-----    367    -----
Dopisi.
V  IIuII-u na Angležkem 1. nov. P. T.   —   Vse angležko  političino  govorjenje  in   pisanje   suče   se   od 18. oktobra,  dne Palmerston-ove smrti,   le o Pal-merston-u.    Kako popularen je bil ta državnik, vidi se že tudi iz tega, da je njegova smrt, akoravno je skoro 81 let star  umrl,   Angleže  hudo   osupnila.    Brž  drugi dan so dnevniki poleg  smrtnega naznanila že tudi prinašali življenjepis in takošne apoteose, kakoršnih še nikoli nisem čital.   Večidel vsi dnevniki so izišli v črnih obrobkih.    Na Palmerstonovo mesto   kot   prvi  minister pride  Russel,    čegar   dosedanje   mesto   kot   minister vnanjih oprav Clarendon zavzeme, bojda Napoleonov prijatel.    Kakošna bode zdaj politika angležka, ugibajo vsi časniki; kazala bo prihodnost.   Fenijanci še ne mirujejo in angležkim časnikom zato še zmirom dosti gradiva pripravljajo.    Središče   njihovo  je   v Filadelfii   v Ameriki,   kjer  je  poglavar fenijanske bratovščine Co-lonel 0'Mahonv, še mlad pa energičen človek.    16. oktobra so imeli Fenijanci v Filadelfii zbor, ter se pogovorili o vojskinih pripravah;   0'Mahonv-ev govor, ki so ga angležki časniki razglasili,  kaže  največe navdušenje. — Tukaj je zdaj neprijetno vreme, vedno ali dežuje ali sever brije. Strašne nevihte so te dni na morji napravile veliko škodo, več velikih ladij se je z blagom vred pogubilo.    Tudi živine je v tem vremenu na bro-dovih iz Hamburga mnogo poginilo,   druga pa je silno slaba v Hull prišla. Goveja kuga še neprenehoma divjd, celo  v zoologičnih   vrtih   v Londonu   se  je prikazala; poginilo je tu troje goved, ktere je italijanski kralj podaril ,  in en bison.   —   Naj omenim še eno vremensko prikazen.   27. oktobra so se z malim gromom ob dveh popoldne privlekli tako gosti oblaki, da je za nekoliko časa temno bilo   kakor  o polnoči;   treba je  bilo   luči prižgati.
V  Pragi 3. nov. + (Čelakovskov spominek. — Delavnost našega magistrata. — Sviloreja.) Društvo kaliber", o kterem sem že enkrat omenil, da podpira uboge pisatelje češke in njih vdove ter jim postavlja spominke, postavilo je zopet preslavnemu pesniku spominek.    Trinajst let pogrešal je narod češki spominka,
ki bi mu kazal, kje počiva mož, ki mu je toliko prelepih pesem zložil. Zdaj ima tudi Čelakovsky svoj spominek, ki se je včeraj, na vseh vernih duš dan, s primerno svečanostjo odgrnil. „Sokol" je imel okolo spominka častno stražo, „Hlahol" peval je primerne zbore, prečastiti korar Stulc pa je izvrševal cerkvene obrede, ter govoril slavnostni govor. Pred spominkom so bila zastopana različna narodna društva, in kar pri takih priložnostih ni povsod navada, praški magistrat, ki ga je namestoval sam župan. Po dokončani slavnosti stopijo zastopniki različnih družeb k spominku in polož6 na-nj zelene vence, prepletene s prekrasnimi slovanskimi trikolorami; za njimi pa so nanosili posamesni spoštovavci pesnikovi toliko vencev, da skoraj ni bilo več spomika videti. Videli smo tudi mnogo krasotic, ki so stegale nježne ročice na pesnikov spominek, da mu podele zasluženi venec. Naj Slovencem še to omenim, da je bil Celakovsky prijatei našega Prešerna. Ko je ranjki Prešern na Dunaji v pravniških šolah bil, ga je Celakovsk^ ob šolskih praznikih seboj na Cesko vzel, kjer se je bil seznanil s češkim narodom in Češko literaturo. — Praško zastopništvo pokazalo je v kratkem času, kaj da zmore srenjska samooprava (avtonomija) , in lahko ga vsaki srenji v izgled stavimo; kajti maloktero mesto skrbi tako za materijalno in duševno blagostanje svojih prebivavcev, kakor naše. Zadnjič sem že omenil novega mostii; omenil sem tudi mestne plinarne, ki je posebno koristna naprava, kajti lepi novci, ki jih je dozdaj ptuje društvo iz dežele nosilo , ostanejo vprihodnjič v srenji. Ni še leto in dan, kar si je napravilo naše mesto svojo zavarovavnico proti ognju, ki zopet mnogo novcev doma prihrani. Ker je previdelo, da je število tukajšnjih srednjih šol premajhno, in da ne zadostujejo občnim potrebam, posebno v narodnem obziru ne, je napravilo novo češko realno gimnazijo, ki se je že z letošnjim šolskim letom pričala. Že pred tremi leti napravilo je vj$o narodno dekliško šolo; letos pa ji je sklenila postaviti lepo poslopje, ki bode tudi po vnanji opravi zaljšalp naše mesto. Koliko pa je praškemu zastopništvu sploh mar za povzdigo češkega naroda, pokazalo je najlepše takrat, ko je sklenilo pripomoči k zidanju velikega narodnega gledišča s 40.000 gold. Ne bom pa našteval še mnogo manjših naprav, kakor na pr. dekliško obrtniško šolo; kajti to bi me predaleč peljalo. Vse to pa je delo enega leta! Res lepšega sadii nismo mogli pričakovati. — K koncu še besedico o češki svilo rej i, o kteri so „Novice" že bolj obširno govorile. Razstava svilnih pridelkov, ki smo jo spomladi imeli, zbudila je dosti novih svilo-rejcev. Na prvo mesto pa stavimo v izgled našim svi-lorejcem grofa Deyma v taborskem kraji, ki ima letos 5 milijonov zdravih eno leto starih murv! Zopet lep napredek. Ker bo čez dve leti v Ljubljani gospodarska razstava, naj bi naši svilorejci že zdaj skrbeli, da bo tudi slovenska s vilo rej a bogato zastopana.
Iz Zagreba 3. nov. — Kakor vsako leto, so tudi letos tukajšnji pravniki na dan vseh Svetih na pokopališču sv. Jurja osnovali sjajno svečanost. 29. avgusta 1845. leta namreč spopadli ste se narodna in magjar-ska stranka; stranka narodna postavi se na trgu svetega Marka v gornjem gradu, ker se pa ni htela razkropiti in poleg tega še jašečega častnika, ki jo je prišel opominjat, s konja vrže, je počelo tadašnjemu banu vroče prihajati. Kmali so se vse mestne ulice zaprle, počelo seje v tem hipu streljati in 13 od zbrane množice je mrtvih obležalo. Pogreb vseh mučenikov bil je ob enem. Ker so bili ti možje po vse znamenite osebe in ker jih je smrt ravno v tistem hipu doletela, ko so se borili za narod svoj, so jim mestnjani kolosalen železen spominek postavili,  in pri tem spominku na dan vseh
-----   368   -----
Svetih je bila svečanost. Pravniki prišli so proti 7. uri zvečer z golimi sabljami in dvema zastavama; kaj mogočno so se dvigala peresa orlova na kalpakih mla-denčev. Ko so grob obstopili, ki je bil z mnogovrstnimi napisi obdan in več kakor s 600 svetilnicami okinčan, zapelo je društvo. „Kolo" tri pesme , med njimi tudi slovensko „Molitev." Po dovršenem petji odšli so pevci, pravniki pa so stražili do 10. ure na grobu. — Ker Kranjci kaj pogostoma v Zagreb po vino dohajajo, jih odkritosrčno opominjam , naj se nikar ne pečajo s tistimi zidovi, ki na kolodvoru čakajo in vsacega Kranjca kakor repna muha nadlegujejo, da naj vino od njih kupi. Res, da zidovi kupca v kočii v svojo hišo peljejo, al to samo za to, da je kupčija. Vino je tukaj na lepem mestu, brez truda se ga v eni uri natoči 50 veder in kmali je tudi na železnico oddano. Toda kaj ste kupili? to še le domd izveste. Ne čudim se po takem, da mi je že marsikdo naših ljudi rekel, da nikakor noče več v Zagreb po vino. To pa je škoda tukajšnjim vinorejcem. Svetujem tedaj vsem našincem, ki pridejo sem po vino, naj grejo na kmete; ako sami nočejo iti, je tukaj mnogo zanesljivih ljudi, ki so v vsej okolici znani, jih za male krajcarje spremijo in jim za najbolja vina izvejo. Tukajšnji kmetje so mi sami rekli, da morajo judu vino skoraj zastonj dati; kakošno vino mu po tem takem prodajo, vsak sam lahko ugane.
Jože Dobovski. Teharje na Staj. 2. nov. — 25. oktobra je bila seja srenjskega odbora teharskega. Pretresali so se pre-vdarki stroškov prihodnjega leta, ker po novi srenjski postavi se morajo prihodnje vsi stroški deželnemu poglavarstvu (?) predlagati. Bilo je že pred dvema letoma, kar je tudi vam, drage „Novice" znano, v naši srenji sklenjeno, da pridni sadjorejci vsako leto darila ali premije dobijo. To se je res tudi lansko in letošnje leto zgodilo; al ko v omenjeni seji pride ta malenkost stroškov ali prav za prav.dobra reč, ktera je v napredek kmetijstva, v pretres, sta žalibog napela dva staro-kopitna odbornika o tej zadevi vse svoje žile in do-bivši veČino glasov na svojo stran sta podrla glasove modrega župana in njegovih pomočnikov. Jez kakor ud kmetijske družbe in iskren sadjorejec ostanem pobitega srca med manjšino. Nasprotniki manjšine so trdili: čemu ti stroški, saj pri nas ne raste sadje. Jez pa rečem, da tudi nobeno žito ne raste, ako se ne seje in marljivo ne oskrbljuje, pa sem tudi porok, da po vsi zemlji teharske srenje mnogovrstno sadje z murvo vred gotovo rastlo bode, ako se sadi in umno oskrbljuje. „Na vsaki prostor posadi drevo, — pridno ga gleštaj, pa rastlo ti bo" — tako se veli star pregovor, ki je še danes resničen. Da pa se spodbada pridnost, koristijo premije pridnim sadjorejcem. Kdor tega ne spoznd, naj kmetijske družbe vpraša, ktere tudi marljivim sadjorejcem delijo svetinje.
Iz Železnikov 30. okt. — Predvčeranjim je tukaj umrl in danes bil pokopan gosp. Jožef Globočnik, starosta vrle Globočnikove rodovine, fužinar in posestnik, oče ubogih, cerkveni ključar, bivši fužinski ravnatelj in od leta 1850 do leta 1861 župan naše srenje. Bil je ranjki pravi steber naše srenje in fare. Akoravno je doživel blizo 75 let, je vendar v marsikakem oziru veliko prezgodaj umrl; kajti pešajoče fužinarstvo je zgubilo ž njim modrega sovetnika, delavci domači in zunanji skrbnega gospodarja in ubogi usmiljenega očeta. Skoda velika, da poslovljujejo se od nas taki možaki; al človek se ne more upreti božjim naredbam. Na gomili vrlega moža hvaležni rečemo: Slava spominu njegovemu!                                                 J. Levic ni k.
Novomesto  4.  nov. ^    Odbor čitavnice naše je zdaj ustanovljen.    Pri   občnem zboru  23.  t. m.   so bili
izvoljeni: za predsednika dr. Rozina, ces. deželni advokat, za podpredsednika L. Ravnikar, c. k. državni pravdnik, za blagajnika trgovec Oblak, za tajnika dr. Bučar, c. k. okrajni zdravnik, za knjižničarja Jan. Kaste lic; odborniki pa: Langer pl. Podgoro, grof Margheri, Kuhelj, Grm, S krem, Ogrinec, Rizzoli in Mehora — vsi veljavni možje. V seji 29. oktobra je odbor sklenil, naj se čitavnica začne 12. novembra s slovesno „besedou; al ta stvar se je drugac obrnila! Naše narodno društvo do sedaj nima še svoje dvorane; mnogo občespoštovanih kazininih udov nam je tedaj svetovalo, naj čitavničin odbor kazino pismena prosi, da čitavnici za oni večer drage volje prepusti dvorano svojo. To se je tudi zgodilo; al kazinini odbor je v svoji seji z večino petih glasov proti trem sklenil, da se naša prošnja odbije. Pravična srd se je glasila po vsem mestu, ko se je to zvedelo; kajti vsaki čas je kazina prepustila svojo dvorano potovajočim gimnasti-karjem in glumačem vsake baze brez upiranja. Nam je niso dovolili, češ, da „besedau v čast osnove čitav-ničine bo imela sijajni uspeh in da bi potem, ker kazina že tako močno hira, vse v čitavnico vrelo. Od tod tedaj herojični sklep: ,,non possumus" — resnična vreden, da se, kar se narodnega renegatstva tiče, z debelimi črkami v kroniko novomeško zapiše. Tisti trije vrli možaki, kteri so v kazininem odboru za na3 glasovali, bili so gospodje: pl. Lehman, trgovec Jen k* ner in Schmid. Z imeni peterih odbornikov pa, ki so glasovali zoper dovoljenje, naj se pobaha „Prešaa s svojimi tovarš'cami, da se v njih listih svetijo; čudna je to, da po naključbi so protivni nam odborniki bili le cesarski uradniki, od kterih smo sedanji čas smeli pričakovati , da nam prijazno podajo roko in da jim je mar za javno mnenje Novomeščanov. Danes smo imeli v čitavnici sejo in sklenili svečanost napraviti predpu-stom. Do tistihmal bomo imeli izvrstno dvorano pripravljeno.
Iz Kranja 3. nov. — Na dan vseh Svetnikov bii je krasno okinčan in razsvitljen na tukajšnjem pokopališču spominek prvaka slovenskega pesništva, neumr-lega našega dr. Franceta Prešerna. Viseli so na spominku zeleni venci z belo-modro-rdečimi cvetlicami in nad sto lučic je svetilo. Popoldne pa po cerkvenem opravilu peli so na gomili pred veliko množico ljudstva gospodje čitavničini pevci prav ginljivo. — Tako slavili smo ta dan spomin moža, ki bode na veke kine in ponos domovini naši.
Na Igu 29. vinotoka. G. — Ce so že po drugih krajih letos dosti trpeli zavoljo suše, smo menda pri nas največ; kar je bil sneg skopnil, do tega meseca pri nas ni deževalo. Zato se je pa tudi mrve na pol manj pripravilo, in še to bi bile kmali kobilice požrle, ker tako so se je bile lotile , da bi jo ne bilo koscem kaj ostalo, ako bi je ne bili precej kosili. Tudi otave ni. Že celo poletje naši mesarji govedino po 10 kraje funt sekajo. Žito je sicer lepo, kar ga je; al kaj pomaga , ker se nekterim še seme ni povrnilo. Ravna tako pomanjkuje tudi piČe za prešiče; nekteri jih morajo že sedaj ali prodajati ali pa klati. Ni čuda r da se dobe po 10 ali celo 8 kr. Da pri takih okoliščinah našim kmetom slaba poje, vidi lahko vsak; kdo tedaj bode jim zameril, ako jih sliši , spominjaje se prihodnosti, le zdihovati in tarnjati! Edini pridelek, kterega se nadjamo, da bode lakoti vsaj za nekoliko časa usta zamašil, je zelje in ajda. — Mah so letos nenavadno dojgo požigali in si s tem pripravili zemljo na bolje, če tudi godrnajo mestjani, ki radi po ceni živijo, pa se jim studi to, kar nizko ceno dela. Človek bi sieer mislil, da smo pri nas o požiganji vsi v dimu* al ta se le redkokrat zgodi; zgodi se pa večkrat, da kakemu.
-----   369    —
gospodarju   cele   njive  žita ali druzega pridelka   zgore. Zgorela je letos tudi neka deklica,   ki  je krave pasla. Keki popoldan velik  piš  nastane;   dim in pepel je vse križem neslo ter deklico toliko  omamilo,  da  ni mogla ognju uiti.    Vso razpečeno   in   na  pol  mrtvo   so domu prinesli, kjer je kmali svojo dušo zdihnila. — Iz vrjet-nega vira smo zvedeli,  da se klatijo že nekaj časa po hribih okoli  bolj   posameznih  prebivališč   ošemljeni   in bolj gosposko opravljeni potepuhi,   kteri mirnim prebi-vavcem ne delajo  strahu  le  s  svojim  sumljivim obnašanjem, ampak so tudi že v djanji pokazali, kaj nameravajo. Tako so pred nekimi dnevi med Skrilem in Klado napadli vozača,   ter mu  nastavši nož na  prsi s smrtjo žugali, ako jim ne da s krcljev utrženega denarja. Tako so jih tudi že culi na Golem pozno ponoči okoli farovža in cerkve laziti. Na Kureščeku so denarja in drugih vrednosti iskaje   ves farovž preobrnili.    V Robu   so  menda lestvo pristavši skozi okno gornjega nadstropja v farovž prišli, kjer so jih začuli mizarji, kteri so isti čas v fa-rovžu delali, ter srečno odpodili.   Ako izvira to zavoljo pomanjkanja, kaj se je nam še le vprihodnje bati treba. Iz Ljubljane.   — „Laib. Zeitg." je v svojem 252. listu prinesla sestavek, kteri zahteva „manj programov, a več patriotizma (domoljubja)/'   Ker so tudi „Novice" naznanile „program"<,   si morejo misliti,   da tudi njim velja štrkec, ki velja programistom, saj jih pisatelj A. očitno ni izvzel   in gotovo   ni   hotel govoriti tistim,   ki po   svetu  maloznane   „Laib. Ztg."   ne   ber6. — Kakor „Laib.",  tako  tudi „Novice" in vsi domoljubi živo želijo,  da bi bil kmali konec provizornemu stanju, ki Avstrii ni na srečo, in da bi nastopila doba, v kteri bo mnogonarodna Avstrija   zadovoljna.    To   pa je ravno vzrok,   ker je država naša ustavna,   da  vsak narod,   ker nosi   ista bremena,   zahteva iste pravice.    Znebili smo se, hvala Bogu, Schmerlingove sisteme in Njih Veličanstvo je slovesno reklo  v razglasu od 20. sept.,   da je   steza zdaj prosta in deželni zbori bojo govorili, kako naj se vravnajo različne poti, da vsi narodi v edini in nerazrušeni Avstrii pridejo do djan-skega vživanja prave ustave.  Ako pa imajo deželni zbori besedo po svojih poslancih,   imajo tisti,   ki poslance pošiljajo v zbore, še toliko več pravico govoriti o tem, kako naj se po toliko težkih, dragih, pa vendar nesrečnih   porodih   rodi   Avstrii   stanovitna   sreča. Kdo tedaj se sme „šolmaštra" delati in braniti javnemu mnenju besedo? „Laibacher Zeitg." sicer v navedenem članku tega ne brani, vendar očita željo,  „naj  bi bilo manj programov, pa več patriotizma."   Če že to, kar je pisatelj A. govoril o centralizmu in federalizmu, druzega ni kakor po naši prislovici „otrobe vezati", nam je pa še manj  odkril,   kaj   si  on misli pod „patriotiz-mom." Nam je definicija „centralizma" in „federalizma" čisto kratka in jasna:   centralizem je nam germa-nizem,   ki   hoče   nadvladati   vse   druge   narode   in   v Frankobrodu ima svojo Meko; — federalizem pa je pravica vsem avstrijskim narodom, ki doma opravljajo kar je domačega, na Dunaj i pa imajo središče skupnih zadev. — Ako„Laib. Ztg." res želi, da se zida ustavno poslopje, pod kterim so vse dežele avstrijske zadovoljne in srečne in se krepko ustanovi m o č in veljava državna,  naj nam po takem odgovori: kdo je pošten patrijot: ali je centrali s t ali federalist? Ves svet upije, da kar je Meternihova sistema v Avstrii padla, da smo že dosti nesrečnih skusinj imeli, ki so Avstrijo drage denarje  in na milijone  davkov stale, ker smo se zmiraj in zmeraj motali v pogubivnem centralizmu! Al bomo Sisifovo delo iznova začeli? Vendar „Laib." dopisnik ne misli:  „le lepo   se udajte Slovani izveličavnemu germanizmu, pa bote pokazali pravo patriotizem?"   Ali je mar to, kar množica dunajskih in
druzih nemških časnikov zahteva, kaj druzega kot stari centralizem? kdo more s tem potegniti? In ali je dva-lizem, ki ga z dušo in telesom zagovarjajo že tudi dunajski in drugi nemški listi, kaj druzega kot centralizem na dva kampa? Eden unikraj Litave, ta takraj nje. Naj gospodarijo Magjari tam, mi hočemo gospodariti tukaj! Kajne? „Rechtscontinuitat" — to je krik, s kterim se Magjarom zagovarjajo njih zgodovinske pravice, —- al kako delijo ti kričoni „Rechtscontinuitat" Slovanom avstrijskim, ako se potegujejo za božjo pravo — za prvo vseh zgodovinskih pravic: za narodnost svojo? Brez narodne svobode jim je politi-čina nemogoča. Naj dopisnik „Laib. Zeitg." najpred pove, kakošen program ima on, da bomo sodili po tem njegov patriotizem! Vsak sicer ve, da pisatelji takih časnikov se sučejo, kakor čas nanese, da so Met-terniha zagovarjali ravno tako kakor Bacha in Schmer-linga, ravno tako kakor Bacha, zato nihče od njih ne more zahtevati odločnega programa; al saj naj bi, spoznavši svoje stališče, ne pridigovali patriotizma drugim, kteri v najboljem namenu visoki vladi priporočajo pr#vo pot, ktera pelje k stanovitnemu državnemu blagru. Sedanji federalisti imajo zgodovinske priče za seboj, da so trdno stali za celoto Avstrije, ko so v Prankobrodu, za kterega je ob svojem času „Laib." tako iskreno agi-tirala, se razlegali vsi drugi glasi. Odprite „Novice" in „Slovenijo" od leta 1848", pa bote videli, kdo so v viharnih časih bili patrioti, pa so brez premembe ostali kakor so bili — verni Avstrijani pa Slovani. Slovenski programisti  zavračajo tedaj vsakoršen poduk
0  patriotizmu pisateljev „Laib. Zeitg."
—  (Iz seje kupčijske in obrtnijske zbornice S. dne tega meseca.) Odgovor na dopis gospoda ministra kup-čijstva se je bral; odbornika Miihleisen in Horak grajata postopanje predsednikovo, da je sam zložil ta odgovor in ni vsa zbornica o njem govorila. Na dopis c. k. deželne vlade, naj bi zbornica osnovala predpis, kako naj se hranuje in prevaževa žganje, je bilo odgovorjeno, da že imamo tak predpis. — Dolga debata je bila zastran zaklada kupčijske šole, ktera se je iztekla na to: naj se skliče kupčijska skupščina ter brž v red spravi to stvar. — Ker je predsednik zopet nektere stroške vpisal v stroškovnik za leto 1866, ki jih je zbornica izbrisala, se čudita odbornika Horak in Pleiweis temu početju, ki nepotrebnih stroškov naklada zbornici in tistim, ki davek odrajtujejo. — Potem je bila volitev zborničinega tajnika;   s 14 glasovi zoper
1  je bil dr. Lovro Toman izvoljen za tajnika. — Odbornik V. C. Zupan je predložil nasvet: naj se zbornica resno loti železnice iz Belaka v Ljubljano in v ta namen se v dogovor spusti z deželnim odborom in g. Prašnikarjem v Kamniku. Predlog je enoglasno obveljal.
—  Bolnišnica za otroke se slovesno odpre v nedeljo 19. t. m. ob godu presvitle cesarice Elizabete. Ob 11. uri je v stolni cerkvi maša, po maši pa je zbor v bolnišnici. Gospod župan dr. Costa bo zbor začel z ogovorom, po kterem bode gosp. kanonik Poklukar blagoslovil milodarno napravo. Zvečer je v redu ti velika „beseda", ki bode neki posebno zanimiva.
— 11. novembra ob pol šestih popoldne odpre družba zdravnikov v bolnišnici svoj anatomično-patologičini muzej s primerno slovesnostjo.
—  Za leto 1866 bo dala kranjska dežela 1218 vojaških novincev (rekrutov), ki se bojo nabirali iz mia-denčev leta 1845, 1844, 1843, 1842 in 1841 rojenih. Za vse cesarstvo se bo prihodnje leto vzelo 85.000 novincev.
—  Odbor čitavničin je sklenil, da bote 26. dne novembra in 17. dne decembra besedi v čitavnici.
----    370    ----
—  Citavnica naša ni samo hiša za kratek čas, hiša je tudi milodarna. Po sprožku častite gospodičine J. Orlove, ki je v Švajci videla lepo napravo, se je združilo mnogo gospd in gospodičin, da se bojo shajale vsak petek v dvorani čitavničini in ondi delale za uboge otroke obleko, ki se jim bo o Božiču podarila. Ker pa se šivati ali plesti more le tadaj, ko je gradiva (materiala) za to, je vsakemu dobrotniku lepa prilika dana, pripomoči temu milodarnemu početju.
—   Prvi „Sokolov" večer v saboto je bil zel6 zanimiv po humorističnem govoru, pesmah in godbi. Gospod Fr. Ravnikar ga je izvrstno vredil. Sklenilo se je, da se vsaki sokolski večer bere en list šaljivega tednika „Brenceljna", kterega vrednik je dotični rednik, in da se zadnji dan leta napravi velika veselica.
—  Naš rojak, slavni skladatelj Davorin Jenko, bivši vodja pevskemu društvu v Pančevi, se je preselil v Beligrad in bode vodja tamošnjemu pevskemu društvu.
— Naznanile so se nam pritožbe, da se neki gosp. profesor na ljubljanski gimnazii pečd z domačim podučevapjem gimnazijalcev, s kterim bi si sicer učenci viših razredov košček kruha prislužili, kterega v sedanjih revnih časih zelo potrebujejo. Je li so te pritožbe gotove ali ne, ne vemo; ako pa so, se nadjamo, da bode si. ravnateljstvo odpravilo to razvado, ktera je menda tudi v gimnazijskih šolah zoperpostavna; saj v sporočilu nekdanje naše niže realke 1858. leta med višimi ukazi pod štev. 8 strani 25 je od besede do besede to-le brati: „Die Ertheilung des Privatunter-richtes durch einen Realschullehrer an seine eigenen Schuler gegen Bezahlung oder anderweitigen Entgelt, welchen Namen man ihm auch beilegen wolle, wird als unzulassig erklart mit h. k. k. Unterrichts-Ministe-rial-Erlasse vom 27. Marž 1858, Z. 3265, und k. k. Lan-desregierungs-Eroffnung vom 7. April 1858,  Z. 6662."
—  Osupnila vsacega je novica, da naš rojak gosp, prof. Tušek, zdaj učitelj na visi realki zagrebški, ki
i*e prosil na naši visi realki učiteljstva, je ni dobil, :ajti izvoljen je na to mesto Salcburčan g. Wastler, dozdaj le suplent, ki ne besedice ne razume slovenskega jezika. Vsak ugibuje, kako je to mogoče, ker sta bila samo ta dva kompetenta. Ker tu ne grč več za osebo, ampak za princip, ima deželni zbor novo gradivo o šolskih zadevah.
—  Kakor se nam iz Trsta piše, gr6 gosp. Fab-janova ladija v Vera-Kruc 30. dne t. m. Kdor ima kaj za Mehiko, naj pošlje kmali v Trst.
—  Danes zvečer je v gledišču med drugim de-klamacija „0 zvonu", ki jo je v slovenski jezik prestavil slavni Koseški. Govoril bo en del g. H. Pen, en del pa za to posebno naprošena častita gospodičina Pr., — različne situacije pa, ki jih opisujeta govornik in govornica, se bojo kazale v 4 živih podobah, ki jih je po ndrodni naši opravi vredil pl. Goldenstein (namreč 1. svatba, 2. pogreb, 3. predilnica, 4. punt). Med šaloigro „Mentor" in to deklamacijo gode orhester overturo po slovenskih narodnih pesmah. Tako se bo zopet slišala domača beseda v gledišču, in, kakor radostni pričakujemo, v prav vredni predstavi. Gospodu Penu pa, ki nam napravi veseli večer in na čigar korist je ta večer, želimo, da bo gledišče čez in čez polno.