Štev. 31. V Ljubljani, dne 31. julija 1919. Leto XXXI'. V začetku fe bila laž... Te besede bi lahko napisali na čelo nove kmetijske stranke. Nekateri časti-hlepneži so si vbili v glavo misel, da morajo razbiti edinost v kmetskih vrstah, Izmislil so si obrabljeno geslo: kmet kmeta. Mislijo si: »To mora vleči. To bo vsakdo verjel.« V svojem listu oznanjajo: Previdnost in trdna volja, da bodi in ostani naša stranka res prava stranka slovenskega kmeta, pa je narekovala strogo odredbo, da se vodilna mesta zaupajo samo kmetom.« Tako govore v svojem listu. Previdnost je res narekovala, da so postavili ravno te može na čelo svoje stranke, pa ne previdnost in trdna vol)a za blagor in gmotno blagostanje našega malega in srednjega kmeta, pač pa previdnost in trdna volja, da namečejo kmetom peska v oči in prikrijejo svoje kmetskemu stanu kvarne namene. Mi se za danes ne bomo bavili z brez-miselno in naravnost sleparsko agitacijo, da spadajo v politično stanovsko organizacijo kmetov vsi, ne glede na to, kakšnega mišljenja so. Vprašamo: Ali naj gre voda in ogenj skupaj? Namen politične stranke je vendar, da posega v vse javne zadeve, dobi vpliv na vse državno življenje in ga prikroji po svojih nazorih in svoji volji. Zato so strankarski boji, zato silna prizadevanja strank, da dobe večino in uveljavijo v držajem življenju svoje zahteve, svoj program, svoje brezversko ali versko prepričanje. So stvari, katere vsak človek, ki ima svojih pet čutov, izpregleda za koristne in jih potem tudi povsod enako zastopa. Da je treba hudournik, ki trga zemljo in dela silovito škodo, uravnati, to pač vsakdo lahko uvidi, v tem ne more biti nasprotnega mnenja, to lahko vsaka stranka ali vse skupaj na enak način zastopajo, V taki zadevi se lahko združijo ljudje, ki so naj-najrazličnejšega mnenja, prepričanja in vere. Niso pa samo gmotne stvari n, pr. kako bomo izboljšali našo živinorejo itd, — ki jih morajo zastopati stranke v javnem življenjil in v državi. So še važnejše stvari, ki se dandanes odločajo po posta-vodajalnih zborih in parlamentih. Te stvari se dotikajo najsvetejših človeških čustev, posegajo naravnost v globino njegove duše, zadevajo njegovo najsvetejše prepričanje in njegove najdražje zaklade. V parlamentih odločujejo dandanes o tem, ali bodi zakon krščanski ali protikrščan-ski, ali bodi cerkev brezpravna in tersko prepričanje preganjano; ali bodi vse naše javno življenje, sodišča, šole, javne naprave, prekvašeno z verskim ali protiverskim duhom. Vsaka stranka, ki si hoče priboriti veljave v državnem življenju, mora nasproti tem vprašanjem zavzeti jasno stališče. Vsega se more ogniti, teh vprašanj se ne more ogniti. Vsak slepec vidi, da ravno te stvari dandanes razburjajo svet. Ravno ta vprašanja lcčijo stranke na levo in desno. To je tudi jasno vsakomur, ki ima le pičico soli v glavi. Kdor bi bil tako malomaren, da bi se hotel temu ogniti, sila razmer ga bo neusmiljeno zagrabila in ga vrgla na levo ali desno. Tudi ta takozvana kmetijska stranka ne bo mogla mimo njih. Kaj ste? Krop ali voda? Za ali proti verski šoli? Za? No, kaj porečejo najvernejši liberalci, ki so leta in leta tlačanili naši liberalni stranki, sedaj so se pa zatekli k Vam? Ali ste proti? Kaj porečejo oni, ki ste jih zvijačno pritegnili s svojimi varljivimi gesli na svojo stran? Ali morda niste ne za ne proti? Tako morete slepariti sedaj svoje pristaše, dolgo jih pa ne boste. Politična izobrazba je menda med našim ljudstvom pač že tako napredovala, da vsakdo prejalislej izpregleda nesmiselnost vaših trditev, da morejo biti liberalec in klerikalec in socialist ali z eno besedo: Kristjan in pagan v isti politični stranki, kakor hočete vi. To vi odkrito tudi nočete. To je vam le politična vaba za agitacijo, ker veste, da bi vas naše ljudstvo z bičem napodilo, ko bi prišli z odkritim obrazom in s svojimi pravimi nameni predenj. Zgodovina političnih strank v polpretekli dobi dovolj jasno uči, da so vse takozvane agrarne - kmeijske -stranke hodile pot neodkritosrčnosti, kakor jo hodite-vi sedaj. Ko so se čutile dovolj močne, so pokazale svoje svobodomiselno, brezversko srce. To vidimo danes pri vseh agrarnih strankah na celem svetu, Poskrbeli bomo, da se to pri nas ne zgodi. Zato odkrito povemo: Kar uganja sedaj ta nova strančica med našimi kmeti, posebno okoli Ljubljana, je največja hinav-ščina in prikritost, ki si jo more človek misliti. Že radi javne politične nravnosi nočemo in ne smemo trpeti, da bi naše javno politično življenje zagazilo v močvirje breznačelnosti, mlačnosti in hinavščine, v katerem je životarilo pred tridesetimi leti. Se v drugem oziiu moramo odkriti »previdnost« voditeljev te stranke. Gostobesedno ponavljajo v listu in brošuri, češ, da bo kmetove koristi mogel, hotel in znal čuvati le samo kmet, zato da so tudi ni čelo stranke postavili samo kmete. TI »odkritosrčni« prijatelji kmeta pa sami sebe po glavi bijejo in se postavljajo sami sebe na laž. Dejstvo je, to že danes ugotavljamo, da so postavili na čelo svoji stranki več kot polovico ljudi, ki žive 00 kmetskih žuljih in na stroške kmetov, kmetsko gospodarstvo jim je le postranska stvar. Spodaj navajamo zaenkrat glavno opravilo polovice načelstva te stranke. Na druge se povrnemo o priliki. Po vsem tem, kar smo zapisali, moremo po vsej pravici reči o tej novi stranki« V začetku njenega nastopa je bila laž. Ali so to kmetje? Kolovodje nove stranke se bahajo* da so postavili za voditelje kmetov same kmete, v njej gospodari samo kmet, Za danes bomo slovenski javnosti nekatere od teh »kmetov« predstavili, j Poslušajte: Fr.Kalan jc trgovec s polj-| skimi pridelki; Fr. Pustotnik je vcle-| posestnik, ima 118 oralov, zemlje, je tr-I govec in tovarnar žganja; Engelman ! je pravi pristni trgovec; Fr. Kržišnik i jo konjski mešetar; Franc Juvan je j bivši tovarnar; Bučar je gostilničar; I Zupančič in Slane sta veleposestnika; I Hude je trgovec; Ivan Majcen je gostil-I ničar; Makar trgovec; Kliuc gosilni-č&r; Pucelj mesar; Tršan polir in mlinar. Vse te imenuje glasilo te stranke krnele. Na to poglavje se še povrnemo. Odborova seja ]. K. Z. V nedeljo, dne 27. t. m., je imela J. K. Z. sejo, katere so se udeležili odborniki skoro polnoštevilno. Seji so prisostvovali tudi kmetijski poverjenik g. prelat Kalan, poslanec Sušnik in podnačelnik Ljudske stranke Bog. Remec. Namesto zaradi shoda v Št. Janžu zadržanega načelnika Iv, Brodarja je vodil sejo podnačelnik J. K. S. posestnik Iskra iz Lesec. V seji so se obravnavale pereče kmetske zadeve, o katerih bomo prinesli natančna poročila v prihodnjih številkah našega glasila. Danes samo kratko. 1, O nabavnih in prodajalnih zadrugah, ki bi bile danes za kmeta neobhodno potrebne, če se hoče rešiti krempljev tovarnarjev in veletrgovcev, je poročal g. tajnik Zadružne zveze Kralj. Po zelo živahni debati se je izvolil odsek, ki naj v zvezi z Gospodarsko zvezo takoj prouči to vprašanje in gre takoj na delo z ustanavljanjem zadrug. — Natančnejše poročilo o referatu in .debati še priobčimo. 2. Posestnik Bore poroča temeljito o gospodarskih in gospodinjskih tečajih, ki naj bi se vršili po Sloveniji že prihodnjo tirno. Tudi ta referat priobčimo. Sklene sc pozvati K. Z., naj sc posvetujejo in sporo-Čc 1. kje žele gospodarskih predavanj in o čem naj sc predava, 2. kje žele tečajev, 3. kje bi bile umestne gospodarske in gospodinjske šole. 3. Po poročilu glede poglobitve naše kmetske organizacije sc sklene pozvati vr* K. Z., naj se natančno drže poslovnika in da naj redno dopisujejo v -Domoljuba«, 4. Pri slučajnostih se sprejme sledeča rcsolucija: Zahevamo, da se cene mleku določijo po kmetijskih strokovnjakih, ki bodo potem res tudi odgovarjale proizvajalnim tfroškom. Najodločnejšc protestiramo proti policijskemu sistemu, ki ga izvajajo v tra oziru okraina glavarstva. Za malen-kosno prckoiačenje smešno nizko nastavljene cene vlačijo posestnike pred sodišča. Mi nc zahtevamo nič drugega, kakor da se tudi v tem oziru vpošteva načelo, da sc krijejo proizvajalni stroški. Kmete poživljamo, da začnejo misliti na ustanavljanje mlekarskih zadrug, oživljanje starih, kar je potreba sedanjosti, še bolj pa bodočnosti. Glede oderuških cen, ki jih mora kmet plačevati, se sklene sledeča resolucija: J. K. Z. rr.ora z žalostjo ugotoviti, da sc je kapitalizem razpasel v naši državi v vreh panogah narodnega gospodarstva. Konš'.atirati moramo tudi, da vlada proti tej kugi ničesar ne ukrene. Cene, ki so jih dosegli vsi industrijski izdelki (usnje, ma-nuiaktura, železc. obrtni izdelki itd.) so v najvišji meri oderuške in za kmetski stan neznosne. J. K. Z. poživlja svoje zastopnike v vseh zastopih, posebno pa v vladi v Ljubljani, belgrajski vladi in v Narodnem predstavništvu, da začnejo najlju-tejši odpor proti izmozgavanju ljudstva Eotom kapitalizma. Če ni drugega pomoč-a, zahevamo od svojih zastopnikov, da sežejo po najradikalnejših sredstvih. Glede brezposelne podpore se sklene sledeča resolucija; Na kmetih je dela čez glavo, primanjkuje pa delavnih moči. Zato c vso odločnostjo obsojamo, da plačuje vlada brezposelnim na deželi \isoke podpore, ko bi lahko na kmetih dobili dovolj dela. S tem se samo oškoduje državna blagajna, na drugi strani pa zastaja naše narodno gospodarstvo. Glede preziranja krajnih šolskih svetov od strani vlade sc sklene resolucija: J, K. Z. poživlja višji šolski svet v Ljubljani, da upošteva pravice kranjskih lolskih svetov. Kmetje hočemo imeti pravice pri imenovanju delinitivnih nadučite-[jev in učiteljev potom krajnih šolskih svetov. Preziranje krajnih šolskih svetov je preziranje kmetovalcev davkoplačevalcev. J. K, Z. zastopa pravo demokracijo, nasprotuje pa -absolutizmu, Iz Kmetskih Zvez. Trebeljevo. V naši obsežni občini, ki obstoji iz treh župnij: Prežganje, Janče in Štanga, smo si ustanovili podružnico K, Z. Mi smo sicer za vsako reč bolj počasni in trdi, a glede potrebe lastne stanovske organizacije smo sc šc precej hitro zdramili. V tem oziru nr.m jc utrdil tuka;šnji občinski tajnik in deželni poslanec Josip Gale v svojih predavanjih, ki jih je priredil v ta namen v seh treh župnijah, prepričanje, da v sedanjem času, ko se vse organizira, ravno kmet živo potrebuje močne organizacije, ki bi sc prizadevala priboriti potrebnih pravic našemu stanu. V predavanjih nam je prav podomače razložil pomen in namen Kmetskih zvez, orisal težave, v katerih se sedaj nahaja kmetski slan, prepričal nas je z razložitvijo par zgledov, da tako brezbrižni kot smo bili dosedaj za kako stvar, ne bomo nikoli nič dosegli. Edin-:3ti nam ie treba, zavesti naiu manjka. zavesti lastne vrednosti. Nič več ma-lodušnih vsklikov: -E, kai bomo mi kmetje, saj za nas ni pravice, z nami delajo, kakor hočejo,« ampak na delo vsi do zadnjega. srce naj nam preveva misel: mi smo kmetje, stan. kj je podlaga za obstoj celi državi in vsem stanovom. Zato hočemo pravice, zato zahtevamo odpravo krivic. Mi sami hočemo biti gospodarji svoje zemlje. Trpini smo. Trdo jc naše delo, delo na polju, žuljave so naše roke, znoj nam moči čelo, od jutra do noči se klonimo k zemlji, da živimo na rodni grudi. Za ves naš trud, za naše žulje, za znojne kaplje pa smo prezirani, zatirani, trgovci neusmiljeno pobirajo sad r.alih žuljev, davčne oblasti nas s trdimi kleščam: stiskajo, da plačujemo dohodninski davek. Kar mi kupujemo, ima najvišjo ceno, kar pa mi prodamo, pa ima nizko ceno. Zato treba tc-| meljite izpremembe; vlada nas re sliši, toda morala nas bo slišati. Tudi mi smo ! vredni življenja, upoštevanja, pomoči, bolj kot drugi stanovi. Za trdo delo ne maramo preziranja, zatirinje, ne krivičnih daikov, ampak svojih oravic hočemo, v svobedni državi hočemo imeti prostor, pa bomo radi dali državi, kar ji gre. Naše upanje je, da pravice, ki nam gredo, pribori Kmetska zveza. Navdušene smo šli v armado Kmetske zveze, ker vemo, da ista se bori z energijo za staro pravdo in blaginjo našo! Na Vnebohod, dne 29. maja, smo imeli ustanovni občni zbor našs podružnice K, Z. Zbralo se nas je čez 300 Ja Prežganjem, Sklicatelj Gale otvori zborovanje, nato g. župnik Jaklič navdušeno, v prepričevalnih besedah govori o važnosti združitve kmetov v lastno organizacij y. oriše težave Kmetskega stanu in priporoči vstop v K, Z., nato Gale razloži program K. Z., oriše načrt, po katerem bo delovala K. Z. za prospeh kmetskega stanu. Poživlja k slogi, polaga na srce onih, ki bodo izvoljeni v odbor, naj požrtvovalno, nesebično delajo na svojem mestu, da bode naša K. Z, res kmetsko ognjišče, trdnjava, H bo branila kmetsko ljudstvo pred vsemi zati-ralci, dajala mu navodil, ga učila ta rodila po potu do cilja. Končno se je izvolil odbor, ki je sledeči: občinski tajnik in dež poslanec Josip Gale, načelnik, ki naj hc oberiem tajnik in blagajnik; Fr. Kopravni. kar, posestnik, itangarske poljane, pod-načelnik; Fr. Jelnikar, crganist, Jančc tajn. nam., A, Štrubelj. pos. in župan, Vel! Trebeljevo, blag. nr.m. Odborniki; Karel Jaklič, Prežganje; Matija Mahkovec, Gozd; Miha Jerant, Volavlje; Lovrenc Habič, Besnica; Jan, Dobiikar, Janče-Ign. Mahkovec, Janče; Ant. Žnidaršič Štanga; Al. Žust, Vel, Štanga; Ant. Konci-' na, Vel. Štanga; Ivan Čoz, Račor Kmetske zveze za župnijo oziroma ob-Cino Lom-Sv. Katarina nad Tržičem. Pristopili so večinoma vsi kmetje. V vodstvu društva Je sedem odbornikov iz Loma, trije iz Doline; z& načelnika Je izvoljen domači posestnik, za tajnika domači župnik. Tako Je sedaj fara Lom-Sv. Katarina politično dobro organizirana. ima svojo K. Z., kakor tudi svoj krajevni odbor S. L. S. Krka. Se celo na razupiti Krki smo ustanovili podružnico Kmetskfc zveze. Nekaj malega vabil smo gospodarjem, poslali in Jih Je prišlo več kot kot smo Jih vabili, celo nasprotniki so prišli-Učitelj ic St. Vida pri Stični, g- Jevnl-kar, Je pripeljal nekaj Santvidcev seboj. Tega učitelja kmetje hvalijo — M vado, zakaj. Ko srno slišaJi, de bo Kine« ska zveze kot naladč na kmeta, smo M« precej vsi zato, le celo taki. ki m P irugače vsaka organizacija zdi sama neumnost. Od šesto do desete maše smo bili v šoli. dolge tri ure, pa se Se nismo vsega domenili! Smo pač v Kmetsko zvezo v živo zadeli! Nagajati eden drugemu, zmerjati koga, pobahati se: to ga je dal, ali mu jih je povedal! Kaj se vam zdi, ali bomo od tega kmetje res kaj imeli, bo imel kmet zato kaj več veljave? Prav nič! Zato zbrlhtaj-mo se! Organizirajmo se! Da ne bo vsaka šleva imel kmeta za norca! Železničarjev je v primeri s kmeti komaj za eno pest. Pa se jih vse boji! Vse jim ustrežejo, kar si izmislijo. Kdo pa se kaj zia to briga, kaj bi kmet rad! Kmet je oderuh, plača naj, pa tiho naj bo! Za to pa, kmet, pomagaj si sam, drugi ti ne bodo! Shod Kmetske zveze na Mlinšah in v Hotiču dne 20. t. m. 1. Zahtevamo, da se nemudoma uredi v naši državi denarno vprašanje v smislu resolucij trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Vojna posojila, ki smo jih. pod silovitim pritiskom podpisali, se morajo vrniti. Ce propade vojno psoojilo, bo popolnoma omajano zaupanje v državno oblast in tisoči bodo gospodarsko uničeni 2. Šoloobvezna doba kmetskih otrok se mora skrčiti in pouk v šoli tako urediti, da se bodo otroci niaučili predvsem stvari, ki so potrebne za praktično življenje in da bodo dobili veselje in razumevanje za kmesko delo. Zahtevamo, da pride v višji šolski svet tudi zastopnik kmetov. 3. Zahtevamo, da se izpremeni, dosedanji, kmetu krivičen lovski zakon, da no bo kmet romal takoj v ječo, če bo le grdo pogledal zajca, ki mu uglo-da sadno drevje. 4. Zahtevamo, da se v vsakem okraju ustanovi mesto živinozdravnika, ki naj bo živinorejcem svetovalec, učitelj in v slučaju potrebe, pomočnik. Zahtevamo tudi, da se ustanovi prepotrebna zavarovalnica za živino. 5. Zahtevamo, da se uradniki po vseh uradih s kmetskim in sploh preprostim ljudstvom postopajo vljudno 'n dostojno ter mu radevolje dajo potrebna pojasnila. Kmet ni in ne more biti advokat, in ne pozna vseh muh, ki jih .ima uradni šimel sv. Biokracije. <>. Cene III. razreda na južni železnice naj se znižajo. 7. Nujno zahtevamo umetna gnojila, ki naj se dobavijo po znižani vožni ceni po železnici. 8. »Sveto vojsko« v Ljubljani poživljamo, naj deia na to, da špirit ne pride v bodoče več v prost promet. Promet s špiritom naj bo vezan in naj se oddaja le v zdravstvene in tehnične namene. Blejski kot 6. julija so se sestali odborniki podružnic iz Gorij, Bleda, Boh. Bele, Rib-nega Zasipa in izvolili odbor za okr. Zvezo. Odbor je sledeči: Načelnik znani borltelj za pravice kmetskega stanu Jakob Jan žulpan iz Gorij; podnačel- nik Ivan Soklič iz Sela, tajnik Ivan Benko z Mlinega. Ostali odborniki: Jakob Polda, Franc Jan, Janez Srna, Jožef Vogelnik za Gorje; Alojzij Žerovc iz Mlinega in Ivan Vešter za Bled; Matevž Cengle in Franc Smole za Ribno; Jakob Zupan, Lovro Poljane in Janez Pogačar za Boh. Belo. Na sestanku se je obenem izdelal načrt za delovanje Zveze. Poleg splošnih kmetskih zadev se je sklenilo, da ho Zveza zastavila vse moči, da se pridobe pri agrarni reformi nujno potrebni pašniki ter se pridobe nazaj stare pravice, ki jih hoče erar omejevati. O ostalih sklepih in ukrepih poročamo še več prihodnjič. 3z pisarne J. K. Z. VSEM KMETSKIM ZVEZAM. Pri zadnji odborovi seji JKZ smo razpravljali tudi o gospodarskih in gospodinjskih tečajih. Vršijo se naj po celi deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo pojde v tem oziru drage volje na roko. Vršili se bodo večmesečni gospodarski in gospodinjski tečaji in strokovna predavanja iz raznih panog gospodarstva. KZ naj tekom avgusta skličejoseje in se o tem posvetujejo. Sklepajo naj predvsem o sledečih točkah: 1. Kje se naj vrše predavanja in o čem želo, da se predava; 2. Kje naj bodo večdnevni, oziroma večtedenski gospodarski ali gospodinjski tečaji in kdaj; 3. Kje naj bi se ustanovilo celoletne kmetijske šole. KZ naj svoje sklepe o teh točkah sporočajo tajništvu JKZ, ki se bo potem glede izpeljave dogovarjalo s po-vorjeništvom za kmetijstvo. Peta: Ne ubijaj! Kdo se dandanes pač še zmeni za peto božjo zapoved? Malo, bore malo jih je, ki v tem strašnem času še mislijo nanjo. Saj so ubijali na povelje in bili zato odlikovani; ubijali so v strelskih jarkih, ubijali doma. Vse kar si je zmislil človeški razum, je imelo samo en končni smoter — ubijanje. Potihnila je sicer glavna borba, toda tupaitam še vsplamti, kakor za-gorijo ostanki vejevja ob ugašajoči grmadi. Ubijanje se nadaljuje in sicer v nezmanjšani meri. Le poglejmo okrog sebe in opazili bomo, da večina človeštva umira nasilne smrti, povzročene indirektno po svojih soljudeh. Le poglejte delavca težaka. In kmetiča kočarja! Raztrgana jima je obleka, in čevlji puščajo vodo- Pravilo za ohranitev zdravja pa pravi; »Imej glavo hladno, noge pa stihe in gorke«. Kako naj se drži siromak tega pravila, ko so cene tako visoke, da jedva zmaguje stroške za hrano, ki pa tudi nI tečna, kot bi morala biti. Taiko umira počasi in nazadnje leže v grob vsled ene ali druge bolezni, ki je nastala I vsled pomanjkanja in izčrpanosti, dasi bi lahko živel še dolgo vrsto let. Kdo mu je kriv smrti? Kdo ga je ubil? Ali ne tisti, ki mu je vzel možnost skrbeti za svoje zdravje? In kdo je to? Kaj ni to tisti, ki ga je najemal na delo, ter pri tem gledal samo da ima čim več dobička od njega, ne brigajoč se, če so delavec more preživeti z zaslužkom, ki mu ga daje. Dalje, ali ni trgovec-veriž« nik kriv njegove smrti, ker je zvišal ceno najpotrebnejšim rečem tako, da si jih siromak nabaviti ni mogel? To žek odgovor bode dajal vsakdo, ki si išče pretiranega dobička, ker glas sin*" makov upije v nebo. Dalje tisti, ki si je umel iz stiaik« svojih bližnjih ustvariti blagostanje in je lepo oblečen v dobrih čevljih in toplem kožuhu; tisti, ki so mu na razpo* lago vse udobnosti, kar jih nudi moderni svet, pa vendar umrje preran« smrti, ali je tisti napram sebi izpolnjeval dolžnosti, ki mu jih nalaga peta božja zapoved? Ne. Tudi sebe je umoril z nezmernim uživanjem in razuzdanim življenjem. Zakaj bogatinova bolezen izhaja navadno od nezmernosti, dočim siromakova izhaja iz pomanjkanja. •» Kako ogromna je razlika med življenjem siromakovim in življenjem bo-gatinovim! To razliko kolikor mogoče ublažiti je dolžnost vsakega kristjana. Zato naj bi se peta božja zapoved i*-polnjevala v vseh podrobnostih ln dosti manj gorja bi bilo na svetu 1 Španov mlinar iz StarevasL „Kmet je hudič!" Te dni se je peljal prijatelj našega lista po železnici iz Krškega proti Ljubljani. V vozu so sedeli poleg nJega boljše oblečeni možje, katerim se je n* zunaj videlo, da se jim ne godi slabo. Morda so bili kakšni trgovci. Med pogovorom pride beseda na kmeta. Sodba je bila kratka in jedrnata: »Kmet ]• hudič, ker s svojimi cenami odira, »Domoljub« ga pa hujska.« Zdi se, da so se sedaj gotovi ljudj« — in teh žal ni malo — spravili nad kmeta in ga obrekujejo ter blatijo, kamorkoli prideš, kot oderuha, brezarfr* neža in sebičnega. Ravnotako, kot st spravijo drugič n. pr. nad duhovnika in plujejo nanj, če še tako neupravičen no. Kolikokrat je »Domoljub« že doka« zoval, kako se godi kmetu in se njo-govi dohodki vidno in grozeče ter stilno manjšajo, v isti meri pa rastejo njegovi stroški in da se danes ravno kmečki pridelki sramotno nizko plačujejo v primeri z industrijskimi izdelki, toda kaj se zmenijo ti klevetnikl za to: »Kmet je hudič, in »Domoljub« ga hujska,« pa je konec besedi. Zato se mora »Domoljub«, kot naj-vnetejši zagovornik, prijatelj in bojevnik kmetskega stanu vedno in vedno povračati na isto stvar ter neprestano ponavljati trditev: Tisti, ki žene draginjo kvišku, ni kmet, ki pri mnogih pridelkih niti toliko nc dobi za svoj izdelek, kolikor ga stanejo proizvajalni stroški (recimo mleko), temveč draginjo delajo in jo še ženejo kvišku tisti tovarnarji in veliki trgovci, pa tudi mnogi obmiki žal niso izvzeti, ki prodajajo svoje blago za 500 do 1000 °/o višje, kot jili stane. »Domoljub« in tajništvo Jugosl. im. zv. prejemata daimadan obupne pritožbe s kmetov, kaj bo z bodočnostjo, če bodo tovarnarji in veliki trgovci držali take oderuške cene svojim Izdelkom. Evo n. pr. dopis s štajerske! Iz murskega polja. Srečni smo, da se smemo imenovali Jugoslovani, in zares nam Jugoslavija nudi novo življenje. A samo na tem še ne obstoji naša sreča, posebno kar se tiče kmetskega stanu in sicer: naše kmetsko gospodarstvo, kakor uvi-devtimo, Lo šlo rakovo pot. Kmetski stan jc liudo prizadet z dohodnino in z drugimi davki. Pa k temu ne bi nič oporekali, ako bi nam od druge strani ne pretila nevarnost, namreč kar se tiče kmetskih potrebščin. Sladkor stane ^edaj 8 K kg, sol 2 K, petrolej 1 5 K 70 vin., cene obleke pa so naravnost gorostasno pretirane, na primer: ena obleka za moš-kega stane od 6—700 K, obuvalo 160 K, klobuk 120 K, spodnja obleka 120 K, skupaj 1100 K. In to samo za eno osebo. Zdaj pa se nahaja 7 do 10 in Še več oseb pri eni hiši, in sedaj si preračunajte, koliko bi stalo, če posestnik svojo družino samo enkrat obleče? Odkod naj vzame kmet toliko denarja, da to plača; nasproti pa, kake cene so za žito in pšenico in druge pridelke? pšenična moka stane & K 40 vin. Koliko pa stane pšenica? Mi s tem nismo več zadovoljni, da bi nam kdo drugi ceno delal pri naših pridelkih, ako pa moramo mi pri trgovcu plačati take cene, kakršne si trgovec sam naredi. Zatorej poživljamo vse kmete na plan in se združimo v močno kmetsko organizacijo in tako odločujmo sami cene naši živini in našim poljskim pridelkom. Za koliko odstotkov so si trgovci cene zvišali, za toliko tudi mi svojim pridelkom zahtevamo, in ne potrebujemo nobenih prekupcev, ampak sami lahko vladi svoje pridelke izročimo. Listi večkrat pišejo, da je steber cele države kmetski stan, kakor se je to v vojski pokazalo; zatorej pa na« naj vlada ščiti, da ta steber ne pade ker drugače pad,- tudi država. MuropolskI kmetje. K temu pristavimo še par drobtinic, da se bo še bolj videlo, kakšen »budič« je kmet. V neki vasi je pogorelo. Treba je bilo na novo zidati. Zato je seveda treba opeke. Obrnejo se do tovarnarja in ta jim zaračuna zidno opeko po — 700 K 100 kosov. In koliko njega stane? Vprašali smo zaupno nekega drugega tovarnarja, ki izdeluje opeko, koliko njega stane opeka. In izpovedal je: kvečjemu 150 K. Torej zgorašnji go- spod je hotel zaslužiti pri vsakih 100 kosih kar 550 K ali 466%. Seveda, ker je to gospod tovarnar, ni oderuh, ni hudič, hudič je kmet. ki mora tako drago plačevati. Ko je hotela neka kmetica — če se ne motimo, je bilo to v Podnartu — /mleko za par krajcerjev dražje ipro-dati, ker to določajo že bogve od koda! zastarele maksimalno cene, je bila takoj kaznovana zaradi oderuštva za 200 kron. Pa poglejmo klobuke. Naravnost bajne cene! Trgovci se izgovarjajo na visoko carino, katero velikokrat še sami povišajo, da lahko dražje proda-jajo. Ti trgovci so imeli zaloge klobukov, še preden je bila uvedena carina. Toda glej ga spaka! Kakor hitro je bila proglašena carina, so trgovci zara-čunili tudi vso staro zalogo klobukov — v svojo korist. Toda konec besedi je: kmet je hudič, Domoljub ga pa hujska. In tako dalje, in tako dalje. Nova nastala »Kmetijska stranka« se baha po svojih agitatorjih, da je Ljudska stranka zanič, ker ima 18 poslancev v Belgradu, oni pa da se štejejo k stranki, ki ima 100 poslancev (jugoslovanska demokratska, pri kateri so tudi slovenski liberalci). Da, da, zato pa je tako, ker ima stranka kapitalistov 100 poslancev v Belgradu. Liberalna stranka je kapitalistična od nog do glave, tovarnarji in veliki trgovci v ogromni večini so njeni pristaši, zato pa sa tndi n|im ne skrivi noben las, pač pa znajo naši liberalni uradniki pridno preganjati našega kmeta zavoljo »oderuštva«. Da, da, dobro čuti naš kmet na svoji koži, da ima liberalna stranka 100 poslancev v Belgradu. Ko bi teh sto poslancev poslale v Belgrad naše Kmetske zveze, bi gospodje tovarnarji in veletrgovci drugače plesali. Tako pa našemu kmetu ne preostane nift drugega, kot da tesno strne svoje vrste v Kmetske zveze ter tako vedno z večjo močjo nastopa, dokler ne bodo gospodje kapitalisti uklonili svoje ošabne glave. To se je zgodilo svoj čas na Bavarskem, kjer so bile Kmetske zveze tako močne, da so se kartolirani (združeni) tovarnarji pogajati z njimi glede cen svojih industrijskih izdelkov. Toda z žalostjo moramo ugotoviti, da se naši kmetje še sedaj vsi ne zavedajo, kako je v sedanjih časih ravno edinost zia kmeta ne le neobhodno potrebna, temveč naravnost edino rešilna. Vstala je takozvana »Kmetijska stranka«, ki »o jo ustanovili liberalni kmetski magnatje, kateri so se ziačeli sramovati očitne pripadnosti liberalni stranki, ter motijo celo nekaj naših ljudi, da sledijo njihovim velikim obljubam, katere so zelo poceni Tako so vrgli v naše kmetske vrste razdor in namesto dia hi se kmetje skupno borili proti krivici, se bodo med sabo rovali, kapitalist pa se jim bo v pest smejal in jih tiho in nemoten« dalje odiral... Dva kmeta se prepirata za kravo, kapitalist pa molze. Tisti, ki danes ruši kmetsko slogo, je izdajica kmetskega stanu, pa naj se tudi imenuje »Kmetijska stranka«. Vemo, da mnogi naši ljudje tega ne vedo in ne pomislijo, toda ta članek naj odpre oči ter naj spoznajo, da taka politika razdora vede samo v propad. Nad prepadom pa se čuje posmeh de-belega kapitalista ... Turška kolportaža. Menda je to, kar bomo povedali edin slučaj na svetu. Drobiža res manjka v naši državi. Do vinarjev ne moremo sicer natanko vsega izplačati, a dosedaj še nismo vedeli, da bi bili liberalni ničvredni časopisi od države priznano plačilno sredstvo. In nekateri liberalni trafikantje in trgovci si pa le to domišljajo. Tako imamo takega častivrednega gospoda v Žužemberku v osebi trafikanta Podboja. Ta mož je vojni dobičkar, komisijonar itd. itd. — samo taki lepi naslovi. Ta mož si je tudi izmislil najlepši način, kako naj razširi »Domovino«, ki je noben pošten Človek ne mara, med ljudstvo. Ko pridejo ljudje po tobak, jim ne izplačuje drobiža, ampak jim usiljuje »Domovino«, ki jo naj ljudje vze-mo namesto drobiža, katerega bi jrm moral izplačati. Sedaj vas pa vprašamo, pošteni ljudje: AH ni to prava turška kolportaža, ki more šiniti v glavo samo liberalnim vojnim dobičkarjem? Mi pa pravimo: Država, od kdaj dovoljuješ ti, da izrablja trafikant pomanjkanje drobiža v strankarske namene? Če ne bo tej sramoti takoj konec, bomo drugače govorili. Še to: Marsikdo ne dobi tobaka, češ nimam ga. Če pa »Domovino« kupi, da, fiotem ga pa takoj ima in ga da drage vo-je na razpolago. Misli si: V prvi vrsti sem liberalen agitator, v drugi šele državni prodajalec tobaka. Mir ljudem na zemlji! i. Naš pregovor pravi, da je boljša ksat-ka sprava nego dolga pravda. O tem se bodo prepričali vsi narodi, ki so sedaj krvaveli, stradali in begali iz dežele v deželo skozi 4 ali celo skozi 5 dolgih let; o tem se bodo države prepričevale tudi v prihodnjih letih, ko bodo celite rane, ki jih jim je vsekala vojska. Države so sedaj podobne fantom v ponedeljek, če so se tepli v nede. Ijo. Vsi nosijo rane, vsakega boli tu ali tam, Erav tako tistega, ki je druge natepel, ka-or tistega, ki je bil bolj tepen. Vsaj brez nič ni bilo pri nikomer. In dobiček od vsega? Stroški in zapori A vsaka šola nekaj stane. Sedanja vojska je bila huda iola, dolga šola; veljala je morebiti 15 milijonov ljudi življenje, zapravilo se je na tisoče in tisoče milijonov premoženja; požgane dežele in stotisoci invalidov bodo pričati še dolgo, da šola « šala in da tudi to niso bile šale. Česa smo se pa naučili v tej Boli? f Na to vprašanje odgovor ni lahek. Ml sedaj že sami ne znamo, kaj se bo sedanji rod in kaj se Sodo še pozni naši potomci iz te vojske učili; vemo samo to, da se je odrezala brazda, ki se bo poznala, dokler bo stal svet, ker je v svetovni zgodovini bilo malo-dogodkov, ki bi se po svoji velikosti mogli meriti s sedanjo svetovno vojsko, ki se bo morebiti končala nekako ob peti obletnici, odkar se je pričela. Mi hočemo sedaj, ko se sklepa mir, pribiti samo dve stvari, o katerih mislimo, da smo se prepričali vsi med vojsko, Prva več je potreba prijateljstva med posameznimi narodi. Pred vojsko je bilo razmeroma vsega dovolj. Če si imel denar, si bil gospod. Trr govec ti je ponujal vsega, kar bi si bil le zaželel, gostilničar li je pekel in cvrl, če si imel dosti cesarske podobe v žepu. Vojska je pa prinesla naenkrat pomanjkanje blaga in draginjo, ki je naravna posledica tega, če je blaga malo, kupcev pa veliko. En dan je zmanjkalo moke, drug dan riža, sladkorja, petroleja, dobrega blaga za obleko, ki bi bilo imelo vsaj malo človeško ccno. Zakaj? Zato, ker od nikoder ni nič prišlo v našo državo. Naenkrat je uvidel vsakdo, ki morebiti o tem poprej ni toliko razmišljal, da naša država ne pridela doma vsega, kar rabi, ampak da nam pošilja skoro cel svet svoje blago, ako hočemo živeti. Kavo nam pošiljata Azija in Amerika, bombaž, iz katerega se izdeluje blago, pride prav tako čez morje k nam, žveplo pride iz Italije, petrolej iz Galicije, ki je pa bila deloma v ruskih rokah, kavčuga ne pridelujemo doma, ne riža, ne čokolade — kdo bi naštel vse stvari, ki jih dobivamo iz krajev, o katerih smo poprej komaj kdaj slišalil Prepričali smo sc, da je dandanes že cel svet ena sama velika družba, ki je med seboj v stalni kupčijski zvezi. V eni deželi se ljudstvo najlažje preživi, če prideluje žito, v drugi, če dela v gozdih, v tretji, če koplje premog, železno rudo ali kako drugo rudo, v četrti, če prideluje čaj in kavo. Vsaka dežela skuša delati to, kar se tam najbolj obnese, in skuša to zamenjati v drugih deželah za predmete, ki se pač lažje pridelur jejo tam. Bog je svet res modro ustvaril; kajti že način, kako so razdeljeni pridelki po posameznih deželah, sili ljudi, da žive med seboj v prijateljstvu, da spozna-.vajo narodi drug drugega in si medsebojno olajšujejo življenje. S tem pa izvršujejo ljudje glavno zapoved: »Ljubi svojega bližnjega!« Ako bi vsaka dežela imela vse, kar rabi, bi drugih dežel ne potrebovala. Tako pa sledi vsaki državi, ki noče živeti z drugimi v prijateljstvu, kazen za petami: v njeno deželo pride pomanjkanje. Svet ,je pač tako ustvarjen, da živi najbolje takrat, ako posluša Njega, čigar nauk pravi, da so ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Kadarkoli svet pozabi na ta Kristov nauk, se kaznuje sam, dela v svojo lastno škodo. '____ ' j* ' . Bakljo razdora so vrgli med kmete. Vsak kmet danes zna že davno na pamet, da tvori kmetski stan 80 odstotkov prebivalstva v državi in da je torej najmočnejši stan , toda tudi to ve, da je za 80 odstotkov manj upoštevan kot vsak drugi stan, Ne zavedamo se pa in ravno to je v našo nesrečo — da brez enotne organizacije ne bomo dosti ali ničesar dosegli. Ker drugače si ne moremo razlagati, kako si more kmet sam razbijati svojo edinost ter tako ubijati svojo moč samo na lepe obljube agitatorjev, ki jih je najela nova »Kmetijska stranka«, in katera se na vse načine prizadeva — tudi z lažjo žalibog — da zanese bakljo stanovskega razdora in boja v kmetske vrste. Nerazumljivo nam je, kako hočejo nekateri kmetje sami sebe tolči po zobeh. Danes pa je v interesu kmetskega stanu naša dolžnost, da se zopet bavimo s takozvano kmetijsk3 stranko in z njeno po nekaterih krajih silno nidosojno agitacijo, 1.) Kmetijsko stranko, kakor je »Domoljub« že poročal, so ustanovili prejšnji kmetski liberalci, ki se nečejo vsaj navidezno nič več prištevati liberalni stranki, ker le-ta kmete tako prezira, in pa oni naši somišljeniki, ki so hoteli priti potom Ljudske stranke do častnih in plačanih mest, pa se jim ni posrečilo. Ker je bila Ljudska stranka večino v prvi vrsti kmetska stranka, in je toliko storila tekom 10 let Za prospeh kranjskega kmeta, da je bil glavni liberalni očitek, da samo za kmeta dela, bi vsi ti liberalni kmetje lahko pristopili v" Ljudsko stranko oziroma v Kmetske zveze, če bi jim bilo res največ za kmeta, toda ti gospodje so se lotili v tem času, ko je kmetska edinost najbolj potrebna, naloge razbijati Kmetske zveze kot najmočnejšo kmetsko organizacijo ter tako slabiti kmetsko moč v najbolj kritičnih časih. Kmetje, ki imate res srce za svoj stan, odprite svoje oči in nikar ne zidajte na obljube stranke, ki nima prav ničesar pokazati. Obljubljati je lahko, a dosegati vspehe je še velikim in starim strankam velikokrat zelo težko. 2. Agitatorji »Kmetijske stranke« agi-tirajo s tem, da je to vseeno: Kmetijska stranka ali Kmetsko -sveže. Ta agitacija je silno grda. Če si poaten človek, povej, kdo si, če pa zakrivaš svoje ime, je znamenje, da si nepošten ali se sramuješ svoje firme. Zato pi',zorl Kmetske zveze, to je naša kmetska organizacija, ki zbira vse za kmetski stan vnete kmete v svoje vrste. »Kmetijska sranka« pa ima za voditelje liberalne magnate, čeprav ji sledi nekaj mož krščanskega prepričanja, ki se ne zavedajo, kako s svojim vstopom v »Kmetijsko stranko« delajo razdor v kmetskih vrstah, 3. Agitatorji širijo neresnico, da bodo Kmetske zveze tudi prestopde v Kmetijsko stranko. To je grda laž, ki naj preslepi in zmede naše kmete, 4. Agitatorji Kmetijske stranke govore, da Kmečke zveze hočejo povišati plače duhovnikom. Kmetske zveze stoje na stališču, da bodi vsak delavec primerno plačan, pa o duhovnikih posebej ni nič ' sklepala. Pač pa nasprotno stoji v programu Kmetijske stranke tiskano črno na belem. da so kaplani beraško nizko plačani (kar je tudi v veliki večini res) in da se jim morajo plače zvišati. S to objavo hoče Kmetijska stranka dobiti tudi duhovnike zase, 5. Agitatorji govore, da imajo v Belgradu že 100 poslancev, Kmetske zvezo pa samo 18. Pomislite, čisto nova stranka, komaj včeraj ustanovljena, pa ima že IDO poslancev! Ali ni to bedastoča? Pač pa J. D.~S. (pri kateri so tudi slovenski liberalci) v Belgradu dovolj poslancev. Ali mari te Kmetijska stranka šteje kot svoje?. Ali hoče s tem pokazati, da bo plavala v; liberalnih vodah, kot svoj čas znane samo« stojne kmetijske stranke? 6. Agitatorji, »Kmetijske stranke« usU ljujejo povsod svoj novi list, ki se imenu« je > Kmetijski list«. Kmetje, naše edino glasilo je »Domoljub«, na Štajerskem pa »Slovenski gospodar« in »Straža«, Te naše liste pridno naročajte, jih širite ter tudi berite. Razdiravcem kmetske edinosti pa po vejte resnico v obraz, zapeljane poučite, povsod pa širite misel o Kmetskih zvezah in nabirajte člane. Kakšen mir so naložili Nemški Avstriji? Znano je, da se je nemško-avstrijsko odposlanstvo v Parizu pritožilo nad pretrdimi mirovnimi pogoji, ki so jim bili prvič predloženi, Četvorica je upoštevala te pritožbe ter mirovne pogoje nekoliko omilila, dasi so še vedno zelo bridki. Mirovni pogoji so sedaj ti-le: 1. Nemška Avstrija mora v 30, letih plačati vso vojno odškodnino, katere višino bo določila posebna komisija. 2. Nemška Avstrija mora oddati vse morske ladje. 3. Oddati mora Jugoslaviji in Rumuni j i skupno 6000 molznih krav, 2000 mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 teleti 2000 glav plemenske živine, 2000 plemenskih konj, 1000 ovac in 1000 pitanih p resice v. Oddati bo morala tudi še nedoločeno! količino izdelanega pohištva (ker so v Srbiji vse oropali). , 4. Predvojne državne dolgove prevza« mejo sorazmerno vse države, ki so nastale na ozemlju bivše monarhije, 5. Vojne dolgove prevzame samo Nemška Avstrija. 6. Vsi bankovci na ozemlju bivš« monarhije se morajo žigosati ler tekom enega leta zamenjati za lasten detiar, 7. Kje zidati železnice v Nemški Avstriji in kako voditi železnični promet, bodo določale druge države. 8. Med Čehoslovaško in Jugoslavijo sta dve prosti železniški zvezi, od katerih ena bo tekla po nemško-avstrijskem, druga palpo ogrskem ozemlju, 9*Kar se tiče meja, dobi Italija Tirolsko do prelaza Brenner, na Koroškem pa bo sporni del glasoval, kam hoče pripadati, In sicer se ta glasovalni del loči v dva dela. Južno vzhodni del Koroške (Rožna, Podjunska, Mežiška dolina) bo glasoval £od jugoslovansko upravo, ožja celovška otlina (celovška okolica * gosposvetskim poljem) pa pod nemško upravo. Glasovalo «e bo 3 mesce po podpisu mirovne pogodbe. Na Štajerskem ostane v bistvu dosedanja demarkacijska črta kot državna meja. Vprašanje je, če bo hotela Nemška Avstrija podpisati te mirovne pogoje. Tedenske novice. Jugoslavija. j Odpust iz vojaške službe. Vojni mi-aister je odredil, da se morajo vsi rezervisti, ki spadajo v tretji poziv, nemudoma odpustiti iz vojaške službe, j Invalidski davek. Izšla je ministrska naredba o invalidskem davku po določenih stopnjah, j Vojaški izgredi v Mariboru in Va-raždinu. V Mariboru in Varaždinu so se oprli vojaki, pri čemer je prišlo do boja med stražo in uporniki. Je nekaj mrtvih in ranjenih. Vzroki so menda v nezadostni opremi, vzroki pa leže najbrže v italijanski agitaciji, ki bi rada povzročila nemire v Jugoslaviji, da bi imela s tem vzrok posegati vmes. — Mir je bil takoj upo-stavljen. j Vojna škoda, ki so jo povzročili nemški vojaki na slovenskem Koroškem, znaša 7 milijonov kron. Kdo jih bo plačal? j Italjani so ustrelili finančnega nad-paznika Ivana Koblerja, ki se jc na svojem službenem obhodu približal za 200 m demarkacijski črti. Ranjenega z dum-dum krogljo so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrl. j Velika suša vlada v Dalmaciji. Polja so vsled pomanjkanja dežja ogorela. Vina bo le malo. j Španska bolezen se zopet močno širi v Istri. j Pomuožitev orožništva. Ministrski svet jc sklenil zvišati število orož-ništva na 20.000 mož. j Romanje. Znani liberalni pa nad vse nedemokratski minister, ki si ie ovekove-čil z odstavljanjem glavarjev po Sloveniji, bo nastopil potovanje po novo osvoboie-nih krajin. Obiskal bo brez dvoma tudi glavarje v Črnomlju, Brežicah in Slovenj-gradcu, kjer bo povsod najslovesneje sprejet, Vsaj upamo takol j Kralj Nikita straši. Črnogorski narod je ponovno že proglasil svoje zedinjenie z Jugoslavijo, špekulant Nikita, ki je svoj čas nosil črnogorsko kraljevo krono zato, da je uspešneje špekuliral, pa . so mrmrali možic in so se temno In negotovo spogledovali. 'Kugo je hotela zanesti — kaj? Sai ni res!. Sicer nam pa nihče ni naročil, sami med seboj smo sc domenili.« Tedaj pa je iz druge vrste ncpoklican stopil Zeler, velik in krepak mož okoli 26 let; dva strelca sta ga držala za nevklenjcne roke. »Kaj pa vi veste o tem, gospod Hendel, Prn r ste jih zaprli: ninče izmed nas bi se nc bil uprl, čc bi nas nc bili vi sami privedli do tega s svojim trinoštvom, s katerim nas zatirate in Ste nas oropali vsake duhovne tolažbe, krivda |« vaša ne pa naša.« »Vsakdo jc kriv, le oni ne, ki ie zaslužil kazen, to vemo mi sodniki,« je zaničljivo odvrnil Hendel. »Vaš zagovor, nožarski mojster Zeler, je tako jalov in prazen, kakor so zanič Vaše kline. Sicer pa. Zeler. ko ste ropali z drugimi kanaljami vred, so vas vodili takrat •amo duhovni razlogi? Ha, morda ste pa hoteli obogateti z mojimi klinami, kaj?« Mladi Hendel je prijel očeta za roko, ki a« je vsa tresla od leze. »Očel Saj ni tako. Ze-1»r in njegovi trije tovariši niti stopili niso čez gag vaše hiše in se vaših stvari niso dotak- Zelerju so se divje zasvetile modre oči. •To ni res, da bi bile zanič moje klinel« je •■kliknil. »Dobre so, četudi niso tako lepe, kakor so vaie, treba jih je samo poskusiti I fam je lahko, ker ste kralj železninarjev, jaz ji pa komaj zaslužim košček kruha s svojo Bost eno obrtjo; in vi mi očitate mojo revščino, liram vas bodi I Mar so mi vaSi noži, še ne malem jih ne, ker vise na njih solze in kri. Se s brstom bi si jih ne hotel dotakniti. Če že ho-fete vedeti, kaj smo hoteli, pa čujte: Gori v Vpgelzang, v vaš grad smo hoteli oboroženi ■dreti in vas vprašati: Kaj hočete storiti deklici v zadoščenje, da ste ravnali ž njo kakor * vlačugo, da se ne bo reklo, da-se v Stairu Cštenlm. nedolžnim dekletom godi kakor vlagam? Tudi smo hoteli reči: Dajte nam nalet naše cerkve, katerih ste nas oropali proti Nib postavami In Se potem, ko bodo cerkve tapet odprte, udari kuga med nas, vzemite nam j>lave in jih postavite na sramotni oder, ne boj limo se. To smo vam hoteli reči, potem pa še to: Ako nočete pravično vladati in soditi, potem pa položite v stran svoj meč, kaf-ti prvo, kar se zahteva od sodnika, je pravičnost, tudi štajerski sodnik ne sme biti izjema.« Hendel se je hudobno smehljal: Rjoveš kakor lev, Zeler. Dobro, prvo je pravičnost. Ti se sklicuješ na pravičnost ti, ki si se z orožjem v roki uprl najvišji oblasti v Štajru — to si jc treba zapomniti Ropar!« je žugajoče dvignil svoj glas. Ne natvezaj pobožnega plašča svoiim roparskim ir. tatinskim mislim in željam. Mar ti je za cerkve! Vedno si najraje posedal po gostilnah.« »Zasmehujete me, ker sem jetniki« je zavpil Zeler in je jezno skrči) svojo težko pest. »Rt-., ko sem bil še samski fant, sem bil vesel; vesel biti pa še ni greli; sedaj pa imam ženo in otroka: za nju delam in trpim. Nisem lagal, res nam krvave srca zaradi cerkva in zaradi deklice, ki ste jo tako grenko užalili. Tu stojim pred vami ujet, toda. gospod Hendel, pomnite, Štajer je bilo že davno katoliško mesto in je še danes; in če nam takoj nc vrnete vsaj ene cerkve, bo obupano ljudstvo, ki mu jemljete Boga in vsako tolažbo, videlo še hujše reči, kakor jc kuga, ki se je bojite kakor hudiča.« LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Š.: Potne liste iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo daje jugoslovansko poslaništvo na Dunaju L, Seilerstadtegasse 3. A. P. P. v.: Ako ste denar naložen v dunajski poštni hranilnici pravočasno naznanila iinančnemu poverjeništvu, kakor je bilo opc-tovano objavljeno v časopisih, bodete denar dobila potem, ko se bo naredil račun čez vse premoženje Avstroogrske, Les na prodaj! Elizabeta Kroil, poseslnica v Kozjem št. 53, proda 20 hoj, stoječe v debelosti 1.40 m, 10 minut od glavne ceste v Kozjem, SVARILO. 7 Ljudje, ki hodijo iz Obrij ali od drugod sc sprehajat v Taškarjev gozd, škodo delat po travniku in travo žet, se opozarjajo, da bo vsak, ki te zaloti pri kaki škodi, sodnijsko zasledovan. VINSKI SOBI 25 kom. 4—7 hI, 8 kom. 100—1700 hI po ugodni ceni na prollaj Naslov pove: I. Jugoslovanski anontni in iniormaini zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, FrnnčeTO nabrežje St. 5. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najviSji ceni Matija Podlcrajiek brlVec, Ljubljana, Sv. Petra oesta 32. Poslano.* Podpisana posestnica izjavljam, kat lahko v slučaju potrebe s prisego potrdim, da so govorice, ki se širijo o bratih Francetu in Antonu Dolinar iz Gore št. 6, v celem obsegu zlobno izmišljene in brez kake podlage. Kadar bi imenovana sod« nijsko nastopila proti obrekljivcem, bom tudi podpisana storila svojo dolžnost. Muz ga pri Pečah, 22. julija 1919. Ivanka Klopčič. Za vsebino pod tem naslovom nc prevzema uredništvo nobene odgovornosti. P0SLHE1&* Slavnemu občinstvu, osobito onemu na deželi, uljudno naznanjam, da ni nihče upravičen na moje ime sprejemati naročil na povečane in druge slike V slučaju, da bi sc še kdo izdajal za mojega potnika ali izjavljal, da se njcffova naročila pri meni izdelujejo, naj mi vsakdo takega sleparja naznani ali izroči bližnjemu orožništvu. S tako pretvezo se stranke samo osleparijo, meni pa dela občutna škoda in krade dobro ime. Naročila na povečane slike sprejemam le d i r a k t n o in iz vršujem ista najiineje, v splošno zadovoljnost. D. Rovšek, iotogr. zavod, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34. " Za »Poslano« ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. VABILO na t*edni občni zbotf Mlekarske zadruge na Vrhniki reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu na Vrhniki. f I'' Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1918. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. # 6. Slučajnosti. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkt loan JelaCin, Linbliana Emonska cesta 2. 4792 'i Agitirajte za >,Domol;Uba"!! Kuverte s firmo, pisma, * račune Itd. Izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna, v LJubljani. lastnega in tujega izdelka kupite najceneje pri tvrdkl: LJUBLJANA Ffančsfo nabr. 5 io volno Ulipi vsako množino in plnča najvttjo ceno V. Voksč, Dvor pri Žužemberku (Kranjsko). pošteno *'' ' n ar, hV. KRIŽ, ?osl!r!>o v hiši se •sprejme. za delo na vrtu. Plača po dogovoru. — — PAVEL ŠIMENC, pokopališki vrt-p. MOSTE pri Ljubljani. 4460 Mizarskega vaienco starega in pomočnika »p rej m em lakoj. IVAN ZGONC, strojno mizarstvo, CEHKNICA 02, Notranjsko. 4551 rizling in črno dalmatinsko od 56 ltirov naprej ter sadjevec in kisla voda se razpošilja po najnižji ceni od podjetja SILVA VRELEC GUŠTANJ. "•C Kupijo se stari zamaški. m *= ceie vagone in tudi tm m 3 oddaja = GOSPODARSKA ZVEZA VLJUBLJJ1NI Spre;mea uroripo za pocarsko obrt v dva pridna UtCllta starosti od 14 do 18 let. 1'reskrhiva ju za čas učne dobe s hrano ln stanovanjem. Učna doba po dogovoru. VLlemcučtč & Appe, tvornica pečarskih ln lončenih izdelkov v Novemmestn. Kmečko dekle ■e sprejme za vsa hišna opravila pri Krištofa, Sv. Petra nasip 59. — Plača po sposobnosti. Laneno seme kupuje Ljubljanska komercijalna dražba Ljubljana, Bleiwelsova cesta 18. Kupujejo sa konji za klanje po najvišjih dnevnih cenah. V slučaju, da se konj ponesreči, se pride zaklati na lice mesta. Istotam se prodaja fina konjska mast po nizki ceni kakor tudi SllltO H1CSO aa drobno in debelo. Za cenjene ponudbe se priporoča RUDOLF PUŠNIK, LJUBLJANA Rimska cesla 1». miši - podgane stenice-ščurki In vsa golazen mora poginiti ako porabljat* moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgan* in mili K 6—j za Ščurke K 6—; posebno močna tinktura sa stcnice K 6—; uničevalec moljev K 3—; praiek proti mrčesom K 3-— in 6-—; mazilo proti alna pri ljudeh K 3—; mazilo za uil pri živini K 3—| praiek za uii ▼ obleki ln perilu K 3-—; tinktura proti mrčesu &a sadju in na zeleajadl (uničeval** rastlin) K 3—; praiek proti mravljam K 3—v Pošilja po povzetja Zavod za ekaport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica i. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstvaza krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na leden krmi, ena pest polna Uiftrn" t0 J® dr- pl. Trnkdcijr-a redilnt prašek. Pakot velja 3 K, 6 paketov 15 K poštnino prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zrecU Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga; lekarna Trnfc6czy zraven rotovža v Ljubljani. Masti n Je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu m Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastln". za eksport kupuje »Balkan«, trgovska, spedicijska ln komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 33. — Prosi se natančne pismene ponudbe. Večje število se i&če za stalno, dobro plačano akordno delo. Ponudbe naj se pošljejo na naslovi Smev, tvornica strojeva u Bjelovaru. Pravo iolto domače milo xa pranje 1 kg a 1«-, - 1 labolček okoli 31, kg Iranko K 49'-, pošilja po povzetju zavod ia eksport M. JOnKER, Zagreb St. 1, Petrinjska 3. Z naroČilom se prosi poslati tudi nolovlco zneska. Toaletno milo po dnevnih cenah Milo «5_brlt|e K 3--. 1 kg STSo--. Krema "Jjrltle porcelan. lonŽek~JT o--, 1 ducat K 45--. Kmetje, naročajte .Domoljuba Dunaj (Wien) VII. Lintleugasse 4 Mednarodna družba za iwz In um z o. z. J ! Vskladišči se brezplačno ! i se loj iz universal- plugi šlfijersKe Kose (prve znamke) orodje za klepanje srpi osi za vozove vse orodje zo industrijo io cfiri jeklo za orodje T. in U. nosilce lopate krampe okove za mizarje podkve pocinjene vrče za vodo posodo iz emajla vse elektrotehn. predmete orodje za telefon in brzojav s pritiklinami telefonski kabel UUbSKd POSOJILNICA t Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 31 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica sloji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. r Odgovora! Prednik Josip Gostote v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tisk««*