Številka 5 Leto Vlil December 1986 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah 2 BOHOR ŽARI __________________________31. december SREČNO V LETU 1987 Nam bo ostalo leto 1986 v spominu? To leto smo namreč uspešno izpeljali težko pričakovane kongrese, to je bilo volilno leto, ko so se na odgovornih političnih dolžnostih skoraj izmenjale generacije. Dobili smo veliko novih idej in sugestij za naš hitrejši razvoj. Poudarimo najpomembnejše; odločni smo in enotni, da pospešeno razvijamo samoupravne družbenoekonomske odnose. Pritrdimo tudi tistim,ki menijo, da smo imeli nekoliko zadovoljivejšo kmetijsko letino in da je bilo kmetijskim proizvajalcem vrnjeno nekoliko samozaupanja. Beležimo tudi delen realen dvig življenjske ravni. Seveda so tudi stvari, ki bi jih veljalo pozabiti. Velika cenovna neskladja, galopirajoča inflacija, zaostritev gospodarske krize, pojav nezadovoljstva v posameznih delovnih sredinah, elementarne nesreče... Vse bližje smo prelomu tisočletja, prehajamo v dobo informatike. Je dejstvo, da prihajamo v leto 1987 za leto starejši, že dovolj, da bomo smeleje uporabili izkušnje in nehali ponavljati napake, ki so nas POZIV MEDVOJNIM IZGNANCEM V SR SRBIJO Manifestacija Vlak ’’Bratstva in enotnosti” je tradicionalna že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srb- potisnile v dolgove in nizko stopnjo razvitosti proizvajalnih sil? Je morda prednami leto streznitve, kose ne bomo več ukvarjali z nacionalnimi problemi, ampak hitreje dogovarjali in poenotili razvojne programe ter našli dovolj spodbud za hitrejši prodor na tuji trg? Bomo znali prisluhniti hotenju mladih, izkoristiti nove, prodorne kadre, ozdraviti potrošniško mrzlico in presekati z miselnostjo, da se živeti s trajno inflacijo? Vse to je odvisno od nas samih. Le samo bomo morali ugotoviti, da se na tuji račun ne da živeti, več in bolje delati, delovni čas smotrneje izkoriščati in dajati prednost znanju in stroki. Nujno bomo morali najti model, kako ugasniti žarišča izgub v gospodarstvu In zagotoviti vsem občanom trajno socialno varnost. Tudi v bodoče ne bo šlo brez odrekanj. Imamo srečo, da smo v naši občini zavestni ljudje, ljudje dobrega značaja, tenkočutni do težav drugih in nenehno pripravljeni, da še z večjim elanom popeljemo voz napredka skih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Značilno za manifestacijo je, da je Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek pri nadaljnjem razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci naprej. Upajmo, da bomo uspešno izveden referendum o samoprispevku že v prvem letu znali izkoristiti in zbrana sredstva ustrezno oplemeniti. In želje v letu 1987? Sreča, mir, zadovoljstvo. Zaželimo našim otrokom varen in zdrav razvoj, uspešno napredovanje v šoli, delovnim ljudem uspehov pri delu, da bi v delovnih okoljih izostali konflikti, da bi z veseljem hodili na delo in bili za to primerno nagrajeni. Občani šmarske občine nismo izgubili optinizma, odločni v široki fronti SZDL bomo strnili sile In v veliki meri premagali nakopičene težave. Skupščina občine, njen izvršni svet, vodstva DPO pa iskreno želimo, da se v letu 1987 slehernemu občanu v sreči, zdravju, zadovoljstvu in razumevanju uresničijo osebni cilji. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Veljko KOLAR In njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle, saj se s to manifestacijo revolucionarna Izročila NOB prenašajo namlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka ’’Bratstva in enotnosti” v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da prihodnje leto organiziramo Vlak ’’Bratstva in enotnosti”, ki bo iz SR Srbije pripeljal gostitelje medvojnih izgnancev in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Užica 4. junija, v Maribor oziroma na Jesenice bo prispel 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se čimprej zglasijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, kjer bodo prejeli posebna vabila, s katerimi bodo najpozneje do 20. januarja 1987 povabili svoje medvojne gostitelje, da jih z Vlakom ’’Bratstva In enotnosti” obiščejo. Vse ostale informacije v zvezi s prihodom Vlaka ’’Bratstva in enotnosti” dobijo zainteresirani na OK SZDL Šmarje pri Jelšah. Koordinacijski odbor za sprejem Vlaka in enotnosti 4U& Obilo delovnih uspehov in osebne sreče v letu 1987 s»® w VAM ŽELIJO «EK m Skupščina, izvršni svet in družbenopolitične organizacije občine Šmarje pri Jelšah Spet vlak ’’Bratstva in enotnosti” POROČILO o izidu referenduma SREDSTVA V. SAMOPRISPEVKA BODO OSNOVA ZA NAPREDEK KRAJEVNIH SKUPNOSTI NAŠE OBČINE Tako so se odločili delovni ljudje in občani vseh 25 krajevnih skupnosti na referendumu 23. novembra letos. Zelo pomembno je, da je odločitev ZA padla v vseh krajevnih skupnostih, kar bo omogočalo vsaj približno enakomeren razvoj vseh predelov občine. Visok procent udeležbe na referendumu in veliko število glasov za samoprispevek kažeta na to, da imajo referendumski programi, za katerih finan- ciranje smo se odločali, ustrezno vsebino in pomenijo garancijo za nadaljnji razvoj naših krajevnih skupnosti ter uresničevanja naših potreb. Da gre resnično za zavestno in preudarno odločitev, pričajo uspešno izpeljani programi iz sedanjega referendumskega obdobja ali vse tisto, kar je sad sredstev samoprispevka preteklih dvajsetih let. Uspeh s tako prepričljivim izidom ima še toliko večjo vrednost in veljavo, ker vemo, da je v trenutni družbenoekonomski situaciji za vsako odrekanje potreben dober premislek. Mi pa smo vedeli, o čem odločamo. Občinska volilna komisija na podlagi glasovanja gradiva in poročil volilnih komisij v krajevnih skupnostih ugotavlja naslednji izid glasovanja na referendumu 23. novembra 1986 za uvedbo samoprispevka v vseh krajevnih skupnostih: 1. V KS Bistrica ob Sotli se je glasovanja udeležilo 92,2% krajanov, od skupnega števila glasovalnih upravičencev pa je za samoprispevek glasovalo 82,2% krajanov. 2. V KS Buče se je glasovanja udeležilo 88% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 74,6% krajanov. 3. V KS Dobovec se je glasovanja udeležilo 84,6% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila upravičencev glasovalo 78,5% krajanov. 4. V KS Donačka gora se je glasovanja udeležilo 88% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila upravičencev glasovalo 68,4 krajanov. 5. V KS Kostrivnica se je glasovanja udeležilo 95% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila upravičencev glasovalo 70,3% krajanov. 6. V KS Kozje se je glasovanja udeležilo 99% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila upravičencev glasovalo 81% krajanov. 7. V KS Kristan vrh se je glasovanja udeležilo 79,9% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 62,.5% krajanov. 8. V KS Lesično se je glasovanja udeležilo 89,4% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 76,2% krajanov. 9. V KS Mestinje se je glasovanja udeležilo 89,3% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 64,3% krajanov. 10. V KS Osredek so se krajani udeležili glasovanja 100%, za samoprispevek pa je glasovalo 90,5% krajanov. 11. V KS Podčetrtek se je glasovanja udeležilo 94,5% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 72,6% krajanov. 12. V KS Podsreda se je glasovanja udeležilo 99,3 krajanov, za samoprispevek je glasovalo 89,6% vseh glasovalnih upravičencev. 13. V KS Polje ob Sotli se je glasovanja udeležilo 93,9% krajanov, za samorpispevek pa je od skupnega števila upravičencev glasovalo 76,9% krajanov. 14. V KS Pristava se je glasovanja udeležilo 88,3% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila upravičencev glasovalo 74,8% krajanov. 15. V KS Rogaška Slatina se je glasovanja udeležilo 89,2% krajanov, za samoprispevek pa je od vseh glasovalnih upravičencev glasovalo 69,4% krajanov. 16. V KS Rogatec se je glasovanja udeležilo 87,6% krajanov, za samoprispevek je glasovalo od skupnega števila upravičencev 68,2% krajanov. 17. V KS Sladka gora se je glasovanja udeležilo 80,5% krajanov, za samoprispevek pa je glasovalo 68,3% vseh glasovalnih upravičencev. 18. V KS Stojno selo se je glasovanja udeležilo 93,4% krajanov, za samoprispevek je od vseh glasovalnih upravičencev glasovalo 86,4 krajanov. 19. V KS Šentvid pri Grobelnem se je glasovanja udeležilo 98,4% krajanov, za samoprispevek pa je od vseh glasovalnih upravičencev glasovalo 77% krajanov. 20. V KS Šmarje pri Jelšah je glasovalo 92,8% krajanov, za samoprispevek je od vseh glasovalnih upravičencev glasovalo 71,5% krajanov. 21. V KS Tinsko je glasovalo 96,3% krajanov, za samoprispevek pa je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 70% krajanov. 22. V KS Vinski vrh je glasovalo 85,7% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 70,2% krajanov. 23. V KS Virštanj je glasovalo 75% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 65,3% krajanov. 24. V KS Zagorje je glasovalo 96% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 84,6% krajanov. 25. V KS Zibika je glasovalo 94,7% krajanov, za samoprispevek je od skupnega števila glasovalnih upravičencev glasovalo 81,1% krajanov. Za območje občine je bila tako na glasovanju dosežena 90,7% poprečna udeležba vseh krajanov, za samoprispevek pa se je v poprečju izreklo 72,9% krajanov. Glasovalni postopek je potekal brez nepravilnosti, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost glasovanja ter na ugotavljanje glasovnega izida. Na podlagi navedenih podatkov občinska volilna komisija ugotavlja, da je v vseh krajevnih skupnostih predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj povsod izrekla večina krajanov. Šmarje pri Jelšah, dne 26. 11. 1986 Občinska volilna komisija o — cc §W° ^STEKLARNA DELAVCI STEKLARNE ’’BORIS KIDRIČ” VAM ŽELIJO SREČNO NOVO LETO 1987 V pokongresno obdobje z novim vodstvom Precej živahno in zanimivo je bilo letos dogajanje ob programsko-volilni seji Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah. Nekaj je k tej živahnosti pripomoglo pokongresno vzdušje, najbolj zanimivo pa je bilo ob vodenju kadrovskega postopka za najožje vodstvo OK ZSMS. V pripravah na postopek evidentiranja smo resno razmišljali op spremembah Pravil o organiziranju in delovanju OK ZSMS Šmarje pri Jelšah, predvsem o drugačnem pristopu pri vodenju kadrovskega postopka. Že takoj na začetku smo se odločili, da delegatom ponudimo tajne volitve, tako da bo mogoče povsem avtentično Franci Strašek predsednik O K ZSMS izraziti mišljenje o predlaganem kandidatu. Odprta kandidatna lista pa je bila izziv, ki smo si ga vsi želeli, a smo to izkazovali bolj po tiho. Pri postopku evidentiranja se nam je ponudila možnost, da ponudimo delegatom odprto kandidatno listo za sekretarja OK ZSMS; to smo tudi uresničili. Že iz Erih Strašek sekretar OK ZSMS temeljnih kandidacijskih konferenc je bilo možno razbrati, da je tako voden kadrovski postopek dosti bolj zanimiv tudi za temeljne sredine. Ker se je večina teh sredin opredelila za oba kandidata, smo na Občinski kandidacijski konferenci sprejeli kandidatno listo z dvema kandidatoma za sekretarja OK ZSMS. V prvem krogu volitev so bili izvoljeni vsi predlagani člani Predsedstva OK ZSMS, od predlaganih kandidatov za sekretarja OK ZSMS pa ni dobil nihče potrebne večine glasov. V drugi krog volitev se je uvrstil kandidat, ki je dobil večje število glasov, a žal tudi v drugem krogu ni dobil potrebnega števila glasov. Nekoliko razočarani smo razmišljali, ali se nismo morda malce zaleteli. Po dobrem premisleku o nastali situaciji je pesimizem izginil. Volilci so izrazili stališča svojih sredin in nič hudega, če ni bil izvoljen nihče od predlaganih. Postopek za sekretarja Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah smo ponovili in naslednji volilni konferenci je bil s tajnim glasovanjem izvoljen tov. Erih STRAŠEK. Že na prejšnji konferenci pa je bil za predsednika OK ZSMS izvoljen Franci STRAŠEK, za podpredsednika pa Boris PETEK. B. Petek zdravilišče atomske toplice Podčetrtek ŽELI SREČNO NOVO LETO POPRAVEK V referendumsko številko časopisa ’’Bohor žari” se je prikradel tiskarski škrat in Javerškovo domačijo prestavil v KS Bistrica ob Sotli, namesto v KS Podsreda, kamor krajevno sodi. DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM želimo Srečno 1987 TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Z odkupom jabolk letos manj težav Bojazen, da bi se tudi letos zataknilo pri odkupu jabolk, je bila povsem odveč, saj so se vsi, ki so sodelovali v verigi odkupa, potrudili, da je le-ta potekal skorajda nemoteno. Nekoliko je k temu resda pripomogla manj obilna letina industrijskih jabolk,’še bolj pa dobra organizacija vsakodnevnega odkupa. ’’Ocenjujemo, da je odkup jabolk potekal tako, kot smo se dogovorili, in da je bilo, v primerjavi s prejšnjimi leti, čutiti velik napredek,” meni Ivan Mlaker iz šmarskega Kmetijskega kombinata. ”V kombinatu smo natančno spoštovali dogovor o dnevnem odvzemu jabolk in na osnovi tega razdeljevali kmetom napotnice. Žal se je tu in tam zgodilo, da so kmetje pripeljali na odkup večje količine jabolk, kot je bilo predvideno na napotnici, kar je povzročilo nekaj težav. Vendar smo jih skušali reševati sproti, predvsem pa življenjsko.” Kmetijski kombinat Hmezad Šmarje je načrtoval, da bodo v letošnjem letu odkupili pet tisoč ton industrijskih jabolk, vendar jih je, zaradi slabše letine, odkupil štiri tisoč 800 ton. Od tega so jih mestinjskemu Vitalu prodali 3500 ton, preostalo količino pa so izvozili. Jabolka so kmetom plačevali po enotno dogovorjeni ceni, ki se je gibala od 27 do 30 dinarjev, odvisno, kam so jabolka prodali — v Vital, Etol ali v izvoz. ’’Glede na to,” pojasnjuje Ivan Mlaker, ”da je Vital plačeval kombinatu jabolka po 33 dinarjev, prihaja seveda do razlike v ceni. Nastala je zato, ker po dogovoru s poslovno skupnostjo pripadajo trije dinarji organizatorju odkupa, dinar pa predstavljajo stroški tehtanja, Yugo-inšpekta in poslovne skupnosti, vendar menim, da zaradi cene med proizvajalci ni bilo posebnega negodovanja, kljub temu da so dobili jabolka plačana šele po 45 dneh.” Povedati pa velja, da so se nekateri kmetje le spraševali, zakaj tako nizka cena za kilogram jabolk. V primerjavi s ceno je takšna cena jabolk zares nesprejemljiva, meni Branko Žogan, kmet iz Šentvida, ki je bil sicer z organizacijo letošnjega odkupa zelo za-dovljen. ”lz izkušenj, ki so bile ob obilnejših letinah kmečkih jabolk, smo skušali izdvojiti vse tiste probleme, ki so se pojavljali prejšnja leta, ’’dodaja direktor mestinjskega Vitala, Zvone Murgelj.” Naša ocena je, da smo veliko teh odpravili. Seveda je prišlo tudi do manjših zastojev, ki pa so bili objektivne narave. Ali je prišlo do okvare na strojih, ki so bili v pogonu neprestano 24 ur, ali pa je bil pritisk na odvzem tolikšen, da naše zmogljivosti niso prenesle predelave. Te izkušnje nam bodo narekovale, da bomo ob obilnejših letinah še boljše dodelali sistem odkupa jabolk, seveda ob sodelovanju s kombinatom in tudi kmeti.” Do 28. novembra, ko je bil odkup končan, so v Vitalu predelali 5062 ton jabolk, od načrtovanih 6 tisoč. Kljub temu da niso v celoti dosegli plana predelave, so z rezultati zadovoljni. Vsa predelana jabolka so namreč pretvorili v jabolčni koncentrat, ki ga bodo izvozili na konvertibilno tržišče. Računajo, da bodo izvozni posli stekli že konec meseca decembra, oziroma najkasneje v januarju ali februarju. Darja Lojen (M) Hmezad KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH posluje na območju občine Šmarje pri Jelšah, in sicer: — v kooperacijski proizvodnji s kmeti kooperanti — v lastni kmetijski proizvodnji — v kmetijski preskrbi — kovinarstvo in servisi ŽELIMO VAM Srečno ’87 svečali dovolj pozornosti in so prejemali le občasne informacije o mestu in vlogi civilne zaščite v sistemu SLO in DS. Upoštevajoč jasna zakonska določila in predvsem angažiranje žena za naloge splošne ljudske obrambe, lahko ugotovimo, da smo dolžni izvajati vsestransko usposabljanje pripadnikov civilne zaščite. Ne smemo namreč pozabiti, da bi ob morebitni agresiji na naše ozemlje morali vpoklicati sposobne občane na dolžnosti v oborožene sile. S tem bi ogromno dejavnosti družbenih potreb prevzele predvsem žene, organizirane v civilni zaščiti. Zaradi vsega tega moramo skrbeti tudi za družbenopolitično afirmacijo žena in jim že danes zaupati naloge, ki zahtevajo samostojno odgovornost glede na njihovo usposobljenost. Lado Arnič Načelnik OŠ CZ, Janez Otorepec, pri pripravi poročila To visoko priznanje je letos ob Dnevu civilne zaščite podelil Zvezni izvršni svet našemu občinskemu štabu za civilno zaščito. Razlog za podelitev priznanja, ki ga je naš štab prejel kot edini štab CZ v SR Sloveniji, je v doseženih uspehih, ki smo jih dosegli skupno s pripadniki civilne zaščite, predvsem na področju usposabljanja članov civilne zaščite. V letošnjem letu je bilo organiziranih 27 trideseturnih tečajev splošnega dela CZ, na katerih se je usposabljalo 1165 obveznikov. Opravljenih je bilo Letošnji prejemniki občinskih priznanj CZ Občinski štab CZ-prejemnik visokega priznanja Prav je, da tudi v našem občinskem glasilu omenimo uspehe in prizadevanja tistih, ki so s svojim delom v civilni zaščiti prislužili ZVEZNO PLAKETO CIVILNE ZAŠČITE. tudi 18 tečajev prve medicinske pomoči s 521 pripadniki civilne zaščite. Za osnovne naloge je do sedaj usposobljenih 21,5% občanov, kar je nad republiškim povprečjem. Poteka tudi dopolnilno uspodabljanje članov štabov civilne zaščite in v naslednjem letu pripadnikov specialnih enot. Morda bo kdo pomislil, da ni to nič posebnega, saj se vsi za kakšno stvar tako ali drugače usposabljamo. Pa ni tako. Vedeti namreč moramo, da usposabljanje iz programa civilne zaščite zajema predvsem žensko populacijo občanov in vojaške obveznike, ki iz zdravstvenih razlogov niso sposobni za vojaške dolžnosti. To so občani, ki jim do sedaj nismo po- NAŠ GOST - ’’VRELCI”, GLASILO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA - NAŠ GOST - KJE SO MEJE RASTI OSEBNIH DOHODKOV? Vprašanje, ki si ga zastavlja vsak dober gospodar, vsak kolektiv, ki odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi; vprašanje, ki si ga zastavljamo tudi pri nas vsak meseč in ob vsakem obračunu in ki je vse bolj prisotno v politiki in izjavah zveznih in republiških organov. Trdijo namreč, da so pretirani osebni dohodki pomemben vir inflacije, ker silijo k zvišanju cen in zmanjšujejo obnovitveno sposobnost gospodarstva in njegov razvoj. Dejstvo, da mora država opredeljevati delitveno razmerje dohodka, dokazuje nezrelost in neodgovornost samo-upravljalcev, ki bi potemtakem razdeljevali za OD toliko, da bi ogrozili obstoj in razvoj svoje DO, jo razprodali, da bi kratek čas boljše živeli. Kot da bi kmet razprodal žiivino, zemljo, les in nekaj let užival, (naprej bo že kdo drug skrbel), potomci pa se naj znajdejo, kakor vedo in znajo. Prispodobo, prevedeno na jugoslovansko gospodarstvo, bi kazalo dopolniti le še z običajnimi modrovanji: ’’Razdelimo, bo že družba poskrbela za nas, saj še ni nihče propadel!” Ali smo mi takšni? Ali mora tudi zaradi nas država določati, koliko in kako delimo? Ali se tudi mi zanašamo, da nas bo že nekdo rešil, če bomo danes pojedli svojo prihodnost? Ne! Odločno ne! Mi nismo takšni, naš kolektiv je dovolj zrel in odločen, da z uspešnim in preudarnim gospodarjenjem zagotovi razvoj in obstoj naše DO še stoletja. Še več! Menimo, da sta nekritično reševanje vseh zgu-bašev in neupravičena solidarnost največja potuha neodgovornosti, ki je pripeljala do situacije, ko mora država odrejati osnovna merila gospodarjenja. Mi se pridružujemo tistim, ki zagovarjajo sistem odgovornosti gospodarskih subjektov za lasten razvoj, država pa naj skrbi za usmerjanje in enakopraven položaj vseh. Če tako gledamo na stvar, potem pozabimo na dušebrižništvo države in sami sebe vprqšajmo, ali odgovorno delimo, če dovolj velik delež dohodka namenjamo za razvoj, skratka, ali dobro gospodarimo? Moramo ugotoviti, da so bili OD, ki jih pri nas jemljemo kot naložbo v delo, v človeško ustvarjalnost, v preteklih letih zaradi samoodpovedova-nja znatno prenizki, da niso sproščali delavnosti in ustvarjalnosti naših delavcev, pač pa vzbujali kompleks, tesnobo in pasivnost. Saj višina in kupna moč zasluženega denarja nista glavna vzvoda zadovoljstva, pač pa spoznanje, da imajo drugi veliko več, da je naše delo podvrednoteno. Takšno stanje vpliva na produktivnost obstoječih delavcev, preprečuje prihod novih mladih, kar vse zmanjšuje interes in končno tudi gospodarski rezultat. Ko se kolo zavrti, enkrat spoznamo, da smo znova siromašnejši, da ne gremo naprej, pač pa nazadujemo. Pričajučo trditev potrjuje dejstvo, da smo v Zdravilišču doživeli v nekaj letih pravi razcvet delavnosti in ustvarjalnosti, da smo tudi finančno izplavali in da smo se vsetransko okrepili. Gotovo je k temu veliko prispevala dediščina, zdravo jedro kolektiva in urejeni pogoji dela, ki so sad minulega dela, vplivala so sprotna vlaganja v boljšo kvaliteto, za pestrejšo ponudbo V letu 1987 vam želi mnogo sreče KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA in v raziskave tržišča. Vendar je pomemben del produktivnosti in uspehov gotovo nastal tudi zaradi pravičnejšega in skladnejšega nagrajevanja delavcev, saj smo dosegli cilj slovenskega povprečja z malenkostnim zaostajanjem. Praksa rednega mesečnega ugotavljanja naših zmožnosti se je izkazala kot uspešna, saj v tej eri izredne inflacije na daljši rok ne moremo'planirati, pri čemer pa smo največji možni delež namenjali tudi za osebne dohodke. In v tem je je sedaj bistveno vprašanje. Kaj je pravi odnos med skladi in osebnimi dohodki v Zdravilišču, da lahko rečemo, da ne dajemo za eno ali drugo preveč? Kar takoj moramo ugotoviti, da rešitev ni v formuli, ki jo ponujajo ali predpisuje oblast, ko pravi, da rast OD ne more presegati rasti dohodka. To lahko načelno velja v DO pod pogojem, da je bilo to razmerje v preteklem primerjalnem obdobju ravno pravo. Na ravni gospodarstva dežele pa formula deluje krivično, ker je nekdo startal pri klobasi, drugi pa z zeljem, poprečno pa jesta klobaso z zeljem. Še slabša je varianta administrativnega odrejanja z indeksi, kar je preprosto, vendar povsem krivično, ker gre za različne starte. Najbolj pomembno je spoznanje, ki iz tega sledi, da moramo sami najti pravo mero, ki jo moramo prilagajti razmeram, potrebam in ciljem. Cilji pa zadovoljeni — produktiven delavec, ki se razdaja za svojo delovno organizacijo, primerni skladi, ki nam bodo omogočili tekmo s konkurenco in potreben razvoj. Če tako gledamo na stvar, potem moramo ugotoviti, da smo z rastjo OD zadnjega obdobja zmanjševali sklade in da smo prišli do kritične meje, ko se moramo kot dobri gospodarji zamisliti. Tako velika delovna organizacija, pa skoraj brez skladov, kar še posebej velja za TOZD 1, je gotovo vse prej ko ugodno, tudi če upoštevamo težke pogoje gospodarjenja, ki veljajo nasploh. Da smo z novim deviznim zakonom hudo oškodovani, je res, vendar je pričakovati, da bo širša družba spoznala prednost turizma, predvsem zdraviliškega, pri zagotavljanju konvertibilnih deviz in ponovno začela nagrajevati ta izvoz z največjim neto deviznim učinkom. Morda bo to že letos s popularnim tretjim paketom ukrepov federacije, morda drugo leto, pomembna je to, da lahko pričakujemo boljše čase ali bolj pravičnejšo obravnavo. To pa bo priložnost za nov, večji korak k posodobitvi in bogatenju naše ponudbe, za nove naložbe, ki nam bodo zagotavljale dobro življenje tudi naslednja leta. Zato se moramo pripravljati, čeprav trenutno z malo denarja, kot da bomo vsak hip investirali, pripravljati načrte in voditi razgovore z drugimi možnimi sovlagatelji. Smo na pragu dvorane, kjer paradirajo najboljši zdraviliški in turistični centri Evrope, vstopnina za njihovo družbo pa stane nekaj denarja in korajže. In če vse skupaj povežemo z vprašanjem na začetku, kje so meje rasti OD, kakšna je formula našega dobrega gospodarjenja, bi lahko zaključili: Za normalno produktivnost in primerno počutje delavcev Zdravilišča se moramo pri izplačilih OD držati splošnega povprečja v republiki, ker si to s pridnim delom tudi zalsužimo, vso ostalo vrednost ali dohodek, ki se bo v prihodnosti pojavil, pa smotrno vložiti v razvoj, ki ga načrtujemo. Seveda, če se pojavi? Zato potrkajmo po leseni mizi in strnimo vrste. Za našo prihodnost gre! Darko Bizjak Glavni direktor NAŠ GOST — ’’VRELCI”, GLASILO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA — NAŠ GOST - VLOGA KRAJA IN DRUGIH DEJAVNIKOV V RAZVOJU TURIZMA Turizem smo ljudje — ta, v zadnjem času velikokrat ponavljani izrek, ima svoje korenine širom po svetu. Povsod, kjer se je turizem kot eden najbolj značilnih družbenih pojavov razvil na podlagi večstoletne tradicije ali pa v preteklosti nastalih in novih turističnih ustanov, se pomena teh besed dobro zavedajo. Na uspešnost razvoja turizma vplivajo tako pogoji na makro planu — v smislu razvitosti, organiziranosti in urejenosti širše družbene skupnosti — republike, države, bolj neposredno pa seveda v ožjem okolju, v občini, v krajevni skupnosti. Nič čudnega torej, da je temu članku postavljen takšen naslov. Da bi bližje ponazorili občutljivost in mnogostranost turističnega dogajanja, si dovoljujemo naslednjo primerjavo. Pri nastajanju proizvodov, izdelkov najrazličnejše vrste, nam je logično, da se te oblike dejavnosti odvijajo največkrat v industrijskih in drugih obratih, delavnicah, tovarnah ali na poljih, kmetijskih kombinatih, kmetijah itd. Povsod tam velja nekakšen poseben režim dostopa v prostore zaradi zavarovanja le-teh itd. Zaradi tega ostaja seveda očesu marsikaj skrito, končni porabnik proizvoda nima podrobnejšega vpogleda v morebitne medfazne težave, ki pestijo to proizvodnjo. Bistven je le končni izdelek in še pri tem je selekcija pri izhodni kontroli, ki razvršča blago na tisto prve vrste, druge vrste ipd. Skratka, lahko rečemo, da se notranji problemi pri nastajanju proizvoda rešujejo za zaprtimi vrati, oziroma prodaja še preko posredniških mrež, trgovine idr. V primerjavi z opisanimi je integralni turistični proizvod zelo heterogeno sestavljen, v veliki večini se storitve nudijo gostu neposredno in s tem sta proizvodni in prodajni proces tesno povezana. Vse hibe kakovosti storitev občuti — koristnik — gost neposredno. Pri tem še psoebej velja to, da storitev ni le tisto, kar gost dobi na krožniku ali v drugi obliki, pač pa precej več. Pomembna je urejenost proizvodnih in prodajnih prostorov, osebja, odnos osebja do gosta, skratka—lahko rečemo, da je tu tisoč drobnih stvari, ki ustvarjajo popolno sliko kvalitete turističnega proizvoda. Jedro izreka, turizem smo ljudje, je prav tako v tem, da turisti pri bivanju v našem kraju ne zadostijo svojim potrebam samo v osnovni turistični — gostinski in zdravstveno rekreativni ponudbi, ampak koristijo še vrsto drugih storitev in proizvodov. Sem spadajo primerno urejeno cestno omrežje, prometne in druge povezave, PTT storitve, urejena turistična in komunalna infrastruktura, trgovinska ponudba, storitvena in proizvodna obrt, kulturna in športna ponudba in še in še. Malo je dejavnosti, ki v svojem področju dela ne bi imele elementov, ki so pomembni in potrebni za razvoj turizma. Gospodarske učinke je tako mogoče iskati v vseh teh dejavnostih. Ravno ta komplementarni in za številne dejavnosti pospeševalni in multiplikativni učinek turizma je razlog, da se v svetu posveča turizmu v razvojnih programih takšna pozornost. Ob tem je treba poudariti, da turisti merijo oziroma ocenjujejo ponudbe neturističnih dejavnosti, ki so lahko motiv za turistični obisk. Gost ni prišel v nek turistični kraj samo zato, da bi stanoval v hotelu in koristil osnovne penzionske storitve. To je samo nujen del ponudbe, ki mora biti sicer brezhibno urejen in mora izpolnjevati pogoje veljavnih standardov. Verjetno pa je gost prispel v hotel zaradi nekaterih drugih motivov, kot so zdravljenje, rekreacija, obisk naravnih lepot in zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti, nakupova- nje, klubska in druga srečanja itd. Po izgrajenosti te neturistične ponudbe, urejenosti okolja, organiziranosti javnih služb, prijaznosti — gostoljubnosti ljudi — domačinov in delavcev, ocenjujejo gosti kvaliteto in primernost cen, ki veljajo v hotelski hiši, oziroma v osnovni turistični ponudbi. V tem smislu je seveda potrebno, da DPO organi KS, SIS in občinski organi ter službe sploh v naši občini, kjer je turizem opredeljen kot prednostna panoga, temu področju posvetijo primerno pozornost. Pri tem ne gre le za urejanje razmer v Rog. Slatini, ampak tudi v drugih KS na področju občine, saj so tu številne za turistični obisk atraktivne točke. Pred časom je bila v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije kot najširši frontni organizaciji sprejeta naloga na nivoju zvezne konference, da organizira družbene sile, da delujejo v društvenih organizacijah pri pospeševanju razvoja turizma. Gre torej za ponovno iniciativo za ustanavljanje turističnih društev v vseh organiziranih okoljih — krajih... Družbeni plan do leta 2000, plani turističnih delovnih organizacij ter drugi dokumenti v naši občini že vsebujejo smernice za razvoj turizma v obdobju, ki je pred nami. V zaostrenih pogojih trženja in gospodarjenja je turizem primerna varianta za dvig iz zaostalosti ne samo za občino, ampak tudi za vso državo. Prav zaradi vse večje konkurence na trgu pa postaja zagotavljanje kvalitetne ponudbe vedno pomembnejše. Tako je vse bolj nujno povezovati vse dejavnike v KS in širše v usklajen sistem turistične ponudbe, kjer izrek, turizem smo ljudje, ni le mrtva črka na papirju. Različne oblike organiziranja in aktivnosti družbenih sil so v kraju, kjer poudarjamo pomen samoprispevka za urejanje ključnih problemov, ki pestijo kraj, tudi za razvoj turizma zelo pomembne. Obširen, optimističen, vendar, objektivno gledano, uresničljiv program porabe sredstev, ki bi se ob uspešno izvedenem refrendumu natekla v naslednjih petih letih, bi prav delavci Zdravilišča kot turistični delavci in krajani morali sprejeti kot primerno varianto in, lahko mirno rečemo, edino priložnost za zagotovitev lepšega izg leda kraja, kjer živimo in delamo. Ob zbranih sredstvih, ki bi se na ta način natekla in smotrno, skladno s programom uporabila, ima še globji pomen aktiviranje ljudi — krajanov pri urejanju in zagotavljanju lepšega jutri. Tako bo naš kraj tudi za goste bolj privlačen, turistična ponudba v njem pa bolj cenjena. Milan Zagoda KAKO KULTURNI DOM V ROGAŠKI ČIMPREJ SPRAVITI V FUNKCIONALNOST Po uspešno opravljenem referendumu za uvedbo novega samoprispevka v Krajevni skupnosti Rogaška nismo zaspali na lovorikah uspeha. Začeli smo načrtovati, kako bomo pritekajoča sredstva čim hitreje in smotrno uporabili. Ena od prioritetnih nalog v naši Krajevni skupnosti je kulturni dom. Imeli smo že dva sestanka gradbenega odbora s projektanti za nadaljevanje del na objektu. Sedaj je dom v 4. fazi izgradnje, kar pomeni, da bo dobil dokončno zunanjo podobo s fasado in zastekljenim stavbnim pohištvom. Vsa dosedanja dela so stala več kot 200.000.000.— din, od tega so bila sredstva širše družbe v višini 5.000.000.— din, ostalo pa sredstva samoprispevka in DO Rogaške Slatine. To so sredstva brez zvišane valorizacije, kar bi prineslo bistveno višjo postavko. Za dokončanje bi potrebovali še okrog 400.000.000.— din. Teh sredstev ne bomo mogli zbrati sami, zato pričakujemo, da širša družbena skupnost ne bo več ostala gluha za prošnje in potrebe Krajevne skupnosti. V tem domu bo namreč našlo svoje mesto zraven Krajevnega urada In Krajevne skupnosti veliko društev in DPO. Tako se bodo njim izboljšali pogoji za delo. Naj omenim še to, da se pripravlja program za celotno izvedbo del v letu 1987. V javno razpravo bo prišel med krajane januarja. Bendelja Angjelko Kulturni dom Rog. Slatina v gradnji KONFEKCIJA OBLAČIL ROGAŠKA SLATINA ”KORS” — konfekcija oblačil — proizvajalec moške, ženske in otroške konfekcije s 40-letno tradicijo želi vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom svojih izdelkov obilo delovnih uspehov in srečno novo leto 1987. Izobraževanje delegatov Socialistični zvezi je bila z uveljavitvijo delegatskega sistema naložena skrb za načrtno in sistematično družbenopolitično izobraževanje članov delegacij. Zavedamo se, da lahko samo angažiran in družbenopolitično usposobljen delegat prispeva k uveljavljanju delegatskega sistema. Pomembno je, da razumemo izobraževanje delegatov kot odgovorno politično akcijo družbenopolitičnih organizacij ter družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije je pripravil okvirni program in izvedel inštruktažne seminarje za predavatelje, spremlja pa tudi priprave za izvedbo izobraževanja. Na teh osnovah smo izdelali lasten načrt in program izobraževanja delegatov. Program traja osem šolskih ur, pripravljene pa so naslednje teme: 1. Dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. 2. Družbena lastnina. 3. Možnosti, dileme in problemi družbenega razvoja in proces planiranja. — Vključevanje v mednarodno delitev dela. 4. Pogoji za prehod v inovativno družbo. Čeprav so naslovi zelo splošni, bodo teme prilagojene problemom in uspehom v naši občini. Po vsakem preda- vanju bo dovolj časa za pogovor o problematiki, ki jo je predstavil predavatelj. Seminarji bodo januarja in februarja leta 1987 za več krajevnih skupnosti skupaj, skupine pa bodo sestavljene iz delegatov enakih oziroma podobnih interesnih področij. Predavanja bodo v: — Bistrici ob Sotli za KS B/Sotli in Polje — Kozjem za KS Buče, Kozje, Lesično, Osredek, Podsreda In Zagorje — Podčetrtku za KS Podčetrtek, Pristava, Tinsko in Vlrštanj — Šmarju pri Jelšah za KS Kristan vrh, Mestinje, Šentvid, Šmarje, Vinski vrh in Zibika — Rogaški Slatini za KS Kostrivnica in Rogaška Slatina — Rogatcu za KS Dobovec, Donačka gora, Rogatec in Stojno selo. Opozoriti moram tudi na težave, s katerimi se srečujemo pri prioravi tega izobraževanja. Še vedno namreč niso izšli priročniki, ki jih bo izdala RK SZDL, prav tako je zelo težko zagotoviti predavatelje, ker so ljudje zelo zaposleni in težko prevzamejo dodatne obremenitve. Največje zadovoljstvo za organizatorje In izvajalce pa bo dobra udeležba in aktivno sodelovanje na seminarjih. Opozoriti moram tudi na težave, s katerimi se srečujemo pri pripravi tega izobraževanja. Se vedno namreč niso izšli priročniki, ki jih bo izdala RK SZDL, prav tako je zelo težko zagotoviti predavatelje, ker so ljudje ¿elo zaposleni in težko prevzemajo dodatne obremenitve. Kljub vsemu upamo, da bomo težave skupno premagali. Največje zadovoljstvo za organizatorje in izvajalce pa bo dobra udeležba in aktivno sodelovanje na seminarjih. Iztok Kodrič gorenje TOZD KONDENZATORJI ROGATEC DELAVCI SE PRIDRŽUJEMO ISKRENIM ČESTITKAM IN DOBRIM ŽELJAM V NOVEM 1987. LETU DOBRODOŠLI Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, se je zaradi skromne udeležbe na novoletnih razgovorih v preteklih letih odločil, da letos posebnega razgovora ne bo. Vsem, ki bodo želeli v dneh od 24. decembra do 8. januarja 1987 urediti kakršnokoli zadevo pri upravnih in drugih organih pa sporoča, da bodo uradne ure vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 15. ure. Vse informacije boste dobili v sprejemni pisarni skupščine občine (pritličje -soba 4) pri Oliveri Tkavc. Želimo vam prijetno počutje v domačem kraju ter zdravja in osebne sreče v letu 1987! Vinogradništvo v naši občini Po podatkih je v šmarski občini zasajeno z vinsko trto 1067 ha vinogradov. Ker imamo kooperacijsko dejavnost pri temeljni organizaciji kooperantov pri Kmetijskem kombinatu Šmarje razdeljeno na 6 zadružnih enot, bo zanimiv prikaz, koliko vinogradov po zadnjih podatkih zajema katera od zadružnih enot. Zadružna enota Bistrica ob Sotli ima 69 ha, zadružna enota Imeno 217 ha, zadružna enota Kozje 183 ha, zadružna enota Pristava 252 ha, zadružena enota Rogaška Slatina 181 ha in zadružna enota Šmarje 167 ha. Dosedanja obnova vinogradov je v letih 1973 — 1980 zajela 242 ha vinogradov na družbeno organizirani način, to je z pogodbami preko TOK-a, in to v ZE Bistrica 24,8 ha, ZE Imeno 74,18 ha, ZE Kozje 124,68 ha, ZE Pristava 8,8 ha, ZE Rogaška Slatina 7,7 ha, ZE Šmarje 10,42 ha. Ta podatek je zanimiv za oceno razvoja te panoge v občini. Lansko zimo je vinogradnike huje prizadela zimska pozeba. Na osnovi ocenitev škode po pozebi, ki smo jih opravili v vseh krajevnih skupnostih, je Republiški komite za kmetijstvo in odbor udeležencev podpisnikov družbenega dogovora solidarnosti posredoval kriterije in pogoje, po katerih se naj pristopi k sanaciji in obnovi vinogradov, ribeza in intenzivnih sadovnjakov. Za obnovo vinogradov je sklenilo pogodbo 178 vinogradnikov kooperantov z 81,85 ha vinogradov, katerih obnova je v polnem zamahu. Od tega smo uspeli zrigolati še 65 ha vinogradov. Za dodatno obnovo imamo zagotovljen kakovostni sadilni material priznanih domačih trsnic. Za sanacijo vinogradov pa je sklenilo pogodbo 403 vinogradniki s 234 ha vinogradov. Obnova 1 ha vinograda stane sedaj 7.500.000 dinarjev, kar je veliko breme za vinogradnika. Za pogodbenika teh 81,85 ha je finančna pomoč zagotovljena v naslednjem po hektarju. 370.000 din solidarnostnega dinarja, 500.000 din kot agromelijoracijo trajnih nasadov iz Zveze vodnih skup- nosti SRS ter sedanji dogovori o subvenciji trsnih cepjenk od strani Zveze vodnih skupnosti SRS. K tem nepovratnim sredstvom je bilo možno najeti še bančni kredit po 44% obrestni meri na dobo 10 let. Vinogradniki delajo največjo napako, da se za obnovo svojega vinograda pravočasno ne odločijo. Odločitev sprejmejo šele, ko vidijo buldožer v bližini svojega vinograda. Za vinograd, ki ga bomo obnavljali, moramo izdelati podroben program, če želimo, da bo zasajen z najkakovostnejšimi trtami. To pomeni, da se moramo že sedaj odločiti za obmovo vinograda, ki ga bomo sadili spomladi 1988. leta, čeprav nam vsi pogoji obnove vnaprej niso znani. Vinogradništvo je tesno povezano in odvisno od skupne kmetijske proizvodnje v našem kmetijskem prostoru in močno vpliva na turizem, gostinstvo in trgovsko dejavnost v občini. Vinogradi dajejo svoj čar, pokrajina je privlačnejša, vablivejša. Predvsem pa s to kulturo izkoriščamo strma pobočja in zemljišča, kjer nobena druga proizvodnja ne bi dala podobnih ekonomskih rezultatov. Pri iskanju virov financiranja pa se nenehno srečujemo s pripombo, kdaj bodo vložena sredstva dala tržni višek pridelka grozdja, ki je zelo zanimiv za domači in tuji trg. Zavedati se bomo namreč morali, da v Sloveniji pridelamo komaj 50% slovenske potrošnje vina, pa bi želeli še izvažati. Družba je zainteresirana za pridelavo grozdja, ki se pojavi na tržišču organizirano. Za vse druge oblike vinogradniške proizvodnje pa ne bo družbenih sredstev. Že v letu 1987 bomo pričeli graditi odkupno postajo za grozdje, kjer bo vsakemu vinogradniku posebej grozdje prevzeto po kvaliteti in bo na osnovi tega tudi plačano. Vsem vinogradnikom želim uspešno in zdravja polno novo leto 1987. Tehnolog za vinogradništvo in jagodičevje Edo SOVIČ © OBRTNO ZDRUŽENJE ŠMARJE PRI JELŠAH OBČANOM IN ČLANOM ŽELIMO USPEŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 1987 Kozjanski kulturni dnevi - februar 87 V mesecu februarju bodo na območju občine Šmarje potekali vsakoletni tradicionalni Kozjanski kulturni dnevi. Prireditve, ki jih v tem času organizirajo posamezna kulturna društva, šole in ustanove, naj bi prikazale čim-širšemu krogu občanov amatersko dejavnost, ki se odvija na območju občine. Na zadnji seji odbora za pripravo prireditev ob kozjanskih dnevih so se domenili s predstavniki društev o poteku posameznih prireditev, ter o glavnih prireditvah v tem času. Osrednja prireditev s temo, ki jo bodo letos obravnavali, je "Filmska vzgoja mladih v občini Šmarje”. Razgovor bo organiziran v sodelovanju s šolami, kinematografi in strokovnjaki za film-ko vzgojo, ki jih bodo v ta namen povabili na prireditve. Za uvod v razgovor bo Mišo Čoh, priznani slovenski filmski amater, predstavil nekaj svojih najnovejših kratkih filmov. Celotno prireditev organizira odbor za filmsko dejavnost pri občinski zvezi kulturnih organizacij. Na seji so se dogovorili o kraju osrednje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslava naj bi bila v Rogatcu in bi jo združili z otvoritvijo tamkajšnje knjižice. Naslednja večja prireditev bo občinsko srečanje Naša beseda; srečanje bo meseca marca v Mestinju in Kozjem. V tem času pa se bodo v Podčetrtku srečali tudi besedni ustvarjalci z območja občine in svoj nastop združili z otvoritvijo nove knjižice. Srečale se bodo še folklorne skupine z območja občine, amaterske gledališke skupine se bodo predstavile z novimi premierami, organiziranih bo več koncertov, likovnih razstav in drugih prireditev, ki bodo v tem času prikazale v glavnem vse, kar se na področju kulture v občini Šmarje dogaja. J: Č. Pohod po poteh borcev XIV. divizije v letu 1987 V programu dela Občinske konference ZSMS Šmarje pri Jelšah, na področju razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij, je vsekakor na prvem mestu tradicionalni pohod po poteh borcev XIV. divizije. Pohod organizirajo občinske konference ZSMS v celjski regiji v štirih etapah. Organizatorji prve etape, ki se začne v Sedlarjevem in konča v Gračnici pri Rimskih Toplicah, smo OK ZSMS Šmarje pri Jelšah in Laško. V letu 1987 bomo pohod organizirali na isti trasi z nekoliko spremenjeno časovnico. Slovesnost ob otvoritvi pohoda in ob obletnici prehoda XIV. divizije na Štajersko bo 6. februarja 1986 ob 10. uri v Sedlarjevem. Pohodniki bodo svojo pot nadaljevali skozi Buče do Lesičnega in naprej skozi Zagorje do Planine, kjer bodo počivali. Drugi dan jih bo pot vodila skozi Zabukovje do Henine, kjer bodo prenočili. Zadnji dan bodo prehodili pot od Henine do Gračnice, kjer bod slovesnost ob zaključku prve etape pohoda. Na svoji poti bodo prehodniki polagali vence na spominska obeležja, se srečevali z domačini na mitingih in prirejali zabavne prireditve. Organizatorji pričakujemo, da bo sodelovalo okoli 100 pohodnikov iz obeh občin, iz pobratenih občin in vojaki iz Postojnske kasarne. Pohod je dobro organiziran, v pripravah pa sodelujejo poleg obeh občinskih konferenc ZSMS še občinska štaba za TO, občinska odbora ZZB NOV in občinski konferenci SZDL. Izkušnje Iz preteklih let nam kažejo, da je vzdušje kljub precejšnjim fizičnim naporom vso pot izredno dobro. Prepričani smo, da bo tudi drugo leto tako, zatorej vabimo zainteresirane, da se prijavijo na Občinsko konferenco ZSMS Šmarje pri Jelšah. OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO ŠMARJE PRI JELŠAH ZVUTS ’’ROGLA 87” SMUČANJE Tudi letos bomo na Rogli organizirali šolo smučanja. Želimo, da se prijavi čimveč ljubiteljev smučanja, in to v osnovno ali nadaljevalno šolo. Predšolski otroci, vključno s prvošolci, se lahko akcije udeležijo le v spremstvu staršev. Akcija bo trajala od 19. 1. 1987 pa do 23.1.1987. Avtobusi bodo vozili po že ustaljenem voznem redu iz vseh večjih krajev. Vsi, ki bodo vplačali smučarski paket, bodo imeli na avtobusu rezervacijo. V akcijo se lahko vključijo tudi ljubitelja teka na smučeh. Cena pet-dnevnega paketa je 20.500, — din za otroke in 21.500. — din za odrasle. V ceni paketa je prevoz, vlečnica, malica in šola smučanja ali teka. Prijavite se lahko do 9. 1. 1987 na vseh osnovnih šolah v občini, pri organizatorjih rekreacije v DO in na OZTK Šmarje. Vsi smučarji bodo nezgodno zavarovani. SREČNO 1987 VAM ŽELI SLOVIN VITAL MESTINJE (iaiifOM INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRTNO MONTAŽNA DOn.sol.o. 63240 ŠMARJE PRI JELŠAH št. 180 VAM ŽELI Srečno ’87 Boris Petek RAZPISUJE natečaj za ’’NAJBOLJŠI V ŠPORTU 86” Odbor za nagrade in priznanja pri TKS Šmarje pri Jelšah organizira tradicionalno prireditev z naslovom ’’Najboljši v športu 86”. Prosimo, da nam pošljete svoje kandidate za posamezne kategorije in da glasujete za tiste, ki so bili po vašem mnenju najboljši v letu 1986. Kategorije so: — najboljši športni kolektiv — najboljša ekipa pionirjev — najboljša ekipa pionirk — najboljše ŠSD — najboljša krajevna skupnost Posebno priznanje bomo dali tudi pionirjem in pionirkam, ki jih bodo šole predlagale odboru. Rok za prijavo je 15. 1. 1987, naslov pa Telesnokulturna skupnost, Odbor za nagrade, Šmarje pri Jelšah. Predsednik skupščine: Predsednik odbora: Rado Jurjec, l.r. Anton Sok, l.r. najboljši športnik najboljša športnica najboljša moška ekipa najboljša ženska ekipa ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŠMARJE PRI JELŠAH Odbor za literarno dejavnost RAZPISUJE drugo srečanje ’’BESEDNIH USTVARJALCEV” Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki. Prispevki naj bodo v slovenskem jeziku, napisani s pisalnim strojem. Organizator bo upošteval prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, memoare, romane; — pesmi, epigrame, basni, aforizme; — dramska besedila, prizore, enodejanke, skeče, monodrame, TV igre, filmske scenarije, radio igre, scenarije za proslavo; — kritične prispevke, eseje, družbeno angažirana razmišljanja. Svoje prispevke naj avtorji pošljejo v treh izvodih, označijo naj jih s šifro, ne s pravim imenom. Poslanim tekstom naj priložijo zapečateno ovojnico s podatki: ime, priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost, in šifra. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo v reviji MENTOR brezplačno ali kakšni drugi priložnosti publikaciji. Tročlanska komisija, ki jo imenuje organizator, bo med pravočasno prispelimi prispevki izbrala najboljše avtorje in jih nagradila s knjižnimi nagradami. Vsi udeleženci razpisa imajo pravico do nastopa na literarnem večeru, ki bo prirejen v okviru srečanja. Izbrani na občinskem srečanju gredo na republiško srečanje marca v Ljubljano in v literarno kolonijo meseca maja v Tolmin. Prispevke pošljite najakasneje do 10. 12. 1987 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Šmarje pri Jelšah Odbor za literarno dejavnost za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov hol^Df lasna industrija Šanijur pri Balju TOZ LESNA OPREMA MESTINJE ŽAGA KOZJE Delavci vam želimo uspeha polno leto 1987 DEŽELA Lepa je ta slovenska dežela, veselo dejal je tujec nekoč, tu rasa germanska bode živela, izseliti, pregnati slovanski narod! OB MINEVANJU STAREGA, ZAČUTIMO POMEN NOVEGA. IZ STAREGA RASTE UPANJE, TISTO UPANJE, KI NAJ VAM PRINESE VELIKO SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVO STEKLARSKA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA Tako zapustili domačo smo grudo, pri Sv. Miklavžu klenkal je zvon, kot mrliča v grob bi nosili moj dom, moj dom! V Brestanici ob Savi zagrmela je črna pošast, v živinskih vagonih so nas vozili v tuji, neznani kraj. Koderkoli smo hodili, dom svoj smo v srcu nosili in pesem škrjančka iznad polja spomin je budila v Polju ob Sotli tam smo doma. Franc Šušterič, Prelasko 10, p. Buče [petrol] PETROL - TOZD Trgovina Celje, Trnovlje pri Celju 215, z benbcinskimi servisi želi svojim kupcem Srečno novo leto 1987 Izdelki programa - Metke Dejavnost v telesni kulturi v letu 1986 V letošnjem letu smo v telesni kulturi zabeležili zelo dobre rezultate. To velja za vsa področja, od množičnosti, tekmovalnega športa, vzgoje strokovnih kadrov in vzdrževanja telesno-kulturnih objektov. Uspešno smo delovali tako v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, društvih Partizan, tekmovalnih klubih in še kje. Usmeritev telesno kulturne dejavnosti v množičnost se je pokazala kot pravilna. Prav množičnost, še posebno v nižjih kategorijah, nam je prinesla določeno kvaliteto v športu, posebej to velja za vse prioritetne športne panoge. Zelo dobro je zastavljeno delo vseh šolskih športnih društev v naši občini, kjer dajejo največji poudarek splošni telesnokulturni ’’razgledanosti” otrok. Precej pozornosti je namenjeno tudi šolam v naravi, predvsem letnim, saj je naše geslo, da ne sme nobeden otrok končati osnovne šole brez znanja plavanja! Pri smučanju se opredeljujemo za tečaje v šolah, in za akcijo ”vsi na sneg”. Selekcijsko delo v športnih panogah, ki Imajo prioriteto, je dobro organizirano na šolah, kjer pomagajo tudi nosilci prioritete, to je klubi, drugod pa nekoliko slabše. Tudi društva Partizan, v občini jih imamo kar 14, delujejo dokaj dobro, čeprav se ubadamo s problemi strokovnih kadrov in finančnimi težavami, predvsem pri rekreacijsko-tekmoval-nih športih. Nekoliko več pozornosti bo potrebno v prihodnje posvetiti različnim netekmovalnim rekreativnim oblikam, kjer so še velike možnosti za delovanje. Počasi, vendar vztrajno, se tudi spreminjajo pogoji, predvsem v miselnosti nekaterih posameznikov! Marsikdo je že spoznal, da se da za svoje zdravje in počutje mnogo storiti z malo dobre volje! Na področju panog splošnega družbenega pomena, kot so streljanje, taborništvo, se je prav tako marsikaj spremenilo. V posameznih panogah se je zelo povečalo članstvo. V streljanju pa se je dvignila kvaliteta, saj smo dobili v tem letu SD, ki tekmuje v republiškem merilu. Kljub temu pogrešamo v teh dejavnostih še sofinanciranje nekaterih dejavnikov, ki bi morali ravno tako, ali še bolj, sodelovati. V športno-rekre-acijskem tekmovalnem sistemu, kjer sodelujejo NK Odred Kozje, NK Podsreda, NK Šmarje, Tenis klub Karate klub, Kegljaški klub, Občinsko društvo za športe na vodi, vsi iz Rog. Slatine, ter KK Kozje, SD Rogatec in SK Kozje, je delo prav tako dobro organizirano. Skrbijo za pomladek, in povsod se izboljšuje kvaliteta. Zelo dobri pa so tekmovalni rezultati v košarki in nogometu. Vse tri ekipe, ki nastopajo v II. zvezni košarkarski ligi, prvi republiški in drugi republiški ligi, sov samem vrhu svoje zvrsti. Najvišje je ŽKK Kors Rogaška, ki upravičeno računa na prvo mesto in s tem na napredovanje v najvišji ’’rang” pri nas! V tekmovalnem športu se že vrsto let ubadamo s problemom finančnih sredstev! Teh je premalo za normalno delo v klubih, zato se pač moramo znajti še kako drugače, predvsem s srečolovi, veselicami in podobno. Precej težav je tudi pri športnih panogah, ki imajo individualni tekmovalni značaj, kot so tenis, streljanje In podobno. Tudi tu so rezultati vedno boljši, težko pa pokrivamo stroške! /METKk tekstilna tovarna in konfekcija celje, n.sol.o. TOZD konfekcija postelj, perila Kozje V letu 1987 vam želimo vso srečo © © © # • Kljub temu se trudimo, da omogočimo vsem posameznikom doseganje čim boljših rezultatov. Na področju vzgoje strokovnih kadrov se premika na bolje. V občini imamo že nekaj izšolanih strokovnjakov, ki lahko prenašajo svoje znanje na mlajše. Tako bomo v kratkem ponovili tečaje za naziv inštruktorja košarke in nogometa. Prav tako sodelujemo z regijskim izobraževalnim centrom in seveda s Fakulteto za telesno kulturo v Ljubljani, predvsem na področju šolanja organizatorjev športne rekreacije v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Posebne težave imamo pri vzdrževanju telsnokulturnih objektov. Teh v občini ni malo, vendar nam primanjkuje sredstev za normalno vzdrževanje le-teh, o novih pa sploh ne moremo razmišljati. Tako bomo v prihodnjem letu morali precej več pozornosti posvetiti ravno tem problemom, saj imamo velike težave z domom Partizan v Rog. Slatini, Rekreacijskim centrom, igriščem v Podčetrtku, igriščem v Mestinju, dva objekta, v Kozjem in Šmarju, pa sta še nedokončana. Naj omenim še nekaj manjših popravil ograj, lakiranje telovadnic, nabavo opreme in še kaj. V prihodnjem letu bomo morali iskati dodatna sredstva predvsem za — napredovanje vsaj ene ekipe v višji ’’rang” tekmovanaja in — vzdrževanje TK objektov. Nam bo uspelo? Prepričani smo, da bo! Doslej smo imeli precej podpore širše javnosti, kar pa zaradi dosedanjih uspehov pričakujemo tudi v bodoče! J. Rihtarič OSNOVNA ŠOLA PODČETRTEK Trideset let samouprave učenčevi Nekako nenavajeni smo, da bi kadar slišimo za SAMOUPRAVO otrok, resno razmišljali o tej pedagoški stvarnosti. Podcenjujemo njihove zmožnosti in sposobnosti, da pametno, premišljeno in z vso odgovornostjo uporabijo, zahtevajo in se zavestno drže poti, za katero smo še odtrasli večkrat nesposobni in nezreli. Toda prav reflektiranje naših navad in spoznanj je tista ovira v razumevanju in upoštevanju mladostnika, ki je ne bi smeli imeti pred očmi, kadar govorimo in ocenjujemo samoupravne zmožnosti naših otrok. Uvodne misli bi bilo potrebno pedagoško znanstveno preučiti, da se ne bi naši otroci počutili odrinjeni in omejeni v svojem delovanju. Strinjati bi se morali s tem, da otroci niso obremenjeni z našimi negativnimi izkušnjami. Pravo nasprotje uvodnemu razmišljanju pa kaže pedagoška praksa OS PODČETRTEK, kjer so mladi 31. oktobra letos praznovali nevsakdanji jubilej — 30 let samoupravljanja, kar se povezuje z ustanovitvijo šolske hranilnice. Prav šolska hranilnica OŠ Podčetrtek (v nadaljevanju ŠH) pa je bila zametek samoodločanja učencev pri planiranju, usmeritvi delovanja ŠB in porabi skupnih sredstev šolske skuonosti (v nadaljevanju SS). Če pomislimo, da je ŠH OŠ Podčetrtek le leto mlajša od svojega mecena — LJUBLJANSKE BANKE, lahko razumemo vizionarstvo in zasenjaštvo takratnega delovanja kolektiva pod vodstvom tov. Jožeta Brileja. Mnogo samorastniškega in žilavega optimizma je bilo potrebno, je potrebno in bo potrebno, da se je zgradila, se in se bo dograjevala ta edinstvena pedagoška pot samoupravne pedagoške, ki je danes priznana tudi širom sveta. 25. oktobra smo tako praznovali pomemben jubilej in seveda ob tem ponovno dokazali enotnost in zagnanost vseh: učencev in delavcev OS Podčetrtek, staršev, krajevnih, občinskih in izvenobčinskih dejavnikov, ki sodelujejo in cenijo delo naše šole, saj smo pripravili resnično nepozabno srečanje z okoli 100 povabljenci in 400 člani sedanjih in nekdanjih učencev ter delavcev OŠ Podčetrtek. Ob tej priložnost smo sprejeli med častne člane ŠS naslednje zunanje člane ŠS in člane društva prijateljev šole: tov. Metoda Rotarja — preds. posl. odbora LB - ZB Ljubljana, toy. Aleksandro Kornhauser — dir. UNESCO centra Ljubljana, tov. Angelo Marinc-Šetinc — preds. društva prijateljev OŠ Podčetrtek, tov. Rudija Lešnika — dekana Pedag. fakultete Maribor, tov. Petra Simonitija — delavca LB -SB Celje, tov. Milana Matka — preds. OK SZDL Šmarje pri Jelšah in tov. Francija Reneirja - krajana Podčetrtka. Predlagan je bil tudi tov. Viktor Valant, najstarejši zunanji sodelavec osnovnih šol v Sloveniji (lani 28 let), vendar nam ga je iztrgala neizprosna smrt. Darilo Ljubljanske banke Vsi sprejeti častni člani ŠS OŠ Podčetrtek so se pridružili do sedaj edinemu častnemu članu — tov. Jožetu Brileju. Na proslavi smo se dogovorili tudi za mnoge skupne akcije, ki nas bodo v bodoče še bolj povezovale (predvsem na področju računalništva), s čimer smo dobili člani ŠS OŠ Podčetrtek zagotovilo, da smo na pravi poti. Ob jubileju pa so bile podeljene še spominske plakete: LB - ZB Ljubljana (sprejel tov. Ivo Mavec — direktor sektorja za stik s prebivalstvom, LB — SB Celje (sprejel tov. Jurak — preds. posl. odbora LB-SB Celje), Mimica Plevnik, Marica Sovine in Mitja Žitnik — delavci OŠ Podčetrtek. Ob zaključku naj povem le še to, da smo se s pomočjo staršev, krajanov in delavcev šolskega okoliša OŠ Podčetrtek zbrali ogromno različnih prispevkov, kar je dokazalo, da šola na svoji poti ni osamljena, ampak da smo združeni v želji, omogočiti otrokom čim kvalitetnejšo pripravo na bodoče življenje. To pa je zagotovo najpomembnejša kvaliteta pedagoške usmeritve OŠ Podčetrtek. vodja eksp. dejavnosti OŠ Podčetrtek: Mitja Žitnik GO KO 1 ROGAŠKA SLATINA GRADBENO OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA, Zdraviliški trg 13 VSEM LJUDEM OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ŽELIMO V NOVEM LETU VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE TOZD KONFEKCIJA ŠMARJE PRI JELŠAH ŽELI DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN PARTNERJEM USPEŠNO LETO 1987 BOHOR ŽARI je naše glasilo. Pišite vanj ali nas pokličite; pridemo k vam. Naša telefonska številka je (063) 821-118 ali 821-140. Uredništvo Srečno 1987 Prepričani v uspeh naših skupnih prizadevanj za ohranjevanje in posredovanje zgodovinskih vrednot, nastalih v žitju in bitju naših prednikov, in za hitrejši družbenogospodarski napredek želimo vsem občanom in še posebej prebivalcem Spominskega parka Trebče osebne sreče in zadovoljstva ob delu. Kolektiv Spominskega parka lSt> Trebče Kaj lahko poslušate na valu Radia Šmarje pri Jelšah Ponedeljek: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, obvestila, Reklame 15.29 DIO - vključitev v Radio Ljubljana 16.00 V deželi lipovega lista (turistična oddaja) 16.30 Mladi mladim 17.00 Poročila - osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame 17.30 Črno-belo v barvah (filmska oddaja) 18.00 Zaključek Torek: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Športnih sedem dni 16.30 Osem not za sto radosti (zabavnoglasbena kontaktna oddaja) — I. del 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame Osem not za sto radosti — II. del 18.00 Zaključek Sreda: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15,29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Danes v studiu (okrogla miza — v živo) 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame 17,30 V dvoje (glasbena oddaja z veznim tekstom — skladbe v dveh izvedbah) 18.00 Zaključek Četrtek 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Kulturni mozaik 16.30 Aktualni četrtek 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obestila, Reklame Šopek domačih (oddaja domače narodnozabavne in zborovske glasbe z veznim tekstom in gosti) 18.00 Zaključek ŽELI Srečno 1987 Petek: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15.29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Skupni koraki (oddaja iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, društev itd.) 16.30 Potujoči mikrofon (lastni posnetki domačih glasbenih skupin, zborov, reportaža zapisi o ljudskih običajih, narečja ipd.) — zadnji četrtek v mesecu 17.00 Poročila — osrednja dnevna informativna oddaja, Obvestila, Reklame 17.30 Zabavna podoknica 18.00 Zaključek Sobota: 15.00 Napoved sporeda, Poročila, Obvestila, Reklame 15,29 DIO — vključitev v Radio Ljubljana 16.00 Poslušaš-Poslušam (glasbena kontaktna oddaja s sodelovanjem poslušalcev, vmes lažji reportažni zapisi, vključevanje v živo s terena, gosti ter ob 16,00 (po napovedi) Moč glasbe 18.00 Zaključek Nedelja: 09.00 Napoved sporeda — Nedelja z Radiom Šmarje pri Jelšah Mavrica pozabljenih Naš obraz 10.00 Informativna oddaja, Obvestila, Reklame Radijska štafeta 11.00 Kmetijska oddaja 11,30 Svetujemo vam 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo QtXjfctXkci, Stuttsuo DELAVCI MIZARSTVA VAM ŽELIMO Srečno novo leto Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO DELAVCI ZDRAVSTVENEGA DOMA ŠMARJE PRI JELŠAH VAM ŽELIMO Zdravo, uspešno in zadovoljno leto 1987 DEDEK MRAZ, DEDEK MRAZ SPET GRE V VAS INTEGRAL DO PREVOZNIŠTVO •□□NAT- 63250 Rogaška Slatina - Kidričeva 30 VAM V letu 1987 želi srečno vožnjo TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Rog. Slatina vam želi SREČNO ’87 Šmarje pri Jelšah Trgovsko delovna organizacija p.o. — trgovina na drobno z mešanim blagom — mesnice — gostinstvo SE PRIPOROČA IN ŽELI SREČNO ’87 VSO SREČO TUDI ZLATOPOROČENCEMA PEPCI IN IVANU KIDRIČEVIMA IZ ŠMARJA PRI JELŠAH SREČNO NOVO LETO 1987 VAM ŽELI UREDNIŠKI ODBOR Glasilo BOHOR ŽARI Izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 Izvodov. — Uredniški odbor: Vinko Habjan, Milka Dobravc, Marjan Šarlah, Franc Peperko, Dominik Leskovar, Darinka Šuc-Lah, Mimica Kidrič, Darja Lojen, Jože Čakš, Jaka Rihtarič, Vlado Arnič, Edi Škornik, Franc Vehovar. — Tisk: FOTOLIK Celje. — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1 /72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.