VESTM CELOVEC PETEK 1.SEPT. 1989 Letnik XL!V. Štev.64 (2487) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šit. 3000 din. P.b.b. Množičen protest! Prebivalci Rožeka so vznemirjeni: zveza za odstranjevanje odpadkov iz okrajev Beljak-dežeia in Trg si je namreč izbrala tudi Malo goro pri Rožeku za možno lokacijo za centralno deponijo. S tem pa bi bil Rožek povsem potisnjen ob stran: skozi Rožek bo šla nova avtocesta, v Rožeku se nahaja kanal za pretok odvečne vode Drave, zdaj pa še skladišče odpadkov? Rožečani so proti tej nameri zbrali 1700 podpisov. V tej situaciji bo morala proti tem načrtom protestirati tudi občina. Več na 5. strani. Seje šo!ske komisije ni bito Za včeraj načrtovane seje spremljevalne šolske komisije na Dunaju ni bilo. Ministrstvo za pouk, umetnost in šport je sejo v sredo na hitro odpovedalo iz terminskih razlogov. Sklicana je bila na zahtevo večine slovenskih članov v tej komisiji. Vsi na „jormak" Obiskovalci iz vse Podjune in drugih delov Koroške, seveda tudi iz sosednje Slovenije, bodo od sobote do ponedeljka prihajali na tradicionalni „P!iberški jormak", sejem, ki ga bodo letos priredili že 596-ič. Kmetijsko orodje in robo široke potrošnje bodo nudili domači in tuji trgovci. Na zabavišču pa bo tudi letos vabil šotor Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka. B LEtBURG PUB! K L- MK fC-ton Sosvet ni nadomestilo za direktne razgovore z viado V ponedeljek se bo na Dunaju konstituiral narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Zveza slovenskih organizacij je imenovala svoje člane v sosvet (glej okvir desno) predvsem zaradi tega, da bi preprečila nadaljnjo cepitev slovenske narodne skupnosti, ki jo očitno forsira deželni glavar Haider. Zaradi tega pa ZSO ne odstopa od svojega odklonilnega stališča do Zakona o narodnostnih skupinah, ki v resnici pomeni revizijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). ZSO slej ko prej tudi meni, da politika oportunističnega odstopanja od celovitih narodnostnih zahtev vodi v asimilacijo, predvsem pa v drobnjakarstvo. V tem je namreč tudi bistvo sosveta. Zato je izredno pomembno,da osrednji organizaciji koroških Slovencev vztrajata na stališču, da sosvet ni nadomestilo za neposredne razgovore med predstavniki koroških Slovencev in zvezno ter deželno vlado. Dosedanja „tajna diplomacija" nekaterih je v preteklosti povzročila mnogo dezinformacij, zato se ZSO prizadeva, da se vsi sklepi Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), vsi dogovori z zvezno ali deželno vlado ter sklepi sosveta objavijo v „Slovenskem vestniku" in „Našem tedniku", da si tako lahko vsak koroški Slovenec sam ustvari sliko o po- litičnem dogajanju. Na seji KOKS-a pretekli torek in danes bosta ZSO in NSKS usklajevala stališča za delo v sosvetu (predlogi, poslovnik etc.). Predlogi ZSO za prvo sejo sosveta, ki jih bo obravnaval KOKS na današnji seji, pa so: 1. Sosvet sprejme sklep, da Zakon o narodnostnih skupinah ne predstavlja izpolnitev 7. člena ADP in da narodnostni sosvet ni zastopstvo slovenske narodne skupnosti. (da//en#2. .s'f7Y/m) V ponedeljek prva seja sosveta za Slovence Urad zveznega kanclerja je za ponedeljek, 4. septembra 1989, sklica! ustanovitveno sejo narodnostnega sosveta za koroške Slovence na Dunaju. S strani Zveze slovenskih organizacij se bodo seje pod vodstvom kanclerja dr. Franza Vranitzkega udeležili predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik dr. Marjan Sturm, tajnik SPZ dr. Janko Malte ter dr. Mirko Messner. PREBERITE 2 Od6. do 8. oktobra: vsi s Slovenskim vestnikom na Brione 3 Pred začetkom 9. vrha neuvrčenih držav v Beogradu 4 Vse o Pliberškem jormaku 5 Velikovec-mesto ptebiscita ali mesto nakupov? 6 Izšla je poletna številka „Die Brucke" 7 Te dni na televiziji in v radiu 8 Slovenski vestnik vsepovsod: jadranje ob Kubi Dvoboj v nogometni kleti: Sele -Globasnica Danes odprtje razstave iz slovenske ljudske umetnosti Danes zvečer ob 19. uri predmetov iz življenja naš Mode/ za peko pogače /ž /e/a 7 777je najs/are/š/ /n najdrago-cenejš/ razs/av/jen; predme/. Darova/ ga je Janez Mu//er /z ^en/janža v Rožu. Res/a vra/or dr. France Go/ob (s//ka) /n sode/avc; so ga ses/av/7/ /z 27 de/ov. Muzej/ da/eč naoko/; n/majo podobnega/ s/Aa. v. weser bodo v celovški Mestni hiši odprli obširno razstavo predmetov iz ljudske umetnosti koroških Slovencev. Odprla jo bosta Tomaž Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze, in mag. Eduard Blatnik, vodja Izobraževalnega centra za odrasle (EBZ). O etnografskem pomenu razstave bo spregovoril dr. Ivan Sedej, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani, na citrah pa bo ob otvoritvi zaigrala Sonja Starc. Že pred odprtjem lahko zapišemo, da bo razstava zagotovo pomemben dogodek v slovenski narodni kulturi, saj tako obširne zbirke predmetov iz življenja našega preprostega človeka na koroških tleh še nismo videli. Razstava panjskih čelnic, keramike in železnih izdelkov naj bi pritegnila obiskovalce obeh narodnosti na Koroškem, saj gre pri tem za „dih prave kulture, ki so jo ljudje živeli, ne da bi se zavedali, da žive kulturno in polno, gre za predmete iz vsakdanjega življenja, ki govore neko širšo resnico". Tako pravi dr. Ivan Sedej v brošuri, ki dopolnjuje razstavo. V primerjavi z današnjo sladkobno folkloro imajo ti predmeti trajno aktualnost. Razstava je postavljena v mali galeriji, v prvem nadstropju Mestne hiše. HEUTE IM SLOVENSKJ vESirn Die Seite furunsere deutschsprachigen Leser/innen Volksgruppenbeirat kein Ersatz fur Direkt-Gesprache mit Regierungen! Der Zentraiverband slowe-nischer Organisationen in Karnten erklarte aus AnlaB der Konstituierung des Voiksgruppenbeirates fur die Karntner Siowenen am Mon-tag in Wien, daB es von gro-Ber Bedeutung sei, daB die beiden Zentralorganisatio-nen der Karntner Siowenen darauf beharren, daB dieser Beirat keinesfaiis einen Ersatz fur Direkt-Verhandlun-gen zwischen den Vertretern der Karntner Siowenen und der Bundes- bzw. Landesre-gierung darsteiit. Vom Zentraiverband wird in diesem Zusammenhang nochmais darauf verwiesen, daB dieser vor aliem aus dem Grunde und unter kiar defi-nierten Bedingungen in den Beirat eintrat, um eine weite-re Spaitung der slowenischen Volksgruppe, wie sie von LH Haider forciert werde, zu ver-hindern. Hinsichtlich einer groBe-ren Transparenz iiber die po-iitische Arbeit der beiden Zentraiorganisationen wurde vom Zentraiverband der Be-schluB gefaBt, alle BeschluBe des nunmehr erweiterten Koordinationsausschusses der Karntner Slowenen, Ver-einbarungen mit Bundes- und Landesregierung sowie Be-schliisse des Voiksgruppen- beirates im „Slovenski vestnik" und im „Naš tednik" ver-offentlicht werden und damit der ,,Geheimdiplomatie" ge-wi8er Slowenenfunktionare ein Ende gesetzt wird. Aus der Kunst der S!owenen Das Erwachsenenbil-dungszentrum prasentiert ge-meinsam mit dem Sloweni-schen Kulturverband in Kla-genfurt vom 1. September bis 10. September ethnografi-sche Musealien aus der Volkskunst der Karntner Slo-wenen. Bei den Ausstellungs-stucken handeft es sich kon-kret um bemalte Bienen-stockbrettchen, Gegenstande aus der Topferkunst sowie um bauerliche Eisenwerk- zeuge, allesamt aus der zwei-ten Halfte des 19. bzw. dem Beginn des 20. Jahrunderts. Diese Ausstellung soli ein weiterer Beitrag zum gegen-seitigen Verstandnis und Rešpekt beider Volksgruppen in Karnten auf kulturellem Ge-biet sein. Die Eroffnung der Ausstellung findet am 1. September um 19.00 Uhr im Stadthaus Klagenfurt statt. LAbg. Kaiser: Haider so!! sich end!ich distanzieren! JG-Landesvorsitzender LAbg. Peter Kaiser wieder-holte die bereits in der Debat-te zur Regierungserklarung von Haider aufgestellte For-derung, wonach sich dieser vom Grenzlandjahrbuch in der FPO distanzieren soli. „Ob Haider nach Holland fahrt oder nicht, ist nicht von groBer Wichtigkeit, entschei-dend ist einzig und allein die Frage, ob er sich vom umstrit-tenen Grenzlandjahrbuch di-stanziert oder nicht. Sosvet ni nadomestilo... (naJa//'e van/e s 7. strani) To sta edinole ZSO in NSKS. 2. Sosvet sprejme sklep, s katerim zavrača napade deželnega glavarja na vidne predstavnike slovenske narodne skupnosti, na predstavnike univerze ter na kulturne ustvarjalce. Sosvet poziva deželnega glavarja, da se distancira od zloglasnega „Grenzlandjahrbucha". 3. Sosvet sprejme sklep, v katerem zvezni vladi predlaga, da se celotna predvidena vsota za leto 1989 (točka 1. 4. memoranduma z dne 17. 02. 1988) dodeli za razvoj slovenske narodne skupnosti. 4. Sosvet sprejme sklep, da se sredstva, ki so namenjena za ustanovitev dvojezične trgovske akademije (2,5 milijona šilingov) letos razdelijo po sledečem ključu: a. ) polovica za dvojezično konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve družbe v Celovcu. b. ) ostalo polovico pa naj se razdeli Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Glasbeni šoli ter za ustanavljanje etnografskega muzeja v Celovcu. 5. Sosvet sprejme sklep, da si predsedniško mesto sosveta v mandatnem obdobju delita obe osrednji organizaciji (NSKS in ZSO). 6. Sosvet sprejme sklep, da se za pripravo dvojezične trgovske akademije ustanovi projektna skupina, ki vodi vse priprave, da se bo pouk na tej šoli lahko pričel s šolskim letom 1990/91. Poleg skupnega nastopanja obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev v narodnostnem sosvetu na Dunaju ter v spremljevalni šolski komisiji, katere delo po mnenju Grilca močno motijo (koroške) stranke, sta se predstavnika NSKS izrekla za neposredne razgovore s strankami na Koroškem ter za institucionalizirane razgovore na deželni ravni. Kot za ZSO so tudi za NSKS za slovensko narodnostno skupnost v razgovorih tako na zvezni kot tudi na deželni ravni najvažnejše točke ustanovitev dvojezične trgovske akademije s šolskim letom 1990/91, ureditev odprtih vprašanj na področju otroških vrtcev v korist slovenske manjšine na Koroškem, razvijanje gospodarstva na južnem Koroškem, ter povečana podpora slovenski kulturi na Koroškem. K vprašanju praznovanja 70. obletnice koroškega plebiscita v prihodnjem letu pa je dr. Grilc dejal, da je NSKS načelno za sodelovanje na tej 7. Sosvet sprejme sklep, da je slovenščina enakopraven uradni jezik v sosvetu. proslavi, da pa je pri tem ključno vprašanje njen karakter in vsebina. Predsednik NSKS je na tiskovni konferenci ostro zavrnil Haiderjevo politiko „deli in vladaj" in poudaril, da le-ta s tako politiko pri slovenski manjšini ne bo uspel. Glede kampanje Avstrijskega komiteja na Nizozemskem pa je Grilc menil, da je NSKS za objektivno informiranje mednarodne javnosti. Ob začetku tiskovne konference pa je predsednik NSKS hotel ustvariti vtis, da je bil na zadnji seji Koordinacijskega odbora koroških Slovencev storjen prvi korak k organizacijskemu poenotenju slovenskih organizacij na Koroškem. Dejstvo je, da so se na seji domenili za formalno ureditev odnosov med obema osrednjima organizacijama, in sicer s tem, da se koordinacijski odbor razširi na pet članov iz vsake organizacije ter da naj bi dvakrat letno izvedli skupni seji razširjenih odborov ZSO in NSKS! NSKS o jesenskem delu frej.se JmA /VarcJnega .svetu Aoro.šA/A Movencev Jr. Matevž Grt/e m nov/ tajmA mag. Marjan Pipp .sta v .srcJo na ti.sAovni Aon/erenet preJ.stavt/a teži.ščne toeAc je.sensAega Je/a te organizacije. 6. do 8. oktobra: S!ovenski vestnik vas vabi na Brione Uredništvo Slovenskega vestnika tudi letos vabi na tridnevno potovanje z avtobusi in ladjo na prelepo istrsko obalo. Po izredno nizki in mikavni ceni smo ga pripravili skupno s potovalno agencijo Cartrans. Peljali se bomo v Fažano, od tam pa na čudovito lepo otočje Brionov. Takoj po namestitvi v hotelu bo kosilo, zvečer po večerji pa zabava s hotelskim ansamblom. Naslednji dan, v soboto, bo po zajtrku izlet z ladjo okoli Brionov, otočja, ki slovi po svoji naravni lepoti, a tudi kot nekdanja letna rezidenca tovariša Tita. Na to dobo polpretekle zgodovine spominja muzej, iz daljnih časov pa so se ohranile izkopanine. Potega vsega tega si v prostem času lahko ogledate še živalski vrt, ali se popeljete s kočijo po otoku. Seveda pa tudi ne bo manjkala gala večerja Vestnikovega hita. VESTNIKOV HIT 89 pa stane po osebi samo 1.380 šilingov (Doplačilo za enoposteljno sobo je 560 šilingov, za sobo A-kategorije pa 750 šilingov.) Podrobnejše informacije vam nudi Slovenski vestnik (telefon: 0 463/514300-40), Tarviser StraBe 16, Celovec. Prijave sprejemajo Slovenski vestnik (glej zgoraj), Zveza slovenskih organizacij (telefon: 0 463/514300) in potovalna agencija Cartrans, Paulitschgasse 7, Celovec (telefon: 0 463/512680 ali 0 463/512825). Rok prijave: 26. september 1989 CARTRANS A 9020 Klaoenfurt/^etovec !e)efon:0 42 22 51 26 80 51 28 25 56 6 49 te!ox: 042 2787 iatit !e)e!ex: 232 3422390 cartran ROiSObUTO Q*a*ttachatt mt.H., turistična agencija SLOVENSKI VESTNIK Ozadje 1. september 1989 3 Beograd: vse pripravljeno za 9. vrh neuvrščenih držav BeograJ m Vagos/avi/a sta v ce/ori pripravA/ena na 9. rr/;aa-.sAro .srcčarpc acavričcrri/r Jrfav oJ 7. Jo 7. .septembra v giav-aeo? mesta Jago.s/arje. Vri; a aeavr^čeaiit .se iro aJe/ezr/o Z72 Jržav Za organizacij, A:a/'/e reArorJ e zgoJovini giiranja, Ari so ga a.staaovi/i aeArJaa/Z prcJ.scJniAi .Aagosiavijc, Egipta Za /aJZ/e Tito, Na.s.scr Za Ne A; ra. Vrhunski sestanek — Slo-venski vestnik je kot edini koroški časopis akreditiran in bo v naslednjih števitkah obširno poročal o dogajanju in sklepih vrhunskega srečanja - bo kot predsedujoči gibanja neuvrščenih med dvema vrhoma odprl zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, vodenje konference pa bo predal predsedniku Predsedstva SFRJ dr. Janezu Drnovšku. Razprava bo trajala do 7. septembra, sprejeli pa bodo sklepno deklaracijo in resoluciji političnega in ekonom- F. Popit izstopi! iz CK ZK Slovenije Nekdanji dolgoletni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je predsedstvu poslal obširno pismo, v katerem navaja vzroke za svoj izstop iz CK ZK Slovenije. Popit v pismu dobesedno pravi, „da ni več pripravljen nositi odgovornosti za posledice obnove CK, ki jo izvaja sedanje predsedstvo." Pismo pomeni najostrejšo kritiko politike ZKS znotraj Slovenije in to ob višku gospodarske in politične krize v Jugoslaviji. V Sloveniji se sprašujejo, zakaj je Popit za svojo kritiko izbral tako oster ukrep, ne da bi prej sprožil diskusijo v sedanjem predsedstvu, ki bo pismo obravnavalo na svoji seji dne 8. septembra. skee.i odbora. „Če bo neuvrščenost kot vest človeštva spodbudila k večjemu razmišljanju o problemih dolgov, apartheidu, problemu Palestincev itd., bo beograjski vrh pomemben korak k reševanju teh perečih vprašanj", je na tiskovni konferenci v Beogradu dejal predsednik jugoslovanske vladne komisije za pripravo 9. vrha neuvr- ščenih Dževad Mujczinovič. Stroški beograjskega vrha neuvrščenih so za zdaj znani samo okvirno, vsekakor pa presegajo 12 milijonov dolarjev (blizu 150 milijonov šilingov), kolikor jih je svojčas odobrila skupščina Jugoslavije. Doslej pa je 15 držav ponudilo zneske od 20.000 do milijon dolarjev, nekatere države pa bodo poslale svoje prevajalce. Za primerjavo: francosko-afriški vrh leta 1988 v Parizu je stal 10 milijonov dolarjev, čeprav je šlo v primerjavi z beograjsko konferenco za neprimerno manjše srečanje. Na Dovjem so prefek/o nedelo odkr/7/ spomenik Jakobu Aljažu, ki je pred 100 /eti priše/ med Dovžane in Mojsfrance in zače/ svojo domo/jubno in budifei/sko de/o. Spomenik Jakobu A! jazu Na Dovjem pri Mojstrani so v nedeljo slovesno odkrili spomenik Jakobu Aljažu, velikemu domoljubu in ljudskemu prebuditelju, ki je najbolj zaslužen za to, da je Triglav ostal slovenski in da se je močno razširilo gorništvo v tem delu Julijcev. Jakob Aljaž, ki je pred sto leti priše! za župnika na Dovje, je ljudi spodbujal k temu, da so zahajali v svoje gore in jih vzljubili ter začeli ceniti njihovo lepoto in postali ponosni na najvišji vrh Triglav kot simbol slovenstva, sam je odkupit vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp, ki stoji še danes. S svojim prizadevnim delovanjem na tem področju je uspel preprečit), da v Triglavskem pogorju niso prevladali tujci in da je to gorstvo ohranilo Kmecl, spomenik pa je odkril slovenski značaj. Ciril Zlobec. O zaslužnem Ob odkritju spomenika, ki Slovencu na narodnem, kul-je delo nedavno umrlega turnem in verskem področju srbskega akademskega kipar- je govoril tudi ljubljanski nad-ja Neboljše Mitriča, ljubitelja škof Dr. Alojzij Šuštar, ki je Zgornjesavske doline in slo- pred tem vodil spominsko venskih Julijcev, je o Jakobu cerkveno slovesnost. Aljažu govoril dr. Matjaž L.S. Zunanjetrgovinsko podjetje v Celovcu želi zaposliti sodelavko za knjigovodska in tajniška deia. Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov. Ponudbe pod šifro: „stalna zaposlitev" pošljite na uredništvo Slovenskega vestnika! Gospodarstvo v Jugoslaviji: biokade Markovičevega tržnega programa Jugoslovansko državno in gospodarsko ladjo približno pol leta krmari novi predsednik izvršnega sveta Ante Markovič. Tudi njemu zaenkrat še ni uspelo uveljaviti novega kurza, ki bi jo pripeljal iz krizno razburkanih voda. Inflacija je prekoračila 900 odstotkov (julija pri industrijskih proizvodih), politika deregulacije dohodkov se ni obnesla, hkrati pa vlado pri njenih načrtovanih ukrepih posamezne republike vse manj podpirajo. Vajeti, kijih je prevzel po odhodu Branka Mikuliča deklarirani pristaš tržnega gospodarstva Ante Markovič, slej ko prej niso nategnjene. Tako je moral vodja jugoslovanske vlade po nekaj mesecih priznati neuspešnost dohodkovne politike, ki jo je pred svojim nastopom marca še sam propagiral: svobodno oblikovanje dohodkov v samoupravnem gospodarstvu (deregulacija), ki je (na osnovi kreditnega finansiranja) bolj ali manj privedla do 'eksplozije dohodkov' in ki je bila tudi povod za ukinitev sporazuma z Mednarodnim monetarnim skladom (oktobra 1988) o stabilizacijskih ukrepih. Zdaj so v pripravi osnutki za modificirano ome- jitev plač, vendar je glede na socialne razmere v Srbiji in s tem povezanim propagandističnim zbujanjem strahu pred splošno revščino komaj pričakovati kaj drugega kot politični odpor. Tudi z načrtovanimi restriktivnimi ukrepi za denarno gospodarstvo in javno-družbeni sektor Markovič očitno ne bo mogel računati na pristanek vseh republik (do zdaj je bila mogoča sploh samo konsolidacija zveznega proračuna). Svoj neuspeh razlaga z obširno blokado njegove načrtovane gospodarske politike, srbsko gospodarstvo pa medtem pripravlja alternativni gospodarski program nasproti Markovičevemu: šok-terapijo z zamrznjenimi cenami ter definicijo oziroma simulacijo trga po lastnih interesih. Markovičevi poskusi reševanja gospodarske krize so pod takimi pogoji dvorezen meč, kajti dejansko zaradi ugovora predvsem srbske strani ne more našteti veliko uspehov, namesto njih pa predvsem dolgo vrsto bojkotiranih - torej neizvedenih ukrepov. Tako se kajpada možnosti za znižanje inflacije zmanjšujejo. Igor ScheHander Borisa Muževiča prijavili BEOGRAD. - Srbski sekretariat za notranje zadeve je na osnovi dela posebne komisije sporočil, da so slovenskega člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Borisa Muževiča prijavili sodniku za prekrške. Zoper miličnika Gavriča pa je bila vložena kazenska prijava in sprožen disciplinski postopek. Kot trdi komisija, je slo- venski politik pri vožnji skozi naselje prekoračil dovoljeno hitrost, ni se ravnal po navodilih prometne milice ter bil brez vozniškega dovoljenja in osebne izkaznice. Gavrič pa je z uporabo sile prekorači! pooblastila in Muževiča „lažje telesno poškodoval", je rečeno v sporočilu. Kot je znano, so Muževiča, po njegovih lastnih izjavah, miličniki brutalno pretepli. B!ed so precej po!epša!i Za bližnje svetovno veslaško prvenstvo, ki bo od 2. do 10. septembra na Bledu, so slovenski jezerski biser precej polepšali in bolje uredili. Pridobitve pa ne bodo pomembne le za samo prvenstvo, marveč tudi za razvoj turizma, ki je na Bledu osnovna dejavnost. Tako so izboljšali prometno ureditev s tem, da so razširili nekatere ceste, zgradili nova parkirišča in novo vpadnico na Bled. Stara cesta ob jezeru bo odslej namenjena le pešcem in kočijam. Festivalno dvorano, ki jo uporabljajo za prireditve, kongrese in podobno, so pre- novili in povečali. Prav tako so prenovili veslaški center v Mali Zaki, v katerem so poleg prostorov in naprav za športnike se večja restavracija in prenočišča. Prenovljena je železniška postaja, izboljšana zdravstvena oprema, lepša je hortikulturna ureditev, fasade pa so obnovljene. Velika pridobitev je tudi nov trgovski center. Vse to bo povečalo turistično in športno ponudbo Bleda, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu razmahu turizma, v katerem je sicer kraj po zadnji vojni precej nazadoval in izgubi! velik de! slovesa, ki ga je imel pred vojno. 4 1. september 1989 Od !eta 1393 Ptiberški sejem na travniku Največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote, 2. septembra do ponedeijka, 4. septembra 1989 V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. V nedeijo množično srečanje sejemskih gostov z vseh strani Domači župan g. Mikusch bo načepil prvi sodček piva. od btizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča. Zvečer veiik ognjemet. Na sejmu živahna prosta zabava. O PL/RERE SPEDITION -TRANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDtC! JSKO - TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J. A-9150 Bleiburg/Piiberk, LastenstraBe6 Postfach 15 Telefon (0 42 35) 22 60,22 61 - Telex 42-2156 S PODRUŽNiCO MANNHAiM # organizira redne prevoze na reiacijah Avstrija-Jugosiavija-Nemčija # opravija mejno odpravo in carinjenje # uvaja kombiniran transport # vabi prevoznike in jim nudi dotgoročno zaposiitev # nudi zanesijiv in hiter servis 320 razstavljalcev in 23 šotorov na ' jormaku' Priprave za najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške, za Pliberški sejem na travniku, se nagibajo h koncu. Jutri, v soboto, 2. septembra, se bo s povorko skozi mesto začel 596. „Pliberški jormak", kot ga imenujejo domačini. S 320 razstavljalci bo letošnji sejem najobsežnejši, tako da spet pričakujejo velik obisk. K temu pripomore tudi zabavišče, na katerem bo na površini 40.000 m* postavljenih 23 šotorov. Močan /n zanos^/V partner za RorošRo pozcfarsfi/o /n /esarsffo E/n sfar/rer and yer/ad//c/?er Partner %/rKarnfens forsf- unč P/o/ziv//tsc/7aR 7*CM/arna ce/u/oze, družba z o.y. /Ze/Zsto/tabr/k Gas.m.b.H. 4-9133 M