7/I9S5 PROBLEMI MAntoine Garapon: EX ORIENTE LUX/. . . kjer v Donavo Sava se bistra izlijel2IGorazd Suhadolnik: B eograd \991lPopotnik pride v Afrikepuščavol2QIOkx\\ žni sud: Dokumenti/Z)er Blinde nur kann glauben mit den Torenl37Hgor Žagar: Ne le ARS RECTE LOQU ENDI/38/fîasi/co Močnik: Elementi za branje beogra jskega procesa/43/7o/77až Mastnak: De la démocratie en Yougoslavie/Oce/ov naših imenitna delal56¡Zoja Sk usek - Močnik: Ghosibnsi^r^lMokrocveteče rožice po ezijel58lSvetlana Slapšak: „Kod nas ima previse slob ode" 1601 Rudi Štrukelj: Politika in intima ll.lTrčimo, bratje, še vinee se smeja, dolgo Smoletov spomin naj ži vi?l63IRastko Močnik: Predavanje Nar več sveta otro kam sliši SlavelTOlPismo Primorskemu dnevniku/М^б/ njimi, ki so padli za malikelJMBernard Nežmati: Kri vi preroki - No. 3IRazlične poezijel72IZapìsnìk I,II PROBLEMI 7 1985 257, letnik XXIII I ri4lni>t\() Andrej Blatnik, Miran Božovič, Aleš Debeljak, Mladen Dolar (glavni in odgovorni urednik), Branko Gradišnik, Milan Kleč, Peter Kolšek, Miha Kovač, Dušan Mandič, Tomaž Mastnak, Peter Mlakar, Rastko Močnik, Rado Riha, Iztok Saksida, Marcel Štefančič jr., Jasa Zlobec, Igor Žagar. Miha Avanzo, Andrej Blatnik, Mladen Dolar, Miha Kovač, Peter Lovšin, Rastko Močnik, Braco Rotar, Marko Uršič, Jože Vogrinc, Jaša Zlobec, Slavoj Žižek (delegati sodelavcev); Pavle Gantar, Valentin Kalan, Vladimir Kovačič, Lev Kreft, Sonja Lokar, Tomaž Mastnak, Jože Osterman (predsednik), Rado Riha in dva kandidata ustanovitelja (RK ZSMS). Sckri-lur iiri-diiKiMi Iztok Saksida Nusl(»\ iiri'diiišlMi Ljubljana, Gosposka 10/1 I rudiu' uri' torek, od 17. do 19. ure četrtek, od 13. do 15. ure lokoči rUČlIlI 50101-678-47163, z oznako: za Probleme l.t-liiu luiročiiiiui za letnik 1985 800 din. za tujino dvojno l/da juli'lj RK ZSMS. Ljubljana, Dalmatinova 4 Korektor Rastko Močnik ()l)lik<)>Ulljl' Ranko Novak druličiiu pripr:i\a Repro studio Mrežar IKk Partizanska knjiga, Ljubljana \ukludu 1350 izvodov Cvna tv številki- 180 din Naročenih rokopisov (razen v primeru urejanja zapuščinskih zadev) ne vračamo. Revijo denarno podpira Kulturna skupnost Slovenije. Po sklepu republiškega sekretariata za kulturo in prosveto št. 421-1/74 z dne 14. 3. 1974 je revija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. EX ORIENTE LUX Antoine Garapon Proces proti morilcem duhovnika Popieluška na Poljskem, proces proti levičarjem v Turčiji, proces v prestolnici Ho-Ši-Minh: sedanjost opozarja javno mnenje, da obstoji politični pro- ces kot način vladanja. Proces proti šestim jugoslovanskim intelektualcem, ki traja že nekaj, mesecev v Beogradu in ki naj bi se končal januarja 1985, je vendarle nekaj posebnega. To ni montiran proces, ni več lažnih prič, izsiljenih priznanj ali priznanj, ki so se jih obtoženi nauči- li na pamet kot pesmico, ni več obračunov na visoki ravni: prav narobe, intelektualcem, ki ni- majo zaščite in so skrbno izbrani zaradi svoje ranljivosti, očitajo nekaj za intelektualce po- polnoma vsakdanjega, namreč, da so se družili in izmenjavali ideje. Ko se jugoslovanski vo- ditelji tako lotevajo marginalcev in samotnih jezdecev, s tem vso srbsko in potemtakem ju- goslovansko inteligenco opozarjajo, da se utegne zgoditi, da bodo na obtožni klopi nekega dne sedeli drugi, bolj izpostavljeni ljudje z univerze, med katerimi so se nekateri bolj angaži- rali kot obtoženi. Mehanizem, ki je na delu v Beogradu, je popolnoma nasproten običajnemu procesu: nekje na visokem mestu so odločili, da je treba organizirati nekaj represije proti in- telektualcem; organizirajo proces, katerega naloga je „proizvesti" delikt; obtožence izberejo na koncu. Popolno ničevost obtožbe oblast nadomešča z razkošjem, z razvratom forme. Veliko število tako imenovanih prič obtožbe slabo prikriva odsotnost pričanja, ki bi bilo za obtožbo zares pomembno in odločilno; kljub dolgotrajnosti se procesu ne posreči - prav narobe - da bi tuje opazovalce prepričal, da ne gre za maškarado ali celo, lahko bi rekli, komedijo, če seveda ne bi šlo za svobodo nekega celega ljudstva! Tožilstvo operira s trditvami, ničesar ne dokazuje, sodni senat bolj ali manj uspešno prikriva številne nepravilnosti, ki krasiio razpravo: odsot- na je sleherna resnična referenca na zakon in na razum. Sodišče se ukvarja samo še s tem, da bi se izvleklo iz pasti, ki mu jih nastavlja obramba. Ko glavni obtoženec Vladimir Mijanovič vstane in vpraša, kaj mu pravzaprav očitajo, ga od- stranijo iz sodne dvorane. To vprašanje je za sodne oblasti prav zares neznosno. Navsezadnje je laže spodbijati nepravično obtožbo, kakor pa obtožbo, ki je sploh ni! O vse- bini izjav, misli, stališč teh šestih intelektualcev nikoli ne spregovorijo. Obtožba se omejuje na to, da ugotavlja, „da so se ilegalno zbirali". V tem pomenu proces proti šestim beograj- skim intelektualcem ni niti mnenjski proces: ne vemo namreč, katero mnenje poskušajo za- treti! Gre bolj za proces proti intelektualcem kakor za proces proti tej ali oni mišljenjski usmeritvi; preganjajo željo, da bi svobodno razmišljali in govorili o najrazličnejših perečih vprašanjih od parapsihologije ali moderne umetnosti do kmetijskega vprašanja v Jugoslavi- ji in razpada zakonske zveze. Jugoslavija, ki v Franciji uživa ugled najbolj svobodne dežele na Vzhodu, domovine samo- upravljanja in ene izmed voditeljic gibanja neuvrščenih, zdaj nemara kaže svoj pravi obraz, ko si ne pomišlja uporabiti dobrih starih metod stalinizma. Vsekakor beograjski proces pri- ča o veliki notranji napetosti, ki vlada v tej deželi po Titovi smrti. Razsodba bo zelo pomem- ben kazalec o tem, katera težnja zmaguje v jugoslovanski komunistični stranki. Proces proti šestim beograjskim intelektualcem napoveduje novo obliko političnega proce- sa: kafkajanski proces. Obtožba ni lažna, ne temelji na izsiljenih priznanjih, ne obtožuje več niti mnenjskih deliktov: obtožbe kratko malo ni. Esprit, februar 1985 1 . . . kjer v Donavo Sava se bistra izlije Beograd 1997 Gorazd Suhadolnik 29.11.1984, ob 13.00 Fantom demokracije „ Izbrali smo ofenzivni plan in krenili naprej po Leninovi poti, pri tem pa smo odrinili vse tiste tovariše, ki niso videli dlje od svojega nosu in so zapirali oči pred bližnjo prihodnostjo naše dežele ... (Toda ti tovariši se niso vselej omejevali na kritiko in pasivni odpor. Grozili so nam, da bodo zanetili v partiji upor proti Centralnemu komiteju. Še več: nekaterim od nas so pretili s kroglami. Gotovo so računali, da nas bo- do prestrašili in prisilili, da krenemo z Leninove poti. Ti lju- dje so očitno pozabili, da smo mi boljševiki ljudje posebne- ga kova. Pozabili so, da boljševika ne prestrašiš ne s težava- mi ne z grožnjami. Pozabili so, da nas je koval veliki Lenin, naš voditelj, naš učitelj, naš oče, ki ni poznal in ni priznaval v boju strahu. Pozabili so, da čim huie besne sovražniki in čim bolj padajo v histerijo nasprotniki znotraj partije, tem bolj se prekaljujejo boljševiki za nov boj in tem odločneje korakajo naprej.) Seveda nam niti na misel ni prišlo, da bi krenili z Leninove poti. Še več, ko smo se utrdili na tej poti, smo se še odločneje napotiti naprej in pomelli z nje vse in vsakršne ovire. Res smo pri tem morali mimogrede suniti v rebra nekatere izmed teh tovarišev. Tu nič ne pomaga. Pri- znati moram, da sem tudi jaz nekoliko pripomogel k temu." (Smeh v dvorani) J. V. Staljin Stane Dolane: „ . . . Rekel bi, da imamo dve skupini, ki ne mislita tako, naj- prej bi rekel - in s tem bi se v določeni meri strinjal, da pri nas obstaja določen oportunizem v borbi predvsem proti verbalnemu političnemu kriminalu. Dejal sem. verbalni poli- tični kriminal je zanemarljivo prisoten v kazenskem prego- nu, toda on obstaja, obstaja. l\Aislim, da smo tukaj pogosto oportunisti, ne toliko v Varnostni službi, ampak mislim, da pogosto v politični akciji ni dovolj moči m volje, in volje, da bi se javno obračunalo z nekaterimi, ki posebej v zadnjem času drzno napadajo in sistem in revolucijo in vrednosti re- volucije in Tita in Kardelja - enostavno gre za akcijo, katere cilj je rušenje v skrajni konsekvenci je cilj rušenje sociali- stičnega samoupravnega sistema. Poglejte: sami veste, da so razno-razne peticije o človečanskih pravicah itd., ki jih podpisujejo nekateri naši ljudje - mi po mojem s tem ne gre- mo dovolj javno. . .. Zdaj sem se spomnil, ko ste postavili to vprašanje: ne- davno smo imeli neko zelo uspešno akcijo, naj povem, naj se pohvalim. " je Stane Dolane. talviiener)í< Snioietovega (gl op 89)^ In Pozderca, ki je to proble- matiko ob pravem času vključil v teorijo demokratičnega centralizma? (Cal, iud, l,i In mor- da bo ta zgodovina v „družbi bodočnosti" prav tako prepovedana, kakor so v današnjih ,družbah bodočnost.- prepovedani nekateri Marxovi zgodovinski spisi'' 57 Denimo javna tribuna o intelektualnem delu m svobodi v organizaciji Slovenskega filo- De la démocratie en Yougoslavie 47 loma" tudi izjave nekateriti visokih državnopartijskih funkci- onarjev, s katerimi so prejudicirali krivdo obtoženih.Spet so bili obtoženi in demokratična javnost tisti, ki so opozarja- li na te kršitve pravnega reda in zahtevali spoštovanje zako- nitosti. Na drugi strani se je demokratična javnost, ko si je priborila besedo in govorila o aktualnih političnih procesih, izogibala takšnim prejudikacijam in je zastavljala vprašanja načelno, na ravni problematike pravne ureditve in boja za ustavnost.^' In prav takšna legalistična pozicija je bila tarča grobih ideoloških napadov in političnih podtikanj vladajočih medijev; ti so bili tudi sicer tako revolucionarni, da se niso izogibali prejudikacijam krivde obtoženih na tem ali onem jugoslovanskem političnem procesu. e) Nedorečenost obtožbe Omenili smo že, da obtoženci na BP niso vedeli, česa jih ob- tožba bremeni. Na SP takšne nedorečenosti niso bile mo- žne. Obtožba je bila vselej natančno definirana (in skrbno vključena v vsakokratne politične konflikte).^^ Prav v odsot- nosti predmeta obtožbe — oziroma „kratkomalo obtožbe" — je videl eden izmed komentatorjev BP njegovo samosvo- jost; „Proces proti šestim beograjskim intelektualcem na- poveduje novo obliko političnega procesa; kafkajanski pro- ces. Obtožba ni lažna, ne temelji na izsiljenih priznanjih, ne obtožuje niti mnenjskih deliktov; obtožbe kratkomalo ni."^^ f) Ravnanje obtoženih Konstitutivni moment SP je bilo aktivno sodelovanje obtože- nih v javni obravnavi — sodelovanje v strogem pomenu be- sede, se pravi delovanje po scenariju, tja do samoobtoževa- nja. Minimalni pogoj za tak teater je bila seveda prisotnost obtoženih „na odru". Na BP takšnega sodelovanja ni bilo — in ga niti ni moglo biti. Odsotnost predmeta obtožbe je bila komplementirana s fizično odsotnostjo obtoženih; sodišče je dva izmed obtoženih odstranilo iz sodne obravnave za čas dokaznega postopka^° (poleg tega je bil začasno izločen tu- di eden od odvetnikov). Tako je samo eliminiralo minimalni pogoj kolektivne predstave. Dodaten dejavnik, ki je kazil predstavo, je bilo jemanje besede obtoženim in njihovim za- govornikom, na „motnje" pa kažejo tudi kazni, izrečene med obravnavo, pogoste prekinitve procesa, iskanje obtoženega, ki je bil izločen iz dokaznega postopka, s policijo,^' ipd. Ce so se SP približevali epskemu gledališču, bi bilo v BP mogo- če razbrati tendenco k — sicer nedosegljivemu — idealu sodniške monodrame. Vendar je ta podoba enostranska. „Motnje" v predstavi, ne- realizabilnost suponiranega scenarija je korelirala z avto- nomnostjo obrambe in z odločenostjo obtoženih, da se de- jansko branijo. Tako so obtoženi povlekli nekaj potez, ki si jih na SP niti zamisliti ne moremo. Drugoobtoženi Milič je na začetku procesa „zahteval izločitev predsednika (sodnega) senata, ker le-ta obtoženim ni omogočil seznanjenja z vsebi- no sodnih spisov",^^ prvoobtoženi Mijanovič je zahteval, da je treba s sojenja izločiti tožilca, po zavrnitvi te zahteve pa je terjal, naj se izloči predsednika sodnega senata;*^^ štirje ob- toženi, ki so „ostali v igri", so „vložili kazensko ovadbo zoper namestnika javnega tožilca (...) zaradi utemeljenega su- ma, da je storil kaznivo dejanje ponarejanja uradnega doku- menta oziroma obtožnice".'^" Izrečena je bila tudi zahteva, zofskega društva m Slovenskega sociološkega društva 11 10, 1984 v Ljubljani, Obsežne) še poročilo v Dnevniku (13 10. 1984), dve poročili v Mladini (št, 36. 18, 10, 1984, In št, 37, 25, 10, 1984): prav tako v Mladini, polemično proti poročevalskemu sodelovanju Dela m Vje- snika, M Stamcar (št 38, 31, 10, 1984) ter B, Rob (št 39, 8, 11 1984) Proti Vjesnikovi mani, pulaciji (in Delovemu bratskemu sodelovanju) tudi P Gantar (Delo, 24, 11 1984) — O zgo dovinskem delovanju te javne tribune gl, B Leskovar: „Usoda neke pobude ■ Mladina, št 2. 17, 1, 1985, in pogovorz R, Močnikom „Pobudaživi, rase in se razvija". Mladina, št 5, 7 2, 1985, Opozarjamo tudi na razgovor o socializmu in represiji, ki ga je organiziral Marksistični center RK ZSMS 12, 1, 1985 v Ljubljani, Krajše poročilo D, Strajna v Mladini, št, 7. 21, 2 1985, in M Jenštrleta v Delu, 15, 2. 1985, Magnetogram okrogle mize objavljen v Mladini, št, 18, 16, 5, 1985, 58 Prim, G T, Rittersporn: „The State against Itself: Socialist Tensions and Politica Con- flict m ttle U,S,SR, 1936—1938", Telos 41, Fall 1979, str, 98—99, 59 A, Garapon, v tej št. Problemov, 60 Na procesifi, ki jifi omenja Verges v cit delu, so obtoženca odstranili z obravnave le na sojenju Dimitrovu, se pravi Dimitrova, potem ko je spodnesel Göringov paradni nastop na sodišču (Str 47 — 48) 61 Mijanovič govori s tem v zvezi, da je sodišče „povsem nezakonito odločilo, da me da aretirati" (Favete i Gl, sicer poročila v dnevnem tisku 62 Cal, lud, I, 63 Delo. 9 11, 1984, 64 Favete 65 Cal lud, I, naj se izločijo iz postopka člani sodnega senata,^^ ob vpra- šanju, ali je naključje, da je bil izbran v senat prav ta in ta član (ki da je leta 1970 „vodil škandalozno preiskavo" proti enemu od obtoženih), pa je bil prvoobtoženi Mijanovič odtu- jen z glavne obravnave.^^ Vseh teh zahtev seveda ne more- mo interpretirati kot težnje k še eni, nasprotni monodrami, marveč kot željo in prizadevanje, da teatra sploh ne bi bilo.^'' Na začetku te podtočke smo zapisali, da na BP do takšnega sodelovanja obtoženih, kakršno je konstituiralo SP, ni mo- glo priti. Da bi to trditev argumentirali, moramo navesti še en element — dotakniti se je treba problematike, ki sicer že presega to točko, in se zopet vrniti k stalinski klasiki. SP in obnašanja obtoženih na njih ne moremo razložiti izključno z uporabo mučenja, psihičnih pritiskov in medikamentov. Na to opozarja tudi Verges, ki ob Buharinovem procesu pravi, da „raziogov za Buharinov poraz ni treba iskati nikjer drugje kot v njegovi lastni praksi in ideologiji.""^^ Na tej točki samo nekaj pripomb k „ideologiji". SP so bili predvsem ideološke naprave. Njihova bistvena konstitucijska značilnost je bila ideološka homogenost, te- meljna homogenost ideoloških pozicij tožilcev in sodnikov ter obtoženih. V tem homogenem ideološkem mediju so SP potekali, to je bil medij njihovega funkcioniranja. In na tej točki analogija med SP in BP ni mogoča. Ne zato, ker bi ob- toženci na BP morebiti pripadali kakemu drugemu ideolo- škemu redu, kot tožilec in sodnik, pač pa zaradi tega, ker jim sploh ni šlo za vprašanja ideološkega reda. Ker jim ni šlo za „propagiranje idej", marveč za pravno obrambo in oprosti- tev. Ker so zavračali procès de rupture: „V 'procès de ruptu- re' gre pri obrambi v večini primerov ne toliko za oprostitev obtoženega, kolikor za demonstracijo njegovih idej."^^ Ideo- loški, natančneje; političnoideološki govor je vsiljeval toži- lec in vsiljevalo ga je, manj napadalno, sodišče. Takšne poli- tičnoideološke intervencije so skušale prebiti legalistično pozicijo obrambe. Političnoideološki fanatizem je napadal pravniški fanatizem obtoženih in obrambe'" — da bi obto- žnica sploh lahko zafunkcionirala. Kolikor so obtoženi govo- rili o ideoloških vprašanjih, jim je bil ta govor vsiljen; to je bil neuspeh ali nemoč pravne obrambe (to sproža vprašanje o „globalnem" razmerju med pravom in politiko, ki se mu tu izognemo). Na SP je vladajoča ideologija moment procès de connivence, na BP moment procès de rupture. g) Obramba s prostosti Obtoženci BP so se branili na prostosti. Ne gre pa pozabiti, da so si to „ugodnost" priborili z gladovno stavko.'' V tej točki smo obravnavali samo nekatere pojavne značil- nosti pravne konstitucije BP — kolikor in kakor jih pač lah- ko zapazi sociološki pogled. Pravoznanstvu ostane naloga analizirati „notranjo" pravno problematiko tega procesa.'^ — Prehajamo k sociološkim vidikom BP oziroma socialnim distinkcijam med njim in SP. 2. Izbor obtožencev Obtoženci in obsojenci na SP so bili člani političnega ali ekonomskega aparata, nekdanji ali aktualni visoki funkcio- narji sovjetske države. Obtoženci na BP niso pripadniki oblastnega aparata. Če bi lahko tvegali generalno oznako, bi bil njihov skupni imenovalec pripadnost marginalni inteli- genci.'-* Če gre v obeh primerih za reševanje tenzij v aparatu 66 Oui nimum 67 če bi fioteli vztrajati pri metafori o teatru in jo razvijati, da bi definirali, za kak žanr gre, bi ne mogli mimo izjave sodnika, ki se je glasila: „Ovdje sa sudom nema šale'" (Incident,) 68 Verges, cit, delo, str, 60—61, — Mišljen je seveda juridični poraz, ,69 Ibid,, str 45, 70 Omenimo samo argument, ki bi bil smešen, če ga ne bi izgovorila instanca državne re- presije v akciji: „Tako Nikolić niti enkrat ne citira Kardelja , ," (Favete,) To je seveda pri- mer za prvo zvrst. Drugo zvrst, pravniški fanatizem (obe oznaki sta pogojni, deskriptivni), zanimivo definira sovjetski kazenski zakonik (čl 200) kot „samovoljno uveljavljanje kake- ga dejanskega ah domnevnega zakona", ki obide instance, ki jifi za to določa zakon. Ta zakon so. denimo, uporabili za razbijanje neodvisne mirovne skupine (gl „Bildung und Zerschlagung einer unabhängigen Friedensgruppe m der Sov^jetunion", Osteuropa-Info 49, sept 1982, str 66) m nima, se razume, ničesar opraviti z BP 71 Cal lud III 72 Tako kot je I Jankovič analiziral proces proti Sešlju Gl „Pravni vidiki sojenja dr Ses- iju". Nail razgledi, 28 9 1984 73 Pojem uporabljam v Konradovem m Szelénytjevem pomenu — gl, The Intellectuals on the Road to Class Power Harvester Press, London 1979, 48 De la démocratie en Yougoslavie upravljanja, pa so sovjetski aparatčiki (oziroma revolucio- narji) obračunavali med sabo, jugoslovanski pa bi hoteli po- ravnati svoja razhajanja na tuj račun. Koliko pa jih dejansko poravnavajo, je odprto vprašanje; več je namreč pokazatel- jev, ki dajejo misliti, da je beograjsko sojenje tenzije med vladajočimi prej povzročilo ali zaostrilo, kot pa odpravilo ali spravilo. Če nič drugega, so te tenzije postale javne. Obtoženci na velikih SP so bili izbrani po razpoznavnem lo- gičnem ključu.''' Česa podobnega za BP ni mogoče trditi. Ista obtožnica bi lahko zajela tudi druge udeležence svobod- ne univerze'^ ali sploh poljubno izbrane osebe.'^ 3. Racionalnost procesa BP ni bil tako racionalen, kot so bili SP. Če SP razumemo kot spopad dveh struj oblasti, ni težko slediti temu, kako ka- teri od velikih procesov, pač glede na to, katera struja ga vo- di, uničuje kadrovske pozicije oziroma kadre druge struje. Reševanje tenzij med oblastnimi skupinami na račun neko- ga tretjega, ki ni udeležen v oblasti, ne more imeti neposred- nih učinkov na strukturo oblasti; lahko pa je povod ali vzvod za prestrukturacije. Takšno manevriranjejahko poskušamo razložiti s konceptom presežne oblasti." Če predpostavimo, da ima dani politični sistem neko racionalnost, potem je najzanesljivejše pridobivanje in dokazovanje presežne obla- sti ne toliko koncentracija in monopoliziranje oblastnih funkcij tega sistema, kolikor uveljavljanje odločitev, ki so „skregane" z logiko sistema, jo „presegajo". Bolj iracional- na kot je kaka odločitev — namreč pri predpostavljeni racio- nalnosti — ki jo uspe komu uveljaviti, večja je njegova pre- sežna oblast. (S tem prekinjamo razvijanje tega nastavka, da bi ga povzeli ob kaki drugi priložnosti. Za zdaj toliko;) Edi- na racionalnost, o kateri lahko govorimo v zvezi z BP, je uve- ljavljanje iracionalne odločitve. Od tod se nam eksplicira, na bolj opisni ravni, naslednja distinkcija. 4. Funkcionalnost procesa SP so bili funkcionalni. Prvič, njihov iztek je konsolidiral oblast. Pretresi, ki so jih ti procesi — in ves kompleks čistk — povzročili, so se za oblastni aparat končali s produktiv- nim kompromisom med glavnima strujama (grupacijama) ta aparat se je naučil obvladovati notranja nasprotja ter med njimi in z njimi posredovati svoj temeljni interes nasproti „preostali družbi" in „množici vladanih".'^ Drugič, SP so — spet gledano v celoti čistk — izpeljali zamenjavo generacij, zlasti ekonomskega managementa. Stare „specialiste" so zamenjali novi „kadri", izšolani v sovjetskem (usmerjenem) šolstvu. S tem se je, tretjič, sklenil proces formiranja nove- ga vladajočega razreda.'^ Ničesar podobnega ne bi mogli trditi za BP. Prvič, nasprotja v oblastnem aparatu so se — vsaj za javnost — še povečala in očitno jih je vse teže posredovati; kompromis med „trdo- rokci" in „liberali", na katerega kažejo razplet sojenja in viši- ne izrečenih kazni, ne kaže znakov produktivnosti. Drugič in tretjič, BP ni pripeljal niti do generacijskih sprememb (odri- njenosti in brezperspektivnost mladih generacij se samo še stopnjujeta) niti do stratifikacijskih premikov oziroma pres- trukturacij. Pokazal je samo na nesposobnost vladajočih struktur, da bi mobilizirale družbene sile, se pravi družbeno produktivno mobilizirale socialne potenciale, ki so na razpo- lago, se pravi odprle pot demokratičnim reformam — demo- kratizacija je danes pač edini možni način družbene mobili- zacije (zaklinjanje duhov preteklosti ne učinkuje več in re- presija je brezperspektivna). Če so SP integrirali (novo sovjetsko) inteligenco v vladajoči razred in oblastni aparat, je BP samo še pospešil in poglobil razcep in nasprotovanje med oblastjo in inteligenco.™ Edini socialno produktivni učinek BP je tisti, ki bi si ga avtorji ozi- roma zagovorniki procesa verjetno najmanj želeli; pomemb- no je prispeval k formiranju demokratične družbene (poudar- jamo; družbene, ne politične!) opozicije. To „formiranje" je treba seveda razumeti kot proces, ki je še(le) v začetnih „sta- dijih". 5. Odnos do javnosti BP se razlikuje od SP tudi v odnosu do javnosti. Za Vyšin- skega so javni procesi — sovjetski „razumno organizirani procesi", kot se je izrazil — vzgojna institucija par excellen- ce.*" Delo sodišča in rezultati njegovega dela — sporočila, ki jih nosijo obsodbe — morajo prodreti v „zavest množic" in se polastiti „njihovega srca in možgan".^^ Samo po sebi se razume, da mora biti tedaj delo sodišča dostopno javno- sti — in to do potankosti — in, še več; da javnost mora biti seznanjena z dosežki sodišča. Zato so sodne dvorane pro- storne, zvočniki prenašajo sodno obravnavo na ulice in ra- dio po vsej deželi, časopisi ne varčujejo s prostorom, organi- zirana so javna zborovanja ipd. BP si je, prav nasprotno, prizadeval omejiti prisotnost javno- sti na sojenju. Za javnost so si prizadevali in jo — spet lega- listično — zahtevali obtoženi in njihovi zagovorniki. Brez ve- čjega uspeha; dovolj velika dvorana*-^ se je našla (začuda v eni in isti zgradbi) šele za svečano razglasitev sodbe; vstop v dvorano je bil očitno strogo nadzorovan;^" novinarski akre- ditivi so bili skrajno maloštevilni.^^ Od aretacije 20. aprila 1984 do začetka sojenja je veljala pre- cejšnja zapora informiranja — praktično popolna nekako do junija, potem pa so bile „doze" informacij malce jDoveča- ne.*^*^ Začetno blokado je prebil menda samo Radio Student, poznejše „povečane doze" pa je izsilil močan pritisk doma- 74 Te problematike ne moremo reprorjucirati v pričujočem zapisu Opozarjamo zlasti na pregledni in dobro dokumentiram razpravi G T. Rittersporna: že cit tekst, predvsem str. 97 sg,. in ..Stalin in 1938: Political Deteat behind the Rhetorical Apotheosis'. Telos 46. Winter 1980/81, predvsem sir, 8 75 L, Stojanovic, V, Stojanović ini, Moljković so poslali sodiSču pismo, v katerem pišejo, da je svobodna univerza nastala na njihovo pobudo, ter opišejo, zakaj je nastala in kako je _ delovala. Informativnemu delu pisma sledi odstavek, ki pravi: ..Oblasti so popolnoma arbi- ' tramo izdvojile šesterico med nami vsemi m jih obtožile za tisto, kar smo delali skupaj Če je pravo enako za vse. bi z uporabo take pravosodne politike zaradi iste dejavnosti morali podvreči represiji več sto ljudi, m ne samo trideset, kolikor jih je bilo do zdaj zajetih ■ (Qui nimum — mišljeni so seveda tudi aretiram 20 4 1984 4 izmed 28 so se znašli tudi pred so- diščem, dva od obtoženih pa nista bila aretirana omenjenega dne ) Prav tako je več kot 90 podpisnikov poslalo pismo Predsedstvu SFRJ. v katerem izjavljajo, da so zakrivili enak .delikt- kot obtoženi: iz poročil v tisku pa bi se dalo sklepati, da le bilo podobnih pisem še več, 76 „Mijanovićev branilec trdi. da obtožnica kriminalizira najnormalnejše življenjske po- stopke tako. da jih imenuje ilegalne', in da javni tožilec interpretira 114, člen KZ SFRJ ta- ko, kot da je mogoče z njim kaznovati kogarkoli za karkoli, zgolj s tem. da pripisuje po- stopkom kontrarevolucionarne namene," (Cal, lud, II,) Imširovič izpeljuje to logiko ad ab- surdum, (Favete_) 77 Inspirativno Ž, Puhovski: ..Kriza crkavanja ". Ideje 3—4/1983. str, 160. k)er govori o ..re produkciji presežne moči" kot o temeljnem produkcijskem razmerju v realnem sociali zrnu, 78 Gt, Rittersporn: „The State against Itself ". str, 103, — Rittersporn sicer spodbija popu- larno mneje. da si le Stalin s čistkami utrdil .avtokratsko oblast" (gl, „Stalin m 1938 ), 79 Gl, Zlasti P. W, Schulze: Herrschaft und Klassen in der Sowjetgesellschaft, Die histo- rischen Bedingungen des Stalinismus, Campus Verlag, Frankfurt/New York 1977, str, 184 sq.. prim, tudi Rittersporn: „The State against Itself', str 103—104 80 Prim, poročilo s srečanja jugoslovanskih sociologov. Delo. 8 4 1985: „Niko Toš je tudi seznanil skupščino, da je kot predsednik v imenu jugoslovanskega združenja za sociolo- gijo poslal predsedstvu SFRJ prošnjo za pomilostitev Vojislava Seslja, v kateri med dru- gim piše. da bi njegova pomilostitev prispevala k boljšemu sodelovanju in večjemu zaupa- nju med sociologi in političnimi institucijami" 81 Ne le tovrstni procesi, sploh sodišča: Sodišče „združuje v svoji dejavnosti naloge ka- znovanja z nalogami vzgoje" (Vyslnskij: Theorie der gerichtl Beweise, str, 33), ali še na tančneje, sovjetska sodišča, sodišča države novega tipa. so ..ena najtipičnejših oblik , v katerih „se pn nas odraža" „kombinacija metod pnsiljevanja, vzgajanja in prepričevanja (A J, Višinski: Sovjetska država — država novega tipa Izdala agit prop komisija pn CK KPS. Ljubljana 1945, str 33 ) Lenin je poudarjal, pravi Vysinskij. „da ima sovjetsko sodi- šče velikansko nalogo vzgajati prebivalstvo" ( — v prvi vrsti seveda ..v duhu delovne disci- pline") (A, Ja, Vysinskij: Ućenie Lenina-Stalina etc, str, 52.) Kako so Sovjeti ..kombinirali " prisiljevanje in prepričevanje, povesta skupaj Vysinskij in Lenin: .."Predvsem", je govoril Lenin, "moramo prepričati, potem prisiliti," ", , , Mi smo", je naglašal Lenin, "pravilno in uspešno uporabljali prisiljevanje tedaj, kadar smo ga v začet- ku znali postaviti na podlago prepričevanja",~ (Cit, slov, izd,, str, 33) 82 Vysinskij: Theorie der gerichtl. Beweise, str, 27, 33, 78—79, 83 ..Obramba je skušala zagotoviti tudi nekatere temeljne pogoje, ki zagotavljajo norma- len potek sojenja, med njimi spoštovanje principa javnosti sojenja (t,j, omogočiti vsem za- interesiranim vstop v dvorano, kar bi brez večjih težav rešili z dodelitvijo večje dvorane), (Cal, lud, 1) 84 „Publika je morala pri vstopanju v dvorano zopet prenašati neprijetne osebne preglede ter preglede torbic m preglede z detektorji, namnožili pa so se tudi mučni incidenti legiti- miranja posameznikov ali njihove privedbe v pisarno varnostne službe ipd, brez pravega razloga oziroma pojasnila, kar je po mnenju advokatov v procesu kršenje načela javnosti sojenja, vendar senat o tem m bil pripravljen razpravljati," (Incident,) 85 Srbski komite za informiranje je izdal akreditive le po enemu dopisniku iz vsake repu- blike in pokrajine, (Z, Skušek-Močnik: ..Uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem". Mla- dina, št 43, 6 12 1984, str 10. Prim, Cal, lud, 1) Mladina m Radio Študent sta zaradi tega protestirala. Tovrstne restrikcije so veljale že ob sojenju Sešlju, Sarajevski dopisnici Deta vodstvo tega lista m dalo akreditivov, da bi sledila sojenju (Gl Z Skušek-Močmk: „Nekoč je bila revolu- cija"". Mladina, št, 28—29, avgust 1984, str, 6) To pa odgovornega urednika Dela m oviralo, da na aktivu novinarjev svoje časopisne hiše ne bi spodbijal sodbo Ustavnega sodišča Slovenije, ki je nalagala objavo Krivice ve kritike „trojnega funkcionarja " Ko privca (publici- rano slednjič 8, 12, 1984), z argumentom, zakaj da bi se moral strinjati s sodbo Ustavnega sodišča, če pa se ne strinja niti s sodbo sarajevskega sodišča, ki je Sešlju prisodilo osem let (Poročilo L, Magdalenca na Radiu Študent.) Lepa gesta, vendar slabo izbran trenutek 86 V Vasle le opozarjal na embargo na informacije m na nedopustno doziranje informa- cij, do česar je prihajalo tudi v zvezi z „beograiskimi m saraievskimi dogodki", Cit, v Z, Skušek-Močnik: „Nekoć le bila revolucija". Mladina, št, 28—29, avgust 1984, str, 7, — Prav ob BP je Delo začelo ,uredniško" posegati v pisma bralcev ter jih po lastni presoji ek- scerpi irati (Prim, P Srakar .0 obveščanju". Mladina, št, 40, 22, 11 1984, str, 13,) Instituci- ja neobjavljanja uredništvu neljubih pisem bralcev je bila tako relativizirana z institucijo polobjavljanja Zahteva S, Ogrisa, naj bi bil omogočen vsaj ,.en sam televizijski prenos s sojenja v Beo- gradu", da bi liudstvo lahko samo presodilo in se prepričalo v upravičenost ali neupraviče- nost BP („Komunizem ali barbarstvo", Mladina, št, 1,10 1 1985, str 4), se bere kot znan. stvena fantastika, čeprav jo je pisec razumel kot zahtevo po „minimalni demokratičnosti". De la démocratie en Yougoslavie 49 če in tuje demol