ter vrsta drugih političnih in družbenih, posebno še mladinskih organizacij. Zavoljo tega ni čudno, da so konservativne družbene sile v Franciji, a zlasti še ultrakolonia-listi v Alžiriji ob sklepu Malija izrazili veliko zaskrbljenost za usodo francoskega^ kolonialnega cesarstva, pri čemer so se pritoževali,. da manjka politiki »čvrste roke«. Tisti meščanski krogi v metropoli, ki bolj realistično gledajo ha razvoj v Afriki, pa — sicer s prizvokom razočaranja — ugotavljajo, da res ni moč mižati pred stvarnostjo in poudarjajo, da je zdaj položaj v Afriki drugačen, kot je bil pred letom dni, k čemur pripominjajo, da bo v prihodnje še bolj spremenjen. Zato so ti krogi pripravljeni na določene koncesije, da bi Skupnost kobkor toliko ohranili, s tem pa, kar je seveda važnejše, gospodarske interese in politični vpliv Francije. S tem je, kot kaže, možno proces osamosvojitve v najboljšem primeru nekoliko zavreti, toda za dolgo časa ga ne bo mož-ho odložiti. Zavoljo tega se zlahka lahko pripeti, da bo, kot nekateri predvidevajo, leto 1960 »magično leto«, v katerem bodo vse dežele Skupnosti sprejele čarobno geslo — neodvisnost. V. R. Čas pogumnih mornarjev 'Ali veš, da je v neposredni soseščini našega sončnega sistema, v katerem se po svojih kolotečinah vrti tudi nepomembno majhna Zemlja, vsaj še milijarda Soncu podobnih zvezd? Koliko je okoli teh zvezd planetov, na kolikih izmed njih živijo misleča bitja, drq.gi bralec? Kaj veva midva o nadorja-kih, o modrih orjakih, o novah in supernovah, zvezdah, ki se razletavajo kot bombe, o strahotno težkih zvezdah, v katerih tehta en kubični centimeter snovi več ton? Kaj veva o bližnjih in daljnjih galaksijah, spiralah in meglicah, v družbi katerih je naša Rimska cesta samo ena izmed neštetih sosed? Kaj veva o tem našem Soncu, ki se igra s svojo Zemljo in drugimi planeti nekje ob robu Rimske cestč kot njen drobni del? Kaj veva navsezadnje o tej naši Zemlji, njeni notranjosti, njenem postanku? Ampak časi so taki, da je silno zanimivo in nenavadno razburljivo vedeti vsaj nekaj malega o tem. Časi, ko bodo prvi ljudje stopili v neznane praznine vesolja — kot sta pred stoletji odjadrala v neznano Kolumb in Magellan — obračajo ljudem oči k zvezdam. Knjiga Freda Hoyla »Na mejah današnjega zvezdoznanstva«, ki jo je v prevodu Franceta Avčina te dni izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki BIOS, je za naju, dragi bralec, ki v zvezdo-znanstvu zares nisva strokovnjaka, morebiti malce težka, vendar je napisana tako, da nama bo, če jo dovolj pozorno bereva, odgrnila zaveso pred temi neznanimi svetovi, ki so v našem času pogumnih vesoljskih mornarjev tako silno zanimivi in privlačni za ljudi. nš V Mali galeriji Dosedanja praksa je pokazala, da so najuspešnejše tiste galerije in muzeji, ki leže v centru mesta in ob prometnih ulicah. Še malenkost, važna za uspeh: malo stopnic in nič vstopnine. Povprečni gledalec pač pričakuje, da so vse ovire za obisk, psihološke in materialne, zmanjšane na minimum, da lahko mimogrede, ko gxg po,, opravkih, stopi še na kratek obisk v galerijo: Nobenih zadržkov: vsakdo lahko vstopi tako rekoč s ceste, si ogleda, kar mu je všeč in kar mu ni. Odhaja z za- \ vestjo, da se lahko vrne, kadarkoli hoče. Privlač- \ nost likovne umetnosti sicer obstoja, vendar na \ svoji poti do nje ljudje nismo pripravljeni pre- \ magovati velikih težav. Mala galerija na Titovi cesti št. 11 v Ljub- \ Ijani je bila zaradi svoje odlične lege vedno obi- \ skana, posebno v večernih urah. Po daljšem ča- \ su, ko je bila zaprta, je sedaj pod upravo Mo- i derne galerije prenovljena in modernizirana ; spet odprla svoje prostore. Sicer ne vem, če bo : kdo pogrešal stare nizke sobe in škripajoče stop- j niče, pač pa se bo Vjašel marsikateri; ki mu nove \ luči ne bodo všeč. Kot prvi razstavljavec nastopa te dni v Mali \ galeriji še živeči italijanski kipar Marcello Ma- \ scherini. Smisel za lepo obliko, ki je tako znači- \ len za Italijane in ki se ne kaže samo v umetno- i sti, ampak tudi na ostalih področjih: vzemimo \ samo modo in oblike tehničnih predmetov — ta i smisel triumfira' tudi tu, v teh bronastih plasti- l kah. Imenujjmo to dediščino antike, klasično tra- i dicijo ali že kakorkoli-prav presenetljivo je, ka- \ ko so te figure mož in žena lepe v tradicional- \ nem smislu besede in kako so zadovoljne same s \ seboj. Tudi mi, ki smo pri vsem prizadevanju in \ posnemanju — kadarkoli smo to poskušali v pre- ! teklosti — dosegli v umetnosti nekaj povsem \ drugega, smo zadovoljni z njimi. F. Z. j T. o, da bomo na Slovenskem osnovali Zvezo delavskih in ljudskih univerz, v marsičem spreminja dejavnost prosvetnih društev. Čeprav bo konkretnejšo razmejitev v dejavnosti delavskih univerz in prosvetnih društev, ki pa seveda nikjer ne bo toga in odsekana, dala šele praksa, je vseeno že zdaj mogoče reči nekaj besed o razširjenih nalogah Svobod na kulturno-prosvetnem področju. Neizkoriščene možnosti Eroica Poljska filmska proizvodnja se je v zadnjih letih uvrstila med najpomembnej'-še evropske filmske proizvodnje, prav gotovo pa ji po umetniških dosežkih pripada prvo mesto med filmskimi proizvodnjami vzhodnih evropskih dežel. Kaže, da nam bo naznanilo v kinematografskih reklamnih okencih, da je film, ki je na sporedu, poljski, kmalu pomenilo zagotovilo, da je film tudi dober. Črnobeli film režiserja Andrzeja M%nka »Eroi-ca«, ki je te dni nastopil svojo pot po kinematografih naše republike, med dobrimi poljskimi filmi zadnjih let ni izjema, ampak prej eden najboljših. Film ima dva dela. Prvi je zgodba iz dni varšavske vstaje leta 1944, drugi del pa se godi v zadnji vojni zimi v nekem oficirskem taborišču za poljske vojne ujetnike nekje v nemških Alpah. Prvi prikazuje vojno na prav poseben način: s humorne plati. Tak pogled na vojno sicer ni popolnoma nov — znan je v književnosti, pa tudi že v filmu, n. pr. nekateri Fordovi filmi, zlasti »Po čem je slava« — vendar je nenavaden, prav gotovo nov ter toliko bolj nenavaden za vzhodne filmske proizvodnje. Taboriščna zgodba pa na prvi pogled povsem neprizadeto prikazuje oficirsko ujetniško taborišče in Usode ljudi v njem. vendar se v njej skriva globoka resnica o teh ljudeh. Film je umetniško zrel in neizprosno resnicoljuben, pošten, iskren. Zares go. ne kaže zamuditi Za uvod naj povemo, da je odločitev predsedstva Zveze sindikatov in X\eze Svobod realni odraz perspektive izobraževanja odraslih na Slovenskem. Nekateri društveni delavci, teh je manjši del, so sprejeli sklep o ustanovitvi Zveze delavskih in ljudskih univerz z negodovanjem, češ da je bila Svobodam s tem odvzeta glavna idejna osnova njihove dejavnosti in da se bodo poslej motovilile le okrog čedalje manj pomembne amaterske dejavnosti. Tako mnenje pa je zelo kratkovidno in enostransko. Če namreč realno pretehtamo potrebe in naloge pri izobraževanju odraslih, v socialistični družbi, nam takoj postane jasno, da niti manjši del teh nalog ne moremo izvršiti samo z ljubiteljskimi kadri in amatersko dejavnostjo. Zavedati se namreč moramo, da vsaka šola daje samo osnovo nosti. Zelo verjetno bo poslej osnovna naloga Svobod in prosvetnih društev, da bodo po svojih močeh pomagale delavskim univerzam organizirati, čimbolj široko izobraževanje, hkrati pa bodo med svojim članstvom morale še nadalje razvijati različne oblike splošnega in predvsem estetskega izobraževanja. To nalogo smo sprejeli že na mariborskem kongresu. V poročilu tov. Leva Modica befemo misel, ki jasno zrcali nalogo na tem področju: »Sodim, da je ljudska prosveta danes predvsem posredovalec pomembnih umetniških dejanj sedanjosti in preteklosti in da bi morala k temu stremeti tako z razlago in popularizacijo umetniških del kot z’amatersko umetniško sa-modejavnostjo. S takšnim odnosom, mislim, bo ljudska prosveta preraščala ozko pojmovanje kulturnega posredovanja. S tem, da bo bogatila duhovno življenje človeka, ga bo trgala iz primitivnih oblik razvedrila, ,da se krščansko napijemo, da zapojemo ter da kvantamo,' kot pravi Cankar v Kurentu. S tem, da se bo usmerila v bistvo umetnosti, bo odpirala množicam jasnejše družbene perspektive. S tem, da bo množični nosilec resnične kulture, bo pritegovala kulturne ustvarjalce k zgodovinski nalogi delavskega razreda.« Zaradi skromne dejavnosti in izkušenj v posredovanju kulturnih dobrin vsemu ljudstvu, se postavljajo v tem razdobju pred prosvetna društva težke naloge. Marsikje bo težko zlomiti črnogledost do »-novotarij«, drugje se bodo premočno oklepali tradicij, medtem ko nam bo vsepovsod v zadetku manjkalo sposobnih kadrov in izkušenj. Prav zato se bodo morala prosvetna društva bolj kot doslej usmeriti k mladini, ki je najbolj dovzetna za novo in progresivno. Vztrajno si bodo morala prizadevati, da si pridobijo in privzgojijo nove kadre, ki po prvih težavah ne bodo vrgli puške v koruzo. Čeprav je še preuranjeno govoriti o konkretnejših napotkih za delo, vseeno ne bo odveč, če nanizamo nekaj misli, ki so se porodile ob številnih razgovorih, kako začeti z delom. Že neštetokrat smo ugotovili, da postajajo tisk, film, radio Vsebolj odločujoči činitelji v prosvetnem delovanju pri, vzgoji človeka. Njihova razširjenost, cenenost, pestrost v izboru in kvaliteta v izvajanju, pridobivajo vsak dan nove tisoče privr- znanja za poklic in življenje in da si mora vse preoste^ znanje pridobiti človek sam v delovnem razmerju in proste®1 času. Ker pa je interes vseh zavestnih socialističnih sil, pomagajo vsem državljanom k čimbolj srečnemu in zadovolj' nemu življenju, so zato zavestne socialistične sile dolžne, ^ organizirajo vsa možna sredstva za dosego tega cilja. To ^ pravi, da je treba ravno na področju izobraževanja in vzg°j® zastaviti vse moči, da bo delo na tem področju kar najboU uspešno. Izhajati moramo iz dejstva, da se človek veliko raj6 izobražuje v skupini in da je individualni študij najvisj8 oblika izobraževanja, ki se ga oprime le dokaj izobražen Čl°’ vek. Z drugimi besedami: k individualnemu študiju je treb8 ljudi šele navajati, potrebna jim je pomoč. Ob tem se kaže pomuditi ob poj-_ mu izobraženosti, ki je zelo razteg-g Ijiv. Prav gotovo ni glavni namen g delavskih univerz, da vzgajajo speli cialiste, se pravi — izobražence do-g ločenih ožjih specialnosti. Razumlji-= vo je, da se specializacij ne moremo s odreči, povedati le hočemo, da nam g ne more biti edini cilj in da je1’ na-|[ posled tudi ni mogoče uspešno razil Vijati' na širokem področju. Izobra-g ževanje v široki zasnovi, kot si ga g zamišljamo od Zveze delavskih, in g ljudskih univerz, naj prvenstveno g razvija takšne oblike izobraževanja, g ki bodo v največji meri pomagale g državljanom v življenju, pri delu in g opravljanju družbenih funkcij. Vse g to pa seveda zahteva veliko večje g organiziranosti, sistematičnosti kot = pa so jo sposobni zagotoviti samo g amaterji. g Drugi napačni zaključek pa je v g tem, da si nekateri kratkovidni dru-g štveni delavci zamišljajo delavske g univerze kot odrešitev za vsakršno g izobraževalno dejavnost v prosvet-H nem društvu. Tu in tam se slišijo gla-g sovi, da bodo prosvetna društva po-g slej gojila le različno amatersko de-g javnost, ki bo seveda bolj kvalitetna, g ker so zdaj prosvetna društva razre-g šena nalog na izobraževalnem pod-H roč ju. 1 Tesno sodelovanje Svobod g z delavskimi univerzami g Prav zato se nam zdi potrebno poji udariti, da izobraževalne naloge pro-jg svetnih društev z ustanavljanjem po-g klicnih delavskih univerz niso od-§j padle, ampak da bo ravno v tesnem g sodelovanju z delavskimi univerza-g mi mogoče razviti izobraževanje na = višjo stopnjo. Razumljivo je, da v zali četnem razdobju delavske univerze g še ne bodo trdna organizacijska te-gj lesa z bogatimi izkušnjami in zelo g usposobljenim kadrom, ampak da se H bodo šele v konkretnem delu učvr-g stile in začele izpolnjevati naloge, ki g jih od njih pričakujemo. Hkrati pa g moramo povedati, da si tudi čvrsto g organiziranih delavskih univerz ni-g smo zamišljali kot univerzalnih usta-H nov, ki bi same lahko ali celo moji rale zadostiti vsem potrebam izobra-g ževanja odraslih. Z njimi želimo doli biti le najtrdnejše oporišče, za vzpod-g budo in pomoč vsem ostalim organi-g zacijam in skupinam na njihovem g področju, ki žele s kakršnimikoli ob-g likami razvijati izobraževalno dejav-g nost. Delavska univerza potemtakem g ne bo zgolj organizator sistematične-g ga izobraževanja, ampak tudi sveto-g valeč in pomočnik. Prav zato se nam g zdi popolnoma neumestno, da bi v g prosvetnih društvih nastalo kakršno-g koli ravnodušje ali pretirani optimi-g zem, da bodo poslej vse naloge pri g izobraževanju opravili drugi. Oboje g ima lahko le škodljive posledice. Dokončen obračun s konservativnostjo Omenili smo že, da se pred Svo g bijde in prosvetna društva postav-g Ijajo obsežne naloge, ki bodo v mar-g sičem pomenile odločen premik od g konservativnosti k sodobnejšim, na-= prednejšim oblikam prosvetne dejav- žencev, medtem ko za različne doslej znane oblike amaterske dejavnosti tega ne bi mogli trditi. To dejstvo nam narekuje povsem jasno orientacijo, da se je treba preusmeriti k dejavnosti, ki se vsak dan bolj širi, ob tem pa seveda ne smemo zanemariti ničesar, kar ima v našem kulturnem življenju tradicijo in pomen. Film in mi Kot začetno stopnjo prevzgoje okusa filmskega občinstva si zamišljamo ustanavljanje različnih filmskih klubov, ljubiteljev filma, razgovorov, komentiranih filmskih oddaj in predvajanja zares izbranih filmov. V ta namen je začela Zveza Svobod v 500 izvodih izdajati »Filmske razglede«, ki bodo po vsej verjetnosti že v naslednjem letu obsegali deset številk. V »Razgledih« nameravamo tudi v bodoče objavljati strokovno-teoretične članke iz filmske umetnosti, vzpodbudne članke, kako organizirati razgovore in posebne filmske predstave, analitične ocene pomembnih filmov, kakor tudi ocene filmov, ki bodo prišli na program v kinematografih. Poleg vzpodbujanja k čimbolj zavestni in organizirani dejavnosti pri vzgoji filmskega občinstva, imajo »Filmski razgledi« tudi namen posredovati vse dobre izkušnje, predvsem pa bodo v veliko pomoč programskim svetom pri kinematografih, ki so se doslej nahajali v dokaj čudnem položaju. Pogodbe za nakup filmov je treba sklepati vnaprej (običajno to napravi upravnik kina) in ker programski sveti niso dobili pravočasno na vpogled vsaj skromnih vsebin in ocen filmov, niso mogli praktično storiti skoraj ničesar za boljši repertoar kinematografa. Filma, ki so ga vrteli, v nobenem primeru niso smeli odstaviti s programa in tako so lahko z jezo ugotavljali, da so prepuščeni na milost in nemilost upravniku in distribucijskim podjetjem. »Filmski razgledi« pa bodo prinašali ocene filmov tudi za leto dni vnaprej in se bodo tako programski sveti lahko temeljito pogovorili o tem, katere filme bodo nabavili za svoj kinematograf. Glasbena vzgoja Radijske postaje posredujejo izredno visokemu številu poslušalcev obilo glasbenih oddaj. Skala teh oddaj je zelo pestra: niha od najbolj zahtevnih in kvalitetnih glasbenih stvaritev do najbolj primitivnih poskočnih viž. Vsak radijski naročnik ima na voljo, da se odloči za poslušanje ene in druge zvrsti. Razumljivo je, da se vsak glasbeno nevzgojen poslušalec odloči za lažje, zabavne zvrsti, ki so mu lažje umljive, bolj prijetne, ker »gredo lažje v ušesa«. Radijski poslušalec tudi objektivno ni kriv. če do zahtevnejše in resnejše glasbe ne dobi pravega odnosa, se pravi, če mu poslušanje ne nudi umetniškega užitka in razvedrila. Prav zato je potrebno, da njegov glasbeni okus ostrimo in plemenitimo. To pa nikakor ni mogoče samo s prepevanjem v pevskem zboru ali z igranjem v orkestru ali godbi, kakor tudi ne zgolj s poslušanjem koncertov amaterskih umetniških skupin. Zahtevnejše skladbe' potrebujejo razlago, treba jih je slišati večkrat, da nam odkrijejo svojo pravo lepoto. Zato se nam zdi zelo primerna zamisel, da bi morale amaterske glasbene sekcije storiti dosti več za glasbeno vzgojo svo-fih članov kakor tudi občinstva. Prav zato bo potrebno organizirati številne komentirane glasbene oddaje, v delo bo treba vključiti magnetofon, gramofon, radio, orkestre, glasbene šole, profesorje glasbe. Izobraževalni center je že začel v svojih predavanjih izdajati ciklus glasbene zgodovine. Prosvetni servis pa Je začel zbirati potrebne gramofonske plošče. V tej sezoni pa namerava močno razširiti magnoteko najbolj primernih in iskanih skladb. S tem bo v bodoče omogočeno, da bodo glasbene sekcije, krožki ljubiteljev glasbe in klubi dobili na Prosvetnem servisu na posodo gramo- * fonske plošče, komentarje ali magnetofonske posnetke iskanih skladb. S tem bo dana solidna osnova za poživitev in požlahtitev zelo zapostavljene glfcsbene vzgoje. Uspešnejša pot knjige do ljudi l Naše založbe izdajajo vse več kvalitetnih knjig, ki pa pogosto ne najdejo pravega odziva med ljudmi. Doslej je močneje razvito zanimanje za branje leposlovnih del, medtem ko za politično, poljudnoznanstveno in strokovno literaturo ni pravega zanimanja. Pa tudi med izrazito leposlovnimi deli so precej^, razlike v okusu bralcev. Najbolj so daljša dela z živahno, napeto Izkušnje nam kažejo, da mehanično P hiranje knjig, kjer tudi pri pamenw,8, delih išče bralec samo zgodbo, ddg"a, nje, ne zanima ga pa vsebina, ne ^ pustijo trajnejših sledov. Vse to pa 15 j, nalaga obveznosti, da tudi na tem P0«, ročju začnemo s sistematičnejšim bj obraževanjem in vzgojo. Potrebno J organizirati različne večere v knji*®), in čitalnicah, razgovore o knjigah, Pc, rejati literarne in literarno glasbene v 8 čere, knjižničarje in propagatorje knjige pa oskrbovati s čimbolj Pestf«a in kvalitetnim gradivom, ki naj pO109^) razložiti posamezno delo, vzbuja Pj ljudeh interes za branje, začeli tudi organizirati najbolj uspele ot>b Jj da bodo ljudje vzljubili knjigo in t" tudi iz nje posrkati bogato vsebind- Likovni okus v vsakdanjem življenj« M' Ze bežen pogled naše pisarne in novanja nam pove. da se likovni %ei naših ljudi giblje v mejah roman" $ amaterskih poskusov in morda še tam v reprodukcijah realističnega karstva. To je navsezadnje tudi r® gjlfl Ijivo, kajti za likovno vzgojo je doslej najmanj poskrbljeno. Površne sedne oznake, slabe črno-bele reproO^ cije oljnatih slik. reprodukcije v ."ni? piših, nudijo le skromno možnost iz°jel kovanja likovnega okusa in so le n1® ji. odsev resnične slikarske dejavni j. Barvnih reprodukcij skoraj ni. diaP^ji, tivov skoraj ni mogoče nikjer naba\.te in potem je razumljivo, da okus ne nabiti , izostren. Prav zato je potrebnd biti čim bogatejšo zbirko barvnih pozitivov, barvnih reprodukcij na • »s glednicah. barvnih monografij, hkra" j. .pripravljati čimbolj ooljudno in zanj j,), vo gradivo s področja slikarstva, '-,3» tekture. uporabne umetnosti, urbani*^ opreme stanovanj itd. Prosvetni ima v svojem programu tudi osnov"u(l) pestre izposojevalnice ponazoril inf({(ld besednega gradiva za bolj sistema" likovno izobraževanje. ObiJo neizkoriščenih možnosti Iz vsega tega razberemo, da jo Svobode in prosvetna društva i' posredovanju- vseh kulturnih dosf. kov najširšim plastem deloVd ^ ljudstva še obilo neizkoriščenih nosti. Hkrati pa se tudi zavedaj da bo zahtevala izvršitev teh P0^, še obilo dela, da bo treba k sodel° ^ nju pritegniti vse umetniške usta ve, šole, mladinske organizacije-štva prijateljev mladine itd. poma bo iz prvih začetkov nastal ^ solidnejši sistem estetske vzgoi6’^ povečano dejavnostjo na tern P0^ ročju bomo tudi pomagali refn^lj, rani šoli pri razvijanju svobo" aktivnosti, pri bolj smotrnem r u umevanju in dojemanju umetn°s^. Vsi skupaj bomo zanesljivo boljša pota, kako na čimbolj Pr* ,e, čen in uspešen način posredovati lovnim ljudem vse plemenito in 16 ^ kar je doslej človeštvo ustvaril0 ^ kulturnem področju. Nalogo ” ž lahke, zato se jih bo treba lotl ^ vso zavzetostjo in prepričanje01’^, bomo s tem pomagali bogatiti ^ hovno podobo socialističnega čl°v - VINKO TRINKA1 REFORMA ŠOLANJA strokovnjakov v tekstilni industriji , Šolanje strokovnih kadrov le glede na vedno večji raz-v°j in potrebe naše industrije *elo važno vprašanje in že ®alj časa govorimo o reformi Rokovnega šolstva. Mnogo je priprav in razprav okoli kga, kako zboljšati in reformirati sistem vzgajanja strokovnega kadra. Mnenja in Predlogi za novo strukturo ^rokovnega šolstva so zelo fazlični ne le med posamezni-J^i strokami, temveč tudi za lsto stroko. Načrt splošnega Zakona o srednjih in višjih tokovnih šolah pa predvide-^ da morajo biti šole istega tlpa in iste stroke enake za ?so državo. Zato je prva na-lovga, da se vsa mnenja prosijo in sestavi enoten pred-log. . Tako je tudi na področju jekstilne industrije več pred-ogov, ki skušajo urediti iz-jOraževanje strokovnega ka-ara. ’ , Najbolj pravilna pot je vsekakor, doseči na podlagi različnih mnenj ^ten predlog, ki bo najbolj ustre-,.al Potrebam po kadrih in perspek-,lvam tekstilne industrije. Zato bo ^eba ugotoviti vse prednosti in po-^njkljivosti tako dosedanjega si-“^ma posameznih najpomemb-®.eiših predlogov in se potem odlo-kaj je najboljše in najprimer-aeiše. Posebna komisija pri Zvez-;6rn izvršnem svetu je izdelala na-^ za splošni zakon o srednjih in strokovnih šolah, katerega proučujejo različne orgahi-a.ciie, ustanove in podjetja, svoje ripombe in predloge pa je dala komisija za šolstvo in vzgojo ‘'adrov pri D ITT. . Danes se vzgaja kader za tekstil-J? industrijo pretežno v rednih tekalnih šolah, v manjši meri pa na azličnih tečajih, kjer dopolnjujejo jV®3e znanje že zaposleni starejši elavci. Redno šolstvo sestavljajo J60g5‘ ;e zmanjša obseg vodne pare, sprlC vj Milijoni kilovatov iz morja Za proizvodnjo električne energije uporab-IjajO jpretežno vodno paro in silo rek. Najsodobnejši način je izkoriščanje atomske energije. ditve se zmanjša obseg vodne pare, se umaknejo nove količine vodne P*?egaji. ‘jj, plega rezervoarja. Ta proces je nepretrg^prJ je izkoriščanje atomske energije. Toda ta še zdaleč ni najcenejši vir in mnogo žejo uglednih znanstvenikov sodi, da bodočnost ne bo pripadala električnim centralam na atom ski pogon. Francoski znanstveniki so za zdaj _ najdlje napredovali pri iskanju novih metod za boljše izkoriščanje morske energije. Po njihovih ra- dobiti samo majhne količine energiji* tfLo 11 w na tem principu zgraditi zelo ekonomi ^pl pravo, ravno spričo neomejenih koli*’ in mrzle vode. _ «iii , > Zanimivi so tudi načrti o izkoriščanja J# morskih valov. |el; et; li ja- to s ske toe Pfa 1 '»at tojc taj; Stfi) ska vefl S jtot tev Nt Pht »a >*bc »aj s »io I01 % H V (io ' H to H k^ to to to)) »ia, tito S »io, S % “bj § »0j at( i! H to »aj % k . *?ci s so ( N % s: ta. v ■ »bj »K t»J bo, ».( »a. k lk v »M toi v», to. to, to »k: »to to to, Programski sveti - mrtvorojenček? Film — ali je umetnost ali je industrija? Raz-fevljanje okoli tega je dolgo razburjalo Ijubi-I |je m gledalce te nove umetnosti dvajsetega sto-Končno je nekako obveljalo mnenje, da je iindustrija in umetnost, nekje manj umetnost j0^ industrija, nekje obratno. Ta dvojnost ustvar-j Posebno in značilno situacijo, ker ima industri-? svoje zahteve, umetnost pa svoje namene in Gledalec v kino dvoranah je- tako hkrati j^Pec industrijskega blaga in konsument umetni-^ega dela. To dvoje ni vedno v pravilnem soraz-Jerju, ker trgovina se na umetniško kvaliteto r®v nič ne ozira, saj je zanjo film le trgovsko blago, ki se mora dobro prodati. Ker pa pri nas vemo — to menda ni treba posebej poudarjati — da ima film nedvomno svojo važno kulturno, vzgojno in končno tudi zabavno vlogo, nastanejo nesporazumi in prepiri med zagovorniki ene in druge smeri. In tako se še danes ubadamo z vprašanjem, kako bi filmu kot najmasovnejšemu kul-turno-vzgojnemu sredstvu omogočili njegovo pozitivno poslanstvo, kajti vse kar se dogaja okoli filma — domačo filmsko proizvodnjo pustimo ob strani — od nakupa v tujini pa do predvajanja v zakotni vasi, sloni in mora sloneti (po zakonu!) na komercialni osnovi. Ali res ni pomoči? Prizor iz novega kratkega filma TRIGLAV FILMA »Na sončni strani ceste«. Po lastnem scenariju se je v tem filmu prvič poskusil v režiji Matjaž Klopčič, snemalec je bil France Cerar, glasbo je napisal Jure Robežnik: Film prikazuje življenje Ljubljane od jutra do večera. . splošnem zakonu o filmu so kine-(at°grafi podjetja. Kot podjetja mo-J.0 izpolnjevati vrsto obveznosti in J.Jtev, da lahko sploh obstajajo. Di-^'opcijska podjetja, kjer je ekonom- v , rentabilnost še bolj poudarjena in jjj^rat skoraj edino, merilo, zahtevajo LjJJe, svoje zahteva občina, okraj — Pač od vsakega drugega podjetja. le ^ edini privilegij dejstvu, da je film knekaj drugega kot samo trgovina, rakonu tudi določba, da se pri kine-j0 ;°grafskih podjetjih lahko ustanovi-pj^o imenovani sveti za program, ki Mahajo le posvetovalno pravico pri p. ru filmov za predvajanje. Ti sveti LJ bi tako predstavljali neko obliko k,Sega družbenega upravljanja, ki jo iCD množična institucija kot je film ne-Hp n° potrebuje, še več, zahteva. Sa-g[ v Sloveniji je na primer lansko leto liin 0 filmske predstave okoli 12 mi-ljudi. To se pravi, da je vsak Se,venec, od dojenčka pa do starčka, t6em do osemkrat sedel pred platnom. ij0 Programske svete, ki naj bi imeli pet članov iz vrst prosvetnih in p.'1'čnih delavcev in prebivalcev, so "ekaterih krajih in okrajih tudi itjPovili. Imeli so celo nekaj sestan-j* ' bolj ali manj odločno povedali svo-vJ^enje .kateri filmi naj bi se pred-'l^i, kateri ne. Pri tem pa je ostalo it0va se začne začarani krog, v katerem Hj^amo in se premetavamo ter za-5 Iščemo izhoda. Film ni samo zabava tilt^amen in naloge svetov za program jPpv, ki jih gledamo na naših platnih, Sobrati iz razpoložljivega števila fil-r tiste, ki s svojo vsebino vsaj mini-tn/Pp ustrezajo našemu geslu, da je —X—in najbolj razširjena vzgoje, ki ima od 1^.- najmočnejša in najbolj razširjena Vp-r4 kulturne vzgoje, _ ki laik Vrst umetnosti tudi na, j^“°lj neposredni vpliv na gledalca. bi sedaj bili strašansko ozki in L^ali uveljaviti samo največje in naj-[j*1 dognane filmske stvaritve. Nikakor! 3 samo za skrajno liberalno merilo liaL6”1’ kai lahko še prenese naš držav-tijT 'n kaj mu škodi pri oblikovanju ^ih estetskih, moralnih, pa tudi po- , f,. Cn'b nazorov (pri tem moramo misliti H .em na mladino, ki marsikdaj zelo ii} ^iično sprejema vse, kar ji nudimo, na naše podeželje, kjer je kino J^fkrat poleg gostilne in cerkve (o b edino razvedrilo). Saj smo postali jJda skromni in smo že kar srečni in C ,ini s takimi filmi, ki dobe v naši Uski kritiki oznako: »...v svojem So iru • • • GRE.« Toda sveti za program V • pri takem konceptu povsem ne-Danes poznamo potrošniške, šol-iuj lP še vrsto drugih svetov, kjer pri-do izraza želje in zahteve najšir-tojuffoga državljanov, pri programski ho. ki kinpmatnerafov na je vse druž- % imajo. Samo distribucijska podjetja imajo pravico, da nabavijo filme v inozemstvu, katere sicer pregleda in odobri Zvezna komisija za pregled, vendar pa ta lahko izbira le med filmi, ki so jih že izbrala distribucijska podjetja. Ko enkrat komisija film odobri, tega ne more nihče več prepovedati. Oglejmo si situacijo v Ljubljani (podobne razmere pa so tudi v vseh večjih središčih). V Ljubljani bi potrebovali za vse leto 280 filmov, letos pa so jih na primer vsa distribucijska podjetja uvozila 110. Če prištejemo še domače in nekatere filme, ki smo jih dobili z zamenjavo, je vseh filmov, ki se lahko v enem letu zvrstijo v ljubljanskih kinematografih, 150 do 160. Seveda so ob .takem stanju mnenja in predlogi sVeta za program, ki sicer v Ljubljani formalno obstaja, brezpredmetni. Ljubljansko kinematografsko podjetje mora kupiti prav vse, ker slabe premiere še vedno več nesejo kot dobre reprize — torej spet trgovina. Za ilustracijo še nekaj številk. Lani je v vseh ljubljanskih kinematografih gledalo filme 3,640.000 gledalcev! Samo januarja letos, ko je filmska sezona na višku, pa skoraj 400.000. Zanimanje pa ni samo za lažje vrste filmov, saj so tudi nekateri boljši in najboljši filmi dosegli nadpovprečen obisk. Malo drugačen in veliko bolj pereč je položaj v manjših krajih in na podeželju, kjer so predstave le enkrat ali dvakrat na teden. Tu pa je tudi ob sedanjem številu uvoženih filmov izbor mogoč in potreben, ^aj od 150 filmov lahko izberejo 52 boljših. Zato sveti za program vsaj tu ne bi smeli ostati samo na papirju. Po nekaterih krajih so ti sveti formalno tudi ustanovljeni, a kakega vidnega dokaza o njihovem delu vseeno ni. Upravniki kinematografov ne upoštevajo — včasih upravičeno, večkrat pa neupravičeno — mnenja sveta, češ jaz imam svoje obveznosti kot vodja podjetja, ki mora toliko in toliko plačati za film, ne glede na njegovo umetniško vrednost, oddati toliko in toliko občini, ljudje pa pridejo v dvorano le, če igramo kavbojko ali kriminalni film. Ponekod so to skušale urediti Svobode tako, da so prevzele kinematografe v svoje roke. Zaradi finarlčnih težav pa so marsikje morale ostati pri stari politiki. VeČ razumevanja in pomoči! Morda povsod situacija le ni tako kritična in tam, kjer je finančno vprašanje le izgovor za linijo najmanjšega odpora, ne bi smeli zanemarjati pomena in vpliva svetov za program. Treba je storiti vsaj tisto, kar se da. Seveda bi morali tudi občinski ljudski odbori pokazati več razumevanja, tako da bi kinematografska podjetja imela olajšave pri dajatvah občini ali okraju. Za primer kraja, kjer niso indiferentni napram filmskemu programu, lahko navedemo Trbovlje. Tu bodo po sklepu sveta za kulturo v kratkem zaživeli pri vseh kinematografih sveti za program. Sicer bo uspeh pri centralnem kinematografu le delen, saj potrebuje na leto 104 filme in bo izbira manjša, vendar pa menijo, da bodo lahko sveti za program pozivitno vplivali na pro-grame ostalih dveh kinematografov. Mislijo tudi na ustanovitev mladinskega filmskega kluba ■ v okviru Svobode, kjer bi s predavanji o in ob filmih, ki so ali bodo na' sporedu, seznanjali mladino z vrednostjo in pomanjkljivostmi filma. Ali brez dobičkov res ne gre? Če strnemo vse to, nam še vedno ostane ob koncu samo ugotovitev, da smo pri uveljavljanju družbenega upravljanj a pri kinematografskih podjetjih ‘ skoraj povsem na tleh. Nekaj je krivo nezanimanje odgovornih organov, še več pa to, da se kinematografska podjetja ocenjujejo namesto po kvaliteti repertoarja, po prometu, ki ga dosežejo. Pri tem pa diktirajo svojo politiko distribucijskega podjetja in bi torej morali iskati rešitev najprej pri njih. Ta bi morala pri izboru filmov bolj upoštevati ne samo ekonomske, ampak tudi in predvsem umetniške kriterije. Nedvomno je, da mora podjetje dobiti povrnjen denar, ki ga je izdalo za nakup filma, toda če že ni mogoče spremeniti predpisov, ki nalagajo tako distribucijskim kot kinematografskim podjetjem določene obveznosti, ali je res potrebno, da se na račun slabih filmov ustvarjajo dobički? Se bi lahko morda naštevali te in one vzroke, objektivne in namišljene težave, a to bi nas predaleč zapeljalo. Hoteli smo povedati Samo nekaj misli o malo poznani vrsti družbenega upravljanja, ki pa ne bi smela več ostati le neuresničljiva iluzija, pa naj so zapreke že take ali drugačne. Tudi ni bil naš prvotni namen spet vleči na dan vse tisto o komercializmu pri filmu, o čemer smo na veliko govorili in še več pisali že pred leti. Tedaj ni bilo nič. Pač, nastali naj bi programski sveti. In res so nastali. -ms 7 filmov Ljubljansko podjetje za promet s filmi »Vesna film« je v dneh od 17. do 24. tega mesfeca priredilo v ljubljanskem kinematografu Union revijo sedmih najboljših filmov svojega letošnjega sporeda. Naknadno je bil sporedu dodan še en film, tako da je’program obsegal osem igranih celovečernih filmov ter vrsto kratkih filmov: ameriški film DVANAJST JEZNIH MOŽ po drami R. Rosea in H. Budjuhna »Dvanajst porotnikov«, ki je bila v preteklem tednu prvič uprizorjena pri nas v ljubljanski Drami; francoski barvni widescreen film NJENO ŽIVLJENJE, posnet po Mau-passantovem romanu »Une vie« in z Marijo Schell v naslovni vlogi; ameriški film OBTEŽILNA PRIČA s Charlesom Laughtonom, Robertom Taylorom in Marleno Dietrich; ameriški barvni film POVABILO NA PLES v režiji in koreografiji Genea Kellyja; poljski film LIKVIDACIJA, nagrajen letos za režijo v San Sebastianu; MOJ STRIC francoski barvni film MOJ STRIC po scenariju in v režiji Jacguesa Tatija, ki nastopa tudi v glavni vlogi; film je dobil Oscarja za leto 1959 in še osem mednarodnih nagrad; KOMU ZVONI Opravljanje ostalo največkrat le >t5,PaP>rju. Kot opravičilo in protido-W feš, saj ni tako hudo, večkrat sli-!ilro>da je naša država glede kvalitete V j, ^ega programa na enem prvih mest r’W r°Pi, na drugi strani pa, da tudi , v° samo zahteva in si želi »laž-tl>Wlmov- Res je, da je naš filmski tUjjLath v povprečju boljši od onih v k)Vs kar pa je za socialistično državo V v razumljivo in nujno. To pa ne “'ti opravičilo za uvoz slabih fil- . r že vedno bi lahko celo vrsto ' z boljšimi in morda nič manj Da pa si ljudje žele »laž-fe/tihiov — da ne uporabimo izraza i? u, ~~ je tudi nekje razumljivo, saj PoPuščamo njihovemu nerazvi-°kusu. Če vztrajamo pri tem, pa Samo »lažje« filme, ustvarjamo dobičke, vse misli o kulturni Pa pospravimo v predale med rabno šaro. ^Vlia ovira — komercializacija Mtg^teri so sedaj tisti vzroki, ki za-&t(w, n onemogočajo delo svetov za '■'?3 t.arr'? Glavni je vsekakor to, da je y 0rnet s filmi osnovan na ekonom-stabilnosti. Pri tem pa krivda za jtoflj Program ni le na kinematografskih ' boi- ’ kajti ta so odvisna od svojih, sk0mercializiranih »višjih« part-^tih ’ tbatribucijskih podjetij, od ka-ntorajo sprejeti tisto, kar pač TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI P Pri nas so se TV sprejemniki najprej pojavili v obmejnih predelih, kjer je možen sprejem italijanskega ali avstrijskega TV programa. Nepo- polni podatki za Slovenijo v začetku leta 1959 kažejo, da je izmed nekaj nad 300 prijavljenih TV aparatov več od polovice na takih področjih: okrog 80 ob Italijanski in okrog 90 ob avstrijski meji. Podatki so nepopolni, ker še ni uvedena naročnina in ker ni mogoče nikogar prisiliti, da bi aparat prijavil; število neprijavljenih aparatov ni znano, prav gotovo pa jih je več sto. Torej za sedaj pri nas gledajo televizijo ponajveč v ob-niejnih področjih. Nečesa nas pa ta podatek vendarle uči: kjer je možno gledati tv program, tam raste tudi število sprejemnikov. Tudi z Uvedbo rednega jugoslovanskega TV programa se je zanimanje za nakup sprejemnikov pri nas močno povečalo. Ampak — spet enkrat moramo ugotoviti, da smo ostali na pol poti: sprejemnikov ni. Uvoz je precej negotova postavka. Domače tovarne imajo sicer v načrtu, da do konca leta 1960 izdelajo 12.000 TV sprejemnikov znamke Philips, vendar je uresničevanje načrta v zaostanku: za lani je bilo planiranih 1500 sprejemnikov, izdelanih pa komaj 500. Za celotno jugoslovansko tržišče je ta številka zelo nizka. Zato bo v prihodnjem obdobju, dokler ne bo na trgu dovolj TV sprejemnikov, pomembno vprašanje — predvsem politično I — kako razdeliti razpoložljive TV sprejemnike. Na vsak način pa bo treba tudi razširiti vire dotoka TV sprejemnikov: z dodatnim uvozom, s carinskimi olajšavami za tako imapovane poklonjene sprejemnike, zlasti pa s čim hitrejšim razvojem domačega tipa sprejemnika, za katerega bi morala izdelovati pretežni del elementov domača radijska industrija. V takem položaju se bomo morali nasloniti predvsem na eno izmed oblik širjenja televizije, ki je tudi v svetu po-.kazala lepe uspehe: na televizijske klube. DVANAJST JEZNIH MOŽ francoski film VELIKE DRUŽINE, nagrajen z letošnjo nagrado Victoire; ameriški barvni film KOMU ZVONI po istoimenskem Hemingwayevem romanu, izdelan leta 1944 in nagrajen z Oscarjem za vlogo španske partizanke, ki jo igra Katina Pexinou, z njo pa nastopata še Gary Cooper in Ingrid Bergmanu; jugoslovanske barvne risanke PRI FOTOGRAFU, REP JE VSTOPNICA in KRAVA NA MESECU, vse tri svojevrstne mojstrovine iz zagrebških studiov za risani film; jugoslovanski barvni dokumentarni filmi POTA, NASI NAJBOLJŠI in V DOLINI SOČE, naš barvni lutkovni film MOTORITIS in Disneyevo barvno risanko ČLOVEK V VSEMIRJU. OBTEŽILNA PRIČA Zares izbran spored! Vesna film si je z njim nedvomno utrdil sloves najbolj serioznega in najbolj za kvaliteto svojih sporedov prizadevnega jugoslovanskega distributerskega podjetja. O posameznih filmih bomo poročali med našimi rednimi filmskimi ocenami, ko bodo prišli v redne sporede naših kinematografov. OBLEKA ZA DELOV Vedno več je žensk, ki so za- prepihu. Sicer pa je bolje, da poslene v različnih panogah go- ženska v zaprtem prostoru ne spodarstva: v tovarni kot delav- nosi pokrivala, ker bi se s tem ke in tehnično osebje, v trgovi- razvadila, nah kot nameščenke in proda- , i ■ ^ , jalke, v uradih kot uradnice itd. . *n ,j bo nosila zenska, ki Zato se pogovorimo o-praktični ■]e, ^Poštena v prodajalni? Mar-obleki ter obutvi delovnih žensk, s^atera specialna prodajalna je Kakšno obleko in obutev bo z® model delovnih nosila ženska v tovarni, pri delu, ®blacil. Vendar se tak kroj de-kjer bo morala veliko stati in lovne,obleke P°"avlja’ yčasih Pa kjer se bo obleka hitro zamaza- 1® ceI° nepraktičen. Tako n. pr. la? Za tako delo naj obleče čim- svilena halJf crn(; barve Pl Pf1' bolj primerno in cenejšo obleko, za napiescenko krilo in jopico ali pulover, prek P0?}1111: Zakaj. Prvič zato, ker je tega pa še delovno haljo, ki jo 12 tovrstnega blaga in ta- ne bo samo grela, ampak ji bo ke parv® preenohcna in drugič, obleko ker le odtočno prehladna za zimski čas. Prav tako naj uslužbenka v prehrambenih obratih ne nosi črne ali temne halje, saj. se bo le-ta mnogo prej zamazala kot svetla, bela ali siva. Ze- goče. Če ima namreč take vrste službo, da ne more nositi halje, naj obleče primerno praktično obleko. M. B. v varovala tudi spodnjo Halja je. lahko narejena iz sivega ali temnomodrega bombažnega pralnega blaga. Ukrojena naj bo kot plašč z navadnim ovrat-niikom, všitima dolgiimi rokavi, našitimi žepi in s pasom okrog in okrog ali samo zadaj. Da halja ne bo preveč enolična, jo lahko okrasimo s črtastim mo-dro-belim ali rdeče-belim, odnosno pikčastim ovratnikom ali enobarvnim ovratnikom, ki ga našijemo na ovratnik in operemo, kadar je potrebno. Druga važna stvar, na katero delovna ženska ne sme pozabiti, je spodnja obleka z nogavicami. Hkrati s toplim perilom naj obleče žena zlasti pozimi tudi tople, elastične, volnene ali bombažne nogavice. Obutev zlasti za tiste, ki veliko stoje pri delu, naj ne bo pretesna, temveč mehka. Vprašale boste, če .je pri delu *v tovarni potrebna tudi ruta, Včasih morda, zlasti če ima ženska delo pri stroju, v bližini vrat ali oken, kjer je izpostavljena Je levičnost napaka? Vaš otrok je levičen, to ste ugotovili pred dnevi, ko je sam zagrabil za žličko in začel jesti. V skrbeh ste, kako boste to napako odplavili. Pa veste, da to ni napaka. In zato tudi ni nobenega vzroka, da ga hočete za vsako silo navaditi, da bo vsa dela opravljal z desno roko. Vedeti' moramo, da bi odvajanje, da otrok ne bi bil levičen, bilo lah-lo primerno blago za delovno ko usodno ža otrokovo duševnost, haljo trgovskih nameščenk je Strokovnjaki sicer menijo, da se pralno blago (bombaž, balonska sicer otrok ^lahko nauči jesti svila, bombažni, hips), modre, morda še pisati z desno roko, vse’ rjave, rumene, zelene, temnorde* druge stvari pa bo opravljak z če, sive in bele barve ter pepita levico,.ker mu. je to prirojeno.. Če in drobno karirasti vzorci. Eno- pa otroka, ki je levičen odvaja-. bafrvna in drobno vzorčasta bla- mo od tega, lahko s tem povzro-ga bodo poživili beli, rdeči ali čimo motnje v živčnem sistemu, drugačni gumbi, obrobe okoli ker je glavi le-ta pri levičarjih ' ovratnikov, žepi itd. Na priloženi drugače razporejen, kot pri Iju-skici vidite nekaj takih mode- deh, ki delajo z desnico, lov! Ženska, ki je zaposlena v trgovini, naj ne nosi copat, ampak naj obleče dovolj prostorne čevlje z nizko, 3 cm visoko peto, kar velja tudi za vse ostale ženske poklice, zlasti za tiste, pri katerih ženske mnogo stoje. Zmeraj, kadar bi rada kaj ku- jalci posvete kupcu’ več pozorno- - zahtevajmo, da nam blago pro- Zenska, uslužbena v uradu, pila, nabavljam ob koncu meseca. sti saj nam je vsem znano da po daialci pokažejo, da se prepričamo o ^ K? P^V P^em v mesecu navale . Vsi po- ---------- Gospodinja pred prodajno mizo Praktična in sodobna oblačila tako s haljo, če je to seveda mo- vine bolj u i pro a- j na trgovine in takrat ni čas za kupovanje, če želimo dobro kupiti. Pod dobro kupiti pa razumemo, da smo kupili kvalitetno, poceni in da blago resnično ustreza namenu. kakovosti. Zaposlena ženska zdaj čedaU« — Morda smo navajeni kupovati ^^3 išČ6 praktična in sodob^ zmeraj v eni trgovini, vzlic temu po- glejmo včasih tudi drugam, da se prepričamo, če je v naši trgovini res vse najboljše in najcenejše. — Zmeraj, ko nam v trgovini vrnejo denar, ga preštejmo. Se tako po- Razlike v ceni blaga,' mislim ‘sten prodajaiec se lahk0 zmoti — In še to: za nakupovanje si vze- ■vi A V NASI KLETI manufakturnega, niso, prav velike, vendar take, da je vredno poiskati tisto trgovino, ki prodaja ceneje. Mislim, da prav pri razlikah v cenah premalo vrednotimo naš dinar. Če je meter blaga 10 dinarjev cenejši, je pri več metrih takoj sto dinarjev. In če imamo veliko družino, so nakupi in potrebe večje, takrat pa tolikokrat po 10 dinarjev že nekaj pomeni. Mnogo več pa lahko prihrani-, ,. t ; mo pri dnevnih drobnih nakupih.' Če vsak dan prihranimo 20 dinarjev, le-te pa prihranimo mimogrede, saj so razlike v cenah precejšnje. Ne kupujte vsega v eni trgovini in niti se ne odločite za nakup prej, če niste primerjali cen vsaj v dveh, treh trgovinah. Seveda pa morate zmeraj gledati tudi na kvaliteto. Če je kvaliteta enaka, potem kupimo cenejše blago; če ne, je bolje kupiti tisto blago, ki je boljše in čeprav dražje- Vzemite primer: če kupite kilogram lepih jabolk za 100 , din, je mnogo bolje za vaš žep, kakor če jih kupite za 50 din in ste jih pol morali zavreči. Tako je tudi z zelenjavo in drugim sadjem. Pregovor pravi: »Nikdar ne bom tako bogat, da bi kupoval slabo blago«. Zlasti je to važno za ma-nufakturno blago. Če pa kupimo mimo zmeraj dovolj časa, nikdar ne smemo kupovati v naglici. V. Redke so družine, ki bi si lahko privoščile, da bi bile vse kupimo korenje za juho, rumeno ko- leto tudi čez zimo navezane na trg. Prav zaradi tega, ker ce~ -*eaje le z* juho boljše kot rdeče, ko- v. , lerabo, ki ju tudi shranimo v zaboj. ne živilom cez zimo narastejo, se v jesem odločimo za nakup Morda imarrio navado, da si pripravi- ozimnice. Letos sicer ne bomo poceni prišli do nje, zlasti kar mo kislo zelje. Zanj najbolj ustreza slabo blago, ga kmalu raztrgamo zadeva krompir in sadje, vendar pa moramo oboje kupiti že zt6 čStočo Ttem. dii % bolte in zraven ne Pomislimo, da smo zdaj, ker bosta pozimi sadje m krompir prav gotovo za kakš- čez zimo večkrat pomili, ker sicer se, za šivanje obleke plačali dvakrat ne dinarje dražja. Če pa ozimnico kupimo, jo moramo tako bo pokvaril. Ce ga imate v kleti, kjer shraniti, da nam v kleti ne propade, ker bi s tem sicer zgu- A^FgtrStvari: po* Zapomnimo si, da gremo kupovat bili tiste dinarje, ki smo si jih namenili z nakupom ozimnice zaščitite6 pred prahom. KrpoP3 žensk v kmetijstvu, v tovarni doma, je zavod doslej izdelal * kompletnih krojev za 7 model0'' različne obleke za delo doma ^ zunaj doma. S temi modeli ^ kroji so priredili razstave v okt0 20 okrajnih središčih Hrvatak0' Te razstave so vzbudile velik0 zanimanje, posebno še med zaP0, slendmi ženskami. Malone V0'1 sod so priredili tudi revijo, p katerih so mimo modelov zavo prikazali tudi najbolj uspele dele, ki so jih izdelala konfek0*! ska podjetja v teh krajih, likšno je zanimanje za praktb'^ in sodobno oblačenje, je razV^ no tudi iz tega, da so iz krajev, na primer iz Petrinja Kutine, prosili za modele z3'' da, nekatere modele praktik * ttr obletna sta začeti izdelovati di konfekcija v Slavonskem ^ du in otroška konfekcija ponos« v Zagrebu. V zavodu posebej poudari3^ potrebo, da bi modele, kater« napravili na podlagi studioza0' dela, prevzela tudi naša koo‘e cija, da bi jih naše delovne ske lahko po dostopnih cenah k pile. A- Sile izkoriščajte preudarno! mo razporediti prostora. V klet, ki ima šest kvadratnih metrov površine pa lahko spravi gospodinja marsikaj. Za petčlansko družino popolnoma zadostuje za kurjavo, ozimnico in še za vse druge stvari, ki se v letih v gospodinjstvu naberejo. Če pa vse leži križem kražem, pa je še tako • Likanje velikih kosov poateij- velik prostor premajhen, nega perila vas veliko zamudi, zlasti Torej kako si uredimo klet. če je družinA številna. Zakaj bi ga likale, če ga ni treba. Ko oprane rju- Vsako spomlad, ko porabimo he poberete, jih pravilno zložite in ozimnico in kurjavo, jo temeljito naravnajte. Naložite eno vrh diruge, pospravimo. Če tega nismo storili možnosti še^btežSe^Tak^jih pustite spomladi, moramo to storiti ta-nekaj dni. Ce jih boste vzlic temu krat, ko začenjamo z nakupi. Zankale, boste imele z likanjem zelo gradimo primerno velik prostor za malo dela. ......... premog in drva. Če imamo v dru- spretnega moža ali si- ■ Vso zelenjavo In sadje boste naj-H bolje ohranili v kleti, ki bo Imela B temperaturo štiri stopinje Celzija. B Ce je klet pretopla In presuha, se B vse zelo osuši, če pa je premrzla B in mokra, začne ozimnica gniti'ali B pa v hudi zimi tudi zmrzne In B zmrznjena ni užitna. Pozabiti pa ne B smemo kleti pozimi kdaj pa kdaj ^ ' B prezračiti, saj je tako kot sadju, ES gomoljem in zelenjavi potreben tu-B dl zrak. . , Prednji prostor ni ropotarnica O Kdaj pa kdaj je treba nama-zati tudi vrata, da ne škripljejo. Tu Zini najlaže napravite tako, da pod vrata na bo napravil iz nekaj letev po- poidložlte majhno deščico in pod ko- ___j „ j" nec, ki gleda izpod vrat podložite hce. Pod policami pa zlozimo za-okroglo poleno, stopite na deščico, boje, v katere naložimo krompir, vrata se bodo dvignila in tako jih Na police zložimo sadje, zelne boste brez muje namazali. ulove itd B Nikar ne nosite vsak odpadek sidve iiu. posebej v zaboj za smeti. Majhno Krompir zelo lepo hranimo, če ga vederee v kuhinji vam prihrani mno- presušimo in preberemo. Debelejše-go korakov. ga shranimo v en zaboj, drobnejšega B Ko obešate perilo imate na tleh v enega, tako nam ni treba sproti od-postaivljeno košarico s ščipalkami. Le hirati. Krompir stresemo v zaboj, ga zakaj si kpšairice ne privežete okrog posipamo z malo negašenim apnom pasu, tako vam ne bo treba zmeraj ali krosanom. Tako preprečimo gnit-popenjati in hoditi do košarice. je. Pod zaboj podložimo dve okrogli . 0 perilo poberite preden je po- palici, da ga lahko vozimo. Zelo dob-polnoma suho, tako prihranite čas, bri zaboji za krompir so narejeni iz saj perila ne bo treba navlažiti. letev. Prav tako je prav, da še jeseni Prostor, ki. je vsakemu na skratka ni muzej za staro šaro, osleo. v tmovaniii- ie /prednji ki smo jo izrinili iz stanovanja, Vanj stopi pismonoša, Vse neuporabne stvari oddajmo prvega v mesecu uslužbenci, ki Odpadu, seveda je za to treba pobirajo denar za elektriko, ra- imeti nekoliko poguma, in že s aio, phn, morda še uslužbenec tem si bomo prihranili mnogo zavarovalnega zavoda in kdo bi časa. Pri pospravljanju bomo naštel še vse druge obiskovalce, imeli manj dela in prostor bo In prav prednji prostor je v znatno večji. mnogih stanovanjih prostor, kjer odlagamo staro šaro. Vanj postavimo staro, omaro, ker smo Si za v sobe nabavili novo, na njej so rastavljeni vsi mogoči kovčki in škatle, v sredini pa viši vsa v pajčevino zavita svetilka. Kdo ve koliko časa je že preteklo, odkar smo jo umili, ali jo vsaj iz-prašili. Se vam ne zdi, da je predprostor legitimacija gospodi- V prednji sobi imejmo, če je le mogoče samo stojalo za obleko, seveda ne smemo v ta namen zabiti samo nekaj žebljev. Namestimo na steno čeden obešalnik, kj je lahko iz popolnoma navadnega lesa. V tem primeru ga preoblečemo v čedno pisano tkanino, ki bo prednji prostor neverjetno poživila. Prostor bo ben, namesto njega prav lahko postavimo ustrezen P ^ murski vrč, ki bo znatno kot pa pokromano stojalo. ^_v\e nje? Nič ne pomaga, če se izgo- gotovo dopuščal, da vanj posta- n-oi, pa p uk roma no siojaiu. -varjamo, da smo veliko od do- vimo še nizko omarico za čevlje, ka še ogledalo in svetilka ‘ifjjli ma, da imamo službo; otroke in lahko je tudi polica, ki jo zagr- na steni. Če si bomo priv°;> ne vem še kaj. Z nekoliko dobre nemo z zaveso enakega vzorca, še kakšen tekač, bo precinj’ P *, volje, okusa in smisla za red se Na njo pa postavimo prekmurski štor dobra legitimacija za \y da marsikaj storiti, ne da bi pri vrč, vanj pa zmeraj prinesemo Se nekaj, nikdar ne bom« ^ A tem preveč trpeli. Velja naj, nekaj zelenja ali cvetlic. Tudi dregi, če nas bo kdo prednji prostor ni ropotarnica, odcejalnik za dežnike je potre- ž obiskom otreben zakon V kratkem bo sprejet zakon o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in posirežnic v zasebnih gospodinjstvih Predvsem nihče ne dvomi v to, da danes zaposluje gospodinjsko pomočnico v glavnem tista družina z otroki, kjer je tudi žena-mati zaposlena. Kljub povečani družbeni skrbi za zaposleno mater, naporom stanovanjskih skupnosti, da organizirajo razne servise v pomoč gospodinjstvu, skrbstvo nad otroki zaposlenih mater itd. je vendarle še veliko družin, ki si s tem ne morejo pomagati — iz povsem objektivnih razlogov — in morajo imeti gospodinjsko pomočnico. Po drugi strani pa je ta potreba tudi pri nas rodila poklic, ki ni nov, a vendarle doslej ni bil obravnavan kot — poklie. Kako danes družina, v kateri niške preglede, kot veljajo za zbolel eden od otrok in ki do- uslužbence v živilski stroki, v go-ni imela gospodinjske po- stinstvu in za osebje zaposleno z »“■<“ » “ “ -»'«« *»- da bo najprej poizkusila z ma- skleDanifl delovnega razmer- š^f^uSehl bo biSvroglasu ia> do'Pust <čas te-^ga. bi določili Ponudila lepo nagrado za delo. sporazumno, praviloma istočasno, , ^. ^uga družina dobi gospodinjsko kot ga ima delodajalec), uporaba SOvali pogodbe) in ki bo imel ne->v"''^ J stanovanjskega prostora, način dvomno več vpliva nanje, kot pa prenehanja delovnega razmerja če bi to delo prepustili samo de-bo odrejal zakon, vse ostalo pa bo lodajalcu. Tudi sindikati naj bi določeno s pogodbo. Tudi plača, po tem zakonu imeli med gospo-le da bo minimum in maksimum dinjskimi pomočnicami bolj hva-odrejal poseben predpis Sekreta- cialnega zavarovanja. ZAŠČITA PRAVIC Novi zakon bo popolnoma ščitil vse pravice gospodinjske pomočnice, ki izhaja iz delovnega razmerja, preprečil izkoriščanje in grdo ravnanje z njimi, določal pa tudi denarne kazni do 10.000 dinarjev oziroma zapora do 30 dni za kršitve zakona o delovnem razmerju gospodinjskih pomočnic po delodajalcu in do 5000 dinarjev oziroma 15 dni zapora po gospodinjski pomočnici. Z novim zakonom bo prenehala veljati uredba o plačah gospodinjskih pomočnic iz 1952. leta. Izpopolnjena bo velika vrzel, ki jo je danes čutiti na tem področju. Ostane pa še veliko vprašanj, ki zadevajo gospodinjske pomočnice in njihov odnos do tega poklica, o katerem pa naj bi z njimi razpravljal poseben organ pri občinskem ljudskem odboru (pred katerim bodo podpi- Idmočnico s ' pomočjo sosedove Gospodinjske pomočnice ali preko 2r«.ncev> no, pa saj je še tu tudi Posredovalnica za delo. In kaj se Navadno zgodi? Po krajšem ali daljšem času, čeprav ne moremo, žalost, govoriti o »daljšem« dasu, si gospodinjska pomočnica, ai je kot 16 ali 17-letno dekle Prišla iz vasi v mesto, poišče delo v tovarni. »Da bo samostojna in da si bo pridobila poklic.« Posedaj bi bilo zanimivo zasledovati P°t teh deklet, ki potem navad-nimajo stanovanja, dohodke Pa manjše... Gre za to: dekle ni Prepričana, da je delo gospodinj-pomočnice tudi poklic. Nima-!fto zakona, ki bi urejal njeno delovno razmerje in pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega. . Vprašanj, danes 'še nerešenih, jo dolga vrsta. Končno jih bo na- ležno torišče dela. D. D. Jožica in Metka složno pripravljata-kosilo ZRELOST ZA ZAKON riata Izvršnega sveta za , delo LRS. Hkrati bo odredil minimalni nivo naturalnih dajatev, ki ne bodo mogle biti večje kot 60 V« plače. POGODBA IN PLAČA Zakon določa pogodbo med gospodinjsko pomočnico in delodajalcem. S pogodbo bo določena plača, ki naj bo v sorazmerju s Za vse stara tema. Za mlade, drugi organi, potrebni za pravi- Socialna zrelost za zakon je številčnostjo družine, mehamza- prj katerih je puberteta mimo in len razvoj nosečnosti, šele z 20. do pogojena s splošnim družbenim cijo v gospodinjstvu in delovno _ v sentimentalnem prijatelj- 22. letom dosežejo svojo polno in gospodarskim razvojem. Za dobo pomočnice. Zakon nalaga de- stvu, v ljubezni, ki je enkratna tazvitost. Pri moškem se telesni nami je ostalo marsikaj — kupo- lodajalcu, da gospodinjsko po- jn p0 kateri, zdi se, ne bo več razvoj zaključi šele v starosti 25 vanje žena, običaj »otroških za- do 28 let. Toda v isti meri je. po- konov«, zakoni iz preračunljivo- trebna tudi socialna in duševna sti zavoljo dote ali zato, da bi zrelost. dobili delovno silo. Zaostalost še Ali sta zakonska druga kos obstoji, toda čas jo razbija, svojim temeljnim sooialno-eko» Dve vprašanji sta še zlasti po-nomskim obveznostim? Ali sta membni za probleme našega so-duševno pripravljena in sposob- dobnega zakona: razdelitev ob-na doživeti in razrešiti vso za- veznosti med zaposlenima zakon-pletenost čustvene in razumske skima tovarišema in njuno sta-plati zakonskih odnosov, psihofi- UŠče do otrok ter odnos do dru- močnico seznani z opravili, z ro- nobene takšne, prave in velike , —...—---------------— — kovanjem z gospodinjskimi pri- _ snrejme^o resno življenjsko pelno rešil zakon, ki ga bedo naj- pomočki (električnimi aparati!), odločitev. Za tiste starejše in **ž sprejeli na drugem jesenskem prav tako urejuje osebne, pravne t,0]j izkušene, a vendarle v Sedanju Ljudske skupščine LRS in ekonomske odnose med gospo- prvem zakonu nesrečne. In na-posebni predpisi, s katerimi bo dinjsko pomočnico in delodajal- posled za one, ki morajo še na-^kretariat Izvršnega sveta za cem v skladu z njihovimi ustav- dalje negovati in razvijati od-P^lo LRS dopolnil zakon. To ne nimi pravicami. Seveda pa-je še nose v zakonu, da bi bili še bolj ^ prvi zakon v Jugoslaviji, ki cela vrsta vprašanj, ki niso vselej skladni in srečni. '•fejuje to snov. Že pred časom so tipična, lahko pa postanejo zelo Pravna definicija, da je za- _ prejeli podobna zakona v ljud- pereča, posebno v zvezi z pravico kon »zakonsko urejena skupnost ziološke probleme spolnega živ- žine zakonskega partnerja. Če- fdh republikah Hrvatski in Ma- do odpovedi, zlasti če gre za bo- življenja moškega in ženske« Ijenja, kakor tudi vse tisto, kar prav moški čedalje bolj prevze- ^doniji. jezen gospodinjske^ pomočnice. (V (katero se ni moč vključiti izvira iz zakona kot zamotanega ma obveznosti v domu in dru- . Delo gospodinjske pomočnice Zato bo zakon določil, da lahko pred dopolnjenim 18. letom), ka- osebnega in družbenega odnosa? žini, ni redek pojav, da žena ^Poklic in kot tak bo uzakonjen, pride do odpovedi le, če je po- ge, da je ta zveza ne samo oseb- To so vprašanja, ki jih ne smemo opravlja dvakrat več dela kakor Tudi v tem kot v vsakem dru- močnica bolna dalj kot dva me- nji, individualni odnos, marveč obravnavati v zakonu, marveč NOV PROIZVOD ZAGREBŠKE TOVARNE »LIPA MILL« ZIDNE TAPETE Nedavno so se tapete pojavila tudi pri nas. Serijsko jih je začela izdelovati zagrebška tovarna »Lipa Hill«. Njena letna proizvodnja znaša okrog 10 milijonov kv. metrov. Za zdaj izdelujejo tapete prstenih barv, toda postopoma jih bodo delali tudi v drugih barvah, tako da bo izbira namenjena domačemu in tujemu trgu, zelo raznovrstna (reliefna, gumirane, odporne proti vodi). Kdor samo enkrat poskusi svoje stanovanje — namesto da bi ga pobelil — obložiti s tapetami, se bo prepričal o njihovi prednosti pred klasičnim načinom pleskanja. Lepljenje tapet je čisto delo in po njem ne ostane tisti »semenj«, ki se ga tako bojimo, kadar se odločimo, da bomo belili stanovanje. Prav tako ni treba strgati in ponovno loščiti parketa, celo stanovanje pa lahko oblepimo v dveh dneh. To lahko storimo tudi postopoma, prostor za prostorom in celo tako, da oblepimo samo en del zidu, na primer tisti, ki so ga otroci pri igri poškodovali. Razen tega tapete povečajo toplotno izolacijo zidov in s tem se soba hitreje ogreje. In naposled nam bo lepljenje tapet tudi v zadovoljstvo, ker se bo družina zbrala pri, skupnem in zanimivem delu. Raznovrstni vzorci bodo omogočili, da bo zadovoljen okus vsakega in da se bo tudi pri najmlajših stanovalcih razvil smisel za lepo. Lepljenje tapet je zelo preprosto. Najprej je treba z zidov obrisati prah. Zatem vzamemo lepilo, ki ga posebej v ta namen proizvajata tovarni »Karbon« in »Chromos« iz Zagreba, ga razredčimo in v skladu s priloženim navodilom nanesemo na zid z velikim zidarskim čopičem. Drugega dne na suhi zid nalepimo tapete, ki smo jih poprej namazali s tapetnim lepilom. Te lepimo od okna proti notranjemu delu ^obe ali kuhinje, ker se s tem izognemo, da bi bili vidni zgibi tapetnih trakov. Majhen račun nam bo pokazal, da je uporaba tapet rentabil-nejša od -beljenja in pleskanja. Kvadratni meter tapet stane 38 din (gradbena podjetja ga dobe po 20 din; če naroče več kot 308 metrov), lepilo za en kv. meter pa okrog 5 din. Če dela ne opravljamo sami, marveč moramo plačati delavca, ki bo oblepil zidove, nas bo ureditev ene sobe s 60 metri stala okrog 5000 din. V lastni režiji bo seveda vse to veliko cenejše. Pleskanje sobe iste velikosti na običajen način stane ditvijo stanovanjskih razmer. Dr. M. Dragič kaže prednost tapet. Arch. Ante Juraga . ____ --- . ^ ___________ ___________, _______ on. Prilagojevanje moških je ne- Gstti poklicu zaposlena oseba naj seča ali če zboli za socialno ne- tudi družbena , institucija. Zako- predvsem pred zakonom. dvomno del splošne vzgoje mla- imela možnosti pridobiti si varno boleznijo. Posebno vpraša- nodajalec (družba) ne more s Zgodnji (predčasni) zakon, iz- dega rodu in pravo ureditev je Ratifikacijo. Seveda pa naj bi nje je, če gospodinjska pomočnica pravnimi predpisi določiti tožne postavljen medi »inski psihološki, moč pričakovati šele v prihod- , Gospodinjska pomočnica, ki si je živi v skupnem gospodinjstvu z meje zrelosti za zakon (pač pa ekonomski in sleherni’ drugi ana- nosti. Podobno je tudi z odnosom okro^ 4?.0.0, din, ne vštevši_ strga- Pri določenem delodajalcu prido- delodajalcem. V tem primeru jo bo določi samo nujno potrebno sta- tizi v večini primerov razkrije do širnega sorodstva, kjer je po- nle in čiščenje parketa, ki stane “da kvalifikacijo, bila obvezana, v času njene bolezni moral de- rostno. dobo). Od te in takšne nesmiselnost svojega obstoja in vezan s postopno in boljšo ure- okrog 2500 din. Ta račun očitno da bo še določeno razdobje ostala lodajalec obdržati v svoji oskrbi meje dalje zrelost lahko samo neposredno ogrožanje posamez- ............... ' ' ' Pfi njem v službi, na kar bi, če mesec dni, toda več ne bo dol- predpostavljamo. nika pri njegovem dozorevanju, to želela, lahko šla na delo, ki žan, ker bi tako v tem primeru Mladi ljudje v večini prime- »Drug brez drugega ne mo-njeni kvalifikaciji, v moral najeti drugo gospodinjsko rov izenačujejo zrelost za zakon reva živeti« — to je zmeraj po- obrate družbene pomočnico. Ob prekinitvi delov- s telesno zrelostjo, ki obsega tudi navljana, resna in dejansko od- nega razmerja take gospodinjske spolno zrelost. Do te lahko pri- kritosrčna izjava mladih, a ven- pomočnice (ki žive v skupnem go- de celo pred 18. letom, toda te- ^arle psihično nezrelih za zakon spodinjstvu) bo uzakonjeno, da lesna in umska zrelost dozori še- jn Za družinsko življenje gospo- _____ ^_____ __ _____ . gospodinjska pomočnica izgubi le kasneje. V našem podnebju darsko nepripravljenih ljudi. Ti Rojimi posebnostmi. Gospodinj- pravico do Stanovanja pri svojem pride do popolne telesne zre- raVno najbolj pogosto dpžive ra- Ra pomočnica je zelo odvisna od bivšem delodajalcu. Kajti ta pra- losti pri dekletih kmalu po 18. le- zočaranje. Nagonsko hrepenenje podajalca, hkrati pa so tudi vica se smatra kot del plače v tu, pogosto pa šele okrog 20. do jn čustvenost res ne zadostujeta. Ružine, kjer so tudi žene-matere naturi. w'’ Tr'vc+i ’n Rposlene izven doma. zelo od-Jsne od njihove pomoči. Najprej ‘adenemo ob vprašanje njenega plovnega časa. V LR Hrvatski so .tem pogledu skušali približati ■° delovno razmerje onemu v go-Podinjstvu in ,so določili za gospodinjsko pomočnico osemurni »elavnik,- popoldanski počitek itd. fdda gospodinjska pomočnica je Rtreza „ Gostinstvo ali ^fehrane. DELOVNI CAS Toda ta poklic se odlikuje s 22. leta starosti. Kosti, mišice in !?0Pold'ne sama doma. Popolnoma “0 samostojna in njeno delo je' fRd, da ga he more opravljati , 0Ptinuirano in niti ni vedno ena- 0 intenzivno. Anketa o delu za-'Oslenih mater je pokazala, da Ij^ka zaposlena mati dela še štiri ,0 šest ur dnevno doma, potem Pride z rednega dela. Gospo-JPjska pomočnica pa med svojim cdnim delovnim časom opravi jPdi zase vsa dela, (pripravljanje rane> pospravljanje, pranje, li-j^Pje itd), zato bo zakon odrejal 1 °semurni nočni počitek in dva-tp-t tedensko popoldanski pet-rni počitek. (Dan bi določili s Pogodbo). DOLOČITEV DELA j.,Predvsem je pomembno, da bo jR°n določil dela hišne pomoč-nr-f vali strežnice v rednem ali ^ložnostnem (dopolnilnem) de-lejCm razmerju, in sicer so to dela v zvezi s pripravo hrane, ji^Pravljanje, čiščenje, pranje in kanje perila, čuvanje- otrok in vRga, zgolj gospodinjska opra-ki k- ^zvzeta pa so vsa ona druga, 0 oi jih gospodinjska pomočnica ■jtf^ljala za zasebnega deloda-s+,a v njegovi obrti ali kmetij-Uj-rt- ker bi se taka zaposlitev rr5»la s posebnimi predpisi ozi-orna pogodbo in bi bila posebej plačana. s. ^akon bo predvidel tudi zdrav-F^ene preglede pred nastopom hzbe, pa tudi občasne zdrav- Toplo zavetje v vetru Problemi so torej tu: zdravstveni in gmotni. Tudi na področju spolnih odnosov, ravno tam, kjer se je zdelo, da bosta mlada zakonca našla močno podlago za utrditev zakonske zveze in za postopno ureditev drugih problemov, pride neredko do neskladnosti. Razlogi tiče v fizioloških razlikah, zelo pogosto pa gre za psihoseksualno nepripravljenost moškega, njegovo nepoznavanje seksualnih posebnosti ženske, njenega čustvenega življenja. Problemi prezgodnjega zakona niso samo medicinski, marveč tudi socialni — spočetje in nezaželeni splav, porod, dojenje in nega otroka. Ljubezen kot prevladujoč činitelj doživlja zrela osebnost kot biološki (te-ln'''i) i ic't r-sU^čni (romantični) pojav. Če izrazito prevladuje en ali drugi element — so že tu pogoji za krizo v zakonskih odnosih. Spričo vseh teh problemov in želje, da bi našli rešitev, se moramo neogibno vrniti k vlogi vzgoje: staršev, šole, družbe. Če bomo v okviru spolne vzgoje ge nadalje stopali po poti, ki ne bo zadovoljila naravne radovednosti, če bomo z zastarelimi nevzgojnimi razlagami ter kaznimi in plašenjem dušili naravni nagon in zlasti še, če bodo starši s svojim ravnanjem negativno vplivali na mlade, ne bomo dobili psihično zrelih ljudi za zakon. Mlado bitje je treba postopoma prilagajati in se vzgojno še _ posebej angažirati v njegovi najobčutljivejši dobi — puberteti. Ne zadostuje, znebiti se samo nadzorstva cerkve in javnega mnenja meščanske družbe, marveč je treba še nadalje revolucionarno izgrajevati, kot v vseh rečeh, nove nazore in oblike spolne vzgoje. Mučno in grdo - vendar pogostno Psovka, izpolnjena z vulgarno spolnostjo, še zmeraj živi z nami, na ulici, doma, v družbi, med prijatelji, v šali, a seveda najbolj pogosto v jezi. Kakor da je ta grda navada normalni del človeškega obnašanja, mi pa smo, to je bilo že zdavnaj rečeno, kar se psovk tiče, celo »bogatejši-« od drugih. Korenine te razvade pa so veliko globlje. Psovka je posledica starih nepravilnih stališč v odnosu med spoloma, tistih odnosov, v katerih je en spol moral trpeti ponižanje, sramotenje in izkoriščanje, ker je bil v neenakopravnem družbenem položaju. V časih, ko so ženo dobili z ugrabitvijo in nakupom, ženske niso imeli za enakopravno osebnost, marveč za last, kupljeno ali ugrabljeno. O tem bi lahko navedli mnogo primerov. Za kneza Miloša je na primer kmet prišel na semenj s svojo ženo in še nismo imuni. Se so zaostali kraji in ljudje. Toda tudi mnogi, ki so to pojmovanje prerasli, se ga otresli, so obdržali grdo navado. Vedo celo, da je spoštovanje osebnosti drugega spola povezano prijateljsko in z odkritosrčnim tovarištvom, da so ti pojmi docela drugačni, bolj zvišani od nekdanjih. Ali gre potem samo za vzgojo? Znamo je tudi, da obstoj prostitucije drastično opozarja na obdobje nehumanih odnosov v družbi. Toda ti odnosi lahko obstoje tudi v zakonu. Zakon brez ljubezni, brez spoštovanja žene, brez tovarištva in prijateljstva je suženjska ustanova, v kateri žena trpi, ker je spolno in moralno izkoriščama. Nerazvezljivost takšnih zakonov, ki je pretežna posledica _ gospodarskih okoliščin, poniža zakon na nedostojno raven. Novi družbeni odnosi, ki jih izgrajujemo, čedalje bolj onemogočajo takšne ostanke mi- ker ni imel kaj drugega prodati, nulosti, ki se pri nas še deloma je prodal drugemu kmetu svojo kažejo na vasi. ženo za en dukat! s spo$tovanjem osebnosti je Miloševi sodni organi so mo- povezano tudi spoštovanje ženi-rali obravnavati tudi drug pri- ne spolnosti, njenega čustvenega mer: kmetica iz gorske vasice je seksualnega bitja, mesečnega ci-prišla v Kragujevac s pritožbo kla, nosečnosti, poroda, manife-zoper svojega moža, ki da jo stacij materinstva in podobno. pretepa. Ko so ga poklicali, da bi se zagovarjal pred to obtožbo, se je mož izgovarjal, da je res, da pretepa svojo ženo, toda saj ima menda pravico to poče- Med te lastnosti sodijo tudi manifestacije ženine spolnosti, ki se deloma razlikuje od takšnih manifestacij pri moškem spolu. Samo spoštovanje zakonskega njati, ker je njegova! Daši- druga in ljubezen prinašata silo, ravno je kneževa blagajna izter- ki zgladi vse te neenakosti in jala globo, motivi za izrek kazni ustvarja trajno harmonijo v niso bili posebno čisti, zakaj medsebojnih odnosih. stari knez je delil pravico po svoji volji. Družbeni odnosi so ostali takšni, kot so bili. Pred takšnimi pojmovanji o odnosih med spoloma na žalost Psovke so davek, ki ga plačujemo s pomanjkljivo vzgojo, lastno ali tujo. Kaj storiti, da bi jih bilo manj in da jih končno sploh ne bi bilo? M. D, Moški Je stopil v sobo, prižgal luč, z urnimi koraki stopil k oknu, ga zagrnil, in kakor da to še ni zadosti, ugasnil stropno luč in pustil, da Je gorela samo majhna namizna svetilka. V levici je držal aktovko iz rdečega sa-fiana. Položil jo je na mizo in stopil k sliki, ki je zavzemala malone polovico stranskega zidu. Skušal jo je sneti z žeblja, ker pa se mu to ni takoj posrečilo, je močno potegnil in žebelj je zletel iz zida, pri čemer se je droben omet raztresel po tleh. Moški je vrgel sliko proč, ne meneč se, kam bo padla. In Izvlekel iz žepa sveženj ključev ter stopil k vzidani blagajni, ki jo je dotlej zakrivala slika. Prvi ključ s svežnja se ni prilegal ključavnici, niti drugi ne, niti tretji. Šele četrti ključ je bil pravi in široka jeklena vrata so se odprla. Ko je odpri blagajno, je moški vzel aktovko, jo položil na mizico, zatem pa je iz blagajne vzel velik sveženj papirjev in jih začel urno prelistavati. Papirje je dajal na dva kraja: ene v rdečo aktovko, druge, nepotrebne pa je metal na tla. Očitno je bilo, da se mu strahovito mudi, zakaj dokumente, sicer lepo razvrščene po mapah, je zmečkal, ko jih je potiskal v aktovko. Ves čas se je mrzlično oziral okrog sebe. Cisto možno je bilo, da je to kak nepridiprav, ki je izkoristil gospodarjevo odsotnost. Ce pa ni bilo tako, potlej bi se dalo obnašanje tega moškega razložiti edinole z razburjenostjo človeka, ki mu gori pod nogami. Ves ta prizor ni trajal več kot minuto. Moški je nehal odbirati dokuiriente, medtem je bila pa tudi rdeča aktovka polna. Stopil je k svetilki, zapel aktovko, in ko je vse to opravil, je zavzdihnil, kot da mu je slino odleglo. Ko se je sklonil, je bilo moč videti, da se mu na visokem čelu lesketajo potne kapljice, ko pa se je vzravnal, je bilo videti, da mu ustnice drgetajo. Tedaj je potrkalo na vrata. Videti je bilo, kakor da se je moški za hip zmedel. Toda pri priči se je obvladal ip s panterskim skokom, ki ga ne bi pričakovali od moškega njegovih let, stopil k vratom in jih zaklenil. Trkanje se je ponovilo. Čedalje bolj grtf-bo je bilo, nasilno. Moški se je ozrl proti vratom, kakor da se sam pri sebi vprašuje, ali bodo zdržala. Zatem pa šel na drugi konec sobe, iz omare vzel dva usnjena kovčka in se spet vrnil k blagajni. Neznani obiskovalec (ali obiskovalci) je nehal trkati, toda po topih udarcih se je dalo sklepati, da skuša vreči vrata iz tečajev. Kazalo pa je, da bodo trdna vrata kos napadu. Moški je zdaj odprl vratca v spodnjem delu blagajne. Zagledal je nekaj sila preprostega. Hkrati je bil to eden izmed najdragocenejših prizorov na svetu. Prizor je bil preprost zavoljo tega, ker je bil spodnji del blagajne poln predmetov v obliki oglatih opek, grde, umazano rjave barve. Najdragocenejši pa zato, ker so bili to kosi čistega zlata. Ko je zagledal te kose, so njegove oči zažarele in dobile malone sijaj blazneža. Treščil je kovček na tla in ga začel polniti z zlatom. Očitno je bilo, da so palice težke, toda videti je bilo, kakor da moški tega ne opazi. Delal je kakor nor. Niti za hip se ni oddahnil, dasiravno je od truda dihal težko, kakor da mu bodo pljuča zdaj zdaj počila. Prvi kovček je bil poln do vrha. Moški ga je zaprl, zatem pa je začel polniti drugega. Toda še preden je prišel do polovice, je hreščanje lesa vzbudilo njegovo pozornost. Neznani prišleki so začeli razbijati vrata s sekiro. 2e po nekaj udarcih je plošča popustila, celi kosi lesa so začeli odpadati in odprtina se je naglo širila. Kakor preplašena zver sredi požara se je človek zamajal, zatem pa se je domisli!, zgrabil omaro iz orehovega turnirja in jo potisnil pred vrata. Ta ovira ne ho dolgo zadržala, toda morda je pridobil minuto ali dve na času. Moški je naložil tudi drUgi'"KVivfck do vrha z zlatimi kosi in ga zaprl. Zatem je zgrabil oba kovčka in ju skušal dvigniti. Zaman! DVa velika kovčka, polna kovine, sta bila tako težka, da bi ju komaj štirje ljudje z združenimi močmi odnesli. Moški je vlekel kovčke kvišku, ta dva pa sta ostala nepremična, kakor da bi ju kdo z žeblji pribil ob tla. Se huje! En držaj kovčka se je strgal. Zdaj ga ni mogel niti pošteno prijeti. Toda moški ni mogel dvigniti niti drugega kovčka. Udarci s sekiro so doneli zamolklo, z neizprosno* pravilnostjo. Kmalu so utihnili. Vrata so bila očitno razbita. Trenutek kasneje se je težka omara zamajala in treščila na pod. Stoječ sredi sobe, s kovčkom v roki v eni roki, medtem ko je z drugo roko krčevito stiskal k sebi rdečo aktovko, je moški upiral srep pogied v razbita vrata, potem ko je bil bled ko zid. Kes, prizor, ki ga je Videi, ni bi! takšen, da bi ga lahko mirno gledal. Ne samo to — lahko rečemo, da je zagledal najstrašnejši in najgrozovitejši prizor, kar so jih kdaj ugledale človeške oči. Trije ljudje so stopili skozi razbita vrata v sobo in se ustopili pred prestrašenim moškim. Trije ljudje — zakaj na vsakem je vendarle bilo nekaj človeškega. Toda točneje rečeno — to so bile tri pošasti, trije spački, kakršne je v svoji razbeljeni domišljiji ustvarjal samo Hieronim Bosch, upodabljajoč na svojih veličastnih slikah pekel. Prvi izmed treh je bil edini po rasti in oblikah podoben človeku. Ce bi ga gledali samo z leve strani, bi se dalo reči, da je vitek, čvrste postave, celo zelo lep moški v najboljših letih. Toda če hi stopili dva koraka stran in pogledali tega človeka z desne strani, bi vas oblila zona. Najprej bi se vam zdelo, da je vsa koža na desni strani njegovega obraza, telesa in rok kričeče rdeče barve, nekakšno čudno nasprotje naravni beli barvi kože na levi strani. Drugi izmed trojice je bil veliko pošast-nejši od prvega. 2e s tem smo veliko rekli. Njegova glava je bila podobna glavi za vodenico bolnega človeka, le da je bila še grša. Zakaj po velikosti Je bila tri do štirikrat večja od normalne. Vse poteze so bile popačene, ustnice, lica, veke grozljivo napihnjene in Čudne barve gnilobe, kakršno ima utopljenec, ki so ga po več dneh izvlekli z rečnega dna. Tretji prišlek pa je stal, bolje rečeno, visel med ostalima dvema. To je bil samo život, brez nog, katerega sta njegova dva soseda držala za roke in tako je visel v zraku. To ni bilo težko, zakaj človek ni bil večji od navadne lutke. Obraz je iinel posut s pegami. Videč te tri obiskovalce, je moški kriknil, izpustil držaj kovčka, vrgel proč aktovko in planil kakor zver v kletki. Prišleki se niso niti ganili, da bi mu preprečili beg. Samo s svojimi telesi so mu branili, da bi prišel skozi vrata. Gledali so ga, kako nemo in zaman teka no sobi, zakaj nobenega drugega izhoda ni bilo. Naposled je človek zagledal zaveso, se nečesa spomnil in skočil. * Seveda, zavesa in za njo velika steklena vrata, ki drže na teraso. Ko pa pride na teraso, bo zlahka dosegel vrt in pobegnil. Da, terasa je rešitev. S kretnjo polblaznega človeka ie moški povlekel zaveso, ta se mu je zapletla okrog nog in se ni takoj razmaknila. Moški je v paničnem strahu močneje povlekel in zavesa je padla nanj. Moški bi moral planiti skozi vrata na teraso, toda namesto tega je bolestno krik- nii, se zgrabil z obema rokama za glavo in padel na kolena. Pri vratih je namreč zagledal prsni koš, želodec in noge nekega človeka, tako visokega, da mu glave ni bilo moč videti. Ni bil manjši od treh metrov in temu primerno je bil raščen. Poteze na obrazu je imel iznakažene, kakor bolnik, ki je dobil elefan-tiasis. Pogled njegovih drobnih, globoko vsajenih oči je bil zahrbten in zel. Pojav tega velikana je bil poslednji udarec za moškega, ki niti ni več poskušal pobegniti, marveč se je spravil na noge in tako stal s povešenimi rokami, mrtvaško bled in zadihan. Vsi štirje so gledali moškega. Nepremični, kakor okameneli, polni neizrečenih groženj. »Kaj hočete? Kaj hočete?« je kriknil moški z malone nečloveškim glasom. Prišleki so nekajkrat odprli usta, toda niso rekli ne bele ne črne. Zatem so s počasnimi kretnjami pokazali, da so nemi. Tedaj je človek, brez kože po eni strani telesa, izvlekel iz žepa tablico in košček krede in • počasi trudoma napisal nekaj besed. Zatem je pokazal tablico moškemu in ta je prebral: »Prolcsor, prišli smo!« Moški, imenovan profesor, kot kaže, ni mogel več vzdržati nemega, srepega pogleda pošasti. Z enim samim skokom je bil pri pisalni mizi, odprl srednji predal in čez hip se mu je v roki zalesketal velik črn revolver. »Ubil vas bom, ubil vas bom...« je zasikal. Pošasti so nekaj trenutkov nemo stale pred njim. Zatem je taisti vzel tablico, zbrisal prejšnji stavek in namesto njega počasi trudoma napisal: »Zato smo tudi prišli.« Kazalec na petelinu je zadrhtel. Moški je vzdignil pogled s tablice in si zapovrstjo ogledal človeka z odrtim obrazom, človeka lutko, človeka z glavo, podobno pustni maski in naposled človeka orjaške rasti. Kazalec je drhtel. Zatem je revolver z zamolklim udarcem padel na perzijsko preprogo. Videti je bilo, da je pošastim docela vseeno, ali bo profesor streljal ali ne, zakaj vse njegovo početje so gledale enako mirno. Človek je v tretje vzel tablico, z rokavom zbrisal besede in počasi napisal: »Napočila je ura zadnjega pomenka.« Profesor je bral sporočilo, velikan je gledal čez njegove rame. Očitno ni bil zadovoljen, zakaj jezno, S nemočno je zagodrnjal in strgal tablico profesorju iz rok. Zatem je z napihnjenim prstom zbrisal zadnjo besedo in namesto nje napisal drugo, tako da se je stavek glasil: »Napočila je ura zadnjega obračuna.« Minilo je nekaj trenutkov. Tedaj pa je profesor z močjo, ki jo lahko di samo obup, zgrabil tablico in jo treščil v svetilko. Steklo se je razbilo in sobo je zajela tema. Profesor je z nogo začutil revolver na preprogi, sklonil se je in ga z bliskovito kretnjo zgrabil. Toda neka roka Je že obrnila glavno stikalo in soba je bila spet razsvetljena. Hkrati ga je velikan zgrabil za roko in potegnil revolver. Upirati sc temu bi bilo podobno poskusiti zadržati ekspresni vlak, ki vozi s polno paro. Počasi, toda neizprosno se je revolver Izmuznil iz potne roke. Velikan je zgrabil prožje z obema rokama, držeč ga za cev in držaj, zatem pa pri- tisnil, Njegov pritisk se ni zdel posebno močan, pravim, ni se zdel, toda v resnici se je cev revolverja skrivila, kakor da je iz gume. Očitno zadovoljen z uspehom, se je velikan zasmejal in revolver vrnil profesorju. »Mar hočete zlato?« Je kriknil profesor. »Nate ga, vzemite ga.« Vsi štirje so molčali, hladni kakor usoda. »Ali želite formulo? Tu je, v aktovki,« Nobenega odgovora. »Torej hočete mene,« je šepnil profesor, medtem ko mu je pot oblival obraz. Prišleki so molčali, nepremično stali, edinole v očeh človeka-Iutke si lahko opazil škodoželjen nasmeh. Zatem pa, kakor da izvajajo dobro iz-vežbano igro, sta onadva spustila tretjega, ki sta ga držala za roke, na mizo in planila na profesorja. Vrgla sta ga na tla. Človek z odrto kožo mu je držal desnico, človek z vodenično glavo levico, velikan pa ga je zgrabil za noge. Nekaj trenutkov kasneje je profesor ležal z zvezanimi rokami in nogami, tako da se ni mogel niti ganiti. Onadva sta skočila v stran, spet zgrabila pritlikavca za roke, ga zibala in stala tiha In mirna, očitno pričakujoč razplet. Clovek-lutka je nihal v njunih rokah, kakor da želi s tem izpričati veliko, nenadno veselje. Profesor Je mrtvaško bled ležal na tleh in oči so mu begale od enega mučitelja do drugega. Jasno Je bilo, da se ni mogel nadejati dobrih refi. Toda edino, s čimer so se ukvarjali njegovi možgani na pragu smrti, je bil način, kako bo po njem. Na odgovor ni dolgo čakal. Velikan se je sklonil, vzel tablico, toda videč, da je škriljnata tablica razbita, je jezno zlomil leseni okvir. Zatem je vzel rdečo aktovko in na usnje napisal samo besedo »zbogom« in Jo pokazal profesorju. Zatem je aktovko odvrgel, stopil h kovčku z zlatom, ki je še zmeraj stal tam, od koder ga je profesor skušal brez uspeha premakniti. Velikan Je vzel kovček in se vrnil k profesorju. Zatem je pogledal svoje tri spremljevalce, kakor da v njihovih pogledih bere odobravanje zavoljo njegovega ravnanja. Z eno samo kretnjo je velikan dvignil kovček z zlatom visoko nad profesorievo glavo. Ker je bil tako visok, je s kovčkom malone udaril ob strop. Ko bi ne bil vedel, da ga je sam napolnil, bi profesor pomislil, da je kovček prazen — s takšno lahkoto ga le velikan dvignil. Pripravljajoč se. da bo spustil kovček, se Je velikan pridušeno zasmejal. Ta smeh, to srrgranie je navdalo na podu zvezanega moškega še z večjo grozo. Vedel je samo eno: on sam ni popuščal, nikomur oprostil -- ali le mogel pričakovati, da bodo njemu oprostili? Profesor Je zaprl oči in njegova zadnja misel je bila: »Vse pa se je tako lepo začelo!« I. poglavje NENAVADNO POVABILO Črni mercedes si je počasi utiral pot skozi dež po ozki, razdrapani cesti. Močni žarometi so tipali v temo pred avtomobilom in njihova svetloba je oprezno drsela prek zavojev in jarkov obakraj vaškega kolovoza. Kakih deset minut kasneje je avto zavil v stran in se ustavil pred nekim vhodom. Vrt Je obdajala nizka žičnata ograja, po M* teri so lazile ovijalke. Hišo je bilo korail videti pri dnu vrta, saj je bila malone docela skrita za skupino srebrnih jelk. Motor je na klancu nalahno zarenčal, kolesa so zaškripala po pesku in nekaj trenutkov kasneje se je mercedes ustavil pre“ hišo. Hiša je bila skromna. Nič na njej ni bodlo v oči. Obiskovalec je pozvonil, neka ženska fflti Je odprla vrata in on je vstopil. Ko je prišel v hišo, si mi mogel kaj, da se ne hi na skrivaj ozrl okrog sebe, s čimer je pokazal, oa je,prvikrat prišel sem. Ze bežen pogled iz velike predsobe le pokazal, da je bil zunanji vtis varljiv in da je hiša veliko večja, kot je bilo videti. Vozač črnega avtomobila je bil nekaj mlajši od trideset let, visoke rasti, krepak, pravilnih potez, odkritih oči, kratkega ravnega nosu, močnih čeljusti in snežnobelilj zob. Na prvi pogled bi rekli, da so njegovi kratki kodrasti lasje plavi. Toda če bi pazljiveje pogledali, bi ugotovili, da so svetlo kostanjevi. Ko je odložil dežni piašč. Je ostal v športnem tweedastcm suknjiču, sivih hlačah, beli srajci in z modro ovratnico. Zenska, ki mu je prišla naproti, mu J8 bila precej podobna. Bila je približno njegovih let, malone prav tako velika kakor on (se pravi precej velika) in dokaj močne postave, vendar ne rejena. Bila je zelo lep® plavolaska, dasiravno je to lepoto Cesto zn-senčil izraz nejevolje. Toda ta podobnost Je morala biti očitno slučajna, zakaj mladenič je vprašujoče pogledal gospodinjo, ne vedoč, kako naj s® obnaša. Ženska mu je priskočila na pomoč. »Tajnica profesorja Novaka sem,« je rekla z dokaj tihim, toda prijetnim altom. »Ljubo mi je,« je odvrnil mladenič. »MI*" den Stošič.« »Vem,« je odvrnila ženska. »Profesor tal je povedal. Videč, da jo je gost vprašujoč® pogledal, je pripomnila: »Ime mi je Lidija.* »Lidija .. .?« »Lidija. Mar to ni dovolj?« se Je zasm®" jala ženska. »Ce vi menite tako, naj bo.« »Izvolite, profesor vas pričakuje.« Iz velike predsobe, katere edini okras J® bilo veliko zidno benečansko ogledalo in nj®" mu nasproti kipec črne odaliske, ki je držal* svetilko v obliki bakle, sta gost in gostiteljica prišla v salon, veliko podolgovato sobo. opremljeno z udobnimi naslanjači in divani, prevlečenimi z rumenim brokatom. V enem kotu je bil kamin in na njem dragocen* kitajska vaza. Na nasprotni strani je visel umetniško izdelan portret moškega srednje rasti, čig*r obraz je bil bolj grd kakor lep v svoji običajnosti, tako da so bile čeljusti edina zn*" čilna poteza, zakaj bile so nesorazmerno ši" roke in krepke. Oči malodane ni bilo videti, zakaj zastirale so jih goste, črne, sršeč® obrvi, s katerimi so se ujemali prav tak® gosti in črni brki, vse skupaj pa naj bi nadoknadilo občutno izgubo las. Obiskoval«® si slike ni ogledal, marveč je stopil h g®" sppdarju in mu segel v roko. »Upam, da nisem zamudil,« Je rekel ml*" denič. »Toda komaj sem našel pot v tem dežju.« »Prispeli ste na minuto natančno,« Je r®" kel gospodar. »Večerja je napovedana osmo uro, sedaj pa je natanko ...« Ni mu bilo treba končati stavka, zakal stenska ura je počasi in dostojanstveno osem" krat udarila. »Izvolite v jedilnico,« Je rekel gospoda®, kažoč z roko gostu in Lidiji, naj gresta pr®“ njim — »jed se bo ohladila.« Mladen je počakal, da bi videi, ali se 6° prikazal še kak, gost. Ko pa je spoznal, d* gospodar očitno nikogar več ne pričakuj®* je stopil v jedilnico. Večerja je obsegala majhno število Jedi, toda te so bile izredno okusno pripravljen®-Zlasti so bile izvrstne pijače, kj so jih strogi' med jedjo. Mer večerjo sta gost In gostitelj roai® govorila, le nemo sta izrekala priznanje mojstrsko pripravljeni pojedini. Ko so postregli s kavo, je profesor povabil svolega gosta v kniižnico. veliko sob®, katere vse štiri stene so bile pokrite s knjižnimi policami. Sedla sta v udobne naslanjače. Spored Radia Ljubljana od 26. oktobra do L novembra PONEDELJEK dne 26. oktobra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Skladbe grških avtorjev izvaja pianistka Jenny Protopapa 8.25 Zabavni orkester Rapha-ele 8.40 Zenski zbor »Svoboda« Laško poje umetne in narodne pesmi p. v. Julija Goriča 9;00 Naš podlistek — Dr. Ivan Ribar: O sinu Loli — I. 9.40 Od popevke do popevke 10.10 Iz ostaline Johanna Seba-stiana Bacha 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem 11.00 Klavirski intermezzo 11,05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Danilo Srečko-vič: Nerazpočena bomba 11.35 Nekaj odlomkov iz Smetanove opere Prodana nevesta 12.00 Trio Dorka Skoberneta 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček: Intenziviranje vinogradniške proizvodnje 12.25 Dalmatinske narodne pesmi 12.45 Zabavni . orkester p. v. Ferda Pomykala 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 S popevkami po Evropi 14.00 Antonin Dvofak: Jakobinec, simfonična suita 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Od narodne pesmi do simfonije 14.55 W. Bochinann: Kapricioz-ni valček 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Listi iz domače književnosti — S. M. Ljubiša: Ukraden in s krajo povrnjen zvon 18.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — Wil-helmina Iwanowska: Zvezde kozmični laboratorij — IV 18.15 Poje učiteljski pevski #zbor Emil Adamič p. v. Jožeta Gregorca 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Petnajst minut z basistom Ladkom Korošcem 20.15. Kulturni globus 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Ljubljana p. v. Uroša Prevorška 22.15 Zabavni koktajl 23.10 Gražyna Bacewicz: Kla- virski kvintet 23.35 Ameriški plesni orkestri 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK dne 27. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Simfonična matineja 9.00 Zabavna ruleta 9.35 Veliki prizor iz Puccinijeve »Turandot« 10.10 Poje zbor RTV Beograd 10.30 Potpourri zabavnih zvokov 11.00 Skladbe Danila Švare, Branimirja Sakača in L. M. Škerjanca 11.30 Oddaja za otroke — a) Po Urhu Harhuminskemu: Tekač Yrjb — b) Iz albuma otroških pesmi — Avtorji Josip Pavčič, Slavko Mihelčič in Janez Kuhar) 12.00 Domače polke in valčki 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Albina Sedej: Letošnje zaščitno in razpoznavno cepljenje živine 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Venček slovenskih narodnih 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pester spored opernih arij 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem — Branko Perko: Po gorah Himalaje 16.25 Vedre melodije 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev) 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija 20.30 Radijska igra — Milan Be-govlč: Brez tretjega 21.16 Anton Lajovic: Adagio 21.30 Plesni orkester RTV Ljubljana 22.15 Iz Jugoslovanske komorne ustvarjalnosti — IV. oddaja 23.10 Francoska pevka Dalila 23.30 Lahko noč vam želi črnski pevec BiUy Eckstine 23.45 Art van Damme s svojim kvintetom 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje SREDA dne 28. oktobra 5.00—8.60 Dobro' jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 »Prvi koraki v glasbeni svet« — Nastopajo solisti in orkestri z glasbenih šol 8.30 Od tu in tam 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 Klavirske etude velikih skladateljev 9.40 Pevca Gabi Novak in Dušan Jakšič 10.10 Iz jugoslovanskih orkestralnih partitur 11.00 Priljubljene popevke 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Od narodne pesmi do simfonije 11.55 Sto taktov zabave 12.00 Prizor iz opere La Gio-conda Amilcara Ponchiel-lija 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Marjan Presečnik: Mehanizacija v gozdarstvu 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 »Pozdravj z gora« (Instrumentalni'kvartet »Skrjan-ček« in Marko Udovič: citre) 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.3» Trlo Avgusta Stanka 13.45 Will Glahe s svojim ansamblom 14.00 Komorni zbor RTV Ljubljana izvaja pesmi čeških skladateljev 14.25 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Danilo Srečkovič: Nerazpočena bomba 14.55 H. Risch: Caribia 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Alberto Moravia: Rimske zgodbe 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Veliki zabavni orkestri 18.00 Kulturna kronika 18.20 »Slavni skladatelji Igrajo lastna dela« — IV. oddaja Camille Saint-Saens in Enrique Granados 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Marij Kogoj: Dve skladbi za klavir 20.10 Marij Kogoj: Črne maske, radijska priredba opere 22.15 Popevke in melodije velikih mest 23.10 Dmitrij Šostakovič: Deseta simfonija 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje ČETRTEK dne 29. oktobra 5.00—8.0» .Dobro jutro! (pester glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Lahka glasba 8.40 Nastopa Ljubljanski vokalni oktet 9.00 Simfonični plesi 9.45 Četrt ure s kvintetom orglic Branka Kralja 10.10 Nekaj slovenskih samospevov •». 10.30 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe 11.00 Dvospevi iz francoskih oper 11.30 Oddaja za cicibane — a) Aleksander Popovič: Prijatelj Tik-tak — b) Od pesmige do pesmice 12.00 Trio Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Ozka grla v živinorejski proizvodnji 12.25 Petar Dumičič: Suita za godalni orkester 12.40 Ansambel Milan Stante s solisti izvaja pesmi jugoslovanskih narodov 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Iz solistične glasbe Marka Tajčeviča, Borisa Papan-dopula In Marjana Lipovška 14.00 Popevke iz San Rema 1959 14.25 Šport in športniki 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glas-ba 15.40 S knjižhega trga 16.00 Šestdeset minut prijateljem zabavne glasbe 17.10 Hiribert Svetel: Vokalno instrumentalna suita 17.30 Evropski plesni orkestri 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — Sopranistka Ondi-na otta-Klasinc 18.45 Radijska univerza — Dr. Stanko Lajovic: Medicina in storilnost pri delu 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer flomačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Jackie Gleason 21.00 Pavel Golia — vitez neznane garde 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza — »Jazz pod drobnogledom« 23.10 Napevi Latinske Amerike 23.35 Ivo Petrič: Simfonija »Go- ga« 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje PETEK dne 30. oktobra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pester glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Poje zbor Madrigalistov iz Celovca p. v. Gunther-ja Mittergradneggerja 8.30 Zabavni orkester Alfred Scholz 9.00 Naš podlistek — Dr. Ivan Ribar: O sinu Loli — II. 9.20 Skladbe za violo igra violist Pal Lukacs , 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Izbrali smo za vas 11.00 Pol ure pri »papanu« Haydnu 11.30 Družina in dom 11.45 Kvintet Niko Štritof poje ob spremljavi Štirih fantov pesmi iz Slovenske Benečije 12.00 Vokalni trio Los Caribes 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Franc Potočnik: Od kod dobi Slovenija vrtna in cvetlična semena 12.25 Orkestralni operni odlomki 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Narodne pesmi za glas in harmoniko 14.10 15 minut s Kmečko godbo 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Spomini 14.55 De Micheli: Poljub v temi 15.15 Reklame In zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Konstantin Panstovski: Čipkarica s severa 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana 17.40 Poje obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija 18.00 Človek' in zdravje — Dr. Bogdan Tekavčič: Spočet naj bo zaželen otrok —II. 18.10 Kvintet Avsenik vas bo zabaval 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Novi posnetki orkestra Frank Chacksfield z zborom 20.15 Tedenski zunanje-polltič-ni pregled 20.30 Mozartovi koncerti — 8. oddaja 20.57 Glasbena medigra 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu 22.35 Popularen operni koncert 23.10 Nočna komorna glasba 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje SOBOTA dne 31. oktobra 5.00—8.0» Dobro Jutro! (pester glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Skladbe srbskih avtorjev 8.35 Od polke do rumbe 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); Spomini 9.30 Zbori Zorka Preiovca 9.45 Igra kvintet Jožeta Kam-piča 10.10 Z našimi pevci v priljubljenih operah 11.00 Zabavni zvoki 11.30 Pionirski tednik 11.50 Anton Schwab: Sonček moj 12.00 Jakov Gotovac: Pesem In ples z Balkana 12.15 Kmetijski nasveti — Jaka Bogataj: Klubi mladih proizvajalcev na družbenih posestvih 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Koračnice z Bostonskim promenadnim orkestrom 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Narodne za soliste in orkester v priredbi Filipa Bernarda 13.55 Pol ure s skladatelji romantike 14.25 Zanimivosti Iz znanosti In tehnike 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 18.00 »Slovenska pesem izza zahodne meje« 18.30 Za prijetno razpoloženje 17.10 Melodije za vas 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Koncert Slovenskega okteta 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pokaži, kaj znaš 21.30 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje II. program 22.15—23.00 Plesna glasba NEDELJA dne 1. novembra /6.00 Milan Apih: Bilečanka 6.10 Lepe melodije , 6.40 Drobne orkestralne skiao" be 7.15 Partizanske pesmi po h*" rodnih melodijah 7.30 Radijski koledar in prir6-ditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra ^ Jana Milčinski: GaraŽar* jeva mama 8.30 »Sinko — očetu partizah^. — Otroški in mladins^ pevski zbor RTV Ljubil6-na pojeta v spomin Pa° lim partizanom 8.40 Karol Pahor: SlovenS^, suita — Bojan Adaih^ Variacije; Mesec na Trav ni gori 9.00 Simfonični fragmenti 10.00 Še pomnite, tovariši . • • Črni dan na Rudniku 10.30 Slovenske zborovske skladbe 11.00 Jurij Gregorc: Melanb^ lični preludij — Blaž nič: Gozdovi pojo 11.30 Reportaža . 12.00 Lahek orkestralni spore*1 13.15 Obvestila, vmes zabav*1 glasba 13.30 Za našo vas m 14.15 Pesmi Karla Pahorja 1 Jakova Gotovca 14.30 Tretje dejanje PucciniJ ve opere »Tosca« ^ 15.15 M. Lipovšek: Včznica '* 30 klavirskih variaciji j Krek: Preludij in sonata stavek 15.35 Zborovske skladbe na 1' matiko NOB ^ 16.00 Reportaža z žalnih sveč • nosti 16.20 L. van Beethoven: Sih1'^ ni j a št. 3. v Es-duru »Er0 Ca<< TTrTlS'' 17.30 Radijska igra — Schnabel: Dnevnik ^ Frank 18.45 Blago j e Bersa: Drama* na uvertura 19.00 Lahka glasba ^ 19.30 Radijski dnevnih in šP°r na poročila jjj 20.05 Orkester Mantovani simfonični orkester 20.30 Balade Mateja Bora 21.05 Glasba iz velikih opef 22.15 Nočni koncert .ie 23.10 Od melodije do melodij 24.00 Zadnja poročila in zakU ček oddaje II. program 12.00 Nedeljski simfonični cert ijj 13.00 Napoved časa, poročil® vremenska napoved g. 13.10 Klavirske skladbe Osterca in P. Ramovša . 13.30 Z našimi in tujimi Pe 14.15 Spored lahke glasbe _ ^ 15.00 Napoved časa, poroču vremenska napoved 15.10—16.00 Odlomki iz simiw Antona Brucknerja VZOVJA NOVIH VADITELJSKIH KADROV NA HRVATSKEM 171 tečajnikov na Badiji Na Hrvatskem je športna dejavnost v delovnih kolektivih kvaliteta predavanj. Urnik in teze dosegla doslej najvišjo raven pri nas. Organizacijski prijemi predavanj bi veljalo tiskati že prej hrvatskih tovarišev so že nekaj let nazaj tako posrečeni, da si in vso gradivo že pred seminarjem jih zares lahko jemljemo za vzor. To je videti naposled tudi poslati slušateljem- Pokazala se je po skrbi za vzgojo novih kadrov — organizatorjev, ki so seve- tudi potreba po majhnem priroč- ' Vv;:. ■lili da prvi pogoj za nadaljnji razmah te dejavnosti. V sosednji republiki so se vzgo- jili novih organizatorjev tudi letos smotrno. Priredili so štiri lo- Oprema -pomemben čimteli Mnogi sodijo, da je oprema Pfi tako imenovanem sindikal-nem športu nepomembna. Zdi 5e jim, da je vseeno, kako so °premljeni tisti, ki se ne Ukvarjajo s telesno vzgojo zgolj s tekmovalnimi nagibi. Ligaška enajstorica — da. Ime-ti mora pisane in privlačne hojice, ustrezne hlačke, doko-lenke in kdo ve kaj še vse. Sindikalna ekipa pa lahko natopi, kakor hoče. Vsak v drugačni srajci, po možnosti celo v “■civilni-«. Problem pa je treba zastaviti drugače. Tudi sindikalne športne tekme bi morale postreči z zunanjim bleskom. Urejen tekmovalni dres pa ni samcf manifestacija navzven, igralcu povečuje užitek, hkrati Pa se igri predaja z večjo odgovornostjo. Seveda pri tem ne kaže pretiravati. Urejeno oblačilo še ne pomeni razkošja... športno oblačilo pa je obvezno tudi pri treningih, pa če ja pri njih činitelj razonode še tako prevladujoč. Vadba v vsakdanji obleki ni le nezdrava in nehigienična, tudi ne-sjnotrna je, saj »-civilna« oblatila niso krojena za šport. V garderobi vsakega državljana bi. zato tudi športni dresi (tako t-ragi spet niso!) morali najti mesto. kalne tečaje (V Šibeniku, Novi Gradiški, Virovitici in Varaždinu), razen tega pa še osrednji republiški seminar na Badiji, ki se ga je udeležilo nič manj kot 171 slušateljev iz vseh krajev Hrvatske in nekaj gostov iz BiH, Makedonije, niku, ki bi slušatelje nato v praksi spominjal na najpomembnejše podrobnosti iz vsake športne panoge, in ne nazadnje: temeljito je treba pripraviti praktični del seminarja in misliti tudi na prosti čas slušateljev. Ob koncu lahko zapišemo še to, Kosova in Metohije ter Vojvodine. BadiVn^udefiil noben Slovenski Desetdnevni seminar je sezna- strokovnjak) gaj bi yelike izkušnje nil tečajnike z organizacijo tekem in značilnostmi devetnajstih športnih panog, ki so bile med njimi tudi doslej manj znane, a za delavsko športno dejavnost izredno primerne. Med te sodijo zlasti iz-letništvo, orientacijski pohodi, balinanje, badminton, veslanje v ribiških čolnih itd. Na tečaju so predavali najbolj izkušeni športni delavci. Po splošnem mnenju je seminar zelo dobro uspel, v hrvatskem tisku pa je zaslediti tudi nekaj kritike. Nekatera zapažanja v naslednjem objavljamo, ker bodo gotovo zanimiva za prireditelje podobnih seminarjev pri nas. V se- / hrvatskih tovarišev in neposredni stik z njimi nedvomno zelo koristil tudi nam. To je množičnost. Ob neki meddržavni nogometni tekmi v Parizu se je domači klub Racing postavil s svojevrstno parado svojih mladih nogometašev. V klubskih dresih so čez travnato igrišče stekli igralci mladinskih moštev. Zares jih ni bilo malo... OB SAVI RASTE ŠPORTNI PARK V Hrastniku deluje precej telesnovzgojnih organizacij — od partizanskega društva, in nekaj strelskih družin do brodarjev in kajakašev. Med osnovnimi telesnovzgojnimi organizacijami zavzema vidno mesto tudi športno društvo »Bratstvo«, ki obstaja že več kot 10 let. ŠD »Bratstvo« je pravzaprav ie dve sekciji — nogometno in keg- sindikalni športni aktiv hrastni- Ijaško, pred leti pa so imeli tudi •minarjih naj bi v bodoče ne bilo gke steklarne, saj so v tem šport- košarkarsko, ki je kmalu prene- več ko 80 Slušateljev, ker ob pre- nem kolektivu včlanjeni le delavci hala z delom, velikem številu tečajnikov trpi Steklarne. Društvo ima trenutno ■lil \svoje NajfINEJSE Zenske nogavice Iz creppe njrlona, nylona in perlona e IMUNI I ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA In POLONC A V rekordnem času treh mesecev je ob hrastniškem stadionu zrasel dom ŠD Bratstva IGRIŠČE IN DOM 2E pod streho Pred leti je nogometašem »Bratstva« grozil propad. Na nekdanjem nogometnem igrišču je namreč Steklarna sklenila zgraditi šest stanovanjskih blokov. Zadeva je postala močno pereča: zemljišč za gradnjo večjih objektov v Hrastniku ni mnogo, stanovanj pa primanjkuje tako kot povsod. Edini izhod je bil - vzeti nogometno igrišče. S tem pa bi seveda onemogočili delo nogometašem, ki že vrsto let tekmujejo v republiških in podzveznih tekmovanjih. Kaj torej? Slednjič so le potuhtali rešitev. Na nogometnem igrišču so začeli kopati temelje za nove stanovanjske bloke, obenem pa je delavski svet Steklarne sprejel sklep, da bodo nogometašem zgradili novo igrišče. Predlanskim je buldožer zaoral ob Savi in razril kupe zemlje. Letos so nogometaši »Bratstva« že igrali na novem nogometnem igrišču. Seveda je večji del denarja za gradnjo novega stadiona prispevala Steklarna, saj je bilo treba samo za odkup privatnih zemljišč plačati nad 2 milijona, precej pa je stal tudi buldožer. Vendar so marsikaj naredili nogometaši-ste-klarji tudi v »lastni; režiji«. Za ograjo ob igrišču so uporabili stare, že dotrajane cevi, ki jih je tovarna zavrgla med staro šaro, športnikom pa so še vedno prišle prav. Letos poleti so hrastniškl steklarji še enkrat zavihali rokave. V kratkem času od julija do septembra Je zrasel ob nogometnem igrišču lep športni dom, v katerem bodo vsi potrebni klubski prostori, več slačilnic, sanitarije, umivalnice s prhami in stanovanje za hišnika. VERJETNO SE KEGLJIŠČE Te dni se je v zemljo ob nogometnem igrišču spet zagrizel buldožer. Stvar se namreč ni končala le ob nogometnem igrišču in domu. SD -Bratstvo« bo s pomočjo Steklarne zgradilo še igrišče za košarko in nekaj igrišč za odbojko. »Verjetno pa bomo že prihodnje leto - če bodo sredstva na voljo - začeli graditi tudi kegljišče,« Je dejal neumorni podpredsednik »Bratstva« Stanko Cvelbar. »Naši kegljači morajo trenirati na zasebnem kegljišču »Pri Logarju«, kjer plačujejo za uporabo kegljišča letni pavšal. Ko bomo zgradili še kegljišče, bo zrasel ob Savi že lep športni park z napravami za nogomet, rokomet, odbojko, košarko, kegljanje in atletiko. Seveda - atletska steza ob nogometnem igrišču — je še stvar bodočnosti.« j NA CRNO-BELIH POL JIH | O DELU Z MLADIMI Pazite na naš zaščitni znak) Tovarna nogavic In drobne konfekcije Polzela / Morda še ne veste, a» tekmujejo v Osijeku v okviru ^dikalnih športnih tekem tudi v wnnem ribolovu. Letos se Je teh udeležilo kar 15 šestčlanskih 'S; v bo tudi letos zaključno tekmo- za sindikalno teniško prven-1; 0 Slovenije. Turnir bo znova v j^hani, in sicer 25, oktobra. Prvo ^sto brani ekipa mariborske To-avtomobilov; e. je nogomet med sindikalnimi ^ ®ami zelo razširjen tudi v Zahodni '^žiji, kjer delavske enajstorice L rslllje tekmujejo tudi v posebnih ^Jevnih ligah. Zlasti veliko zani-za nogomet je v Stuttgartu in je železarna v Sisku nastavila J^bnega športnega referenta. Tako ij 2a zdravo športno razvedrilo v tem ektivu sedaj poskrbljeno še bolje; 151 le v nadaljevanju sindikalnega ![5°nietnega prvenstva Maribora lan-, frvak MTT doživel poraz v tekmi rr8ovcI i:2. b« ^ je pri Državni založbi Slove-, e izšla knjižica Marijana Jeločni-8 ^Telovadba na orodju«, ki Jo bodo uPorabljali tudi športni vo-v delovnih kolektivih. bišlf* je na mladinskem namiznote-y etn turnirju »Tomšičeve tiskarne« j^bkurenci najboljših ljubljanskih zmagalo IX. moštvo prireditelja, Zmaga jugoslovanskega mojstra Bore IvkoVa na svetovnem mladinskem prvenstvu leta 1951. ni bila samo njegov osebni uspeh, temveč hkrati tudi sijajna manifestacija razširjenosti šahovske igre med našo mladino v prvih letih po osvoboditvi. Ta širina nam je poleg Ivkova dala še Fudererja, Matanoviča, Bertoka in še nekaj drugih mojstrov. Ce prebiramo časopisne zapiske iz tistih dni, najdemo v njih številne dokaze za množično igranje šaha, saj. je bilo brez kake posebne propagande, popolnoma spontano mogoče zbrati na enem samem tekmovanju tudi po več sto mladih Šahistov. Nazoren odsev tega poleta je bilo brez dvoma prvo mladinsko prvenstvo Jugoslavije. Bilo je naslonjeno na široko zasnovana predtekmovanja, brez poznejših običajnih.okrajnih in republiških prvenstev, temveč na vso obilno šahovsko dejavnost po šolah, tovarnah in raznih domovih. Imelo je resnično množično zasnovo in je z naravno izbiro našlo najboljše. Rezultat je bil enkraten in se ni pozneje nikoli več ponovil: od 14 udeležencev jih je 7 sodelovalo na poznejših državnih prvenstvih, 5 izmed njih si Je priborilo mojstrski naslov in se uvrstilo v državno reprezentanco, od teh petih pa sta si spet dva zagotovila naslov mednarodnega mojstra in dva celo naslov velemojstra. Zadnja leta se glasneje ali tiše pritožujemo, da naša mladinska prvenstva niso več tako kakovostna kot nekoč. Razočarani smo bili, ker se naslednik Ivkova Čirič ni prebil niti v finale svetovnega mladinskega prvenstva. Cez dve leti pa smo potem celo sklenili, da ne pošljemo nikogar. In naposled letos: našega Parmo so spremljali. mestoma zelo čudni glasovi, ki so ga brez dvoma po nepotrebnem psihološko obremenjevali. Resnično je smešno pričakovati, da nam bo vsak starostni letnik dal novega Ivkova, Fudererja ali Matanoviča. Drži pa, da v našem mladinskem šahu nekaj škriplje. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. Kje so vzroki? Na tem mestu nimam namena podrobneje razčlenjevati sedanje razmere, še manj pa dajati oceno. Želim povedati samo svoja zapažanja in poglede na posamezne-konkretne probleme našega mladinskega šaha, največ kajpak s področja Zagreba In LR Hrvatske, ker jih najbolje poznam, vendar sem prepričan, da je bolj ali manj tako tudi v drugih republikah. Poskušajmo primerjati sedanja mladinska prvenstva s prejšnjimil Ali imajo prav tako množično osnovo, s ' kakršno se je n. pr. lahko pohvalilo prvo mladinsko prvenstvo Jugoslavije? Dvomim. Danes le zelo redko slišimo o množičnih mladinskih tekmovanjih. Namesto da bi postala vseobsegajoča oblika dela s šahovsko mladino, da bi bila stalen, neusahljiv vrelec novih kadrov, so docela potisnjena v ozadje. Zamenjal jih je uradni sistem kvalifikacij, ki že na najnižji stopnici noši napis »samo' za registrirane člane«. Tako smo s postopnim utrjevanjem šahovske organizacije hkrati tudi toliko kot uzakonili šablono za »organizirano« šahovsko dejavnost, od klubov do šampionata Jugoslavije. Ta šablona upošteva samo organizirane, registrirane šahiste. ostale pa vzpodbuja, da se vključijo v organizirano šahovsko življenje. Vsekakor pozitivno. Toda hkrati je množična šahovska dejavnost, dejavnost neregistriranih šahistov, prešla v »ilegalo«. To pa se je zlasti slabo pokazalo prav v mladinskem šahu. V večini osnovnih šahovskih enot so posebna mladinska tekmovanja vedno večj a redkost. S tem pa ie izginilo prav tisto, kar je v prvih povojnih letih zagotovilo tako silen polet: izginila je organska povezanost med množičnim mladinskim šahom in kakovostnim. Tako smo se sami, odrekli dobršnemu delu vsakoletnega priliva novih sil v šahovsko organizacijo in omejili naravno izbiro. In dokler bo med organiziranim in neorganiziranim šahom umetna pregraja, dokler je ne bomo spet razbili in jo nadomestili s sistematično in koordinirano akcijo za zbiranje mladih šahistov, tako dolgo ne moremo pričakovati kakega zaznavnejšega napred- Po članku »Šahovsko delo z mladino« dr. D. Timeta (Zagreb) v Jug. šah. glasniku št. 7-8/59. Nadaljevanje sledi. STEKLARJI V SLOVENSKI LIGI? Pa poglejmo še za hip v sekcije — zlasti med nogometaše. NK »Bratstvo« ima danes okoli 50 aktivnih nogometašev — deloma v I. moštvu, deloma pa v pionirskem in mladem moštvu. Letos so steklarji Iz Hrastnika res uspešni. Po 5 odigranih tekmah so prejeli samo en gol — zabili pa so Jih kar 23! Vsekakor Je to dokaz, da ima moštvo zelo solidno obrambo in tudi učinkovit napad. In čemu lahko pripišemo te uspehe Hrastničanov? O tem je spet na kratko spregovoril podpredsednik Cvelbar: »Letos so nogometaši vzeli vso stvgr zelo resno. Moštvo smo precej pomladili. V napadu imamo precej mladincev in mladih igralcev, v obrambi pa so stari, preizkušeni Ugašl. Trening vodita požrtvovalna igralca Groznik in Komlanc — oba delata brezplačno (!). Treningi so dobro obiskani, igralci vadijo resno in živijo res športno.« In največja želja Hrastničanov? Seveda — da bi se letos uvrstili na čelo svoje ligaške skupine (verjetno jim to ne bo težko) in da bi uspešno prestali kvalifikacijske tekme za vstop v enotno republiško ligo. KAKO RAZŠIRITI VRSTE ŠPORTNIKOV? Med športniki hrastniške Steklarne pa Je seveda tudi še precej problemov. ki jih bo treba reševati. Zlasti preseneča podatek, da zajema ta športni kolektiv razmeroma majhno števil* delavcev. Steklvna ima namreč okoli 1500 delavcev, od tega 600 žena. Mar ne bi mogli v Steklarni pritegniti k športnemu udejstvovanju več -delavcev, zlasti žena? Kaj ko bi poskusili še z odbojko, košarko, rokometom in drugimi panogami? »O tem smo že večkrat razmišljali,« je dejal naš sobesednik. »Toda vedno se znajdemo pred dvema osnovnima težavama - kadri in denar. Res je, tovarna nam pomaga kolikor Je le mogoče, z denarjem, z delovno silo, materialom itd. Letos smo pokosili precej travnikov, ki so last Steklarne in seno prodali, izkupiček pa si je obdržalo društvo. Vendar, saj veste -tekmovanja so draga. Ce pa ni tekmovanj, šport izgubi svojo mikaVnost. Res pa je, da bomo morali temu problemu v bodoče posvetiti še vse več pozornosti kot doslej. Prepričan sem, da bo na novih objektih ob Savi precej laže pritegniti nove delavce in delavke«, je zaključil svoje mnenje podpredsednik športnega društva »Bratstvo«. I* P- 010-AHA Oho, pač ne moremo. To je zaključna ugotovitev po novem štirikratnem debaklu v dvobojih z madžarskimi nogometaši. Ne gre, pa ne grel Enkrat nas spremlja smola, drugič nam nagaja vreme, tretjič pa nam spet žoga in igrišče nista pogodu. Zanimivo je le, da ne moremo zmagati niti o Budimpešti, pa tudi v Zagrebu in Beogradu ne. V teh okoliščinah preostaja pravzaprav samo eno: proti Madžarom je treba zmeraj eksperimentirati. Čc izgubimo, je to tako povsem naravno, kolikor pa bi po naključju zmagali, pa bi bilo presenečenje toliko večje... Aha, to je organizacija. Slovenski atleti in atletinje so z nedeljskim republiškim prvenstvom o mnogobojih in štafetah uradno zaključili sezono. Tekmovanje je bilo v Ljubljani, žal pa se ga ni udeležil niti en mariborski atlet. Obdravski privrženci te panoge so si za isti dan namreč omislili podzvezno prvenstvo. Res smotrno, kajne? Tudi ljubljanska Olimpija ni bila mnogo boljša, saj na primer ni zmogla postaviti na tekmovanje niti ene štafete. In pri tem je pri ženskah celo ekipni državni prvaki Oho, kako pa to? Zadnje čase smo pri nas začeli izvajati načelo, da se naj udeležujejo evropskih in svetovnih prvenstev samo športniki, ki bodo na teh tekmah lahko posegli o boj za najvišja mesta. To je v redu. Manj pravilno pa je, če pri tej poostreni metodi pozabljamo na nekatere najboljše. Tjaša Andree je bila na zadnjem evropskem kotalkarskem prvenstvu deveta, pa je zdaj zanjo velik boj, ali bo lahko nastopila na svetovnem prvenstvu v Be.rlinu. Zakaj le? Aha, ta je pa časnikarska. Nedeljski slovenski nogometni derbp o Trbovljah jo je zagodel ljubljanskim uredništvom — in bralcem. Delo je v prvi izdaji poklonilo obe točki Braniku z rezultatom 1:0 in šele o drugi izdaji priznalo zmago Rudarju, Ljubljanskemu dnevniku pa je Branikova nepremagljivost tako zlezla v *meso in krit, da je še v ponedeljek opoldne tolažil Branikove pristaše s *papir-nato< zmago ibelo-črniht v Trbovljah. Iz raznolike vhi dejavnosti v specializacijo Samska ali otroška soba »Krka 101« V rojstno knjigo novoustanovljenih podjetij je bilo podjetje »Opremales« iz Novega mesta vpisano 13. V. 1947. leta, ko je kolektiv sedmih uslužbencev prevzel zaseženo delavnico nekega kolarja. Takrat je podjetje dobilo naslov »Mizarstvo LMO«. Že po enem letu pa se je podjetje preselilo v večje prostore. Do leta 1953 je bila potreba po uslužnostnih obrtnih storitvah tudi v Novem mestu velika. Kolektiv »Opremales« je nujno prilagodil svojo dejavnost tem potrebam ter ustanovil kolarski, sodarski, tapetniški in mizarski obrat. Prevzel je celo uslužnostno žaganje drv. Posamezni obrati pa so morali imeti tudi svoje prostore in ker v matičnem podjetju ni bilo toliko prostora, so bili le-ti razdrobljeni na petih različnih iyajih. Seveda je to precej otež-kočilo poslovanje, razen tega pa so bili tudi ti prostori, ki so jih imeli, pretesni. Zato je delavski svet »Opremalesa« sprejel 1953. leta sklep, da bo zgradil svoje lastne prostore. 'TAKOJ NA ZAČETKU SO IMELI TEŽAVE Prav v tistem letu so bile ukinjene dotacije raznim podjetjem in so za gradnjo svojih prostorov morala najeti investicijski kredit v precej večji višini, kot je znašal njihov bruto promet. Mnogi so dvomili, da bi tako majhno podjetje zmoglo plačevati anuitete. Kot zanalašč pa jih je prav takrat doletela še smola. Neki zlobnež je podtaknil v starih prostorih ogenj, ki je uničil skladišče, kolarsko delavnico in del glavne zgradbe. Hočeš - nočeš: podjetje se je moralo takoj preseliti še v nedograjene nove prostore. TREBA JE BILO DOBRO ZAVIHATI ROKAVF Investicijski kredit je terjal od kolektiva večje napore in treba je bilo misliti na dvig proizvodnje ter boljše izkoriščanje delovnih prostorov. Zaradi vseh teh teženj so začeli svojo proizvodnjo enotno usmerjati. Po sklepu delavskega sveta je bila ustanovljena 1954. leta samostojna obrtna delavnica in tako se je podjetje ločilo od LMO Novo mesto ter se osamosvojilo. V samostojno podjetje je dal delovni kolektiv »Opre-malesa« vsa svoja osnovna sredstva brezplačno na uporabo, sodarski in kolarski obrat pa sta bila ukinjena. Njihova proizvodnja je bila preusmerjena v serijsko izdelovanje pohištva, seveda samo po naročilu potrošnikov. Da bi potrošniki ne bili pri-' Tčfajšani zaradi opuščanja uslužnostnih obrti so ustanovili v podjetju posebno mizarsko in tapetniško delavnico. Tako se je podjetje »Opremales« stalno prilagajalo potrebam potrošnikov, obenem pa tudi interesu dviga proizvodnje. Podjetje se je krepilo, storilnost dela se je povečala, proizvodnja pa , specializirala. Začeli so izdelovati kombinirane omare za dnevne sobe po serijskem načinu. Delo so razdelili v dve izmeni s čimer so dosegli racionalnejše izkoriščanje strojev in prostcirov. IN KAKO JE DANES PRI NJIH? Petletni plan bodo izpolnili v štirih letih (že drugo leto). Njihov 57-članski kolektiv je letošnji polletni načrt dosegel z 62,1 »/o, kar je za 30 % več, kot lani v istem obdobju, k čemur je v veliki meri pripomoglo tudi nagrajevanje po učinku. Odstotek normiranih del je pri njih zelo velik, saj ima 84,8 "/o delavcev v proizvodnji normirano delo. Sprva je bil odpor delavcev proti nagrajevanju po učinku precej velik češ, da je to pritisk uprave na delavce. Izkazalo se je pa obratno: delavci so "pritiskali« na upravo za pravočasno dobavljanje materiala itd., ker se nekateri uslužbenci niso takoj znašli. Zdaj je to urejeno. Čeprav so norme postavljene realno, vendar jih delavci stalno presežejo. Temu je vzrok večja priučenost pri strojih, serijska proizvodnja, upo» raba sodobnejših lepil, uporaba nitrolakpv itd., ker stremi podjetje, da uporabljajo v proizvodnji najsodobnejše tehnične in kemične pripomočke. Za delavce pri »Opremalesu« Novo mesto je preskrbljeno. Dobijo tople obroke hrane, delavci pri težjih delih pa še obrok mleka. Podjetje je zgradilo doslej dve družinski stanovanji in nekaj sob za neoženjene delavce. Člani delovnega kolektiva so navdušenj športniki ter se navdušujejo predvsem za motorizacijo, mimo tega pa so med njimi tudi aviaučarji in jadralni letalci. Sodelujejo tudi v dramski skupini pri SKUD. Enotnost vsega kolektiva -Opremalesa- in dobro vodenje podjetja je vzrok, da podjetje ni bilo od svojega »rojstva« pa vse do danes niti enkrat kaznovano zaradi kakršnih koli gospodarskih prekrškov, delavci pa so vsa ta leta redno prejemali vse svoje prejemke. DRUGAČE BO Obisk v opekami »Prečna« pri Novem mestu hovega podjetja. Potem se 3e beseda obrnila na drugo pl8^ Tam, kjer se cesta Novo me- ne bi mogli gospodarsko uteme “Verjemite. samo štirideset nas sto-Straža v lahnem loku obr- Ijiti. Dobro pa vemo da jo bo- V povprečju> pa še ta stal6Ž ne navzdol proti Prečni — po- mo v manjšem obsegu le posku- komaj’ koma:i držimo v ravno-tem ko se je v serpentinah vi- sili in tudi morali uresničiti. ves;iu- M"0®1- ki Pridejo k nam, jugala skozi gozdič — prav tam Pe5 ie dotrajala, razen tega pa ne kažei° kaj dosti pravega cu-si je izkrčila svoj prostor pod starejšega tipa, zelo neeko- ta za delo> še manj pa discipl>' soncem opekarna. Lahko bi ji Pomična glede porabe kuriva ne. Ce pa v takšnem majhnem rekli pritlikavec med njenimi Jf . 0?ko Srlo predstavlja, kolektivu, kot je naš, manj Im sestrami, saj ondi izdelajo le k?llkor llh »mamo, pa so le nekaj ljudi, potem veste, dva milijona zidakov letno. To- davno godni za odpad.« kakšne težave nam to naltoP" ■»c i-recna siovi Opekarna pravzaprav nima po kvalitetni opeki in prav na nobene mehanizacije. Edinole zdaj, ko se še ne morejo loto so v tem dolenjskem kraju £llno oblikujejo s strojem. Za titi rekonstrukcije, pa se nanjo še posebej ponosni. Yse ostalo, tudi za izkop, pride- pridno pripravljajo. Vsako l®*0 »Veste, ni dosti manjkalo pa Ih ppa^n;ilhove Pridna roke- Ce postavijo nekaj novih zračnih bi šli 1954. leta v likvidacijo,« stopku inTolikšnih™ thP°' SUŠUniC Za °peka Ker je Stf pripovedujejo s prikrito gren- ? tohksmh stroških se novanjski problem tudi v Preč; kobo v besedah. V dotedanjih mhe df tega ^rtfaivo« ^mo ^ pra\tako pereč kot k3erko1’ povojnih letih je namreč ope- silno pomaljkanje gradbenega ?.ugJe’ b°do Prihodnje leto z8' karna kar naprej menjala last- materiala, ampak predvsem od- p® ' hn^h- staaovanj,skl h ?:,! nike. In potlej, ko je začelo lična kakovost njihovih zida- , b‘Vallš|a bodo UTfl primanjkovati gline, da bi šla k°v. No, da bodo zastavljeni sanitariie bo- njihova »fabrika« po gobe? Kje Clli dosegli — računajo, da bodo bo k , f,nr neki! Kar so le mogli. so se za- pb delni.rekonstrukciji podvoji- napravilf maTheTprlzidek S grizli v delo in začeli iskati no- L^bor fzde,!^^0 ln t°‘ bodo kopaSTn drugi hlgiim va ležišča. Odkrili so jih in po- teHmi « tŠ6 2 sko-sanitarni prostori. Tudi n8 tem so njihovo prošnjo za kre- ^fe zdafmMone top]e obroke ^a neka' dit z razumevanjem podprli tu- ma nreoričanf Popolno- tere deIavce jih zdaj vsak dan di organi oblasti v NOvem me- p ’ prinašajo iz Novega mesta. 2® stu. lako smo se pogovarjali o drugo leto pa bodo imeli svoj8 Novi glinokop je 1200 me- zgodovim ln Problematiki nji- menzo v malem, trov oddaljen od opekarne. Zato so morali zgraditi žičnico, ki zdaj vozi glino do oblikovalnega stroja. Prej, ko je ila zmanjkovalo, so letno izdelali največ 1,400.000 zidakov. S petimi zaposlenimi manj — zdaj kolektiv povprečno šteje štirideset delavcev — pa je v zadnjem času proizvodnja za polovico višja. Potem, ko bodo odplačali kredit — to bo čez dve leti — pa obljubljajo, da bodo še bolj pljunili v roke. Takole pripovedujejo: "Nič se ne slepimo. Strokovnjaki so napovedali, da je v našem glinokopu še najmanj za četrt stoletja gline. Približno enak čas bi lahko izkoriščali še nekatera druga nahajališča v neposredni okolici. Popolna rekonstrukcija nas bi veljala 80 milijonov. Glede na naše prilike, čeprav je relativno vzeto gline dovolj, takšne investicije Pogled na opekarno Prečna 29. oktobra 1941 je na Brezovi rebri ustanovljena I. novomeška četa izvršila po nalogu Glavnega štaba napad na nemško postojanko na Bučki. Ta dan je izbran za V Tudi pri prijateljski igri se človek sprosti in uživa. Občutek ugodja je prav posebno prijeten zaradi gibanja na zraku in soncu. Nič ne de, če se potite in svoje oblačilo umažete, saj imamo izboren pralni prašek »RIO«. Detergent »RIO« je odlično pralno sredstvo, z bogato peno in hitrim učinkom OBČINSKI PRAZNIK NOVESA MESTA Jivtopromet - tuzem. špedicija »GORJANCI« Novo mesto — Straža Ob občinskem prazniku in 40-letnici KPJ ČESTITAMO vsem občanom novomeškega okraja z iskrenimi željami, da bi pod vodstvom prekaljene Zveze komunistov nadaljevali pot, ki jo je začrtala naša Partija in pod njenim vodstvom dosegali čim večje uspehe v graditvi naše socialistične domovine. Okrajni ljudski odbor pvo mesto »KRKA« tovarna zdravil Novo mesto ELEKTRO NOVO MESTO VODOVODNO INŠTALATERSKO IN KLEPARSKO PODJETJE Novo mesto Krojaško podjetje »KROJAČ« Novo mesto Obrtno podjetje »ELA« Novo mesto OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA Novo mesto »KOVINAR« strojno in stavbno ključavničarstvo, kleparstvo, kovaštvo, popravilo tehtnic, mehanika in galvanizacija Novo mesto DELAVSKA ENOTNOST, štev. 42 — 24. oktobra 1959 A SPOMINI NE ZBLEDIJO 29. oktober — praznik občine Novo mesto Novo mesto, med zadnjo voj- ,n° Precej porušeno, je zdaj spet teklo vzporedno z delom OF. prvi bitki sodelovali z mokro-noško četo in skupino borcev, ki je prišla z Mokrca. Napad na _ , . „ , . Bučko sta vodila Miha Marin- Delo vojaškega komiteja je ko in Aleš Bebler_ V spomin na ta zgodovinski ErflSrsBfii Vanfske k0Ve Han°' zan,ske skupine. Prvi novomeški krat razgibale vso dolino Krke, asrsrssrass tss&sms.^ a ob zavoju Krke. kasneje pa izmenoma na Brezd- cih. 29. oktobra, ko bodo praz- Pred šestimi leti, 29. oktobra, V1 rebrl m na Fran- novalf svoj dan, se bodo Novo- ??, prvič proslavili svoj praznik. 29. oktobra, komaj tri dni meščani s posebno hvaležnostjo \",a slavne dni narodnoosvobo- potem, ko je bila ustanovljena, in spoštovanjem spet spomnili *|ne borbe jih vedno znova se j6. Prva novomeška četa na vseh tistih, ki so za zmago in ^imo drugega spominja vrsta Bučki spopadla z okupatorjem, svobodo žrtvovali svoje življe-sPomenikov in spominskih Novomeški partizani so v tej nje. "°šč, ki so jih še tedaj odkrili i& kf^reTtLvlj^j^^nstveno J^onumentalno celoto pri nas. r°da zakaj Novomeščani praz-f'u-ejo prav 29. oktober? Njihov lili oj je bil neločljivo povezan z i!i|§ vs‘ajo vseh Dolenjcev, zato mo- . farr>o spregovoriti o začetkih Judske vstaje na Dolenjskem ^sploh. Septembra 1941 so pri Ra-r u ovi vasi Padli prvi partizanki streli proti okupatorju. Ka- silno so odjeknili po gričevnatem dolenjskem svetu! Nobene represalije niso več mogle 9 ^°miti upornega duha. Novo ^ ■nesto, kjer je bil sedež okrožnega komiteja, je postalo sre-jnšče organizacij Osvobodilne *Ionte, kj jib je povezoval* “arožni odbor OF. Novomeško Okrožje je ob koncu prvega vojnega leta že štelo šest rajonskih naborov z enaintridesetimi tedenskimi odbori OF. Na prvi ?°nferenci delegatov novome-Jkega okrožja, ki je bila sep-■enibra 1941 . v nekdanji Mramorjevi hiši v 'Novem mestu, ? sprejeli vrsto pomembnih Klepov za nadaljnji razvoj na-, nbnoosvobodilnega boja na Do-enjskem. OB OBČINSKEM PRAZNIKU NOVEGA MESTA — 29. OKTOBRU — ŽELIJO OBČANOM IN VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV ZA NAS SKUPNI BLAGOR: v ■ • OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI ODBOR LMS • OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV • IN OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE V OBČINI “Kadar boste prišli, pridite Seftfaj zjutraj! Potem, saj ve-|V> kako je, če dela ne manj-so odgovorili na upravi Nošnega gradbenega podjetja fjONlR Novo mesto, ko smo ^n^vprašali, kdaj bi jih lahko No, tako smo se na obisk ^Pravnlf že navsezgodaj. Na vbisk med* dolenjske zidarje; .Podjetje, ki sodi med največ-ij. svoje vrste pri nas. Za 1 mi-lardo in 400 milijonov vred-gradenj so predvideli ob ^cetku leta. Zdaj smo zvedeli, n so plan do konca septembra galone dosegli. »-96 °/o smo že pravili pod streho!« je bilo pr-kar so povedali. In kako do onca leta? '“Tako, za 20 do u bomo presegli plan. Zado-01ini smo, kaj še hočemo?« K .Težko bi povedali, kje in vse je zidalo to podjetje; tl l947. leta naprej, ko je bilo lanovljeno. Naposled, kaj bi lovorju o tistem, kar je bilo. gn*aj pa so delovišča splošnega kadbenega podjetja PIONIR v S^kem, Ljubljani, Metliki, sjlaži in kajpak tudi v dolenj-nietropoli sami. Tukaj zida-* novo tovarno zdravil, pa polil?. *n javna skladišča. V Met-„5'. komaj čakajo, kdaj bo do-„ a3en novi zdravstveni dom, ki h- 2ida PIONIR. Tudi prostore g.edilnice Novoteksa v Metliki, J61- je včasih domovala tovar-J? Pletenin BETI, dograjuje Pr.+'0meško gradbeno podjetje. zida PIONIR novo to-TL7}0 vezanih plošč v Straži, j. le samo nekaj gradenj tega jKjjetja v letošnjem letu. Na 'nnost njihovega dela pa ka-to, da so z Zavodom za lig .nvanjsko gradnjo v Ljub-b0ni sklenili dolgoročno pogod-^ gradnjo stanovanj v vredni treh milijard dinarjev. Itj ,?ONIR ima večino obratov, r)e, potrebuje za nemoteno Sl,rr°' Tako je na voljo kovin-bos ?}ebanični, mizarski, kam-r^f^ko-cementninarski in stroj-iučavničarski obrat, pa do-’ Jih ?bsežen vozni park. Nuja ejj sRi, da bodo po novem letu kar l že Parketarsko, sobosli-pk° _ in steklarsko delavnico, ie i^j^je povprečno zaposlu-je “400 delavcev. V kolektivu LETNI PLAN IZPOLNJEN „gA0? vajencev. Delovne sile Z*0* jim zelo manjka. Prav Cern nudi vsem vajen- r,sjc brvega letnika brezplačno gena « me