231 itcvlIKt.
I LiitUnu. • atots. i oktobra 1908.
01. leto.
ifejs tssJr dan evcčct fovsttstši wstel\e to acaaafsa m valj« aa pafttl prci*»an a* IS Ki aa pol late 12 K, aa Satrt čet* SK, a m ttaa 1K Kdar hodi san poni, plaas m sjf lata BO K. £ Na oaročbo »r©a fe&eafca* tpaW|ihrt *xicčntes sa na osinu — Ka - »spisi naj M iavol« fraakaran, — feiasla! ta m m«a|o. — 1
dsssla mlato 25 K, ca pol tata 18 K, n e«tii late 6 K 50 at aa en mesec 2 K 30 h. Za &g«Mlaao t pošiljanjem na dom za vse leto lato 22 K. sa pal tata 11 K, sa iatrt late » K SO h, aa an nosač 1 K 00 a. — Za ■■boH|o celo lato 28 K, Za vsa arnga dežele in Amerika sa plačuje od patemliHiiii petU-vrste po 14 h, če m oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |a v KnaAOfta anaak It s, — UpravnUtva aa) ta blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oananlls, t J. administrativne stvari
sttavBka pa M h. Opravništva telefon ii. 85.
mm
Velik! trenotek.
Izvrševalni odbor narodno - na predne stranke je imel ta teden sejo. na kateri je soglasno sklenil, naj stopi dr. T a v č a r v njegovem imeni* v dotiko z dr. Š u s t e r v i č e m i ti izve, če se da doseči sporazumljenje med narodno - napredno .: i med kle rikalno stranko v svrho skupnega postopanja v narodnih stvareh.
S tem je storjen praktičen korak za uresničenje tega, 1 .vr je danes želja vseh narodnih Slovencev, ki so dobre volje, ki spoznavajo kako velika nevarnost preti slovenstvu, in želja tndi vseh tistih, ki so jim šel? krvavi dogodki 20. septembra odprli
(H-l.
Ekstremni ljudje so v vsakem taboru, ali v tako kritičniji časih ka -kor so sedanji, ne morejo in ne sme jo o vitalnih vprašanjih tieoeih se vsega naroda ,odločevati »»kstrenrao-sti, marveč mora priti do \eljave trezna preudarnost.
Sporazumi jen je je v^ekako mogoče, že zato mogoče, ker je nadvse potrebno, mogoče toliko ]aglje, kei to potrebo n videvajo vsi krogi, ker je vsa dežela prešinjena spoznanja, da je združiti vse slovenske moči v dosego vsaj tistih ciljev, ki so skupni oberua slovenskima strankama.
Še več! Sporazumljenje je neizogibno potrebno, ker je s*eer velik?, nevarnost, da zmagajo narodni nasprotniki. Nemštvo na Slovenskem in zlasti na Kranjskem je sicer ma. loštevilno, a slepili bi san.e S':be. ko bi ne priznali, da je njege\ a moč velika. Med številom Nemcev in njih vplivom ni nobenega razmerja. Nemci imajo namreč na svoji itrani ske ro vse, kar ima vpliv in veljavo v državi. Sami bi nam Nemci pač ic bili nevarni, toda za nemštvo delajr. najvišji funkcionarji na dvora, n: j višje oblastnije v držav., vojaštvo in birokracija, sploh vse o. kar ima v rokah kak del državne moči. Zato je boj zoper nemštvo tako težak ii* zato rodi le polagoma sado\ e.
Zdaj je nemštvo osredotočilo vse svoje moči zoper Slovenec in minister Prade se je postavil na čelo v< i ni. ki se je začela zoper nas.  Pr »I! Slovencem so se združile vse nemški stranke,  liberalci in nacionalci, kY rikalci, krščanski   socialisti,   plen e-nitaši-fevdalci   in    Vseneinci   so si bratsko segli v roke in vp-ijo Loj zo per Slovence   z   vso   vehtmenco in brezobzirnostjo na celi črti  politi«'en in naroden,   gospodarski "n socialni boj, f
Kako   naj Slovenci kljubujemo
takemu navalu bogatega 'n številnega naroda, ki ga podpira birokracija in vojaštvo z mogočno tvojo roko kako naj mislimo celo na zmago, če bi pri nas ostalo vse pri starem in če bi se ne mogli združiti niti na skupno obrambo skupnih narodnih interesov in slovenske narodnosti vobee.
Nihče ne zahteva, na.« bi se k'.e rikalci odpovedali svojim načelom iti svojim težnjam ali opus Lili delo za njih uresničenje. Na dlani leži  da je sporazumljenje  mogoče samo,  če se respektira  svoboda  vsake stianke v tistih stvareh, ki niso skupne Na rodno-napredua   stranka je priprav ljena na to in ne zahteva od klerika1 cev nobenih žrtev zastrao skupnega dela v skupnih stvareh, kakor se mo ob sebi umeje, da kaj takega ne bodo od nje mogli zahtevali klerika I ci. Kdor bi zahteval, naj ki-rikalci ne   pobijajo  svobodomiselnosti, nai puste šolo v miru, naj   prenehajo s strankarskim  organizovaujem  ali z agitacijo za njih stranko, bi zalite val preveč, kajti realno življenje je tako, da klerikalci od tega ne more jo in ne bodo odnehali,   kakor tudi narodno-napredna  stranka ne bo in ne more doprinesti enakih žrtv,v.
Dr. Šusteršič se je minolo nedeljo na Viču izrekel o skupnem deln obeh slovenskih strank sicer neugodno, vendar z neko izredne pre vidnostjo, in njegovo formuliranih za skupno delo je bilo ka-čukastega značaja. Zahteval je »spoštovanje verskega čuvstvovanja našegi naroda«. To je pojem tako širokega obse ga, to je povedano tako splošno, da se da v tak okvir stlačiti v.;e, kar kdo hoče. Na podlagi tega pojma se da doseči sporazumljenje, pa tudi ne kakor je pač dispozicija pri klerika! ni stranki, ta pojem je lahko lmisr zbližan j u in barikada zoper vsako zbližan je — kakor se bo pač definiral v posamičnostih. Na podlagi te izjave bo klerikalna stranka lahke, zahtevala popolno kapitulacijo ali pa tudi ustvarila podlago za skupno <:e-lo v skupnih rečeh.
Korist in čast slovenskega naro da zahtevata vsekakor, da se najd-. modus vivendi in da s- ustvarijo predpogoji uspešnemu skupnemu delu v skupnih narodnih in go^polarskJ. zadevali. Kdor ima dobro voljo, mora pripomoči, da se to uresniči brez frazerstva in slepomišenja in z o;:i-rom na realne razmere. V$i se zavedamo, da je politično difercn. iran/r kot posledica sodobnega gospodarskega in kulturnega življenja dozorelo tudi pri nas tako dale , da se [n; polno   zedinjenje   med obstoječimi
strankami ne da doseči. Klerikalci ne bodo ppstali svobodomiselni ka kor svobodoiniselci ne bodo postali klerikalci. In tudi to je g^.ov:, da bi realno življenje kmalu ivpodkopafc tako popolno združitev strank, s katero bi se ena teh strank odpovedala svojim načelom. Toda mo*<oč je kompromis, mogoče je medsebojno re-spektiranje ne le prepričanja, nego tudi svobode v delu za lastno stranko in njene cilje, mogoče je skupno delo \ skupnih stvareh. Tako skupno delo in skupno postopanje rodi vedno tudi v drugih ozirih dokre sadove, ublažuje nasprotja, napotuje na obzirnosti drugega proti d ugemu in jemlje eventuvalnim nasrrot ic-m in bojem sovražnosti in osebnosti.
Narodno-napredna   stranka je s sklepom   svojega   izvrset al nega odbora pokazala, da ima  voljo storiti kar je mogoče,   da se doseic sporazumljenje v svrho skupnega dela, d* se omogoči  kompromis       o i ram h slovenskega  naroda  in   rjegove domovine. Zdaj imajo besedo klerikalci. Živimo  v  velikem   Irenotku — upajmo, da se klerikalci v tem tre notku ne izkažejo kot majhni.
Kranjsku hranilnico.
»Kranjska hranilnica« 'kranjski kmetje jo imenujejo • »Kranjska sparkasa«), je društvo, katero ima v celem 65 članov, med katerimi ni niti enega Slovenca.
Da takoj v začetku preprečimo vsak dvom o resničnosti naših izvajanj, omenimo, da vse, kai 7 ten«, članku pišemo, posnamemo iz račin -skega zaključka »Kranjske hranilnice« za leto 1007., kateri, izda.i sevr da v nemškem jeziku, tv:ri veleva-žen dokument našega deL.°.rii^ga go spodarstva.
»Kranjska hranilnica«, društvo obstoječe iz 65 članov nemškega mišljenja, je imela koncem 1. 1907. hranilnih vlog velikanski znesek po 66,823.500 K 44 vin.
Ta znesel: tvori 34.910 viog in pride torej na vsako vlogo povprečno 1914 K 16 vin.
Po zadnjem ljudskem štet;; u ima. Kranjska 508.150 prebivalcev ir-med temi je 28.177 Nemcev, v kater: številki so seveda zapopadeni vsi nemški otroci, pa tudi Kočevarji p*» 14.314, ki vlagajo v mestno hrani! nico v Kočevju.
Ako bi imel vsak kranjski Nemec, odštevši Kočevarje, v »Kranjski hranilnici« svojo vlogo, bi pre-ostajalo še zinirom 21.047 vlog, katere bi bile last Slovencev.   Ako to
število slovenskih vlog, t. j. 21.047 vlog, množimo s povprečnim zneskom po 1914 K 16 vin., dobimo znesek po 40,287.325 K 52 vin.
Da smo to računsko nalogo izpeljali, je krivo ker iz računskega zaključka ni razvidno, koliko imajo v »Kranjski hranilnici« naloženo Nemci in koliko Slovenci.
Račun pa izgleda popolnoma drugače, ako vzamemo za podlago številke prebivalstva ob zadnjem ljudskem štetju, ki izkazuje 475.302 Slovenca in 28.177 Nemcev.
Na podlagi teh številk bi znašale hranilne vloge Nemcev 4,319.626 kron 77 vin., a hranilne vloge Slovencev 62,503 873 K 67 vin.
Na vsak način je slovenska javnost opravičena imeti upogled v poslovanje »Kranjske hranilnice« in je naša sveta dolžnost, slovenski javnosti navesti vsaj one podatke o poslovanju »Kranjske hranilnice«, ki so razvidni iz računskega zaključka; slovenska javnost mora vedeti, kakd" gospodari s slovenskim denarjem »Kranjska hranilnica«, društvo, obstoječe iz 65 članov nemškega miš-lenja.
Kar se tiče hranilnih vlog samih, se je leta 1907. v »Kranjsko hranilnico« naložilo 11,487.543 K 37 v., vzdignilo se je pa 15.738.056 K 89 v., torej se je vzdignilo za 4,250.513 K 52 vin. več, kakor se je vložilo.
To je lep korak — nazaj.
Sicer pa bi marsikateri Slovenec rad svojo vlogo v »Kranjski hranilnici« vzdignil in jo izročil kakemu slovenskemu denarnemu zavodu.
Da s tem odlaša, za to ima več izgovorov, n. pr. da nima časa iti 1. ali 16. dne v mesecu po denar, druge dni pa noče iti, ker noče za pol meseca obresti izgubiti.
Drugim je zopet neprijetno hoditi vzdigovat v »Kranjsko hranilnico«, ki ima same nemške uradnike.
Vsi taki izgovori so prav malenkostni, a vendar obstoje.
Mi pa pravimo, da ni treba izgubiti niti vinarja na obrestih in tudi nikamor in treba hoditi samemu vzdigovat v »Kranjsko hranilnico«.
Hranilna knjižica »Kranjske hranilnice« se odda kar kakemu slovenskemu denarnemu zavodu, kateri sprejme knjižico kot gotov denar in izda čez cel znesek vloge takoj svojo hranilno knjižico.
Vsaka izguba na obrestih je izključena.
To kratko pojasnilo smo napisali, ker je potrebno.
Kako pa je »Kranjska hranilnica« velikanski znesek pri njej naloženih hranilnih vlog porabila?
Odgovor dobimo v njenem računskem zakijučku, in sicer nam številke bilance za leto 1907. pripovedujejo sledeče:
Stanje hipbtečnih posojil je bilo koncem leta 1907. 37,814.374 K 4 v., stanje občinskih in korporacijskih posojil 1,477.255 K 85 vin., stanje S% občinskih posojil 570.959 K 6 v., vrednostni papirji so v bilanci za leto 1907. izkazani v znesku 24,349.388 kron 87 vin., gotovine je bilo koncem leta 1907. 409.655 K 85 vin., menice 676.000 K, zastavljalnica 199.989 K 1 vin., debitorji (naloženo pri denarnih zavodih) 2,259.823 K 69 vin., pri lastnem »Kreditvereinu« 967.985 K 98 vin. in še razne druge manjše in obrestne postavke.
Samo od sebe se vsili vprašanje, ali so vsa posojila »Kranjske hranilnice« na Kranjskem, ali pa se je po-sojevalo tudi izven Kranjskef
Tudi na to vpraša o je odgovarja računski zaključek, ki pravi sledeče:
Koncem leta 1907. je imela »Kranjska hranilnica« razposojeno na hipoteke v sledečih deželah': Kranjsko: 15,797.898 K 16 vin., Štajersko in Koroško: 3,450.398 K 85 v., Trst in Primorsko: 5,242.496 K 25 Vi, Nižje-Avstrijsko: 13,323.580 K 78 v.
Iz tega je razvidno, da je Kranjska hranilnica imela koncem leta 1907. na Kranjskem le 15,797.898 K 16 vin. hipotečnih posojil, to je skoraj 42/c — a zunaj Kranjske pa 22,016.475 K 88 vin., to je nad 58%.
Vrednostni papirji, katerih vrednost izkazuje bilanca koncem leta 1907. v znesku 24,349.388 K 87 v., prizadeli so »Kranjski hranilnici« velikansko k u r z n o izgubo v znesku 626.906 K 70 vin., katero imenuje računski zaključek »buchmas-sige Kur*differenz« in katera se je odpisala pri »posebnem rezervnem zakladu za kurzne razlike«; ta »posebni rezervni zaklad« je znašal koncem leta 1906. 1,530.948 K 75 vin., a je vsled omenjenega odpisa padel koncem leta 1907. na 904.042 K 5 v.
V poročila, katero je podalo ravnateljstvo »Kranjske hranilnice, ha občnem zboru dne 10. aprila 1908., čitamo, da je ta velikanska kurzna izguba nastala vsled izvanredno nizkih kurzov dne 31. decembra 1907, in je vsled tega rezervni zaklad za kurzne izgube ne malo (nicht unerhebJich) n a z a -d o v a 1.
V poročilu je tolažba, da je to mimogrede, ker so se kurzi od decembra 1907. zopet izboljšali.
Kako je ta tolažba piškava, kažejo n. pr. najbolje 3% januarske prioritetne obligacije južne železni-
LISTEK.
Kontrabas.
Gospod Mohor je znal izborno krokati in tarokati. Bali so se ga vsi soigralci. Kadar so se nadejali naj-lRaiJJ. jjh je najhuje obiral z nepričakovanimi lestini in zvijačami. Naj-"°lj J>a tra je veselilo vselej, kadar je ^ogel s svojim čudovito debelim ba-napovedati »kontra«.izlepa se ga 111 upal nihče dražiti z »re«, zakaj &°spod Mohor bi bil naznanil takoj >>supra« in osušil sovražnika Se huje. ***adi njegovih večnih »kontra« in Njegovega gromkega basa se ga je Prijel lepi priimek »Kontrabas«.
Gospod Kontrabas pa se je odii-*0x;al še z drugimi redkimi vrlinami. Jušil ni nikdar ne pljuval okoli sc-V nižji gimnaziji je sicer trdo-Vratno poizkušal cikati, pa tudi to je VPnstil kmalu, ker je slišal, da čikar-j1 ne uživajo posebnega ugleda v ^jših krogih.
Pred dobrima dvema letoma je ^vzel službico v majhnem mestu Ja Dolenjskem. Stanoval in jedel je pri gostilničarju, ki je bil obenem *<*ar. Ondi je dobival in užival res ehkanske kose kuhanega, ocvrtega 11 Pečenega mesa. Nikdar pa mu ni nič na krožniku. Zredil se je v
kratkem tako, da ga ne bi bila spoznala več rodna mati. Vsake kvatre mu je bila obleka preozka.
Tudi pil je gospod Kontrabas rad in mnogo, toda pijan ni bil nikdar. Ako tudi je o posebno pripravnih prilikah krokal do belega dne, je stopal vendar prav tako pravilno in naravnost iz gostilnice, kakor je bil prišel vanjo. Liahko se je smejal drugim bakhantom, ki so se ponižno priporočali Crhu. Vobče so ga smatrali za solidnega, vzornega moža, ustvarjenega kakor nalašč zato, da bi osrečil mladenko in jo rešil preteče butare deviškega veteranstva.
Vabili so ga prav radi v hiše, koder je bilo kaj hčera, godnih za možitev. Gospod Kontrabas ni nikdar odklonil nobenega vabila, temveč vselej se je odzval točno; z odkritosrčnim veseljem in iskreno hvaležnostjo je užival tečne jedi. Rajši dvakrat sit kakor enkrat lačen, je jedel in pil za dva, molčal za tri. Le včasi, če so govorili o vremenu ali kaj takega, je zabasiral: »Kontra!« Vedel se je vsekdar vzorno, nekako praznično. Neizkušene matere so si domišljale, da knha mož že po juhi resne namene. Toda Kontrabas je ostal kakor njegov apetit zmerom enak, tvrd in neizprosen.
Zgodilo se je pa tiste dni, da se je vrnila v mestece predražestna gospodična Milasa, ki je bila   v Ljub-
ljani dosegla vrhunec kuharske umetnosti. Milaša je bila energična vesela punčela. Njen obraz je bil sicer malce prerdeč in prav lahko bi bila izhajala z nekoliko manjšim nosom. Toda nobena druga ne v mestu ne v okolici ni znala kuhati tako zapeljivo — dobrih polžkov na juhi kakor ona. Nobena druga ni znala prirejati tako nebeško okusne divjačine in delati tako božanstvenih krofov pa tort kakor samo ona. Oh, Kontrabas se je zaljubil že po tretjem kosilu z vsem ognjem prve resne ljubezni vanjo, to se pravi, v njene zapeljive krofe in polžke.
In med petim obedom, po dvanajstem krofu, ko se je kar tajal od zadovoljstva , od razkošja, je oznanil gospodični Milaši svoje zaljubljene bolečine. Poljubil jo je na sladke ustnice, ha! in takoj segel po trinajstem in štirinajstem krofu. In prišli so Milašini starši in gospod Kontrabas se je nemudoma zaročil s solzami v očeh in s polovico štirinajstega krofa v ustih.
Tudi poslej so bili vsi zadovoljni z njim, le to jim ni bilo po godn, da se mu takomalo mudi pred oltar. Kontrabas pa je odlašal, dobro ve-doč, kako navdušeno pitajo bodoči sorodniki hčerinega ženina.
Toda tudi trpežnemu fantovstvu navihanega Kontrabasa se je bližala poslednja   urica.   Lepo jesensko
nedeljo je moral k svoji lastni poroki.
Kontrabas ni bil nič kaj zidane volje. Tako nekako oslabelega se je čutil v duši kakor v želodcu.
Primerno objokana nevesta Milaša danes ni bila utegnila pripravljati ne juhe, ne pečenke, ne drugega* Vse je prepustila materi. Grdi dvomi so se jeli zbujati Kontrabasu o bližnji bodočnosti.
Cerkvica je bila vsa polna ljudi. Najbližja mesta ob oltarju je zasedla pisana kohorta starih klepetulj in opravljivk. Prilezle in prikimale so iz vseh kotov od blizu in od daleč. Zmenile so se, da priromajo, ako tudi bi padalo po njih mazilo za škornje z neba. Svatje so se komaj prerili skozi gosto falango pred oltar. In tu se je zgodilo nekaj, česar niso doživete najstarejše veteranke.
Po kratki propovedi je vprašal župnik katoliškga ženina, če hoče vzeti Milašo v zakon.
Kontrabasu so prihajale te besede kakor iz neizmerne daljave. Mrzel pot je čutil na čelu. Hitro je odprl usta in po cerkvici se je raztegnil njegov gromoviti bas: »Kou-tra!«
Župnik je debelo pogledal ženina, zaprl knjigo in odšel. Tudi drugi so gledali debelo. Naenkrat ni bilo ne neveste, ne ženina, ne svatov. Klepetulje so malone omedlevale od vese-
lja. Gradiva, so imele za mesece iu mesece dovolj.
Milaša je izginila v Gorico. Kontrabas se je nekaj časa skrival doma, potem pa je zopet začel zahajati med rodbine.
Kmalu po novem letu se je vrnila Milaša, čarobuejša kakor prej. To je najbolje opazil gospod Kontrabas. Izvedel je tudi, da se je Milaša v Gorici, naučila prirejati morske ribe na posebno okusen način. Oh, morske ribe! Niso mu dale miru. Poizkušal je, da bi se zopet približal Milaši — in posrečilo se mu je! Bila je z njim pjrav tako prijazna kakor prej. Posredovalka je spravila zopet vse v tir; zopet je bila oznanjena njiju poroka! Zopet so prikrevsale vse device starega zakona. In zopet se je pri-godil škandal, kakršnega si ne more izmisliti niti domišljija najbolj fanatične klepetulje.
Kontrabas je odgovoril na vprašanje duhovnikovo ponižno in vdano: »Da!« Ko pa je bila vprašana Milaša, se je ponosno vzravnala in po cerkvici se je razlegnii glasan sopran: »Kontra!«
Tako se je maščevala zala Milaša. Omožila se je v Gorici. Kontrabas pa se jezi najbolj, če ga dražijo pri-jatejji, zakaj ni napovedal Milaši v pravem času: »Re!«
Rado Murnik.
ce, katerih je imela »Kranjska hranilnica« koncem leta 1907. 6324 ko-sOv v nominalni vrednosti 3,035.520 kron, ki so koncem leta 1907, imele knrs 297 K 20 vin., vsled česar je .»Kranjska hranilnica« mogla te obligacije postaviti v računski zaključek le z zneskom 1.879.492 K 80 vin. Uradni kurzni list dunajske borze z dne 30. septembra 1908 pa nam pove, da stoje navedene obligacije na 275 K 50 vin . da se torej kurs ni izboljšal, temveč zelo poslabšal, kar pomeni zopet kurzno izgubo.
Shod v Pulju jožulje Slovencem.
Minole nedelje se je vršila v Pulju v veliki dvorani »Narodnega doma« skupščina tamošnje »Narodne delavske organizacije«, ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva.
Predsednik tovariš Lacko Križ je obširno govoril o predstojećih de-želnozborskih volitvah in poživljal narod na Puljščini, naj složno nastopi proti našim sovražnikom, ki se bodo tudi tokrat — kot vedno — združili vsi brez razlike strank ill mišljenja proti nam. Naznanil je, da bode prihodnjo nedeljo velik ljudski shod v Pulju, na kojem bodo naznanjeni predlagani hrvaški kandidat je.
Shod je soglasno sklenil, naj se postavi naše kandidate v vseh italijanskih volilnih okrajih, kar je bilo brzojavnim potom naznanjeno predsedniku političnega aruštva, poslancu prof. Mandiču.
Govoril je nato poslanec dr. Matko L a g i n j a proti ustanovitvi italijanske gimnazije v Pulju, rekši, da bi bila to že tretja italijanska gimnazija v Istri, vzdrževana po večini s slovenskim denarjem dežele; med tem ko Hrvatje niti potrebnih ljudskih šol ne dobe. Predlagana protestna resolucija je bila soglasno sprejeta in brzojavnim potom odposlana ministroma Becku in Mar-chetu.
K besedi se je priglasil stud. phil. N. Milačič, ki je v ginljivih besedah očrtal krvavo-tragične dogodke v Ljubljani.
Dne 14. septembra t. 1. — je rekel govornik — so imeli Slovenci glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Pulju, mestecu, ki se vzdržuje od Slovencev in živi izključno od žuljev slov. kmeta in seljaka. Podivjano nemško prebivalstvo je. mesto skazati hvaležnost svojim dobrotnikom, navalilo na povsem mirni naš narod, ga pretepalo, mu trgalo obleko, ga obmetavalo s kamenjem in oblivalo s kemično tinto ter pobijalo šipe v slovenskih hišah.
Naravno, da se je v očigled temu sramotnemu početju teutonske kulture ogorčil in užalil ves slovenski narod V petek, dne 18. septembra so imeli Slovenci v Ljubljani velik protestni shod in še tisti večer je vzkipela užaljena narodna duša in prišlo je proti ošabnim Nemcem do burnih prizorov.
Demonstracije so se ponovile v soboto, a v nedeljo zvečer se je odigrala grozna tragedija! Cesarski in kraljevi vojaki — na čelu jim poročnik Maver — so navalili na naš narod. Dvojica je zadeta od krogel j vojaških pušk, obležala na mestu mrtva, a mnogo jih je hudo ranjenih.
Slovenci, Hrvatje in ž njimi vsi ostali Slovani, se zgražajo nad tem nečuvenim postopanjem cesarske in kraljeve vojske, in iz vseh pokrajin, kjerkoli biva slovanski rod, se je dvignil glas protesta, glas ogorčenja proti izvršenemu dejanju.
Govornik je nato — ob neprestanem vzklikanju zgražajočega se občinstva — prečital resolucijo, ki se glasi:
Resolucija skupščine »Narodne delavske organizacije« obdržane dne 27. septembra 1908 v dvorani »Narodnega doma« v Pulju.
1. Skupščina soglasno obsoja nečloveško in z ničimer opravičeno nedavno streljanje vojaštva, pod poveljstvom častnika na bežeče meščanstvo v Ljubljani.
2. Skupščina izraža svoje iskreno sočutje in sožalje, kolikor obite-ljema ubitih žrtev, toliko i bratskemu slovenskemu narodu nad bridko nesrečo, ki jih je zadela, kličoč obenem: »Slava slovenskim mučenikom!«
Množica je viharno zaklicala »slava mučenikom« in ogorčeno dajala izraza svojim čuvstvom.
Nato je urednik »Omnibusa«, g. Belanie poživljal zborovalce, naj se, ne glede na politično mišljenje, združijo v skupnem delu proti skupnemu sovražniku.
Kakor je zbrala ljubezen in skrb do svojega rodu in do svoje grude brate Slovence — ne glede na politično njih mišljenje — okoli groba nedolžnih žrtev, tako se zberimo tudi mi na skupno delo, za skupni cilj, kadar to zahteva interes in čast
našega naroda.
Glasovi Iz Mrlje.
Daleč smo prišli. Nudoskrbnik Penco si je ubil v glavo, da sme v Idriji vse početi, ker uživa neomejeno zaupanje g. nadsvetniLa. Iz samt; kaprice in kljubovanja je dal na eraričnem poslopju ob Rrkah našli kati z velikimi črkami p~ovokatori-čen napis »Gliick auf!« Ko so mu gr. nekoliko pomazali, ga je dal takoj nanovo preslikati; vrhu tega je pa ukazal, da morajo rudniški uslužbenci čuvati napis noč in dan. Ker so pa zdaj temne noči, bi bilo težko paziti odkod se bode priplazil kak »zliko vec« s tinto v roki. Zato so morali na vsako stran postaviti eno svetilko, tako da ne more nihče neopazen m» -mo. Kakšne ukaze so dobili čuvaji, se prav lahko razvidi iz naslednjega dogodka. — Minolo nedeljo zvečer je šla večja družba po Rakah v mašto. Ko je prišla do poslopja z nemškim napisom in je videla, da je r%R-svetljen kot kak altarček, je nekdo iz družbe nalašč, hoteč provocirati, da bi se prikazal kak čuvaj, vrgel nekoliko peska na pločevinasto streho, ki se nahaja pod napisom. In glej, kakor bi trenil, je priletel iz okna čez eno kilo težak kamen me«I družbo in švignil ravno tik glave 61etnega dečka na tla. Razburjenost ki se je vsled tega divjaškega Čina polastila cele družbe, je uinljiva. Vso je letelo k vhodu poslopja in hotelo vedeti, kdo je vrgel kamen Toda se-le na intervencijo g. nadoskrbnik;. Penca, ki je moral priti na lice mesta, se je prikazal čuvaj ter priznal, da je vsled tega vrgel kamen, ker je mislil, da je nekdo vrgel v napis gla žek tinte. Mimogrede bodi omenjeno da je ta čuvaj star veteranee, s tem je povedano vse. Zadeva st je ovadila sodišču. Prav malo je manjkalo, pa bi bila renegatska oholost in slo venska nezavednost zahtevala mlado žrtev. Vprašamo, kako dolgo se bo-demo še pustili izzivati o J takih di, ki so tukaj radi nas, ki bi moral* spoštovati naš narodni čtr'!
Nadoskrbnik  Penco  bi  bil vso
zadevo s kamnom rad potlačil. Mož ima slabo vest. Zato je takoj drugi dan po žalostnem dogodku pisal enemu udeležencev, naj pride k njemu, da se bode stvar pojasnila na Ivva mesta. Pa ni bilo kruha \z te moke Zadevo ima že sodili j a v rokah in je razprava že razpisana na torek, dne 6. t. ni. ob 3. uri popoldne Penco b;-de obsojen, če že ne osebno, pa iii^i-rektuo po svojem čuvaju, čeprav se je že ves teden potikal ;.o sodni j i. Fiat iustitia!
* *
Poštar Helmich, ki ima toliko masla na glavi kot malokdo, je kot zvest prijatelj Pencov, šel koj v ponedeljek h g. nadsvetniku in mu — hoteč s tem oprati Penca — zatožii udeležence pri dogodku s kamnom. Škoda le, da se dotičniki zmenijo ravno toliko za mnenje g. nadsvetnika — kakor za mnenje Helrr.'cha samega. G. poštar naj raje skrbi, da bode pošta med uradnimi urami odprta, ne pa, da se že ob polu 12. dopoldne ne more oddati nujnega brzojava, ker se g. poštarju zljnbi zapreti vrata na pošto.
»Slovenec« je v klas'čni slovenščini prinesel med idrijsk'mi vestmi notico, da so idrijski demonstrant: nameravali napasti tudi neko neljubo osebo. Vemo dobro, koga je dopisnik imel v mislih; vemo tudi, da je dotičnik zaslužil že marsikako klo futo; vendar smo prepričani, da ga ni človeka v Idriji, ki bi hotel tega zdražbarja in hujskača napraviti za žrtev — poklica!
Razmere v žgalnici. Od pamti veka je bilo v navadi, da sa je žgaRi-škim. delavcem smelo donašati za j trek v žgalnico. Dne 25. pr. m pa je naenkrat prišla prepoved, da se odslej ne sme več donašati nikakih je dil. Težko je razumeti, ka>o je prišla uprava do te krivične prepovedi Treba se je namreč postaviti v pol o žaj žgalniškega rudarja ali paznika, če se hoče prav spoznati krivičnost te odredbe. Rudar mora vstati ziu-traj ob 3. uri, — kdo mu bode take zgodaj skuhal zajtrek? Opravljati mora potem zelo naporno delo v zdravju škodljivem smram. Koliko je rudarjev, ki radi bolnega želodca zvečer ne smejo ničesar ,'estl, in ti naj bodo tešči skoro ves dan pri takem težkem deluf Pa tudi zdrav človek ne more trajno obstati bres zaj-treka, četudi nič ne de'a; koliko manj še žgalniški delavec, ko je oelo rudniška uprava določila, da se mo rajo delavci v žgalnici menjavati vsak mesec, ker je tam tako naporna služba. Zakaj se je neki prepovedalo donašati zaj trek 1 Ali se gospoda boji kakšne nesreče ali tatvine? Ali ta nevarnost dosedaj ni obstojala? Res žalostno, da se v jubilejnem laili ubogemu  delavcu   niti  z« j treka ne
privošči. Seveda gospoda, ki vsta'a ob 9. ali 10. uri, ne ve, kaj se prav: s praznim želodcem delati (in kako delati!) v žgalnici živega srebra. Le iz tega se da razlagati taka prepoved Delavcem in paznikom priporočanj o odločen skupen nastop!
Dopisi.
Iz Divače. V št. 226. »Slovenskega Naroda« se je pisalo med drugim tudi o kolodvorskih napisih in se je opozarjalo slovenske državne in deželne poslance, naj poskrbe odstranjenje nemških napisov na postaji. Menim pa, da imamo ista sredstva v dosego tega, kakor v Sežani. Sicer tam niso izdala dosti, a Južna železnica sedaj ve, da je Sežana na Slovenskem. Nadalje se piše o divaški kolodvorski restavraciji. Ta je v resnici pravo nemško gnezdo. Poglejmo si restavraterja; ime mu je Peč-nik, a vzlic temu ne dobiš je z lepo od njega slovenske besede; morda enkrat v letu in to na njegov rojstni dan, kadar se spomni, kje da je rojen, se spozabi, da spregovori nekaj besed v pravem slovenskem pomenu. Sicer je miren — kadar mora miren biti. V tej restavraciji sta dva fanW-lina, mislim, da se ne motim, ako trdim, da imata še takozvane hitro-strelne hlače, uganjata pa že stvari, da bi jih moral gospodar odpustili iz službe. Na dan 20. septembra je eden teh pobičev s frankfurtarico po restavraciji in po kolodvoru provocirah Ko ga je eden uslužbencev opozoril, da mora takoj spravi 11 trak, ker je ljudstvo razburjeno; je spravil fantič hitro trak, in saj še ure ni imel na traku. Nekaj dni pozneje sta obdelavala ta dva pobalina tukajšnjega železniškega mizarja, da slovenski narod sploh ni nič vreden in da vsi živimo od Nemcev, ker smo sami reveži, in nimamo drugega kot samo skale in kamenje. Ko jima je omenjeni mizar nekoliko krepkih povedal, sta hotela dalje zabavljati, in se imata le treznosti mizarjevi zahvaliti, da se ni spozabil. Torej ker gospodar ne vidi stvari ali jih noče videti, ki se godijo po njegovih lokalih, izvajaj mo iz tega posledice. Slovenski potnik, kadar obiščeš našo Divačo, pa ne misli, da si med kakšnimi »knodelfresserji«, akoravno so Še V vasi raznoteri napisi. »Restau-rant«. Imamo dosti dobrih domačih gostilen, kjer so napisi slovenski. Vi, železničarji, kateri veliko in najraje nemško govorite, nehajte in prepričajte tudi gospoda »Palenika«, da je naš Naee prišel v Ameriko, akorav-no ni znal nemško. Opazovalec.
Deželni zbori.
Gradec, 2. oktobra. Deželni zbor je razpravljal danes o novem ribarskem zakonu. Proti načrtu so se oglašali razni govorniki ter zali tevali, naj se zakon vrne odseku. Poslanec dr. J u r t e 1 a je protestiral proti temu, da bi se zakonski načrti, o katerih se je v odsekih temeljito razpravljalo, v zbornici zopet umaknili Govornik je konštatiral, da noben današnjih govornikov, ki so proti zakonskemu načrtu, se ni oglasil v odseku. Govornik je izjavil, da bo s tovariši sicer glasoval za to, da se zakon vrne deželnemu odboru, toda s pripombo, naj se v bodoče postopa tiri razpravah v odsekih temeljiteje in previdnej« .
Gorica, 2. oktobra. V današnji seji so italijanski liberalci in slovenski klerikalci nadaljevali obstruk-cijo, in sicer so slovenski klerikalci vložili 5 (več dela ne zmore ta učena družba!), italijanski liberalci pa 75 nujnih predlogov. Slovenski na-prednjaki so protestirali proti naga-jivosti pod zaščito dežel, glavarja ter sta poslanca dr. G r e g o r i n in Gabršček povedala Pajerju par britkih v obraz, za kar ju je deželni glavar poklical k redu. Med dolgočasnim čitanjem je postala popoldne zbornica nesklepčna, vsled česar je deželni glavar sejo zaključil. Prihodnja seja se naznani pismeno.
Praga. 2. oktobra. Današnja seja je trajala dve uri ter so se samo čitali nemški obstrukcijski predlogi. Knez Juri Lobkowitz je v imenu veleposestnikov izjavil, da je deželni maršal dosedaj natančno izpol-noval poslovnik. Knez je izjavil: »Iskreno želimo, naj bi deželni zbor deloval. (Klici pri Cehih: »Nemški volilci tudi to žele!«) Odločno želimo, da se o spremembi deželnozbor-skega volilnega reda in o razširjenju volilne pravice temeljito razpravlja.« — Izjavi so Cehi in konservativni veleposestniki viharno pritrjevali.
Minister Gessmann o parlamentarnem položaju.
Dunaj. 2. oktobra. Minister dr. Gessmann je govoril na shodu vo-lilcev v Oberhollabrunnu. Minister je priznal, da je pogled v bodočnost obupen. Prav lahko se zgodi, da bo
delovanja parlamenta onemogočeno, ako bodo še trajale narodne zmede na Češkem. Vendar pa bi nastale v državi nedogledne posledice, ako bi se skušalo brez parlamenta trajno ali le začasno vladati.
O aneksiji Bosne in Hercegovine.
Sarajevo, 2. oktobra. Sarajevski podžupan dr. M a n d i ć je rekel nekemu dunajskemu dopisniku, da je sedanje politično gibanje vsled hipnih dogodkov v Carigradu prodrlo globoko v vse sloje prebivalstva ter je situacija vsled tega zelo resna. Katoličani in enako misleči elementi zahtevajo brezpogojno ustavo, vendar se mora napraviti med ustavo in odločitvijo o državuo-pravnem razmerju junktim. Zahtevajo deželni zbor z vsemi njegovimi kompetencami. Politični in narodni ideal Hrvatov je, da se priklopite Bosna in Hercegovina avstro-ogrski monarhiji ter se obenem te dve deželi spojite s Hrvaško, a poprej se mora skleniti časten dogovor med Ogrsko in Hrvaško. Ako se državnopravno vprašanje ne reši kmalu, bližajo se Bosni in Hercegovini zelo resni časi. Okrajne zastope. kakršne ima Burian v mislih, so dogodki na Turškem prehiteli, ter bi sedaj ne bili več primerni.
Budimpešta, 2. oktobra. Danes opoldne je bila v ministrskem predsedstvu skupna ministrska konferenca, ki so se je udeležili baron Ahrenthal, baron Burian, dr. W e k e r 1 e , Andrassv, K o s -s u t h , baron Beck, dr. Klein in vitez K o r v t o w s k i. Ministrski svet se je bavil v prvi vrsti z Bosno in Hercegovino.
Pariz, 2. oktobra. »Figaro« piše glede bolgarsko-turškega konflikta: »Ni dvoma, da bo Avstro-Ogrska takoj ob izbruhu sovražnosti med tema dvema državama, ako ne celo že poprej, proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine ter pomaknila svoje vojaštvo v sandžaku Novi bazar naprej. Izmed vseh evropskih velesil ima Avstro-Ogrska edina interese na tem, da vlada med Bolgarijo in Turško sovraštvo in morda izbruhne vojska. Avstro-Ogrska je našla v Bolgarski popadljivega psa, ki ga v pripravnem trenotku lahko naščuva na Mladoturke.«
Bolgarsko-turški konflikt.
Sofija, 2. oktobra. Bolgarska vlada je razposlala velesilam noto o orijentski železnici. V noti izjavlja bogarska vlada, da ne da več iz rok orijentske železnice, ker so nastale deželi materialne in nacionalne škode, ker je imela to železnico v prometu orijetska družba. Posebno velika škoda je nastala Bolgariji povodom zadnjega štrajka. Nadalje pravi nota, da prebivalstvo nele odobrava postopanje bolgarske vlade, temuč bo vlado tudi podpiralo z vsemi sredstvi do konca; o tem pričajo nešte-vilni ljudski shodi. Družbi orijentske železnice ne preostaja drugega, kakor skleniti z bolgarsko vlado pogodbo, vsled katere preide promet železnice na bolgarsko vlado.
London, 2. oktobra. V angleških političnih krogih so uverjeni. da je Turčija na Bolgarijo ljubosumna in vznemirjena le zaradi Ma-cedonije. Ako bi se Bolgarija proglasila za neodvisno, bi začela z odločno akcijo v Macedoniji, vsled cesar bi bila vojna neizogibna. Da stremi Bolgarija res za neodvisnostjo, o tem priča dejstvo, da bo vkljub pozni jeseni imela velike vojaške vaje ob Runieliji, nadalje pa dokazuje to tudi veličasten sprejem kneza Ferdinanda v Budimpešti. S tem se spravljajo v zvezo tudi načrti Avstro-Ogr-ske glede Bosne.
Belgrad, 2. oktobra. V srbskih vladnih krogih so baje mnenja, da je postopanje Bolgarije glede orijentske železnice nezakonito. Srbska vlada misli protestirati proti postopanju Bolgarije, češ, da je s tem kršila berolinsko pogodbo.
Pariz, 2. oktobra. V današnjem ministrskem svetu se je razpravljalo o ruskem predlogu, naj bi se bolgarsko-turško železniško vprašanje prepustilo v odločitev velesilam, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Temu predlogu je takoj francoska vlada pritrdila. Za sedaj Bolgarija ne da iz rok orijentalske železnice. Knez se kaže popustljivejše-ga v tej stvari, kakor njegovo ministrstvo. Zato je ministrska kriza na Bolgarskem skoraj1 neizogibna. Ako se začnejo velesile baviti z bolgarskim vprašanjem, ne bodo obstale pri orijentski železnici, temuč rešijo tudi druge točke berolinske pogodbe, predvsem glede neodvisnosti Bolgarije.
Turčija se mobilizira.
Solun, 2. oktobra. Turško vojno ministrstvo je naročilo poveljniku solunskega voja, maršalu Mah-mud Ševket paši, naj ima 3. armad-ni voj pripravljen, da bo v slučaju mobilizacije mogoče v 24 urah imeti
vse vojaštvo na meji. Nadalje je vlada stopila v zvezo z albanskimi od-ličnjaki, ki so ji obljubili, da postavijo v slučaju mobilizacije nemudoma 50.000 oboroženih Albancev na noge.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. oktobra.
— Zopet zaplenjeni. Tudi včerajšnja številka našega lista je bila zaplenjena. Takoimenovana roka pravici nam je zasegla notico o napisih na nekaterih trgovinah in ker je ta notica obsegala le nekaj vrstic, so nam zasegli še listek. Ta »storija« je bila torej tudi nevarna in Cvetko Gidar je postal nevarea človek. Kdo bi si bil kaj takega mislil.
— Gospodična Illerschitsch, voditeljica mestne nemške dekliške šole, bi vsled *voje nemško-nacionalne nestrpnosti pač zaslužila, da avanzi-ra na kako šulferajnsko šolo. Ta fina dama je hlinila seveda navzgor svoje dni vsaj nektliko tolerance in takta, toda odkar .je splezala na mogočno mesto šolske voditeljice, se javlja čimdalje drzne je vsa njena šovinistična nagota. Krivice, ki so se zadnja dni godile Nemcem (!) v Ljubljani, so baje — kakor nekdaj izvolitev slovenskega župana Hribarja za državnega poslanca! — zopet vzvalovi-le njeno pragermansko kri. Nedavno so gojenke vseh razredov njene šole z ogromno večino same izjavile, da žele obiskati krasno razstavo»Otrok« v »Narodnem domu«; ali ona je vkljub temu strogo odredila, da njena šola ne sme prestopiti praga »Narodnega doma«, češ, da je ta razstava brezpomembna slovanska prireditev in da zlasti po zadnjih ljubljanskih dogodkih nikakor ni dostojno za nemško mladino, da obišče tako slovensko prireditev. Komentariev k takemu postopanju ni treba! lipama, da bomo v kratkem lahko ostreje govorili o pranemški gospodični Ille-schiseh, ki so sramuje svojega slovenskega pokelenja in tedaj objavimo vse, kar smo kdaj zamolčali. Značilno je pač, da mora čuvati nad dostojnostjo in taktnostjo mladine uči-teljica-voditeljica, ki sama nima pravih pojmov o teh lepili čednostih.
— Tvrdka Ant. Krisper je izdala nov cirkular na slovenske trgovce. A' prvem cirkularju, o katerem smo Že opetovano govorili, je tvrdka Aut. Krisper trdila, da so cene sladkorju padle in je na podlagi te lažnive tr ditve ponudila sladkor pod lastno ceno, kar je tako umazan konkurenčni manever,   da   ga   spodobna tvrdka nikdar in nikjer ne sme rabiti. To j« manever, ki se ga poslužujejo navadno le bankeroterji po poklicu in zato je toliko sramotneje, da se ga j«' poslužila stara firma. Sedaj izdani drugi cirkular   tvrdke Ant. Krisj>er je še bolj interesanten kot prvi, ker obsega odkrito priznanje, da je tvnlka Ant. Krisper uprizorila zgoraj označeni manever   Vzrok temu manevru je maščevalnost.   Ker je bilo javm pribito,   da   je   v »Siidinarkineiu« imeniku nemških tvrdk navedena tudi firma Ant. Krisper, se hoče sedi] firma Ant. Krisper maščevati na trgovcih  z  nehonetno konkurenca namreč s prodajanjem sladkorja pod lasto ceno in s sumničenjem drngii trgoveev. da vzlic  »padlim cenam« drže sladkor po isti ceni kakor prej. Firma Ant. Krisper se izgovarja, dl so njeni   konkurentje   oziroma njih soproge   provzročile   napade nanjo. Seveda je to le iz trte izvit izgovor. Napade *je  provzročila »Sudniarka« s  svojim   »Wegweiserjem«. Dol&ti konkurente in celo njih soprogo, <to so to provzročile, je pač zopet san* konkurenčni  manever in nič drug* ga. Konstatirano je sedaj, da je bil* očitna laž trditev prvega cirkularja da so cene sladkorju padle, konstatirano je, da prodaja firma Ant. Kn-sper pod lastno ceno in dela torej nehonetno konkurenco in konstatirani je končno, da je ta nehonetni manever uprizorila iz najnižjih »nagibov-namreč iz   maščevalnosti in z želj0, pripraviti druge trgovee ne K1 v skiv do, nego tudi ob dobro ime. Sodbo takem ravnanju prepuščamo javn sti  in  specialno  slovenskim trgo* cem.
— Ljubljana — Ptuj.  Pred * kaj dnevi je tfruča ptujskih nem» tarjev divjala po okolici Ptuja. K bila je vsa okna na okoliški šoli na različnih privatnih poslopjih t sploh napravila mnogo škode na * venskem imetju.   Naposled BO teh razgrajačev aretirali. Ker jih niso   izpustili, je »Grazer Tagbla1 kar iz sebe, pravi, da je ptujsko p bivalstvo skrajno  razburjeno in je šla posebna  deputacija  k P stojniku okrajnega sodišča. Najlei je trditev tega lista, da se proti S vanom drugače postopa.  Pri nas cela vrsta ljudi v preiskovalnem poru pri deželnem sodišču, ki jih c ka obtožba zaradi hudodelstva
(Dalja t prilogi.)
1. Priloga „Slovensfcemn Naroda" It 231. One 3. oktobra 1908.
Ptuju pa so razburjeni in govore, da se z Nemci ne postopa tako kakor s Slovani!!
;— Mestni občinski svet  ima v
torek, dne 6. oktobra ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo \ s temle dnevnim redom: Naznanila j predsedstva. Personalnega in pravnega odseka poročila: o vol it vali ku-ratorija višje dekliške šole za ostalo upravno dobo treh let; o volitvah kuratorija dekliškega liceja; o peticiji na c. kr železniško ministrstvo radi zvišanja voznih cen na ces. kr. priv. južni železnici; o dopisu Županovem giede premembe g 40. občinskega reda, tičočega se porazdelitve doklad k direktnim davkom. Stavbnega odseka poročila: o dopisu c. kr. deželne vlade glede spremembe regu-lačnega načrta v okolici stavbišča za c. kr. obrtno šolo na Prulah; o prizivu tvrdke »brata Deghenghi, Malusa in drug« proti naročilu mestnega magistrata glede odprave nekaterih nedostatkov pri kolizejskem poslopju; o prošnji Josipa Oražma za razdelitev parcele štev. 66/24 kat. obč. Karlovsko predmestje na .pet stav-bišč; o prošnji Prana Kavčiča in Alojzija Lavrenčiča za spremembo parcelacije parcel št. 23/7 in štev. 23/11 kat. občine Karlovsko predmestje; o prizivu Ferd. Staudacherja in Ferdinanda Schniitta ml. proti stavbnemu dovoljenju za zgradbo nove Filip Zupančičeve vile ob nunskih ulicah. Šolskega odseka poročilo o računih o porabi izrednega prispevka za nabavo fizikalnih aparatov na mestni dekliški osemrazredni-ci. Draginjskega odseka poročilo o resoluciji »zveze kovinarjev« tičoči se podraženja živil. — Na dnevnem redu tajne seje so tele točke: Naznanila predsedstva. Mestnega magistrata poročili: o prošnjah za meščansko podporo; o reki prošnji za sprejem v meščansko zvezo. Šolskega odseka oročilo o prošnjah za podelitev ustanove za obiskovanje kake državne obrtne šole. Obrtnega odseka poročila: o prošnji Antona de Schiava za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Mihe VTeisa za prenos gostilniške koncesije; o prošnji Josipine Karlinijeve z? prenos skuharske koncesije; o prošnji Josipa Černiča zr« podelitev koncesije za pivotoč; o prošnji Ane Stadlerjeve za prenos zavoda za posredovanje služb; o prošnji Frana Šebra za podelitev koncesije za pogrebni zavod.
— Silne važno. Kdor kaj ve o vojaških krogl.iah, ki so usodno noč obtičale v zidu gostilne pri Kolovra-tarju in katere so neznanci odstranili, se nujno pozivlje, da te važne priče vojaškega postopanja nemudoma naznani mes.reinu magistratu, ali pa vsaj pove, kdo bi Laj vedel o tej zadevi. Za razvoj pre'skave je to naravnost neprecenljive važnosti.
— Nemško društvo za Spodnje Avstrijsko je slovesno sklenilo, da ne bo več pilo češkega piva. Ta sklep je dalo očitno plakatirati. Kaj bi se v Ljubljani zgodilo, ko bi se na zidovih prikazali taki plakati?
— Poslanec Steiner je bil te dni v Ljubljani. Tičal je prej kot ne samo v kazini, kjer se je ta krščansko-socialni »biedermann« nasrkal lažnivih in pretiranih poročil. Sedaj je nekje na Dunaju poročal, ter se grozno razkoračll nad razglednicami, na katerih se vidita ubita, ležeča na mrtvaškem odru. Poštenjak tuli po policiji in državnem pravdništv.;, ker se mu v Ljubljani še premalo za-plenja. O tem, kako lajtenant Mayer mirne ljudi po ljubljanskih ulicah klofuta, pa molči kakor skala. Čast taki nemški objektivnosti!
_ »Arbeiter - Zcitung«, glasilo
nemške socialne stranke se glede Ljubljane i*tko ostudno obnaša.. Prav po židovsko! Sedaj ko lajtenant Maver tepe ljudi po ljubljanskih ulicah* ne črhne o tem niti besedice, dasi je to točka, katero mora, vsakdo obsojati. O dr. Tavčarju je »Arbei-ter-Zeitung« lagala, da je bil svoj čas prijatelj »der Alldeutscben« in da je bil sedaj »der Raupthetzer ge-gen die Deutschen Laibachs«. Ko ji je dr. Tavčar pisal, da niti besedice proti ljubljanskim Nemcem ni spregovoril, in da je govoril le proti >treljanju vojaštva, je »Arbeiter Zeitung« pismo molče vrgla v koš. Dr. Tavčar se ni skliceval na § 19., temveč je prepuščal objavljenje svojih pojasnil čutu dostojnosti slavne redakcije »Arbeiter. Zeitung«. Zmotil, se je, prezn je, da je ta svojat okrog v govoru stoječega lista do ko-/ >ti nedostojnih!
— Kantinerja v mestni vojašnici pešpolka št. 27, gospoda Antona G o r š e t a , napada »Grazer Tag-hlatt« menda zato, ker je — Slovenec. Dolži ga, da zabavlja na oficirje in vojake 27. pešpolka. Kdor pozna gospoda Goršeta, ta ve, da je to izmišljeno od konca do kraja.
— V pomirjenje! Slovenski listi že ne smejo več poročati o dogodkih v Ljubljani še man.; pa jih smejo hritizirai i. k«-r so sicer takoj zaplenjeni. CHajoče občinstvo naj s tem računa. Ali resnica, ki se jo hoče za-
treti, vse eno pride vsa na dan! Pripravlja se b asura, v kateri bo vse, čisto vse povedano m la brošura izide ne samo \ slovenskem, temveč tudi v francoskem in angleškem jeziku ter se razpošlje tako, da bodo o stvari popolnoma poučeni prav resni krogi daleč na okrog — nemškega javnega mnenja.
— (i os t i I n i carski in kavarnar-ska zadruga se je vsled neznosnega položaja in neizmerne škode, ki se povzroča gostilničarjem s tem, da se morajo gostilne in kavarne zapirati že ob 11., pritožila na ministrstvo notranjih del s tole brzojavko. Ces. kr. ministrstvo notranjih del Dunaj. Podpisana zadruga je po deputaciji dne 21. septembra posredovala pri g. deželnemu predsedniku, naj bi se uvedla zopel normalna policijska ura. Vkljub temu, da vlada v mestu povsod i mir in red, se vendar prošnji ni ugodilo. Obrtniki-gostilničarji in kavamarji so, ne da bi kaj zakrivili, blizo gmotnega propada. Za čim najhitrejšo odpomoč in uvedbo v Ljubljani navadne normalne policijske ure prosi nujno zadruga gostilničarjev in kavarnarjev.«
— Glas iz tabora socijalnih demokratov. Piše se nam: Dogodki 20. septembra so zudi med pristaši soci-jalnodemokrn! ;čne stranke vzbudile vihar. Sa] veste, kako se v naši stranki prop;gira sicer ne več narodno izdajstvo, kakor svoje dni, ali vsaj narodna mlačnost in brezbrižnost. »Razredni boj« to je tisti »šlager«, ki ga čujemo neprestano in da se delavstvo ne bi preveč zanimalo za narodne stvari, se vodi prava gonja zoper narodnostne stranke, naj zfistopajo v socijalnem in političnem oziru katero stališče koli. Dne 20. septembra in j/ozneje se je pokazalo, da glasu narave, glasu srca ni mogoče zatreti nili v socijalno demokratičnem srcu. Vse, kar smo čuli in čitali toliko let, je bilo v trenotku pozabljeno in zmagala je zavest, da teče v naših žilah slovenska kri, da smo Slovenci in da imamo kot taki tudi narodm* dolžnosti. Ta misel je zmagala med nami. Ogromna večina slovanskih socijalnih demokratov stoji na stališču, J a se moramo skupno z drugimi Slovani bojevati za slovenske pravice. Ne bomo se odpovedali svojim strankarskim težnjam in socijalnim ter političnim zahtevam. Bojevali se bomo zanje slej kakor prej. A tudi svoje narodne dolžnosti hočemo izpolnjevati dosledno in nevstrašno. Biti hočemo socijalni demokrat je, a biti hočemo s 1 6-venski socijalni demokrat je. Svoj čas je Bebe! j^kel, da pojde zadnji socijalni demokrat v boj, če bo v nevarnosti nemška domovina. Danes je v nevarnosti slovenska domovina, ona nas 1:1: 'e in slovenski socijalni demokrat je bomo pokazali, da smo dobri sinovi svoje domovine.
-— Ne bodite nestrpni. Zopet nam je poš+a prinesla več pikrih pritožb, da tega in onega dopisa nismo priob čili. Kar se tiče dopisov o Nemcih in namčurjih, bodi povedano, da smo jih odložili, ker bi nas gotovo zaplenili. Že tako nam zaseže j o vsako malenkost. Kai se tiče pioti klerikalnih dopisov smo pa že včeraj pove dali, da zdaj ni čas za stvari, ki nimajo posebnega, občnega pomena. Če bi se kaj takega zgodilo, je ob sebi umevno, da komo izpolnili svojo časnikarsko dolžnost.
— Mestni očetje celovški so sklenili prepovedati, oziroma otežkočiti slovenskim mesarjem prodajo mesa in špeha na celovškem trgu. Posledica tega bo, da bo celovško prebivalstvo imelo slab špeh za drag denar. Celovčanke so se kar trgale za kranjski špeh, ker je dober in poceni. Modri mestni očetje so pri svojem sklepu tudi pozabili, da hodijo tudi Nemci iz Koroške v kupčijskih zadevah na Kranjsko Po raznih trgih in vaseh na Gorenjskem je ob sejmih vse polno nemških kramarjev in obrtnikov iz Koroške. Ce bi se narodna zavest tam začela,k jer se navadno že jenja, bi nikdar ne prišlo tako daleč, da so slovenski obrtniki prisiljeni opustiti svoje pohode na semnje, ker se vse trga le za slabejše in dražje nemške izdelke, ubogi slovenski obrtnik pa mora biti vesel, če s skupičkom pokrije svoje potne stroške. Zavedni Slovenci po gorenjskih trgih in vaseh, držite se narodnih dolžnost i. S tem pokažete, da res ume vate zahteve časa, obenem pa daste tudi celovškim mestnim očetom najlepši odgovor.
— Zopel Maver. Vsa posredov; nja župana in deželnega predsednika so ostala brezuspešna  Poročnik Maver še vedno hodi svobodno   po mestu, dasi je ljudstvo skrajno razbur j eno. Snoči je sedel pri nezagrnenem oknu   kaziuske   kavarne omenjeni Maver in gledal skozi okno. Kmalu je bilo v Selenburgovih   ulicah vse živo ljudi. Policija i i orožništvo sta jih opetovanrazgnala.   Toda to ni nič pomagalo, ker se ,Je   množica takoj zopet nabrala. Ker je položaj po -tajal vedne     »olj    Kritičen,   se   je \ končno vendarle ukienilo,   da se je *
poročnik odstranil od okna ter se napotil v vojašnico. Eskortirale so ga tri orožniške patrulje in redarji. Eskorti je sjeuila stoglava množica, ki pa se je \f> čas zadržala docela mirno. — Ti poročajo današnji dunajski in r roški Usti, med njimi »Tagespost« in »Grazer Tagblatt«.
— Vojaška oblast je izdala, kakor poročaj c r.emški listi, povelje, da je častnikom ljubljanske posadke prepovedano občevati z osebami, ki so direktno ali indirektno igrali vodilno vlogo pi I demonstracijah. Takisto je vojaško poveljstvo prepovedalo častnik"}« in moštvu obisk restavracije prj >Roži c< baje radi tega, ker so se gos. je, ki zahajajo v to gostilno, uJelcž-vali demonstracij. Tudi obisk gosliiae pri »Pepetu« v Kolodvorski! ulicah je vojaštvu prepovedan. Nadalje je vojaško poveljstvo ukazalo, da se mu morajo vsi slučaji, v keteiih bi gostilničarji ali obrtniki odklonili postrežbo vojaškim osebam, takoj naznaniti, da se takoj uvede proti imejiteljem dotič nih obrtnih kencesij kazensko postopanje v zini.* 1 u § 482. k. z. V vojašnicah se Je ptočitalo častnikom reser-vatno po vel., c t glede rabe orožja in se obenem nar.v-ilo častnikom, naj dado nabrusiti sablje. Končno poročajo nemški listi, da je vojaška oglasi pozvala na odgovor dva slovanska Častnika, ker sta bila na južnem kolodvoru v družbi, ki je pela himno »Hej Slovani«. Slovanska častnika je naznanil njiju tovariš.
— V znamenju sporazumljenja.
V zadnjih dnevih, to je od 20. septembra, torej od noči slovenskih mu-čenikov, se je marsikaj preinenilo ne le v Ljubljani nego po vsi slovenski domovini. Kri ni voda. Kri, ki je tekla, je mahoma zadušila mnogo starih nasprotij, približala ljudi, ki so bili stari sovražniki, zedinila ljudi, ki sc hodili dolga leta po svojih potih. Ta kri, ki je bila prelita 20. septembra, je vzbudila v vseh krogih in v vseh slojih čut narodne zavesti in čut narodne dolžnosti in po vsi slovenski domovini je zaoril en klic, ena želja je vzplamtela v vseh srcih: Združimo svoje moči na skupno delo v skupnih narodnih stvareh; bodimo drug proti drugemu tolerantni in prizanesljivi, saj zaradi tega ni treba zatajiti svojih načel in ni treba opustiti pozitivnega dela za njih uresničenje, strnimo svoje vrste, ker sovražnik je velik in močan in ima v rokah mogočna sredstva. V teh dnevih od,; 20. septembra se je pokazalo v mnogih ožirih, da je mogoče skupno delo vzlic vsem nasprotjem v načelih. Kako je vplival 20. september, se je videlo že pri pogrebu narodnih žrtev. Kdor je videl ta pogreb, temu ostane neizbrisno v spominu dejstvo, kako so hodili v isti vrsti liberalci in klerikalci in socijalni demokrat je. Pozabljena so bila politična nasprotja, potisnila jih je v ozadje zavest, da smo vsi Slovenci, pozabljene so bile osebne sovraženo-sti, pozabljeno je bilo vse, kar nas loči, spominjali smo se samo tega, kar nas veže. Kar je bilo mogoče v teh dneh, se da doseči tudi za prihod-njost, se mora doseči že zaradi tega, ker so Nemci začeli proti nam vsem najljutejši boj, v katerem zamoremo zmagati samo z združenimi močmi.
Slovenski meščan.
Madame Butterfly. (Gospa Metuljček). Že dolgo ni nobena opera vzbudila po vsem umetniškem svetu toliko priznanja, kakor Puccinijeva »M a dame Butterfl y«, ki je danes nele v Italiji in v Franeiji, nego tudi na Nemškem in v Avstriji na repertoirju vseh večjih opernih gle-dališč.V dunajski dvorni operi je dosegla lani ta opera nenavaden uspeh ter se poje še letos vedno pred razprodano hišo; takisto se v vinograj-skem gledališču »Madame Butter-fly« poje — trojno zasedena v prvih vlogah — že od januarja t. 1. gotovo vsak teden. Tragedijo japonskega dekleta je uglasbil Puccini toli sugestivno, da zmaguje z neodoljivo silo poezije vsako občinstvo. Eksotično dejanje, ki sta ga priznana laška li-bretista Ulica in Giaeosa razpredla v izbornem librettu pesniške vrednosti z neobičnim okusom in z veliko gledališko spretnostjo, zanima od začetka do konca vzlic temu, da je tekom dveh dejanj dosti mirno in čisto lirsko. Tudi Slovencem dobro znani skladatelj in kritik g. Karel H o f f -meister je poročal v 4. številki revije »Osveta« (leta 1908., roč. 38.) o operi »Madame Butterfly« takole: To delo je vzbudilo na evropskih scenah v poslednji dobi nemalo senzacijo; opera ima veliko prednost pred večino verističnih del: dobro, da, izborno libretto... Zanimanje je osredotočeno povsem na naslovno vlogo. Ta je slikana s tolike -rimi in toli simpatičnimi črtami, da nas že samo ta oseba odškoduje za celoto dela ... A tudi japonsko vzdušje pripomore mnogo, da odprete operi svoje srce . . . Lokalno barvo dose-za Puccini z upotrebljanjem nekaterih posebnosti japonske glasbe, uvedene   v   svojo godbo ...« Vsebina
opere je kratko sledeča: Na Japonskem, v cesarstvu gejš, se zakon med možem in ženo lahko sklepa in še laž je loči. Mladi američanski poročnik Pinkerstom se zaljubi v lepo JapoiV ko Cho-cho-san ter se vpričo ameri-čanskega konzula in njenih pripro stih sorodnikov ž njo civilno poroči pred cesarskim komisarjem. Vsa poročna slavnost je Pinkertonu le komedija, kajti doma, v Ameriki ima nevesto, s katero se misli resnično oženiti. Cho-cho-san, ki jo zovejo Butterfly, to je metuljček, naj mu bo le par mesecev v zabavo in naslado. Ko bo zapustil Nagasaki, hoče Butterfl y pozabiti ter postati dober soprog svoje Katinke. Toda naivna Butterfly ljubi Pinkertona resnično, z vso dušo, z vsemi svojimi čuvstvi in čutili. Konzul Sharpless opozarja Pinkertona na dekličino popolno zaupanje ter ga svari: »Ona vam veruje!« — lahkomiselni poročnik pa se za svarilo ne meni. Tako preživi z dobro Butterflv nekaj krasnih mesecev v zračni, leseni in stekleni hišici ob morju tik luke Nagasaki. Ko ima njegova bojna ladja oditi, se poslovi od »žene« ter ji obljubi, da se vrne zopet, ko bodo pletle taščice iznova svoja gnezda. Pinkerton pa se odpelje domov k nevesti, se ondi ž njo poroči in pozabi docela na But-trfly . . . Nesrečna zaročenka pa med tem porodi zalega dečka, čaka, kdaj začno taščice plesti gnezda, in Čaka, čaka... Trikrat so na Japonskem taščice že spletle nova gnezda, a Pinkertona še ni in ni. Toda vera zveste Butterfly ne klone,ona veruje, ona je trdno prepričana, da se njen »mož« vrne. Torej Butterfly čaka, čaka, zre na morje, ali se ne bliža američan-ska ladja, trpi bedo, značajno zavrača nove ponudbe zaljubljencev, odkloni celo snubitev kneza Yamedo-rija, prodaja svoje zadnje imetje, da more preživeti sebe in otroka ter — čaka zvesto, polna vere v značajnost nad vse ljubljenega Pinkertona... In res: top zagrmi v Inki, američan-ska ladja plove spodaj v luko, in na njej se vrača njen Pinkerton! But-terfly blazni od sreče ter okrasi svojo kočico s cvetjem in zelenjem ter pričakuje zmagoslavna svojega »moža«. Pričakuje ga vso noč, a njega ni . .. Drugo jutro pa pride k njej mala Američanka in ž njo konzul Sharpless, ki ji povesta, da je njen »mož« v Ameriki resnično oženjen. Prišel je v Nagasaki s svojo ženo le po — svoje nezakonsko dete, da ga vzame seboj in da ga primemo vzgoji. Nje ne mara več; dati jej hoče le večje darilo, a potem se hoče posloviti za vselej ... S tem je Butterflv ubita. Kdor ne more častno živeti, zna vsaj častno umreti! pravi But-terfly ter ne ugovarja, da ji vzemo še poslednje: dete — sinčka! Samo še moli k bogovom za srečo otroka in njegovega očeta ter se potem usmrti. Pinkerton, ki je prihitel po svojega otroka, jo najde že mrtvo, ležečo poleg igrajočega se sinčka . . . Naslovno vlogo poje gospa Lili Nordgar-tova, Pinkertona g. A. F i a 1 a , ki je pel to vlogo že v Pragi, konzula pa g. Bogdan pl. Vulakovič. »
Slovensko gledališče. Snoči se je predstavljala na našem odru angleška burka »N i o b a«. Igra dela iz-početka na človeka vtisk prisiljeno-sti in deloma tudi pretiranosti. Takoj se spomni vsega, kar je kdaj slišal in čital o posebnostih angleških gledaliških iger, o angleški groteski in o angleškem spleenu in kar je s tem v zvezi. Toda v tretjem dejanju se reši vozel, in pokaže se, da je delo duhovito zasnovano, da je jrloboko-umno in res komično. Pisatelja Harry in Paulton sta vpletla v burko mnogo komičnih zapletljaje > ter odseva iz dela mnogo prikrite in očite, ljubeznive pa tudi pikre satire na današnje moderne razmere in razvade. Igra se v vsakem oziru jako ugodno razlikuje od običajnih nemških veselih iger, dunajskih in berolin-skih. Nove situacije, novi značaji, novi zapletljaji — to dviga »Niobo« nad tucate drugih iger. Tu je res humor in tu je tudi mnogo duha. Igralo se je vobče gladko in tudi nismo pogrešali tiste živahnosti, ki brez nje nobena šaloigra nima uspeha. Naslovno vlogo je igrala ga. Borštnikova. Vloga »Niobe« je sama na sebi težavna in zahteva rutinirane predstavi j alke, toda ga. Borštnikova je povsem pogodila bajeslovni značaj svoje vloge. Z mirnim dostojanstvom je recitirala verze in tudi sicer s premišljeno igro burki pripomogla elo uspeha. Gospod Dragutinovič je vlogo upravitelja Dunna izvedel ša-loigri primerno ter vzbujal med gledalci mnogo smeha s svojo žalostno-smešno igro. Ge. Ronovska, Dragu-tinovičeva, gdč. Thaler jeva ter gg. Nučič, Toplak in Danilo i. dr. so imeli manjše vloge, ki so jih pa vsi rešili prav povoljno. Mnogobrojno zbrano občinstvo je z burnim ploskanjem pokazalo, kako zelo je bilo zadovoljno s predstavo. —s—
— Za suplenta v Novem mesta je imenovan dr. Josip Rozman.
— Za žrtve. Prejeli smo m. izkaz darov, poslanih vodstvu deželne bolnioe, za dne 20. t. m. ranjene žrtve. Dosedaj je bilo darovanih v ta namen vodstvu 4227 K 56 h. Podrobni iskaz priobčimo zaradi pomanjkanja prostora bodoči teden.
— Domaće Ane r (evo pivo se odslej toči v gostilni Ivana Beliča na Dunajski cesti št. 6 in v gostilni Tomaža Bizila pri „Kolovrotarju" „Pred Škofijo". — Oba gostilničarja sta preje točila Koslerjevo pivo. — Kcslerjevo pivo je tudi odpovedala gostilna „Fortuna" ca Vodovodni cesti in g. Lovro Šaro, gostilna pri nrta8tobarju- na Karlovoki cesti.
— Celjski župan dr pl. Ja-bornegg vzdržuje svojo odpoved, tako se nam piše. Vse prigovarjanje ni nič izdalo. Zdaj trobijo po svojih glasilih celjski Nemci v svet, da je Jabornegg odložil dostojanstvo svoje radi — bolehnosti. Ob taki priliki običajen izgovor, to poznamo. — Govori se, da bode prihodnji župan celjski lekarnar Rauscher. Mož je pe-tičeu. Mogoče spusti kaj izpod paloa. To bi bilo pa tudi vse, s čimer bi mogel kaj pomoči Celjanom.
Iz celjske Okolice se nam piše 1. oktobra t. 1. V Pečevniku pri Celju zgodila se je te dni pretresajoča nesreča. Tamošnji posestnik in zidar Maks o Čatar, klatil je orehe, kar se mu vlomi veja, on pade raz drevo ter se ubije. Rajnik bil je trezen gospodar in priden delavec. Ostavil je vdovo in iestero nepreskrbljenih otrok.
-- Graška „Tagesnost" ne zaostaja prav nič za drugimi spodnje-štajerskimi lističi v sramoten ju Slovencev. Tako piše o nekem navad-dnem pretepu med kmečkimi fanti v Št. Jurju od Južni železnici: „Messer und Kniittel bilden im Unterlande bei Screitigkeiten haufig die sohlagenden Argumente." No, in ravno v „Tages-posti" čitamo skoraj vsak dan sod-niJ8ke obsodbe radi pretepov in napadov z nožem v Gradcu in okolici.
Celje-Gradec Iz Celja se nam piše: „Deutsche Waoht" je pisala zadnjič o veliki nesnagi pred tukajšnjo kapucinsko cerkvijo ob priliki slovenskih romarjev. Svetovali bi ji, da si ogleda sedaj okoli graške „Herbst-messe", kamor zahajajo sami pristni „ to delni". Noben svinjak ni v takem stanju kot tisti prostori okrog klavrne nHerbstmeaseu.
Iz Breznice se nam piše: Tudi pri nas sp bili na kolodvoru zamazani trije nemški napisi s kemično tinto in tudi občinske table so malone izginile. Sedaj nimamo ne slovenskih ne nemških. Pričakujemo, da nam županstvo poskrbi samoslovenske table. Tudi na kolodvoru naj izgine tisti „Soheraunitz"; Čakalnica je namreč pod občinsko upravo in dolžnost te uprave je, da poskrbi samo slovenski napis nŽerovnioatf.
Konfiskacije kar po vrsti ... nRdeČi prapor" je bil trikrat zaporedoma zaplenjen, danes je bil zaplenjen „Naprej". Tudi vrli „Belo-kranjeo" je bil konfisciran. Danes nam došli „Narodni list" izgleda kakor snežna plan po topli južni noči. Zaplenjeni so bili oelo vsi govori v ljubljanskem občinskem svetu (kar smo smeli oelo mi prinesti vkljub vsej strogosti našega pravdništva).
i Živ no stenski banki v preudarek". Pod tem naslovom je izšla včeraj notica o gospe Gruša. Notica je neutemeljena in je le pomotoma prišla v list.
— Imenovanje. Finančni minister je imenoval računska revidenta Antona Bonitaoio in Alojzija S ar d o ni računskim svetnikom za območje finančnega ravnateljstva v Trstu.
— Rusi za Ljublfano. Znani prijatelj Slovencev, izza kongresa slovanskih časnikarjev dobro znani grof Bobrinjski priobčuje v nNovem Vremenu" pismo o dogodkih v Ljubljani. Pismo je zbudilo v vseh slovanskih krogih splošno zanimanje, a nemška javnost se je prestrašila. Znano je namreč, da je grof Bobrinjski zelo vpliven Član ruske dume in poseben zaupnik carjev. Pismo zaključuje s pozivom, da tudi Rusija zve, v kako groznih razmerah žive slovanski bratje v Avstriji in kako se morajo boriti za svojo narodnost. — Pismo priobčimo, kakor brž prispe iz Petrograda ta Številka „Novega Vremena".
Slovenski trgovci in podjetniki, ki so iz kateregakoli vzroka primorani kupovati pri tujcih, naj dopisujejo tem tvrdkam izključno slovensko in vračajo dopise v tujih jezikih. S tem bodo tujci primorani, imeti slovenske korespondente, če ne že za cel dan, pa vsaj za nekaj ur na dan. Veliko Število slovenskih vi-sokošoloev, uradnikov itd. na Dunaju in v Gradou bo s tem pridobilo lepe postranske dohodke. Bodimo neizprosni v našo čast in — korist!
Slovenska županstva In obilno poživljamo, naj na oeutralne urade na Dunaju (ministrstva, državne blagajne itd.) dopisujejo izključno v slovenskem jeziku.   Izvedeli smo iz
verodostojnega vira, da smo ravno mi Slovenci najpohlevnejši. Le malo je število slovenskih dopisov itd. Posebno žalostno je na Kranjskem, najboljše na Goriškem. Le Če dopisa-jemo slovensko, zamoremo zahtevati slovenske uradnike! Zatorej naj bo vsak dopis, vsako povabilo, vsak pečat edino*le slovenski!
Odvetniška zbornica kranjska
odpošlje, kakor je danes sklenil njen odbor, na pravosodno ministrstvo poročilo in pritožbo o sedanjem postopanju državnega pravdništva in deželnega kazenskega sodišča v Ljubljani.
Z Vrhnike se nam piše: Ljubljanski dogodki so vplivali tudi na zaspano Vrhniko v toliko, da se je vzbudilo narodno življenje. Na dan maše zadušnice za narodne žrtve so plapolale z malimi izjemami z vseh niš žalne zastave. Po vseh gostilnah se Že toči domaČe pivo in tudi trgovoi JelovŠek, Šetino in Grampov-čan so storili že svojo dolžnost. 8 posebnim zadovoljstvom pa moramo omenjati „ Sokola". Mlado društvo kaže že sedaj mnogo življenske sile. Osnoval se je pevski zbor pod vodstvom spretnega naduČitelja g. Stojoa; veseliČni odsek se že sedaj pripravlja za svoj prvi nastop, dočim izobraževalni odsek osnuje v najkrajšem času javno ljudsko knjižnico. Apeliramo na vrhniške rodoljube, da podpirajo nesebično narodno delo „Sokola" kar najizdatnejše. Vsaka žrtev bo gotovo donašala veliko koristi slov. narodu. Na zdar!
„Compagnia della Maflia." Pred porotnim sodiščem v Trstu se je začela kazenska obravnava, ki bo trajala deset dni. Toženi so zaradi goljufivega kartanja Ettore Ensin, Menotti Mari o t ti, Umberto Mosea in Anton Sepič. Od leta 1894 do aprila 1908 so različne osebe z goljufivim kartanjem obrali za 63 870 K in za 700 lir. »Igrali" so v različnih javnih lokalih, pa tudi v nekem privatnem stanovanj n, kjer so za „zabavo" skrbele različne varietetne pevke. Menda pridejo prav pikantne in celo senzacijonelne stvari na dan. V preiskavi je neka priča povedala, da je obtoženec Ensin obljubil pevki Cavalieri 2000 K, Če vlovi kakega bogataša, ki bi se ga moglo pri kartanju oskubiti. Goljufivi kartači so imeli v krogu svojih prijateljev in prijateljic priimek „Compagnia della Maffii" ali pa „Compagnia dei Cara-tori". Ko je bd obtoženec Mariotti že v zaporu, je došlo zanj pismo v ječo, na katerem pismu so bile znamke nekam sumljivo prilepljene. Izkazalo se je, da je bila pod znamkami zapisana grožnja, naj Mariotti ničesar ne izda, sicer zadene njega in njegovo rodovino maščevanje.
Vse kar Je prav! Lepo in nad vse veselo je opazovati pojave narodne zavednosti, ki jih je videti sedaj dan na dan. Naravno je tudi, da so zlasti mladi ljudje v svoji gorečnosti časih nekoliko krivični. Tako smo izvedeli, da morajo pri nekih nemških firmah službujoči so trudni ki marsikaj prestati od njihovih tovarišev, ki niso v nemški službi. To pač ni pravično.
Slovensko gledališče- Ker nekaterim obiskovalcem slov. predstav vzlic opetovanemu pojasnilu še vedno ni jasno, kako je letos z garderobo v slov. gledališču, naj bo slavnemu občinstvu še nekrat povedano, da je tako za abonente kakor tudi za od* jemalce sedežev vsake predstave garderoba popolnoma prosta in da je z vsako sedežno vstopnico združena tudi brezplačna gardederoba. kar je že itak razvidno na vsakem gledališkem listu in je to tudi tiskano na vsaki sedežni vstopnici. Ob enem se naznanja, da je za slov. predstave dobiti še sledeče lože: V prvem redu na levi pol lože št. 2 v drugem redu pa cele lože št. 3 na levi, in št. 2 3 4 in 5 na desni.
Slovensko gledališče Giacomo Puccini, tovariš Leonoavalla in po svojih uspehih naslednik rojaka Verdija, je kot operni skladatelj našemu občinstvu že znan. Njegovi operi „Boheme" in „Tosca" sta si pridobili takoj mnogo prijateljev tudi v Slovencih. Puccini hodi nai modernejše glasbene poti ter stoji danes v prvi vrsti italijanskih veristov; originalen je vseskozi, k večjemu da posnema rad samega sebe. Njegova glasba je čisto samosvoja: kratke melodije se ponavljajo vsak hip, a izginejo prav tako naglo. Pevci večinoma napol govore, napol pojo in le v nekaterih prizorih se njih besede razširijo v širše melodične arije, med tem ko slika orkester njihovo občutje povsem samostojno, a tem pestreje. Tako je Pucoini predvsem znamenit kolorist in duhovit slikar občutja, ki ga zna a močno sugestivnostjo priobčiti poslušalcem. Dosleden sam sebi je ostal Puccini tudi v svoji najnovejši operi „M adame Butterflv" sestavljeni iz neštetih trepetajočih barvnih tonov, filigranskih melodij in značilnih motivov. Njihovemu dojmu se ni možno odtegniti.   Tudi ta originalna
opera je predvsem drama s petjem in glasbo; zato jo skladatelj sam nazivlja le „tragedijo Japonke". Toda kakor glasba, tako tudi tragedija ni viharna, zunanje efektna, nego je vse obrnjeno v dušo in v srce, kjer hrumi tem strašnejši boj. „M adame Butterflv" se poje jutri, v nedeljo prvič ter se v torek, dne 6. t. m. ponavlja. Koncertni orhester nG!asbene Matioe" nastopi pri tej priliki prvič kot operni orhester in sicer v prav težki nalogi.
Razstava „Obrok11 se zatvori jutri, v nedeljo zvečer ob 6. Odbor je razstavil včeraj tri jako lepa darila, ki jih dobe izdeiovalke treh odlikovanih punčk. Pred vsako, v narodno nošo oblečeno punčko stoji namreč nabiralnik „Družbe sv. Cirila in Metoda". One punčke, ki bodo imele največ denarja v svojem nabiralniku, bodo odlikovane. Ta denar dobi „Družba sv. Cirila in Metoda". Jutri so že v razstavi na prodaj po znižani oeni punčke, na kar opozarjamo matere, ki nameravajo obdariti svoje hčerke za Miklavža ali za Božič. Tu dobe za male svoje deklice različna druga najprimernejša, originalna in ne draga darila. Opozarjamo pa tudi slavno občinstvo, naj porabi ta zadnji dan in naj si Še enkrat ogleda to prelepo razstavo. Katalogov, ki imajo poleg zaznamka razstavnih predmetov tudi mnogo poučnega in zabavnega čtiva, je še nekaj na razpolago. Na prodaj so tudi večinoma vse risbe in slike v Merkurjevi sobi. , Cene se zvedo pri blagajni. Tudi ZajČeva kiparska skupina .Spanj e koza ka" je na prodaj.
Plesne vaje pevskega društva Slavec" se prično v nedeljo, dne 11. oktobra, ob 3 uri popoldne v društvenih prostorih v „Narodi:em domu" I. nadstropje levo. Pristop imajo društveni člani, njih rodbine, ter povabljene gospi -09. One gospioe, katere žele na novo vstopiti, naj se prijavijo odboru, z natančno označbo svojega naslova. Gospodom se ne pošiljajo vabila in imajo torej sloboden pristop. Plesne vaje so vsako nedeljo in praznik od 3. do 7. popoldne.
Veselica tabačnega delavstva
se vrši jutri v areni „Narodnega doma". Začetek ob 6. zvečer. Svira godba na lok. Vstopnina v predpro-daji 60 v, pri blagajni 80 v, dame 60 v. Vstopnice prodaja gospa Še-šarkova, tobakarna v Šelenburgovih ulicah. Veselica se vrši pod naslovom vinska trgatev.
Vojaško veteransko društvo
V Domžalah ima od dneva slovenskih mučenikov, namreč od 20. sept. slovensko poveljevanje. Čast društvu !
„Sokol11 v Črnomlju- Vlada je odobrila pravila telovadnega društva „Sokol" v Črnomlju.
Ljudski koncert koncertnega orkestra „Glasbene Matioe" se danes zvečer v proslavo imendana oesarje-vega ob 8. zvečer ponavlja v „Union". Čisti dobiček je namenjen za ranjene žrtve. Vstopnina 1 K, za rodbine tre članov po 80 vin. od osebe, za rodbine štirih članov po 60 vin. od osebe.
Politično In Izobraževalno društvo za Dvorski okraj v Ljubljani vabi svoje člane na vsakomese ii sestanek, ki se bo to pot vršil v go-tilni g Fr. Oblaka na Tržaški cesti „pri Franoelnu" v torek, 6. oktobra t. L, ob 8 uri zvečer.
Ustredni banka českfch sporite len v Pragi je dobila skupno z uradniško organizacije: „ Združenje češko -slovanskega uradništva denarnih zavodov v Pragi" dovoljenje za osnovanje „Penzijskega zavoda češkoslo-vanskega denarstva v Pragi". Interesenti se obrnejo lahko neposredno na zavod ali pa na podružnice „Uđtfedni banke českyoh spcfitelen", koje jim podajo drage volje potrebne informacije in formularje za pristop.
Za ustanovni sklad »Kosovskega Sokola" so nadalje darovali: Gosp. Ub. pl. Trnkoozv, lekarnar 10 K, g. Ivan Mejač, trgovec 10 kron in g. dr. A. Kapus, odvetnik 5 K, g. Franjo Souvan na Bleda znesek 20 K. — Slovenci, posnemajte jih!
Iz Idrije. Ženski zbor „Delav-skega bralnega društva" priredi v soboto, dne 24. oktobra v pivarni pri „Črnem orlu" zabaven večer v korist fondu za proslavo društvene 25letnioe 1, 1909. Idrijska društva prosimo, naj ta dan blagovolijo opustiti morebitne prireditve.
Zborovanje društva hišnih posestnikov. V petek, dne 25. septembra 1908 je imelo društvo hišnih posestnikov shod v hotelu „Union", kateri je bil mnogobrojno obiskan in h kateremu je bil tudi povabljen deželni poslanec ljubljanskega mesta dr. Triller. Predsednik dr. Gregorič je pozdravil prisotne in razložil, da je vprašanje glede deželnih doklad pri novo zidanih hifiah prišlo sedaj v jako neprijeten položaj. Deželni odbor je namreč nekaterim hišnim posestnikom že od-
klonil prošnje, da se s iztirjanjem počaka do prihodnjega deželnega zbora, in vsled tega je bilo ie nekaj hišnih posestnikov zamoljenih ter jim preti prodaja. Vsled tega vlada med hišnimi posestniki velika razburjenost, posebno ker niso sami zakrivili tega položaja. Dr. Krisper je potem po jasnil dosedanje korake, ki jih je storilo društvo hišnih posestnikov. Leta 1985 je stavil deželni poslanec Hribar predlog, da se nove hiše za isto dobo, za katero so oproščene državnega davka, oproste tudi deželnih doklad. Ta predlog ni obveljal, pač pa predlog poslanca dr. Majarona, da se za prvo vsaj za dobo 5 let oproste deželnih doklad. Ko je potekla ta petletna doba, se tudi od t stih hiš, ki so se zidale po letu 1901, ni pobiralo doklad, ker se je obče sodilo, da bodo tudi te oproščene deželnih doklad. Ker deželni zbor vsled b-strukoije ni zboroval, stavil je leta 1905 deželni poslanec Hribar zopet predlog, naj se oproste vse novo zidane hiše za toliko časa deželnih doklad, kakor so oproščene državnega davka. Ta predlog je bil soglasno sprejet, ko je pasiral finančni odsek in je bil referent dr. Tavčar. Kmalu potem pa se je slišalo, da deželni od bor noče izvršiti sklepa deželnega zbora in da hoče pobirati deželne do-klade, ker sklep deželnega zbora ni smatrati veljavnim, ker nima oblike deželnega zakona. Društvo hišnih posestnikov se je nato obrnilo na deželni odbor ter je ta izdal odlok, da dotične sklepe deželnega zbora ne smatra za veljavne in da ne more dovoliti oprostitve od deželnih doklad. Potem so nekateri hišni posestniki na svoje ime, da bi zamogli vložiti pritožbo, zahtevali rešitev te zadeve, dobili so pa odlok od deželnega odbora druge vsebine, v kateri se pravi, da prepusti odločitev prihodnjemu deželnemu zboru, ker se ne smatra pristojnim rešiti to vprašanje. Ta odlok se je torej drugače glasil kakor prvi, akoravno je bil izdan v popolnoma isti zadevi in od enega in istega deželnega odbora. Nekateri hišni posestniki so se potem iz gole previdnosti pritožili na o. kr. upravno sodišče na Dunaju. To pa je pritožbo vrnilo brez meritoriČne rešitve, češ, da še ni odločilnega sklepa, ker je deželni odbor prepustil zadevo deželnemu zboru. Vkljub odloku, ki ga je izdal deželni odbor, da prepusti celo zadevo deželnemu zboru, je ta dal finančni direkciji ukaz, da naj doki ade iztirja. Ta ukaz se nekaj Časa ni izvršil, poleti pa so se pošiljali hišnim posestnikom plačilni nalogi, s katerimi se jim nalagajo ogromni z as tanki na teh deželnih dokladah Hišni posestniki so se obrnili potem na novi deželni od bor, da naj vsaj počaka z iztirjanjem toliko Časa, da zadevo reši deželni zbor. Deželni odbor pa tukaj postopa zelo različno: nekaterim hišnim posestnikom je odklonil vsako odložitev, in ti so se tudi od davkarije zar u bili, nekaterim je dal kratke obroke, nekaterim daljše Vsled tega predlaga dr. Krisper, da naj društvo hišnih posestnikov napravi pritožbo na finančno ministrstvo, ker finančno ravnateljstvo v Ljubljani iztirjuje doklade, glede katerih je dokazano, da niso opravičene, kar je razvidno iz odloka deželnega odbora samega, ki je pri-držal rešitev prihodnjemu deželnemu zboru Opomni, da se je v Galiciji že pripetilo da so pri neopravičenih dokladah finančna ravnateljstva vsled pritožbe odklanjala davčno rubež, in to bi se moralo tudi v tem slučaju zgoditi, ker je stvar jasna Tudi naj društvo hišnih posestnikov pismeno ali potom deputacije opozori na te razmere finančnega ministra osebno. Dalje je predlagal dr. Krisper, da se obrne društvo hišnih posestnikov na deželni odbor ter ga naj naprosi, da naj pri tistih hišnih posestnikih, pri katerih se je že izvršila rubež in je torej deželni odbor za svoje doklade eventualno pokrit, počaka z ekseku-tivno prodajo do prihodnjega deželnega zbora. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Dr. Triller je omenil, da bode v deželnem zboru vseka ko predlagal, da se najmanj za 5 let oprostijo hišni posestniki deželnih doklad, kakor se je to zgodilo pri onih, ki so zidali do leta 1901. Dr. Krisper omenja, da se je proti sklepu deželnega odbora za iztirjanje doklad vložila vnovič pritožba na upravno sodišče, ker je sedaj stvar zrela, ker bolj jasno ne more deželni odbor izraziti svojega stališča, kakor da hišne doklade eksekvira. Opomni, da ni izključeno, da se pri upravnem sodišču zmaga; v tem slučaju bodo vsi hišni posestniki oproščeni deželnih doklad za 18 oziroma za 25 let, kar se je dosedaj plačalo oziroma iztirjalo, bode moral deželni odbor vrniti. Opomni namreč, da za doklade sploh ni treba deželnega zakona, temveč le cesarskega potrdila, za odpust doklad pa tudi cesarskega potrdila ni treba. Nato se oglasi dr. Piro in se pritožuje čez postopanje deželnega odbora, češ, da ni pravilno, in omenja posebej to, da se s tem oškoduje tudi ljubljansko prebivalstvo sploh, ne samo hišne po-
sestnike. Prvič je gotovo, da se bo v Ljubljani v prihodnjih letih manj zidalo in bode vsled tega Ljubljana trpela ne samo na razvoju temveč tudi na svoji prihodnji davčni moči. Dalje je pa tudi gotovo, da bodo hišni posestniki vsled nepričakovano jim naloženih doklad morali zvišati strankam najemščino, ker s takimi izdatki dosedaj niso računah*, in vsled tega bo trpela oela vrsta ljubljanskega prebivalstva, ker bo zvišanje moralo biti dvojno, dvakrat toliko kakor znaša škoda hišnih posestnikov, ker v isti meri rastejo tudi državni davki in občinske doklade. Trpeli bodo torej vsi sloji, ki imajo stanovania v novih hišah Kakor pa je navada, se bo pri teh prilikah tudi v starih h Šah najemnina obenem zvišala, ker bo naval na stare hiše velik od tistih, ki zapuste nove hiše. Popolnoma napačno je torej misliti, da bodo s to neopravičeno doki ado zadeti samo hišni posestniki, zadeti bodo tudi uradniki in drugi najemniki, katerim bo zvišanje na-jemščine Še bolj občutno kot hišnim posestnikom.
„Moj bol" je rekla gospa Oraž-nova, ko je Šlo za to, ali naj ima ona moža gospe Bitenčeve, ali pa Bi-tenČeva sama. Ta prepir, ki se je razraste! v pravi ravs in kavs, da ste bili obe frizuri preoej razoefedrani in je Oražnova oelo dobila prasko, da so bile bolečine po njeni cenitvi vredne 20 K, se je danes nadaljeval pred okrajnim sodiščem, ker je Oražnova tožila Bitenčevo radi lahke poškodbe. Oražnova se je tisti dan zabavala z Bitenoem. Hodila sta po gostilnah in tudi zvečer sta imela dogovorjen sestanek. To je izvedela Bitenčeva v gostilni, kjer se je Oražnova mudila pravkar z njenim možem Ko je B tenčeva prišla iz gostilne v družbi svojega svaka, ji Oražnova pride nasproti. Bitenčeva jo ustavi in pravi: „Torej si ti tista, ki mi hočsŠ vzeti m<jega moža!", nakar Oražnova odgovori: „Moj bo!" in skoči Bitenčevi v lase. Ta jo porine od sebe, da ona pade itd. Sodnik je spoznal, da je bila Bitenčeva v opravičeni razburjenosti, ter jo je vsled tega oprostil, Oražaovo pa je z njenimi 20 K vrednimi bolečinami in zdravniškimi stroški v znesku 5 K zavrnil na civilno pot. Oražnova je bila zelo huda, ko je zapuščala sodno dvorano, pa se bo menda že potolažila, saj je Bitenčeva povedala pred sodiščem, da jo Bitenc že gotovo čaka v kaki gostilni, kamor sta zmenjena. Moža seveda sodnik ni mogel prisoditi niti tej niti oni.
Izmišljen vlom ni pošti. V
Podgorju v Rožu na Koroškem so zaprli ekspeditorja ondotnega poštnega urada. Naznanil je bil poštnemu ravnateljstvu in orožniški postaji, da se je na poŠti zgodil vlom in da je bilo ukradenih 500 K. Poizvedbe pa so dognale, da je ekspeditor sam ukradel dotični denar in vlom fin-giral, na kar so moža zaprli.
Poskusen umor Iz ljubosumnosti V Brežicah se je žena ondotnega leotarja, Veronika Hierlaader oborožila z revolverjem in je šla n obiskat" imeteljioo loterije omoženo Hermino Holeo. Ustrelila je nanjo prav iz bližine in ko je napadenka zbežala, je ustrelila nanjo še trikrat in potem skozi okno še dvakrat. Napadenka je težko ranjena. Napadalko so zaprli. Storila je ta atentat iz ljubosumnosti.
Samostalna organizacija ,,Hrvatske stranke'1 v Dubrovniku se
je konstituirala in izvolila za predsednika dr. Pero čin grij o, za podpredsednika pa dr. Boka Arne-r i j a.
Na postajici Sterntal pri Ptuju se od 1. oktobra naprej zopet ustavlja po dnevu brzo vi a k. Gosp. dr. P loju, ki se je za to potegoval, se prav iskreno zahvaljujemo.
Cvet In sad meseca oktobra. Blizu Rakovnika na posestvu g. Koc-iana stoji mlada jablan, ki ima poleg lepih zrelih jabolk nekaj svežega zelenja in vmes šop najlepšega rdečkastega o vetja.
Izredna državna loterija. Po cesarjevem naročilu priredi o. kr. lo terijsko dohoaarstveno ravnateljstvo izredno jubilejsko loterijo, katere čisti donos je namenjen dobro delnim svrham o. kr. domobranstva in orožništva. Žrebanje je določeno na dan 22. oktobra t. 1. Da se zagotovi temu domoljubnemu in dobrodelnemu podjetju kolikor mogoče živahna udeležba, se je igralni črtež te izredne državne loterije opremil prav posebno ugodno, ker se je nastavilo 17.984 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513 760 K z glavnim dobitkom 200.000 K. Srečka stane kakor doslej 4 K. Upati je, da bo v smislu tako plemenite želje cesarjeve ta jubilej ska loterija v vseh krogih prebivalstva našla naj živahnejši odmev.
Tvornica peči In štedilnikov Rudolf Geburth o. in kr. dvorni dobivatelj, Dunaj, VH., Kaiserstrasse 71, ki že izza svojega obstanka (1862) izrablja vse izkušnje iz stroke kurjenja in po njih neprestano izboljšuje svoje izdelke, med katere spada
tudi dosedaj nedoseŽno brezdimno zgorenje. Trornioa dela že več desetletij z lastno ielezolivnico, emajlir-nim zavodom in je kot speoialiteta omenjati izdelovanje finih, emajliranih peči v vseh barvah in najlepši opravi, v kateri stroki koraka ta tvornica na čelu vseh avstrijskih tvornio Oenov-niki in prospekti zastonj in franko.
Prvi „Kinematograf Pathe" prel „Edison11 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope11 ima od danes do vštetega torka sledeči ve-lezanimiv spored: Loterijski listek. (Komično) Izlet v Sudan. (Zanimiv naravni posnetek) Orožnikova čast. (Žaloigra v 15 slikah). Trnujčioa. (Krasna, dolga projekcija; pripovkdka v 15 slikah). Moderni Samson. (Komično)
Hekrutlj ki so bili spomladi vzeti k nadomestni rezervi, dohajajo danes v mesto. Novinoi, ki pridejo k stalni armadi, se imajo javiti v torek 6. t. m.
Stavka v Vevčah, Gor čanah in Medvodah je bila predvčerajšnjim končana.   Včeraj so priče'i z delom.
Odobrena učna kn|lga Naučno ministrstvo je odobrilo knjigo „Latinske vadbe za drugi gimnazijski razred, 3. izd. spisal Fr. Wiesthaler.
Nova podružnica naše šolske družba* Viada je odobrila pravila podružaioe Dovje - Mojstrana „Družbe sv. Cirila in Metoda".
O poročniku Maverju je razširjena po mestu vest, da je Ljubljančan. To pa ni resnica! Rihard Mayer je rojen 20. septembra 1882 v Olomuou. Torej je obhajal dne 20. septembra 1908 v Ljubljani svojo 26letnico.
Povozil je danes zjutraj hlapec nemškutarskega izdelovatelja salam Andretta na Tržaški cesti neko žensko ter jo težko poškodoval.
K tatvini posestnika Ivana Šteb-laja v Iški vasi, se nam še poroča, da so bili med ukradenim denarjem 4 bankovci po 1000 K, drugi pa po 100 in 50 K.
Tajci v Ljubljani meseca junija 1008. Meseca septembra t. 1. je prišlo v Ljubljano 5505 tujcev torej 243 manj nego prejšnji meseo in 547 več kakor v istem mesecu lanskega leta. Od teh se pa iih je nastanilo v hotelu „Union" 1175, „Slonu 993, „Lloyd" 486, „Maiič" 514, „Avstrij-ski cesar" 309, „Južni kolodvor" 255, „Ilirija" 232, „Bavarski dvor" 165, „Štrukelj" 159 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1217 tujcev.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo na Dunaj 72 KoČevarjev, iz Amerike se je povrnilo pa 56 Hrvatov in Slovencev.
Izgubljeno in najdeno Zaseb-nica Frančiška Koojanova je izgubila v belem robcu zavite 3 K. — Služ kinja Frančiška Murgo v a je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez 5 K denarja.
Zaklalo se je v mestni klavnioi ljubljanski od 13 septembra do vštevši 20 septembra 80 volov, 8 krav, 5 bikov, 183 prašičev, 184 telet, 98 koštrunov in kozlov in 6 kozličkov; zaklane živine se je vpeljalo 6 prašičev, 5 telet in 522 kg mesa.
Meteor, mesečni pregled. Mi-
noli meseo kimavec je bil hladen in zelo suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah : ob sedmih zjutrat 8 8°, ob dveh popoldne 18 9°, ob devetih zvečer 13 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13*6°, za 12° pod normalom ; največ 25 8° dne 10, najmanj 3 6° dne 19. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 738 7 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 2 7 mm nad normalom ; najvišje 745 3 dne 14 zjutraj najnižje 728 3 dne 11. zvečer. — Mokri dnevi bili so Štirje, padlo je pa 211 mm dežja, največ 8 7 dne 2. — Med vetrovi je najčešče pihal jugovzhodni, njemu najbližje severovzhodni ; ta dva vetrova, po zimi znana mrazovoa, sta temperatura preoej navdol potiskala; veliko pa je bilo solnoa, ki ga je samo megla, nastopajoča zjutraj ob 15 dnevih, tlačila. — Nevihto z močnim severo-zahodnikom smo imeli samo enkrat in sicer 12., hitro ko se je noč storila. — Tekočega meseoa vinotoka pride luna v zemljino obližje dne 2. zarano zjutraj in 29 opoldne.
Izgubil {e g. Drago Vojska, odvetniški uradnik pri dr. Pirou včeraj zvečer približno okrog 9. ure na poti od Zalaznikove kavarne do Kla dežnih ulic rjavo denarnico z vsebino okrog 12 K (bankovec za 10 K, drugo drobiž). Najditelj naj odda najdeno v našem uredništvu. \
S opak zrelih jagodj nabran v Dovju nad Sv. Trojioo, nam je prinesla v uredništvo — pokazat mala Anica Stuohlvjeva. Jagode so tako zapeljivo dišale, da bi bilo brezsrčno ločiti ljubko prinašalko od njih.
Mestno klavnico je sklenil tržaški mestni svet ustanoviti na Opčini, za kar je določeno 19 000 K.
Sedemnajsti polk, namreč oni vojni bataljon, ki je bil zaradi „izgredov" poklican iz Celovca v Ljubljano, se je danes z opoldanskim go-
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" St 231, dno" 3. oktobra 1903.
jakim vlakom odpeljal v Celovec, jiravno bi   bilo   občinstvo jako 0 vedelo, kdaj se odpeljejo naši litje,   se je z vseh strani odhod ta skrbno zakrival, da ne bi se zbrala   na   kolodvoru večja Jožica občinstva.   Poleg Častnikov polka smo videli na kolodvoru [vjzijonarja generalmajorja L a n g a . dva stotnika 27. pešpolka. Civilna občinstva na kolodvoru ni bilo.
Oklic.
ost
lošaj
Zadnje dni se je dogodilo med {instvom in med Častniki od-sno moštvom c. in kr. pešpolka 27 več  obžalovanja vrednih
sprotstev.
Vsled tega se obračam, so-eščanje, do Vas z nujnim po-vom, da vnaprej opustite vsako o dejanje ali opazko, ki bi utegnila smatrati za omalo-ievanje, žaljenje ali zaniče-nje c, in kr. armade ali njenih sameznih pripadnikov.
Sklicuje se na Vašo previd-moram  Vas  resno svariti ed vsakim nepremišljenim korani in to tembolj, ker se mora in kr. vojaštvo v vseh slučajih go ravnati po svojih službenih edpisih. Posledice nepremišljenih ijanj ali opazk pa bi bile na-vnost nedogledne. Someščanje, vnovič Vas pro-, da ubogate moje svarilo mi tako dejansko priporno* vzpostaviti normalne od-e.
V Ljubljani,, dne 2 oktobra
08.
v
Zupan:
Ivan Hribar.
Drobne novice.
— Zaljubljeni   prest olonasled-
k. Nemški časopisi raznašajo vest, e je srbski prestolonaslednik iirmo zaljubil v ženo nekega arti-: -kega stotnika. Princ se za niče-r drugega ne briga, kakor za svojo ubljenko. Dama se hoče ločiti od ojega moža ter npa postati prestoli aslednikovs legitimna žena. Krati provzroča afera velike skrbi ter prestolonaslednika rad spravil iz Igrada, proti čemur pa se ta tr-i\ ratno upira.
— Tepen pod ban. 1. t. m. popol-le je v Zagrebu v naj živahnejši ici vseučiliščnik Jurica klofutal in njegovo lastno palico pretepel podna pl. Czernkovicha, ki je pro-Točil. da je bil Jurica po nedolžni obsojen na 14 dni zapora. Mno-ja je dijaku med pretepanjem zemkovicha viharno ploskala. Naje Jurića naznanil dogodek telefo-čno policiji s pristovkom, da čaka
aretacijo v kavarni »Korzo«. V iTarni mu je , )beinstvo prirejalo acije, a dame so mu izročale cvet-Ko je prišel kmalu policijski radnik z detektivi ponj, so ga dija-vzdignili na rame ter ga nesli v »eijo. v kateri se je odpeljal v po-ajski zapor Jurića je predsednik jaškega častnega sodišča in načelni akademičnega pevskega dru-va.
— Krva\i boj s teroristi.V Dom-•vi na Ruskem je hotelo pet polica-v aretovati voditelja teroristov v logovi hiši. V hiši jih je sprejelo ft strelov. Trije policaji so padli rtvi. ostala dva pa sta nevarno ra-iena.
7- Potovanje ministrskega prednika v Prago se je odgodilo na
ihodnji teden.
-7 Duhovniki špiritisti. Na proš-3° A atikana je rimka policija dve-duhovnikoma s silo zabranila Rvanje, ker sta tako strastna špi-lIlsta, da trdita, da je njun medij " neka 301etna dama — vteleseni h duh.
^—- Bolezen ruske carice se tako D3ša, da so v dvornih krogih že re-10 v skrbeh. Zdravniki ji nujno pri-ovarjajc, naj se preseli za par me-*ev v Južno Italijo. Carica je izjava' da zapusti Rusijo le tedaj, ako spremi car z otroci.
Grof Sturgkh predsednik Lloy-; Glasilo železniškega ministra po-da bo grof Sturgkh že meseca ?°Dra   imenovan  za predsednika u°yda«.
7- Kolera v Berolinn. V glavni finski bolnišnici je umrl neki ljee na znakih kolere. Sum potrdi ^vrže bakteriologična preiskava. a    Prijeten nočni čuvaj.  V Li-J\na Češkem so zaprli nočnega JaJa Zimmerja, ker je sam pri-r|» da je enajstkrat zažgal, da je *d nagrado. ~7; »Velikosrbskega agitatorja« bijeli na postaji Prača v Bosni.
Pri njem so baje dobili večjo vsoto ruskega denarja in zelo kompromi-tujoče tiskovine.
— Rothschild v ječi. Porotniki v Frankfurtu so obsodili bankirja dvornega svetnika Rothschilda zaradi poneverbe in sleparskega banke-rota v 131etno ječo.
— Za naseljevanje v Sibiriji. Ruska naselbinska komisija naseli prihodnje leto 100.000 rodbin v Sibirijo, za kar je proračun j enih 24 milijonov rubljev.
— Spopad med civilisti in vojaško patruljo je bil dne 30. m. m. v Zadru. Vojaki so streljali ter ubili dve osebi.
Bazne stvari
* Pastorjev otrok. »Glas Naroda« poroča iz St. Louis, Mo.: John Hutcherson je kaj pobožen pastor takozvane cerkvene občine »Union Mission«. Ko je pred kratkim z vso vmno pridigoval svojim zbranim ov-čicam, je prišla v cerkev mlada deklica in položila pred njega otroka s klicem: »Vzemi ga, ker je tvoj!« Ljudje so pričeli čudno gledati, toda pastor si je kmalu pomagal iz zadrege. Zaklical je proti ljudem: »IJa, res je, moj je otrok, ker me je čarovnica zapeljala s svojo lepoto. Toda spreobrnil sem se od tedaj, torej proč s sadom greha!« In propovedoval je nadalje s prižnice, kakor bi se ničesar ne zgodilo. Kakor se je pozneje izvedelo, se imenuje otrokova mati Cora Thompson, ki je stara šele 17 let; videli so jo večkrat v družbi pastorje vi, ki jo je pa pozneje zavrgel. Za otroka se je zavzela družba za varstvo otrok.Omenjeni pastor je obenem hud privrženec vodopivcev ali temperenclarjev.
* Strašna smrt vsled pasje stekline. Pred šestimi tedni je šla iz Prage s starši na izprehod v Zbircv 91etna Josipina Podstranecka, hči pisarniškega sluge. V Zbirovu je de klico ugriznil v roko majhen psiček ter pobegnil. Nihče ni vedel, da je pes stekel. Neznatna rana se je kmalu zacelila, a tudi sicer ni bilo na otroku nobenega znaka o tem, s kako grozno boleznijo je okužen. Šele pretekli teden so se pojavili prvi znaki stekline, in oče je brž tekel po zdravnika, ki je takoj dal deklico prepeljati v bolnišnico. Toda bilo je že prepozno. V par dneh je steklina izbruhnila z vso silo, tako da so morali nesrečno deklico privezati k postelji, ker je hotela vse opraskati in ogristi, kar ji je prišlo blizu. In dasi sicer slaboten otrok,imel je v besnosti toliko moč, da so ga dva zdravnika in štiri močne usmiljenke komaj premagali. Deklica je namreč tako silno bila z rokami in nogami okoli sebe. Šele drugi dan je bil konec strahovitim bolečinam, ki so pretresale pri pogledu celo bolniško osobje, ki ni rahlega srca. Deklico je spopadel silen krč, in bila je rešena strašnega trpljenja.
* Trdovraten so in 0111 ori I ec. V državi Omahi so našli nedavno znanega zdravnika dr. Rustina mrtvega v njegovi hiši. Vse je kazalo na to, da se je izvršil umor, toda nadaljna preiskava je dognala, da si je Ru-stin sam končal življenje. Dr. Ru-stin, ki je živel zelo razsipno, je že par let iskal način, kako bi se poslovil s sveta, da bi vendar njegovi sorodniki dobili zavarovalnino. L. 1905 si je vcepil kali raka, toda njegov organizem ni bil sprejemljiv. Potem si je preskrbel iz bakteriologičnega zavoda kali legarja in krča. Umreti je želel za legarjem ter si je bakterije vcepil v nogo. Toda tudi te kali sc niso hotele prijeti. Ležal je pač v bolnišnici en teden med življenjem in smrtjo, toda končno je zmagala njegova krepka konstitucija, in le na nogi mu je ostala zaceljeha rana. Tudi krč se ga ni hotel prijeti. Potem si je prerezal žile, a so ga še pravočasno rešili. Sedaj se je usmrtil v takih okolnostih, da bi si moral vsakdo misliti, da je bil umorjen.
* Mojstrsko delo newyorškega tatu. Okrasti navadnega smrtnika jo newyorškim nzmovičem toliko kot hruške peči. Toda okrasti policista, ki se poleg tega še imenuje Hector Titleback, in sicer ob času, ko slednji aretira nekega lopova, je pač mojstrski čin uzmovičev, in sicer špeciali-teta onih v New-Yorku. Titleback je policist, ki čuva prevoz pri .vzh. 34. ulici v New-Yorku. Tam je aretiral nekega Molina radi nespodobnega obnašanja. In dočim se je prepiral z Molinom, je porabil neki predrzen uzraovič priliko in odnesel policistu uro. Sedaj išče Titleback tatu svoje ure.
* Dekoriran svinjar. V Labrzeh-Nord so zaprli katoliškega župnika Neumanna, ker je zlorabljal učenke, ki jih je pripravljal za prvo obhajilo. Aretiran je bil zvečer pred svojo 251etnico. Vse je že bilo pripravljeno za proslavo župnikovega jubileja, ker mož je zelo bogat, da ga cenijo na par milijonov. Ko so ga peljali v ječo, so se pred župnišcem zbrane
terci j alke glasno jokale. Župnik Neumann je bil predlanskim povodom dozidave ondotne cerkve odlikovan z rdečim orlovim redom.
* Nova znanost se imenuje gla-sologija. Ta znanost ima namen odkrivati značaj človeka po obliki, širini in dolgosti jezika. Zato bo treba v bodoče jezik dobro držati za zobmi, da znanstveniki te stroke ne razkrijejo na njem napak. Kratek jezik je znak prihuljenega značaja; širok jezik je znak zgovornosti, a ozek jezik označuje ironični značaj. Golg jezik je znamenje ženialnosti. Taki jeziki so baje pri moških bolj redka, pri ženskah pa navadna prikazen.
* Madžari in cesarska pesem. Po slovesni maši, ki se je vršila na cesarjev rojstni dan v garnizijski cerkvi v Budimpešti, je izstrelilo vojaštvo pred cerkvijo salve, a godba je zaigrala cesarsko pesem. Na to so* čakali pred cerkvijo zbrani dijaki,; ki so takoj zapeli Kossuthovo himno ter klicali vojakom: »Abcug! Sramota!« Občinstvo je seveda dijakom viharno ploskalo.
* Strašna smrt. Iz Lausanne poročajo, da so v gorah našli nekega mrtvega Angleža, ki je padel na skalovju ter si zlomil obe nogi ter obležal toliko časa, da je umrl od gladu. V žepu je imel beležnico, v katero je zapisoval od prvega dneva nesreče, na prvi strani je zapisano: Ime mi je Gulliver, rojen sem v Birmingha-mu. Prosim, da se obvestijo moja žena, mati in sin. Padel sem ter si zlomil obe nogi.« Na prihodnjih straneh pripoveduje o strašnem boju s smrtjo, o naporih, da bi se rešil. »Videl: sem ljudi na drugem bregu reke v vozu, klical sem, a me niso slišali.« — Dva mlada človeka sta šla bližin mimo mene. Ko sem ju poklical, sta mi obljubila, da takoj pošljeta zdravnika in druge pomoči, toda dosedaj se nista vrnila.« Na 16. strani je zapisal tresoče, komaj čitljivo: »Prišle so moje zadnje minute.«
* Vera v čarovnice na Nemškem. Neverjetno je skoraj, kako je' v »prosvitleni« Nemčiji še v 20. stoletju razširjena vera v čarovnice. Sicer so na Bavarskem javno zažgali zadnjo čarovnico leta 1756., v Švici pa leta 1782., vendar ni sodišča na Nemškem, ki bi ne imelo opraviti s kako afero zaradi čarovništva, bodisi zaradi razžaljen j a časti, pobojev in umorov, ker je stranka stranka obdolžila čarovništva. Tako sta bili pred sodiščem v Eisenachu leta 1904 obtoženi dve ženski, ker sta tretjo obdolžili, da je čarovnica ter je eni toženki zbolel otrok, ker ga je »čarovnica« pobožala. Sodišče ju ni moglo prepričati, da sta storili toženki krivico, vendar ju je obsodilo le na 15 mark globe. V Eilenburga sta bila zakonsko tožena, ker sta neko sosedo proglasila za čarovnico. Pred sodiščem je toženi mož hotel nastopiti dokaz resnice ter je zatrjeval, da ima soseda tako hudičevo moč, da sa dobili vsi njegovi otroci kraste, in da mineta njemu v hiši tako hitro kruh in maslo. Ponujal je priče, ki bodo potrdile, da je soseda hodila v njegovo hišo v podobi črnega mačka. Sodišče ga je poučilo, da je s takšnimi dokazi prišel 200 let prepozno, a vendar je obsodilo njega in ženo le na 5 mark globe.
* Za poletje postavlja neki zdravnik sledečih deset pravil: 1. Nosi kolikor mogoče lahko in svetlo obleko. 2. Menjaj pogosto spodnjo obleko, imaš obenem osvežujočo zračno kopel. 3. Zavihaj rokave srajce do čez komolce, predno oblečeš suknjič. 4. V senci vedno klobuk dol. 5. Pomoči večkrat roke in noge v mrzlo vodo. (Stari ljudje pa le, ako jim to dovoli zdravniki) Umivaj si obraz in tilnik. Kopaj se. 6. Izplakni si večkrat usta z mrzlo vodo. 7. Ponoči se ne odevaj preveč. 8. Ponoči imej odprta okna in vrata, a pazi, da ne bo prepiha. 9. Jej malo mesa, več sočivja, najbolj pa sadje. 10. Pij malo alkoholičnih pijač, vina ne pij brez vode. Tudi preveč kisle ali navadne vode ni zdravo. Tuintam po-žirek mrzle mlecnate kave najbolj potolaži žejo.
* Izredno velika množica štorkelj se je pojavila, kakor pišejo ga-liškopoljski listi v okolici Hrušova, zadnje dni na svojem potovanju v južne kraje. (Opomniti je treba, da je roda ali štorklja poljskemu kmetica nekako sveta ptica, hodeča za njim pri oranju po brazdi in ukon-čavajoča mu škodljive zajede in črve, ki se prikažejo v zagonih. Kdor bi usmrtil to ptico, bi bil v nevarnosti med priprostim ljudstvom.) Bilo jih baje toliko, da je prišla na 4 m2 po ena ptica in da so zasedle vse pašnike in senožeti v obširnosti več oralov! Toliko teh priljubljenih ptic na enem mestu zbranih V Galiciji še nihče ni videl in ne slišal o kaj enakem. Ti priseljenci so prišli od seve-rozapada, kjer je zadnje dni padlo veliko mrzlega dežja in snega. Osuši vsi se na označenem kraju blizu Hrušova so nastopili daljno pot proti jugu v treh oddelkih po četrt urnem presledku. Nedavno temu je bi-
la neka štorklja ustreljena v burskih deželah, v južni Afriki, imajoča na nogi železen obroček, koji je pričal, da je valila na Poznanjskem!! Štorklje se navadno sele okoli 18.—20. avgusta vsakega leta.
* Mala princezinja Pij a Monika se ne more popolnoma privaditi običajem na kraljevem dvoru. Preveč jo namreč spominja svobodno življenje pri njeni materi, sedanji gospe Toselli. Tako ni hotela nedavno pred-izhodom obleči rokavic. Niti kralj, ki je prišel slučajno zraven, ni mogel pregovoriti trmaste hčerke, da bij nataknila rokavice. Ker je znano, da ima mala princesinja največje veselje, ako ji dvorna straža pri vratih prezentira, poskusil je kralj še to sredstvo ter jo je strašil, da straža ne bo nastopila, ako jo vidi brez rokavic. Toda trmoglavka ni hotela-verjeti, in sedla je na voz golih rok. Toda kako je bila presenečena, ko res ni nastopila straža, da bi ji prezentirala. Kralj je bil namreč skrivoma po telefonu naročil straži, da naj ne nastopi. Od tedaj se Monika, ne brani več rokavic, temuč že od; daleč kaže iz voza belo oblečene roke,, da straža pač ne pozabi nastopiti.
* Izmirajoče nemške dinastije. Ker je umrl vojvoda Meklenburg-Streliški, Borwin, temelji ta dinastija le na dveh osebah, tako da bo kmalu izmrla. Ko se to zgodi, pripade* vojvodina po pogodbi Prusiji. Eua ko se je bati tudi glede drugih nemških zveznih držav, da jim dinastije kmalu izmrjejo. Taka usoda grozi, predvsem dinastiji Meklenburg-Šve-rin. Sedanji veliki vojvoda je bre# otrok. Ako ostane njegov zakon še* nadalje brez otrok, potem imajo trije njegovi sorodniki pravico do prestola. Toda vsi trije so starejši kot veliki vojvoda ter ni upati, da bn sploh prišli na prestol. Ti trije sorodniki so namreč: vojvoda Ivan< Albrah, vladar Brunšvika (vdovec? brez otrok), nizozemski princ Hen-5 rik, soprog nizozemske kraljice (tudi brez otrok) in Adolf Friderik (star^ samec, ki se ne mara ženi ti j. Brezdvomno umrjejo vsi ti trije brez otrok, pripade dežela Streliškim, ako pa tudi Streliški izmrjejo, dobi tudi to deželo Prusija. Temu bi se dalo? odpomoči le s tem, da reabilitirajo velikega vojvodo Pavla FrideriKa, ki je bil izključen, ker je prestopil h? katolicizmu. Nadalje izmrjete tudi dinastiji Reuss star. koleno in Sckwarzburg - Sondershausen. Ako umrjeta sedaj vladujoča kneza, pripade Reuss mlajšemu kolenu, Schwarzenburg - Sondershausen pa dinastiji Schwarzenburg - Rudolf-stadt. Baden in Hesen imate tudi lo še po enega potomca. V Wirtember-gu pride po smrti sedanjega kralja katoliško koleno na prestol. OJden-burg ima tudi le edinega mladoletnega prestolonaslednika.
* Kako se je* hotel rešiti dekleta. Mate Zebič v ^Dalmaciji je imel ljubavno razmerje z dekletom Jako Be-škerovo. Kar se je je naveličal in jo pustil. Izbral si je drugo m jo hotel oženiti. Njegovim staršem to ni bilo všeč in zahtevali so, da vzame za ženo Jako. Ker prigovarjanja ni bilo konec, je Mate šel k prvi ljubici in ji zadel tri rane, eno v vrat, drugo v usta in tretjo pod oči. Zaprli so ga,
* Najstarejši poskus letanja je zabeležen iz dobe rimskega cesarja Nerona. V osmem poglavju zgodbe o apostolih pripoveduje o čarovniku Šimnu iz Samar i je. Ta je bil navi-hanee, ki se je dal krstiti iz koristo-lovnih namenov. Kakorbrž je bil sprejet v občino kristjanov, ponudil je apostolu Petru denarja, da mu podeli čudotvorno moč, da bi mogel % dotikanjem roke posredovati med človekom in sv. duhom, to je da bi delal čudeže. Zaradi tega ga je baja Peter pognal z ostrimi besedami. Toda Šimen se ni dal odgnati, temuč jq sledil sv. Petru v Rim, kjer se je pozneje ponudil cesarju Neronu, da mu s poletom v zrak dokaže, da ima božanska svojstva. Neron je dal v ta namen na Marsovem polju postaviti precej visok stolp, in s tega stolpa je z lovor jem ovenčani Šimen res zletel v zrak z razprostrtimi rokami —• »extensis manibus, lauro coranatus, coepit volare... ad coelum« — takd je doslovno pisano o tem letenju. Sv, Peter pa gledeč to letenje, je molil h Kristu, naj izžene hudobne duhove iz Šimna, ker je bil prepričan? da st le zli duhovi morejo vzdigniti v zrak. In bog je uslišal Petrovo molitev, a kakor hitro so hudobni duhovi zapustili Šimna, je začel naglo padati z velike višine ter je na mestu obležal mrtev. Neron pa se je razjezil nad Petrom ter ga dal vreči v ječo* ker mu je uničil »za državo tako koristnega in potrebnega človeka.«
* Parnik je trčil ob morskega soma. Par milj severno Kings Lvna* v takozvanem Washu na Angleškem, je ob posebno visoki plimi vrglo na suho velikega morskega soma. Požeruh je bil 60čevljev dolg ter je tehtal več ton. Kmalu nato, ko je ležal na suhem, je poginil. Brezdvomno j t som trčil skupaj s kakim parnikom,
ker je imel ob strani globoko rano, kakih 10 čevljev na dolgo.
* Praznoverje ga je izdalo. V
šlezijski vasi v Zalencah je spal neki Malorus skupno s petimi poljedelskimi delavci. Neko noč mu je bilo ukradenih 24 mark, toda tovariši so tatvino tajili. Malorus pa je poznal praznoverje svojih tovarišev. Poklical jih je k sebi, dal vsakemu enako dolgo palico ter zagrozil, da bo v pol uri tistemu, Id mu je denar ukradel, palica zrasla za celi palec. Cez eno uro so mu morali palice vrniti. In kaj se je zgodilo? Štiri palice so imele prvotno dolgost, peta pa je bila za celi palec krajša. Prinašalca okrajšane palice je Malorus prijel kot tatu, in ta je tudi tatvino priznal; le tega si ni mogel raztolmačiti, kako mu je prišel na sled, ko je vendar palico odrezal za en palec, za kolikor bi naj bila zrasla po prerokovanju.
* Roparski umor. Pred porotniki v Inomostu se je bila 16. m. m. vršila obravnava proti 161etnima italijanskima delavcama Gioriju in Pi-atesiju, ki sta 10. julija na sprehajališču blizu Inomosta umorila in oropala 721etno zdravnikovo vdovo Enio Kretschv. Mlada roparja sta par dni prej odpovedala delo pri neki gradnji ter si kupila revolver in brušen nož z namenom, da si z umorom pri-skrbita denar. Potem sta prežala par dni ob gozdnih sprehajališčih na pripravno žrtev. Dne 10. julija je prišla po poti imenovana vdova ter voščila potepuhoma »dober dan«. Potepuha sta odzdravila, potem pa je ustrelil Giori za njo ter jo zadel v glavo. Krogla pa ni prebila kosti na glavi. Potem sta zavlekla prestrašeno gospo kakih 70 metrov od pota v gozdno kotlino, kjer je Giori pozval Piatesija, naj žrtev zabode z nožem. Piatesi pa za to ni imel poguma, temuč je izročil nož Gioriju, ki je zabodel damo osemkrat v prsi. Potem sta roparja preiskala svojo žrtev, a dobila sta le 3 K 10 vin. Vzela sta ji Še uro, ako sta hotela potegniti prstane s prstov, se je roka mrtve žrtve zganila, česar sta se tako prestrašila, da sta pobegnila. Ko so damo pogrešili in potem po dvadnevnem iskanju truplo našli, obrnil se je takoj sum na postopača, ki sta kmalu zločin tudi priznala.
* Mačji Časopis. V Parizu se je pod častnim predsedstvom Pierre Loti j a ustanovila družba, ki si je nadela ime »mehka tačica« ter ima namen varovati in negovati mačke, ki so brez gospodarja. Obenem se je ustanovil časopis, ki se posveti le mačjim vprašanjem. Časopis se imenuje »Le Moncrif« po pesniku in pisatelju, ki je zastavil nekaj časa svoje pero le za mačje priatelstvo. Spisal je tudi »zgodovino mačke«. Prva številka mačjega časopisa pravi, da se število zapuščenih lačk neprestano množi, posebno odkar se je izvršila ločitev cerkve od države. Po samostanih je namreč živelo mnogo mačk, ki se niso mogle seliti z menihi in nunami v inozemstvo, temuč se klatijo po Parizu.
* Svojo mater je umoril. Blizu Sobotice na Ogrskem so našli poleg upreženega voza grozovito razmesarjeno truplo kakih 40 let stare kmetice. Truplo so agnoscirali kot 391etno vdovo Schiitzenhofer. Drugi dan je prišel sin umorjene, Andraž Koncser, naznanit orožnikom, da pogrešajo mater. Ker pa je bil sin ves opraskan po obrazu in rokah, so ga začeli trdo zasliševati ter je končno priznal, da je umoril mater, ker se je grozila, da se bo zopet omožila, vsled česar bi on prišel ob del premoženja.
* Mravlje so ga umorile. V Los Angeles, Ca]., je šel farmer Burtcii Jarvis, ki je piišel iz Terre Hauto, Ind., da si okrepi zdravje proti nojevi farmi; spotoma pa se je radi slabosti vlegel pod neko drevo, kjer je omedlel in dvigniti se ni mogel tudi pozneje ne, ko se je prebudil iz orne-dlevice. V tem položaju je ostal do torka zvečer, dočim ga je napadel roj mravelj in drugega mrčes j a, ki ga je žrlo pri živem telesu. Šele v torek zvečer so ga opazili potniki; prepeljali so ga v bližnjo bolnico, kjer je pa že čez nekaj ur zdihnil.
* Velikanski zaj trek. Alderni. Dotzler v Njujorku, ki tehta 400 funtov, je dosegel svetovni rekord v tem, da potrebuje največji zaj trek, kar je ljudi na svetu. Zajtrkoval je namreč na parniku Adirondack, ki vozi med Albanv, N. Y., in Njujor-kom. Pri tem je použil deset čaš kave, 20 žemelj, dvajset ocvrtih jajc in 40 komadov slanine, nakar je žalostno izjavil, dn sicer še vedno ni sit, da mu je pa zdravnik svetoval, naj se posti, radi česar sedaj manj poje naenkrat, da pa radi tega večkrat je. Dotzler se je vidno jezil, da so se mu njegovi sopotniki in natakarji čudili, ker je toliko pojedel. Pri tem je dejal, da tak zajtrek ni prav nič čudnega, kajti njegov najmlajši deček povžije vsak dan za zajtrek po osem jajc.
Književnost.
— Trgovski koledar za leto 1909
je izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, posredovalnica, »Trgovski dom«, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere iu uteži, obrestne tabele, preračun je valne tabele, lovski red, užitninska tarifa za Ljubljano, uvozna carina, avstrijski konzulati, nekoliko o varstvu patentov in vzorci, trgovska korespondenca, tabele za razredčevanje alkohola, kalkulacija, nasvet trgovcem z jestvinami, pojasnila glede železnic, potni listi, razprodaje, kroš-njarstvo, dopustnost trg. potovanja, kako se protokolira firmo, kaj je treba storiti osebam, ki postanejo samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, s špecerijskim, materialnim in kolonijalnim blagom, olajšave glede donašanja sposobnost nega dokaza, sposobnostni dokaz za trgovske obrte in trgovske družbe, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, trgov-sko-obrtni strokovni tolmač, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčege z vzorci. Koledar obsega 131 tiskanih strani, uredila sta ga gg. Rudolf M a r n in Silvester Skerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri slovenskem tr-govskm drujtvu »Merkur« v Ljubljani, cena koledarju je 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Cisti dobiček koledarja se steka zakladu za »Trgovski dom«.
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina oktobrskega zvezka: 1. L C: Bolnik.
2. Mi lan Pugelj:  Med gorami.
3. Dr. Jo s. Tominšek: Slavna in bedna Italija. 4. M. P. Nataša: Pomladne slutnje. 5. Vojesla v Mole: Dvogovor. 6. Janko K. S.: Plameneče srce. 7. Vladimir Levstik: Sonet. 8. Dr. Bogumil Vošnjak: Slovanski shod v Pragi. 9. Marica II.: Rdeče rože.
10. Josip Premk: Na podružnici.
11. Vojesla v Mole: Ob soin-čnem zatonu. 12. Podlimbar-s k i: Iz starih zapiskov. 13. C. G o -lar: Večna ljubezen. 14. F r. J. D o-1 i n a r: Sredi noči. 15. Vojesla v Mole: Elegija — Beatrice. 16. Književne novosti. Anton Aškerc: Dragotin Kette: Poezije. --Ivan Prijatelj: O kulturnem pomenu slovnske reformacije. — Abditus: Reformacija in socijalni boji slovenskih kmetov. — Dr. Karel Verstov-šek: Dr. Matija Prelog. — Gabriel Majcen: Zgodovina Jarenine v Slovenskih goricah in zajedno kmetske ga stanu na Spod. Štajerskem. — Knjige »Družbe sv. Mohorja«. — Dr. Fr. Ilešič: Anton Saspret: Časopis za zgodovino in narodopisje. — Dr. Jos. Tominšek: Petrič: Vaclav Beneš- Šumavsky. Brodkovski odvetnik. — Dr. Jos. Tominšek: Maretič: Publije OvidijeNason: Metamorfoze.
17. Gledišče. Slovensko gledišče.
18. Splošni pregled. Josip Šuman. — Osemdesetletnica Tolstega. — »Slovenska Matica«. — »Otrok«. Listnica uredništva.
— »Vzorni Gospodar« se imenuje nov list, ki namerava biti »nepolitično, nestrankarsko, popolno nevtralno glasilo za vse pogoje in koristi življenja«. Izdajatelj in glavni urednik je g. Matej S t e r g a r.
— Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Prva knjiga: Resničnost katoliške vere. Spisal dr. Ivan Svetina, profesor in kate-het na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani, Založila »Katoliška bukvama«. Cena vezani knjigi 2 kroni 80 vin. Z letošnjim šolskim letom je uvedena slovenščina kot učni jezik za verouk v petem gimnazijksem razredu. Temu pouku služi pričujoča knjiga prof. dr. Svetine, ki je s tem delom sploh omogočil slovenski učni jezik za verouk v V. gimnazijskem razredu. Nismo kompetentni presojati stvarno stran tega dela, lahko pa izrečemo, da je knjiga spisana v jako lepem jeziku in da je razlaga posamičnih naukov lahko umi j iva, kakor tudi vse definicije. Sodeč s stališča, da bodi učni jezik v naših srednjih šolah slovenski, pozdravljamo to knjigo kot zaslužno delo, ki nam je omogočilo, da smo v svojih narodnostnih zadevah zopet storili korak naprej.
Telefonska i brzojavno porodio.
Razstava v Novem mestu. Novo mesto, 3. oktobra. Sadna in grozdna razstava na Grmu je bila danes ob veliki  udeležbi otvorjena. Uspela je sijajno.
Ptuj in Ljubljana! Ptuj, 3. oktobra. Vest, da bi bilo mariborsko državno pravdnistvo prevzelo posle državno pravdniškega
funkcionarja pri okrajnem sodišču v Ptuju, ni resnična. Z drakonsko strogostjo se postopa samo proti Slovencem!
Beekova vlada ni mrtva. Dunaj, 3. oktobra. »Fremden-blatt« izjavlja, da Beekova vlada ni mrtva, kakor se zatrjuje, marveč da živi krepko in da bo že v par dneh pokazala, da je še pri krepkem življenju.
Povratek ministrskega predsednika _m^mm^^mr iz Pešte. _
Dunaj, 3. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck se je danes vrnil iz Pešte. Te dni se odpelje v Prago, da posrduje med strankami. Vendar pa dan njegovega odhoda še ni določen.
Bosna ne bo anektirana. Dunaj, 3. oktobra. »Die Zeit« zatrjuje, da Avstro - Ogrska ne misli anektirati Bosne in Hercegovine. V prestolnem govoru ne bo govora o aneksiji, pač pa se napovedo važne reforne v bosanski upravi.
Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 3. oktobra. Snoči so bili zaplenjeni listi »Novosti«, »Srbo-bran« in »Slobodna Riječ«, radi oklofutanega podbana. Zvečer so socialisti priredili v Iliei demonstracijo, ki se je udeležilo več sto oseb. Na demonstrante je'navalila policija z golimi sabljami. Ena oseba je bila težko, mnogo pa lahko ranjenih. Are-tovanih je bilo šest oseb, ki so jih pa takoj izpustili, čim so se legitimirali.
Baron Aehrenthal. Budimpešta, 3. oktobra. Minister zunanjih del baron Aehrenthal je danes dopoldne obiskal ministrskega predsednika dr. Wekerleja. Opoldne je ministra sprejel cesar v posebni avdijenci. Baron Aehrenthal odpotuje danes iz Pešte, a se kmalu zopet vrne semkaj.
Ogrski ministrski svet. Budimpešta, 3. oktrobra. Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o notranjem političnem položaju.
Vojna med Bolgarsko in Turčijo?
Pariz, 3. oktobra. Z Bolgarskega je došla brzojavna vest, da je bolgarska vojska že mobilizirana in da je že na potu proti Drinopolju. Ministrski predsednik dr. Malinov je pozval brzojavno kneza Ferdinanda, naj se nemudoma vrne domov.
Izrazi aožalja.
Litija. 2. oktobra. Narodno ženstvo Litije in Šmartna žaluje za nedolžnimi žrtvami. Obenem izreka največje ogorčenje in stud nad*krvo-loČnostjo tujerodnega vojaštva, i
Voiosko » Opatija, 3. oktobra. Voiosko-opatijski Slovenci izrekajo globoko sožalje na nedolžnih žrtvah in protestujejo proti nastopu oborožene sile. ^*£0
Metlika, 2. oktobra. Ogorčeni na nedolžnim prelivanjem krvi kličemo: slava padlim narodnim mučenikom. — Metliška čitalnioa.
Gospodarstvo.
O trgu žita in pšeničnih mok.
Z nepričakovano silo dviga se žitni trg in vsak dan nastopajo tako močna zvišanja cen, kakor jih letos pogosto tekom nekoliko tednov nismo opažali.
Glavni povod k temu daje ra-zun neprestanega dobrega odjema pšeničnih mok še tudi to, da nimajo ogrski provineni mlini skoro nikakih pšeničnih zalog in si morajo pšenico v tem, za poljedelce tako nujnem času le po vsakdanjih, dvigujočih se cenah sproti nakupovati.
Pa tudi primanjkovanje dežja, katero ovira jesensko setev in zadržuje kaljenje že obdelanega žitnega polja, jako utrjujoče učinkuje, dasi-ravno je na drugi strani to vreme za lomljenje koruze, za pobiranje sadja in krompirja, kakor tudi za trgatev, jako ugodno.
Nikakor ne smemo prezreti, da so bile pšenične zaloge vsled lanske slabe letine zbog veliki rezervi in leta 1906. začetkom julija takorekoč že čisto izčrpane in le vsled nepričakovane naravne igre — velika vročina in suša — mogli smo v nasprotju drugih normalnih letnih žetev že okrog srede julija novo žito uporabljati. Jeli smo tedaj skoro šest tednov preje trošiti letošnjo žetev in to še prav z veliko slastjo, tako da imamo po žitnih shrambah že take praznine, kakor v normalnih letih šele proti Božiču nastopajo.
Večina avstrijske žetve se je shranila ob jako neugodnem vremenu, vsled česar se ni le kvalitativno, ampak tudi kvantitativno slabeji izdelek dobilo in kot posledico tega sme se živahno povpraševanje avstrijskih mlinov na ogrskih žitnih trgih smatrati. Zlasti v višje ležečih pokrajinah mora se v izboljšanje ml j iva jako izdaten odstotek dobrih ogrskih provenijenc primesiti.
Da pa bodemo tudi še prihodnje tedne morali s temi višjimi cenami računati, v to imamo že razne znake. Nikakor se ne sme prezreti, da nastopajo pri letošnji žetvi v kvalitativnem oziru neizmerne razlike. Dobi se mnogo snet javih, izrastenih pšeničnih vrst, pa tudi mnogo, ki se jih sme debelolupinaste, leplenca revne in znorele imenovati. Ako tedaj mlini hočejo imeti pšenico brez napak, morajo zanj a zelo visoke cene plačevati, ki potem nastopajo kot zastavonoše v tem draginjskem pregibanju.
Dasiravno mlini že od začetka julija v polnem obsegu meljejo, ni v rokah odjemalcev še nikakih rezervnih zalog opaziti, kakor je bilo to v drugih letih navada, pa tudi konsignacijske zaloge niso tako mnogobrojno obdarjene, kakor bi bilo to z ozirom na bližajočo se zaključitev parobrodstva in pa odjem iz skladišč tekom zimske sezije potrebno. Ker pa bode ta okolnost pristopnost mlinov za tedne, da celo cele mesece na isti stopnji vzdržala, razlaga se vprašanje glede nadaljnega razvoja cen samo ob sebi. Ne glede na to, da se tržno stanje tudi v inozemstvu že več tednov sem dvigujoče razvija, more vsled naših visokih uvoznih carin konzum le v prav posebnih izjemnih slučajih računati na uvoz tu-zemske pšenice. Nasprotno sprejemajo vzhodno-evropske države prav pridno eksportirane prekomorske množine, Srbija in Rumunija oddajajo svoje prebitke ob Donavi navzdol in v prejšnjem tednu mogel se je celo redki slučaj doznačiti, da je namreč rumunska pšenica bila na Južno-Rusko oddana.
Ogrski, kakor tudi večina avstrijskih mlinov so od 25. septembra sem svoje cene že dvakrat za približno 60—80 vin. pri 100 kg povišali, dasiravno to povišanje ni v nikakem razmerju k današnjim pšeničnim cenam in se le mlenje od dne dne manj izplača.
Na trgu krmnih izdelkov nastopilo je mnogo trdneje stanje, suša je pašnike jako oslabila in prisilila poljedelca, kakor kmeta, da si ta primanjkljaj nadomesti z otrobi in drugimi krmnimi izdelki.
Budimpešta je notirala dne 21. septembra t. L: pšenica za oktober 1908. 11.37, dne 28. septembra t. 1. (11.64) ; pšenica za april 1909. 11.65, (11.92) ; rž za oktober 1908. 9.35, (9.38) ; rž za april 1909. 9.71, (9.81) ; koruza stara za oktober 1908. 8.28. (—.—); koruza nova za maj 1909. 7.29, (7.39) ; oves za oktober 1908. 8.06, (8.03) ; oves za april 1909. 8.40, (8.43) ; Newyork: pšenica loco 108.62, (108) ; pšenica za december 1908. 109.25, (109.50); pšenica za maj 1909. 109.87, (110.50); Berolin: pšenica za december 1908. 210.75, (209.75) ; pšenica za maj 1909. 214, (213). —ik.
— Kmetska posojilnica ljub-|anake Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. septembra 1908. Aktiva: Gotovina 41 174 K 35 v, naložen denar
I, 747.360 K 93 v, posojila 12,032.401 K 11 v, vrednostne listine 282.145 K — v, zadružni dom 203.584 K 92 v, zadružni hiši 308 128 K 36 v, zadružno zemljiSče  109 253 K 50 v, inventar
II. 849 K 59 v, prehodni zneski 8180 K 83 v, zaostale obresti 104.907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.480 K, hra nilne vloge 14,347.772 K 45 v, rezervna zaklada 189 279 K 31 v, pokojninski zaklad 21.343 K 19 v, pred-plačane obresti 31513 K 59 v. Upravno premoženje 14,848 886 K 16 v. Denarni promet 43,730.682 K 01 v.
— Lf ubl]anska kreditna banka.
Meseca sept. t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 1,602.342 K 04 v, vzdignilo pa 1,776.812 K 08 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem septembra t. 1. 10,032.325 K 91 v.
— Mestna hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu sept. 1908 je 235 strank vložilo 66 606 K 83 v, 101 stranka dvignila 26162 K 06 v, 2 strankam se je izplačalo hip o tečnih posojil 1100 K, stanje hranilnih vlog 1,730.048 K 24 v, stanje hipotečnih posojil 1,282.038 K 64 v, denarni promet 207.392 K 67 v.
— Splošno kreditno društvo ▼ L|nbl|anL Denarni promet meseoa sept. 1908: Skupni prejemki 197 611 kron 49 v, izdatki 198 382 K 71 v, torej skupni promet 395 994 K 20 v. Skupni promet od 1 januarja do 30. sept. t. 1. 4 930,942 K 71 v. fiStanje hranilnih vlog in tekočega računa dne 31. septembra 1908 1,082 030 K 16 v.
Darila.
Upra vništvu našega liste so poslali:
Za družbo      Urila la Me-
toda 8 V gostilni Auer združeni Slovenci in Čehi 14 K. — Omizje v „Iliriji" 2 24 K. — G dr. Vladimir Ravnihar iz neke kazenske poravnave 10 K. — Gosp. Jela Lozarjeva 5 K, m esto zahvale „Laib
Zeitung", ker je ta list proti njeni volji priobčil nemški parte. — Gospa Katinka Vrabec, nabrala „pri Kroni" za ptujke 7 K. — G ces svetnik Murnik mesto venca na krsto g. Josipa Lozarja 10 K. — G. Ivan Ogrin, stavbenik 5 K. — Gospa Ivana Supančičeva mesto venca na krsto dragemu prijatelja Lozarja 10 K — Gospa Vera dr. Šlaj-merjeva mesto venca na krsto dragemu prijatelja kožarju 10 K. Iz nabiralnika v gostilni Češnovar na Dolenjski cesti 20 K.
_ Damski oddelek učiteljišča popust
pri tvrdki Bahovec kupljenih zvezkov 1 K. — G. Avg. Jeršek, poštni upravnik nabral v „ Goriški kleti" v Ljubljani med gosti 3*50 K. — G. inž. Ign. Šega mesto venca narodnim žrtvam 5 K. — Posojilnica za Bled in okolico 50 K. — Posojilnica za ilirsko-biatriški okraj v Trnovem 200 K. — G. Al. Kraje Grahovo 10 K.
_ G. Gabrijel Grilc, Loški potok, zbirko
omizja 56 K. — G. Anton Bregar Dunaj 5 K. — G. Ivan Avšič, Gornja Radgona nabral za Malčkin srček 614 K. — G. Ana Gregorc v Toplicah nabrala 11*40 X, mesto venca na grob žrtvam. — G. Ivan Potočnik, c. in kr, poročnik v Mižkolcu 2 K. Skupaj 443 28 K. Srčna^hvala! Živeli!
Za ran|ene žrtve 20 septembra t L 8 G- Mavro Fiirst (Zagreb) žgalnica Zgornja Šiška 15 K, gospica M. Lindtner, [Radeče nabrala v mali družbi 5 K, gospica Fanči Knaflič, Šmartno pri Litiji poslala zbirko male dražbe pri Milki Hotel Chicago 12 60 K, gosp. Ant. Kozlevčar, postajenačelnik na Rakeku 15 kron, goBpica Tončka Milavec, pom. urad. 2 K, tvdka A. K. E. Skaberne ta 50 K. VII b I. drž. gimnazije v Ljubljani 16 K, g. Ljud. Dolenc tu 10 K, žensko os bje tvrdke Franzl tu 4 K, g. Hinko Franzl tu 10 K, g. Fr. Planine tu 3 K, gospa Blaž, tr&fikantinja tu 5 K, gospica Fa-nika Pogačnik 2 K, gospica Milka Kr-žišnik nabrala v restavraciji „Narodnega doma" v Ljubljani pri sestanku „ Merkurja" 14*50 K, gg. nastavijenci tvrdke Krisper tu 18 K, gospa Marija Lončarič
2 K, g. Fran Babic, trg. 5 K, gospa Terezija Bizjak 10 K, g. Ivan Ogrin, stavbenik 5 K, g. dr. Ivan Trtnik tu 20 K, v narodni gostilni .Fortuna" na Vodovodni cesti št, 26 nabrano 21 K, g. dr. Fran Windischer tu 10 K, gosp. Fran Klinar, nadačitelj v pok. tu 2 K, gosp. Lovro Ulčar v Ljubljani 20 K, gospica Mara Bratanič v Cerknici nabrala med svojimi koleginjami 16 K, svatje na že-nitnini g. Švarca na pošti v Litiji 3 K, posojilnica za Bled in okolico 50 K, g. Šubic, Zorica Raštelj 12 96 K, g. Anton Kravanja, Idrija nabral v dražbi 516 K, boletni urad Staritrg pri Rakeku v gostilni Peče 7 K, G. Al. Kraje, Grahovo 10 K. Otmar Golob, Kozje zbirko godo-vanja g. Germovška 7 K, mestna hranilnica v Ljubljani darilo rodoljabkinje 7 57 K, pevsko društvo „Ljubljanski Zvon* pri odhodnici članov k vojakom 12' 10 K, ki jih je nabral njegov predsednik g. Zirkelbach, g. Drag. Gregorc v Toplicah nabral med člani bralnega in pevskega društva 11 K, g. Josip Mehura 20 K s pripombo, da se pošlje, g. Anton Drašler nabral med stalnimi kegljal.-i v Borovnici 4*40 K, zavedni Čehi in Slovenci pri Klinarju na Jesenicah 211 K, g. Jos. Debelak na Opčini 2 K, g. Janko Podmenik, redarstveni nadzornik v Opatiji 7 K, si. hrvatsko pevsko društvo „Lovor* v Opatiji 10 K, g. Ante Vahtar v Voloski nabral 25 K. Skupaj 489 40 K. V imenu nesrečnih siromaku najsrčnejša zahvala!
Za Trubarjev spomenik s G-
Julija Perdan odgojiteljica v Nagvvardauu
3 K. Neimenovan 5 K. Skupaj 8 K. Živeli!
Za kočevskega Sokola s Družba
pri Zalazniku v soboto dne 19. septembra t 1 zbrala  9 K.   —   Gospod Trnkoczv 10 K — Gospod Mejač 10 K. — Gosp dr. Kapus 10 K. — Gosp. Franjo Souvan na Bledu 20 K. Skupaj 54 K. — Živili!
Za spomenik padlim žrtvam
20. Septembra t 1. Gosp. Anton Ko-zlevčar, postajenačelnik na Rakeku J 5 K, g. Fr. Klinar, nadučitelj v pok. tu 1 K, mala skupščina prostovoljcev 27. pešpolka povodom svojega razstanka K 22 60 pod geslom:
Imeni sta vajin v zgodovini slovenski neizbrisni začrtani v dolgi povesti, pač preje bo večna luč dneva ugasnila, kot domovina imen teh pozabila.
g dr. Fr. Windischer tu 10 K, g. dr. Iv. Tertnik tu 20 K, g. Fr. Planine tu 1 K, g. Josip Kozina v Bremenu 20 K (čast Slovencu, ki v tujini ne zabi domačih), g. Hinko Franzl ta 10 K, g Ljud. Dolenc tu 10 K, g. Avg. Jeršek, pošt. upravnik nabral med gosti v Goriški kleti na Starem trgu K 8 50, g. Mate Čepernič po g. Piklu v Postojni 5 K, svatje na že-nitnini g. Švarca na pošti v Litiji 3 K, posojilnica za Bled in okolico 50 K, narodna delavska organizacija Trst (pri Sv. Ivanu in dar gospe Škof) K 12*71, Slovenci, zbrani v gostilni pri Valentinu Turku v Novem kotu di biče k tombole K 6*18, g. Ante Vahtar v Voloski nabral med ondotnimi Hrvati in Slovenci 40 K, g. dr. M. Truden na Dunaju 10 K. — Skupaj K 239 99. — Srčna hvala!
9. Izkaz prispevkov sa spomenik in oskrbo trte v 20. septembra IMS. Dne 1. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku „Združenega narodnega odboraM sledeči prispevki: Ivan Murnik, cesarski svetnik v
Ljubljani za ranjence 30 K. — Dr. i C. Oblak, odvetniški kandidat v Celo za spomenik 10 K, za oskrbo ranjen 10 K, skupaj 20 K. — Fran Erie c Brezovica za  oskrbo  nedolžnih z>te? gelom „Na oltar  človekoljubja" 3 £ Dve neimenovani  Slovenki (kuharica hišna) za žrtve 5 K. — Ana Lisac sebnica v Ljubljani  po nekomu nepro voljno sa oskrbo dani 2 K, po nj1 spomenih dodano 1 K, skupaj 3 £ Fran Hren iz Ljubljane zbirka iz Star trga pri Rakeku (nabral Andro) za ost in spomenik 15 K 72 vin. — Fran p nar,   blagajnik   „ Mestne  hranilnice lj ljanske"   za  spomenik   5 K.  — ^ Suateršič,   adjunkt   „ Mestne hranil ljubljanske" za spomenik in žrtve iq
— Ljubljanski starinarji Kraškovic tovž, Velikanja,  Pugelj  in Podlesnik Žrtve in spomenik 6 K 40 vin. — § paj K. 98 12 (osemindevetdeset kron 12
— Dosedaj so izkazani sledeči blagajn „ Združenega narodnega odbora" <j prispevki: 1.) dne 29. septembra 1 (1. izkaz) K 659*—j 2.) dne 30. tembra 1908 (2. izkaz) K ing 3.) dne 1. oktobra 1908 (3. izkaz) K 391 4 ) dne 2. oktobra 1908 (4. izk ) K 850-5.)   današnji   izkaz   (5. izkaz)   K %
— Skupaj K 314758 (tri tisoč stosed inštirideset kron   58   vinarjev.   — y darovalcem    najsrčnejša zahvala! Ljubljani,    dne    3.   oktobra 1908. Dr. Alojzij Ko kalj s. r. blagajni
Slovenci In Slovenke! Ne z dražbe so. Cirila In Metom
Ceneno domača zdravilo. Za
navo in ohranitev dobrega probavljani priporoča raba mnogo desetletij dobro nega, pristnega „Moliovega Seidlitz-pr ki se dobi za nizko ceno, in kateri najbolj trajno na vso teškoće prebav1 Originalna akatljica 2 K.   Po postnem vzetju razpošilja ta prašek vsak dan 1 nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagati DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah u zeli je izrecno zahtevati MOLL-ov prr zaznamovan s varnostno znamko tr pisom. 1 35
Ponaanklilva prebava |e vzrok vzem boleznim. Za stalno vravnavo bave izborno služi odlični dr. Rose za želodec iz lekarnice B. Fragner, c dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se v tukajšnlh lekarnicah. — Glej inserat
Mena pojedine v čast kralja špa v budapeštanskem dvorcu dne 2. o* Potage tortue — Croustades a la Perigo Blanquettes de branzino a la ducale de boeuf et prć-sale*       Poulardes aou"
— afoet A> Chandon, Izaaerial — Ail
de bćcasses a la marquise  — Cham cup — Canetons de France, salade, cer
— Asperge* en branehes — Parfait a la lencienne — Creme de fromage — G melćes — Dessert-
Foulardna svil
od 75 kr. do gL 3*70 ^meter za blui obleke. Franko in se ocarinjen poSilja na dom. Bogata izbira vzore: posije s prvo posto Tovarna za • Hennebera, Ziirieli. 2
Edino pristen Je samo
THIERRYJEV BALZAM
a zeleno STUBfO kot rantreno anamko. B najmanj  IS/S ali 6/1 ali pat. potov. rodb. i i a 5 K. ZaTOjnina aaatonj.
Thlerrojevo centlfolUsko mazilo
Raipoitfjam najmanj 3 ikatlji K d-60 Zavoju i*r Poraod priaoani kot najbol/ši domači mdratiU ■laboatim ielodca, gorecići, krčem, poikodoam, ra itd. — NaaloT aa naročit ve in denarne uakunict
A. Thierrv, lekarna pri angela ▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359
_ Zaloga t raeh lakarnah.
Kaj je
na cenejša mast?
nego
vsaki
Ni   samo  v ceni nižja
druga mast, ampak tudi izdatnejša. Vieti je 15 do 20°/0 manj nego presnega masla ali svinjske m**0, potem imajo jedila izvrsten okus. Zahtevajte jedilno mast Ceres z velikonočnimi podobicami na ovitku.
Proti zobobolu in gnilobi 2
izborno deluje dobro inaM
antiseptična
Melu8ine ustna zobna voda
ki utrdi dloano ta odatraaj ■•prijetno aapo la ost* t •tolUonlea a navodom 1 »
BI gorodnema gospoda H. Ijovst** lekarnarja v loumjani. Vata izborna Molusine ustna in voda je najboljše aredstvo zoper so odetranjole neprijetno sapo iz ost v neprekoaljiv pripomoček proti r zob, zato jo vsakemu najtopleje rocam. Obenem pa prosim, poaDiw 3 steklenice Melos, ustne in zobne ro Dovolim, da to javno oznanita. }e rez hvale vredno,
Loapold aangi, mestni taji* Metlika, M. aprila 190b.
DiL likam MU Lust*
t l|flkl|inl; Raslim ctstt H1
-9ef cu?vezara>*naga fra« JozVg tabli, mosta
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke,
prispevajte za Trubarjev spomenik.
L:
Umrli so v Ljubljani.
Dne 18. septembra: Katarina Pogačnik, uradnega sluge vdova. 81 let. Streliške ulice 7. — Lavra Markmiiller, zasebnica. 70 let. Radeckega cesta 11.
Dne 20. septembra: Herman Hudnik, raz-našalcev sin. 5 mes. Sreliške ulice 15. — Alojzija Lampreht, del. hči. Streliške ul. 15.
— Hermina Striegl, polkovnike Ta vdova. .78 l*t Nove ulice 3. — Ivan Adamič, dijak. 15 let in Rudolf Lunder, strojnik, 22 let, sta bila pred Škofijo po vojakih ustreljena.
Dne 22. septembra: Marija Martinak, zasebnica. 79 let Mestni trg 24. — Fran Kržan, sprevodnikov sin. 1 leto. Ravnikarjeve ul. 3.
Dne 23. septembra: Ivan Eppich, mizarjev sin. 12 let. Hranilniška cesta 13 — Jo* iefa Kane, zasebnica. 19 let. Blehveisova c. 11. — Hnbert Eppich, podobar. sin. 2 mes. Hranilniška cesta 13.
Dne 24. septembra: Rudolf Dermota, poštnega sluge sin. 2 leti. Sv. Florjana ul. 13.
— Tomaž Pajsar, posestnik. 80 let. Jerunove ulice 5.
V deželni bolnici.
Dne 5. septembre: Marija Kopač, dni-narica. 64 let — Cecilija Tome, dekla. 36 1.
— Josip Letnar, gostač. 60 let.
Dae 16. septembra: Eliza Vrabič, premo-garjeva hči. 20 let.
Dne 20. septembra: Helena Križnar, delavka. 69 let.
Dne 21. septembra: Alojzij Dežman, delavec 17 let — Marija Zakrajšek, kajžarica. 45 let.
Dne 22. septembra: Josip Žagar, del. 35 1. V Hiralnici:
Dne 22. septembra: Marija Novak, del. vdova. 80 let.
Dne 23. septembra: Ivana Bradaška, pos. 48 let
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani'
Oadni kund dan. bor*« 2. oktobra 1908.
.majska . /, srebrna renta a vati. kronska
, zlata •grška kronska „ zlata
C»sojilo dež, posojilo mesta boa.-hars. Alt:
8posojilo 1902 . • • Mka del. banka k S. K. UMt pjmm'm* dtt aipotečnt banka . •
*VU P***- kom* k. a
»L pr   .  . lf ±_j
aranunict. . • • • tast pismi ogr. csata
del. hranilnice . . . % s. pis. ofr. lup. baa> % ebl. ogr. lokalnih *+> ' letnic d. dr. . . . fV/e tW. (tika ind. banka ¥[m prior. lok. ielez. TraS*
' Pore«.....
**/, dolenjskih iai .
t% srier. jus. tel. kap. #*/,•/, av*tr. pos. za Žal. a. o,
Srčik«.
Srečk« od 1. 1860*/, . . f i od 1. 1804 ... I , Uzske. . . „   sam. krtd. I.
■       m     V *■ .,    agrske kip
• t t
• • *
• • •
• • • t • •
• • •
• ■ i
• • •
• • *
• • •
srbska a in. 1 _    tu rika Basilika
Kreditne ,
Inomoške ,
Krakovska ,
LjuDljanske B Avstr. rdeč. križa .
Rudolfovt , Salcburške , Dunajske kom. „
D«lajM.
&lm železnica . . iavne železnica . AvBtr.-ogrske bančne Avstr. kreditne banke   . . Ogrske    p ... Zimo stenske       ,       . . Premogokop v Mosta (Brfts) Alpinske montan   . . • . Praške žel. ind. dr.   .   . .
Rima-M urin vi.....
Trboveljske prem. dnzfbt . Avttr. orožne tovr. Csik* sladkonM
C kr. tekla . , 30 franki ..••«•• 30 starka • •••••#
::
s s
♦ ♦
• e
žitne oene v Budimpešti.
Dae 3. oktobra 1908.
e
s
	Blago
95-85	96 05
99	99-20
95 95	9615
115 35	11555
9240	92 60
11050	11070
97-75	98'5
101"-	10350
9920	100*20
97-50	98 50
99 50	100-50
9640	97-40
9910	100*10
103 70	10410
98-	99-
98-	99*—
99 —	100-
98-	99--
99-75	100*75
99.90	_•_
98'-	99*-
2-/5 60	277-60
99 —	U0 —
151*90	155 90
261 25	265 25
143 75	14775
267 —	273- -
261*5	267-50
239 50	245 50
10?-	109-
18275	183 75
20 —	22 —
472-50	482 50
110*-	120-
105 —	115 —
62 —	68 -
4850	52 50
26'50	28£0
68-	72-
111 -	121-—
48650	496 50
122 76	123-75
69375	694 75
1745 —	1755-
64225	643-25
746-	747 —
23750	23850
723-	726- -
665*75	66675
2633—	2643*-
558 50	559-50
264-	266 —
562 —	567- -
170-—	171 —
1132	1134
1909	19-12
23 48	23 52
23 94	24-
117-27	117-47
95-10	95 25
251	2-52
4-86	5-
Tal
Menica sa oktober ... sa 50 k« K 11.73
Bi za oktober  .... aa 50 kg K 959
Koruza za maj 1909 . . za 50 kg K 7-45
Oves za oktober   ... za 50 kg K 803
Efektiv.
5 vin. višje.
mmmtm porotno.
Vliln* a»d morjem S06. Sndojl i»*nJ tUk 7M • »«
JO O
£
o
Cas oaaao-vsajs
9. zv.
7. zj. 2. pop.
Stanje barometra
T
7483
7431 741-8
I-
li
111
56 21-7
Vetrovi
si. svzh.
jasno
megla jasno
Srednja včerajšnja temperatura 10*9*, 126 Padavina v 24 urah 0 0 mm
si. ljvzh. si. jug
Nsbe
4 Eaeljatoee opozarjamo na imerat o Thvmomel Scillae, preiikušenem izdelku, ki ga pogosto sapisujejo zdravniki.
Zahvala.
Podpisani odbor ai šteje v čast zahvaliti se najvljudneje predvsem častiti m damam, ki so priredile buffet, velecenjenim gg igralkam in igralcem, režiserju g prof G., dra-žestnim gg. plesalkam baleta, slav. salonskemu orkestru, veleč. gg. pevcem in slednjič sploh vsem, ki so bodisi s sodelovanjem, prispevki ali udeležbo pripomogli naši akad. veselici po tako ugodnega uspeha. Odbor dolenjake podruinlce „Prosvets".
Zahvala.
Podporno društvo uradnikov o kr. užitnine v Ljubljani naklonilo mi je 206 K podpore po mojem umrlem soprogu Ivanu Gašperšiču, kojega Član je bil pokojni komaj 11 mesecev.
Omenjenemu društvu izrekam v svojem in imenu svojih malih otrok za njegovo velikodušnost najtoplejšo zahvalo.
Cecilija GafiperSič
3562 vdova.
Poslano.*
V „Slovenskom Narodu" je bilo na podlagi od nSiidmarkeu izdanega zapisnika trgovcev rečeno, da sem jaz Slan „Sudmarke" oziroma da jo podpiram.
Z o žirom na to sem se pismeno obrnil na predsednika imenovanega društva za pojasnilo. S pismom z dne 29. septembra mi je predsednik prot. dr. Binder v imenu „Sudmarkeu odpisal:
Sehr geehrter Herr!
In Erledigung Ihrer w Zusohrift vom 28 /9. kann ioh Ihnen nur be-statigen, dass Sie niemals Mitglied des Vereines Siidmark gew.sen sind. Leider!) Auoh entsinne ioh mioh ni oh t, dass uns je von Ihnen eine Spende zugekommen ware, obwohl wir nur hiesige Arme damit unter-stiitzen.
Mit aller Hoohaohtung
Dr. Binder m p.
Laibaoh, 29/9. 1908.
Temu samo še dostavljam, da že več kot 12 let pridno podpiram revne slovenske dijake in tudi slovenska društva in sem za te dijake izdal
že približno 2000 K.
Z velespoštovanjem
Henrik Kanda.
Ljubljana, 2/10. 1908. 3548
• z« vsebino tega spisa je uredništva Mcovcrno le toliko, kolikor določa zakes
Poslano*)
Odprto pismo tvrdkl Mihael Sastner v Llu&ljani
Kakor znano, ste pričeli izrabljati prošle ljubljanske dogodke v korist svoje trgovine, ter ljubljan. kupovaloe v „Laibacher Zeitung" begati z objavljanjem nenavadnih een za gotove špecerijske predmete in ob enem zagotavljati, da ste pričeli sploh prodajati po „fabelhafotf nizkih cenah.
Da se tukajšnje kupujoče občinstvo prepriča o resnobi Vaših obljub, se je ad hoo sestavljena komisija slovenskih trgovoev pečala s tem, da je preiskovala resničnost Vaše reklame.
Izid dosedaj preiskanih slučajev je sledeči:
Slučaj I. Stranka je kupila 29. septembra t. 1. pri Vas blago in plačala po Vašem računu. . . . 3 ,, 96 kupljeno blago znaša po že dalj časa običajnih cenah 3 K 52 h
torej je stranka pri Vas več
plačala.......— K 44 h
slučaj II. Stranka je kupila 1. oktobra zjutraj blago ter plačala.....4 K 92 h
po cenah slovenskih trgovcev bi to znašalo .   .   .   . 4 „ 72 „
torej je pri Vas več plačala — K 20 h Slučaj III. Stranka je 2. okt. predpoldne kupila blago in plačala   .......  4 K 68 h
po cenah slovenskih trgovcev znašalo bi to .   .   .   . 4 ,, 44 „
torej je   stranka pri Vas
več plačala......— K 14 h
Razlika Vašega računanja proti običajnim oenam izvira iz tega, ker ste računali draže v slučaju I« kavo in riž ter razen tega zaračunali pol kilograma makaronov za 1 kilogram, v slučaju II kavo, riž in petrolej, v slučaju III. kavo in ris.
Iz tega mora vsakdo, kdor zna pravilno računati, priti do sklepa, da se pri Vas vzlio vsej reklami blago ne dobiva oeneje kot pri slovenskih trgovcih, ampak nasprotno dražje.
O istinitosti gori pojasnenih slučajev so se temeljito prepričali sledeči, k temu pozvani trgovoi: 3564
Frane Bablć, I JeUćln, B. Kavdlć, A Lllleg, T Mencinger, M. Sprel-tser, A. Sarabon, A. Verblfc
V Ljubljani, 2. oktobra 1908.
* Za vsebino tega spisa Je urednlltr« odgovorno le toliko, kolikor določa, sakoa
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XX glavna skupščina »Zaveze avstr učiteljskih društev« dne 6., 7. in 8. septembra v Gorici uspela tako nepričakovano lepo in sijajno. Prav posebno se zahvaljuje vsem članom pripravljalnega odbora in častnemu predsedniku gosp. c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku Fr. Finžgarju za obilni trud, ki so ga imeli s pripravami za »Zave-zino« zborovanje gg.: Engl. Ganglu, Antonu Pesku, Franu Silvestru in ravnatelju »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani, g. Rozmanu za temeljita in v resnici zanimiva poročila, dež. poslancu Gabrščku, da nam je prepustil prostore za zborovanje v hotelu pri »Jelenu« in pri Južnem kolodvoru, slavni »Trgovski obrtni zadrugi« za prepustitev krasne sokolske dvorane v »Trgovskem domu« za glavno zborovanje; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, posebno vsem Štirim slovenskim c. kr. šolskim nadzornikom na Primorskem in gg. deželnim poslancem, ki so prihiteli one dni med nas; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; gosp. pevovodji Alojz ju Verču in vsem damam pevkam in gg. pevcem za lepo petje pri koncertu; cenjenemu slovenskemu občinstvu goriškemu, ki je počastilo v tako mno-gobrojnem številu naš koncert; vsem govornikom za navdušene napitnice in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila »Zaveza« tako impozantno: Vodstvo „laveže avstr. Jugoslovanskih učiteljskih društev" Drag. Ćešnlk L. Jeleenc.
tajnik. predsednik.
Izjava.
Ker se po Ljubljani širijo govorice, da je modna trgovina A. Vivod-MozetiČ nemška tvrdka, zato izjavlja podpisana tvrdka, da so vse take govorice laž in da se bode proti širite-Ijem teh govoric postopalo na pristojnem mestu.
Modna trgovina s klobuki A Vivod Mozetič le narodna, slovenska tvrdka. 3470-3
Obenem obveščam slavno občinstvo, da se je ondi izvršujoča pro daj a tobaka opustila z današnjim dnem.
_PtTod-Mozttit.
Jzjava.
Gospod H. Suttner, urar in trgo-veo z zlatnino v Ljubljani, Mestni trg, anoncira na lepakih deželnega gledališča, da ima v svoji zalogi „blago priznano najboljše."
Ker je v naši stroki tako hvaljenje svojega blaga milo rečeno smešno, naznanjam si.občinstvu, daje blago vseh zlatarjev in urarjev glede kakovosti pod strogo kontrolo finančne uprave oziroma tozadevnih zakonskih določb.
Izjavljam tedaj, da g. Suttner glede kakovosti ne more imeti boljšega blaga, kakor jaz ali kak drug trgoveo naše stroke, bodisi tudi, da ga razpošilja na vse kraje sveta, kakor baje on.
Slavnemu občinstvu pa ob enem priporočam, da si v slučaju potrebe ogleda tudi mojo zalogo blaga. Zelo redke predmete, katerih bi pa ravno ne imel v zalogi, preskrbim iz najbolj solidnih tovarn po priznano nizkih cenah v teku treh dni.
Z velespoštovanjem
Lnd. Černe
zlatar in trgoveo z urami 3561 LJubljana, VVolfove št 3.
* Za vsebino tega spisa Je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa zakos
Poslano.1"
Ker se moja slovenska trgovina pri sv» Cirilu in Metodn v
Ljubljani, Lingarjeve ulioe št 1., vedno zamenjuje z nemftkntaraklml trgovinami pri Škofu na Sadnem trgu, pri Miklavžu v Medenih ul oah, pri R. Miklaucu v Stritarjevih ulioah, katerih vseh lastnik fe zagrizen nemAkntar France Drolenik, sem prisiljen, opozoriti na to oenjene slovenske kupovaloe ter se obenem priporočam v nakup vsega blaga za moške in ženske obleke ter bom tudi dobro postregel. £448—2 Z odličnim spoštovanjem
tvrdka pri sv. Cirilu in jKeto&u,
lastnik Ivan IVI i klano.
0 nedeljo k. oktobru
popoldan ob 3.
na Vevcem.
Na prodaj bodo
3 pritlične hiše
s kletmi, ena s ^ stanovanji, druga z 2 stanovanjema.
Ija.tKlk 3553
Fran Mojikerc Bizovik It 16.
ustnico uredništva.
G. A. K. v S : Časi so preveč resni, da bi se bavili z jubilejskimi zadevami.
Zahvala.
3545
Dragim prijateljicam, prijateljem in znancem, darovalcem krasnih vencev, ter vsem onim, ki so spremili mojega iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Josipa Lozarja
k zadnjemu počitku, izrekam najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 2. oktopra 1908.
Jela Loiarlevo.
Naznanilo
in priporočilo!
Vljudno naznanjam, da sem prevzela
žensko krojaško obrt
umrle g M Bnggenlg
ter se tem potom še nadalje priporočam častitim damam za obilna naročila, zagotavljajoč solidno in oeno delo ter točno postrežbo.
Antonija Graul, Šivilja.
Cesta na Rudoilovo železnico 5
v  a^|abl|ani. 35:0—1
Contrheuman
Besedna znamka za extractum nipoocastaiii neotholoulicylatu[T)
je pripraven za udrgnjenje, masiranje, za obkladke in eventualno za kopeli, kot bolečine tolažeče in bolečine olajšujoče sredstvo pri protinskih in nevral-gičcih bolestih,  dalje  za odstranjenje neprijetnega   čuvstva   gomezenja pri ozeblinah, kot veesavalno sredstvo pri oteklih členkih in za obnovitev premič-nosti členkov.      3 -i J — i Lonček 1 krono. Za K rb" naprej pošljemo 1 lonček f ^ o »       b lončkov';£ S
> io » i i i
Izdelovanje in glavna zaloga v
S. f ragnerja lekarni
c. kr. dv. dobav., Praga III., it 203.
Pazite na ime Izdelka In izdelovalca!
ZALOGE V LEKARNAH.
2 kleparska pomočnika
sprejme takof Simon Ne gro, kleparski mojster v Cerknici podružnica V POStOlOl. 3559-1
Dober
za veliko in majhno delo se sprejme takoj pri Ivann Potočniku v Kamniku. 3564-1
J. Korenčan
X_i 3 tj. "bi J srn a-. 3558
Trgovina z norinberškim in galanterijskim blagom
na drobno in na debelo.
Velika zaloga
pletenin kakor nogavic, srajc, maj, spodnj. hlač, otroške obleke itd.
Za krasno knjigo,
Gregorčičeve Poezije,
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
za nizko ceno €0 v., 8 poŠto 70 vin Priporočam se za vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela
Iv. Bonač, LJubljana.
8544-1
Trgovski pomočnlli
starejša ali vsaj vojaščine prosta moč, spreten in hiter prodajalec, posebno v manufakturni stroki, se sprejme takOl v trgovino z mešanim blagom tvrdke M Elsner v Litiji 3514-3
V najem dajem za takoj lepo
prostorno klet
v Spod. Šiški Ravuotam razprodajam različen Inventar in blago, kakor sode, kadi, rakijo, slivo?ko, brlnjevec Itd. 3541-2
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenčič & Vomlcelj, Dunajska cesta št 32.
XJrekdjQ.o ćLotrolJe-a.et žo 16 let obstoječa MjstaiNjšai ljubljanska
josredovalnica stanovanj in služeb
G. PLUX
gosposke ulice it 6 3524
liče nujno: spretno kontorlstinjo ali kn|l-I govodlteljico v mestno pisarno pod de-: brimi pogoji; italijansko ali angleško bono - na Reko v prav fino hišo, več preprostih l- in finejših kuharic, hišen, peatunj za Ljubljano in zunaj; izurjenega stretaja za j tukaj, več preprostih klinih slug za vse.
Vestna lit kolikor masno lil tre) postrežba zagotovljena.
zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovo'.
Proel se za natančni naslov«
Učenca
za pekarijo  3552 1
sprejme Juri Rivnik na Bledo-
Briushesa
pomočnika
sprejme takoj Paskal Domlano-vlč, briveo v LJubljani j Dunajska cesta št- 6« 3555 1
Eonptfi&rist &li kcmptoarisiisja
se išče za Dunai. Zahteva se stenografija, slovenska in nemška korespondenca
ter ročnost v računanju. 3547
Ponudbe z zahtevo plače in referencami pod šifro ,,W. r. 1689" na naslov: Rudolf Mosse na Dunaja, L, Seilerstatte stev. 2.
Več dobrih
pomočnikov
sprejme v trajno delo Jos. Bojina, krojaški mojster v Šelenburgovih
ulioah it 5. 3555-1
Knjigovodja
samostojen delavec, z večletno prakso za tovarne in trgovino, želi preme-Biti Službo. 3557-1 Ponudbe pod MP. P." na uprav. nSlov. Naroda".
Delikatesna trgovina
M. RAVTAR, LJUBLJANA
Jla^l^ev tsfsjr 3. priporoča svojo veliko, vedao svežo zalogo delikates. kakor: gnjatl, raznih tuzemskih In Inozemskih klobas, sira, rib, peciva itd. Raznovrstna namizna in desertna vina, likerje
in vedno sveže pivo-
Pivnica. 3545-1 Zajtrkovalnlca
3166
D7+C
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego earobnih prsi, Kfitke voda >a pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 krosi poštnine proste.
Diskretno poSilja po povzetja z318- 65
Rfilhe Nenzel, Dunaj VII.
Mariahillerstrasse 120, II. SL T. 32.
Vajenec
M sprejme ¥ trgovino s manufakturo in specerijo 3447—3
Božidar pavčič
Ljubljana, Zaloška cesta 15.
Zaboje
že rabljene, v vsaki velikosti in množini, kupi J. Razboršek v Šm a rinem pri Litiji, kamor naj se stavijo ponudbe. 3382—3
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki ceni 2991 2
:  FRAN CASCIO :
Šelenourgrove ulice Hlev. O.
Proda se
hišo
it 203 v sredini Rožne doline pri
LJubljani, pripravna za vsakogar. Hiša ima 4 lepa stanovanja, eno z dvema sobama ter lep ograjen in z drevjem zasajen vrt. 3185—8 Več ravno tam.
Knjigovodja
obenem dobroizurjen slovenski in nemški korespondent so takoj sprejme« Prednost imajo oni, kateri so italijanščine popolnoma vešči.
Tozadevne ponudbe sprejema Janko Popovic, Cerknica pri Rakeku. 3422—2
hhmti panorama
Pod trančo 2
se zaradi odpotovanja lastnika ugodno proda ali da v zakup. 3500-2 Več na Mestnem trgu štev. 8,
I. nadstropje.
Mladenič
30 let star, srednje in lepe zunanjosti, uradnik v Tr tu, se zeli seznaniti s poštenim, in izobraženim 24 do 301etnim dekletom, s katero bi trajno dopisoval v slovenščini. — Ponudbe pod pravim naslovom in ako mogoče tudi s sliko, ki se takoj vrne, je pošiljati pod „Nova domovina11 na uprav. »Slovenskega Naroda«, 3502—2
Slovenci! H! Pozor!
Pod ugodnimi pogoji sta naprodaj aH v najem
dve hiši
v krasnem trgu na Slov. Štajerju, tik železnice, dalje velik kamenolom posebne vrste in prostorna tovarna z dvonadstropno hišo. Raznovrsten velik promet. — Naslov v upravni-
Stvu -Slov. Naroda".
3434—2
JLm
Prihodnjo sredo
to je 7. t m y priženem v LJubljano na semeni
2 poro konj
in sioer: 1 par prav lepih črnih arabcev, po 7 let starih, izvrstnih za vsako vožnjo. Prodala se bosta z dvo|no vprego, to je lahko in težko ter z lepim koleseljnom. — Drugi par sta rjavi kobili, ravno tako za vsako delo, kateri se bosta prodali z vprego sa težko vožnjo. 3519—2 Vse to prodam, ker sem svoje posestvo razprodal.
Vencelj Arko
Šmartno pri Litiji.
Odvetniška pisarna dr« f. Bratića in dr. M Fretneiia v Trstu, Via No-
uva štev. 13, II. nadstropje sprejme
Izveibanega
koncipi jenta
ki ima pravico snbstttuelje na dež.
sodišču. Nastop 1. decembra t. 1. ali 1. januarja 1909. Plača po pogodbi. Konoipijenti, ki so zmožni italijanščine, imajo prednost. 3443 -2
□talijanski knrzi
se priČno pri podpisanem s Oktobrom« Radi uvrstitve kurzov je
Sotrebno, da se zglase učenoi nekaj ni poprej. — Trgovski SOtrudniki
plačajo mesečno 3 K. 3531—1
Anton imenik, sunftme ace 13.
Pr»| kr Mlaki
uglaševalec sss^ klavirjev
G. F. Jurasek
Ejubljana, Sv. potr« costa 62 a
I. nadstropje
u glasuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno. — UglaSuje tudi »Glasbeni Matici". 3532—1
Več dobro izurlenib
urnrshih »•r- pomočnikov
sprejme pod ugodnimi pogoji Rafko
Salami6| trgovina z urami in zlatnino V Cellu. 3542—1
Lepa hiša
pripravna za obrtnike, z delavnicami, skladišči, velikim vrtom itd, tik juž.
kolodvora v Maribora, se takoj
proda. 3525-1
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Doktor
Derganc
ne ordinira;
odpotoval.
Po nedolžnem
trpi prav mnogi bolnik in prenaša večkrat tiranske bolečine, ker je vporabil že različne zdravila, zdravilne metode, kopeli, masaže in druge zdravilne načine brez uspeha in misli, da ni zanj več pomoči in da je obsojen svoj živ dan nositi svoie brezupno stanje. Da se v tem zelo moti, o tem poučuje naša  64 strani  obsežna ilustrovana
= brezplačna knjiga =
Priporočamo zatorej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči ner-ve|nowt, neTrnP»<fnlJa,v rev-matlzrm, bolezni v križu In g-ldvl, želodene ln črevesne neprilike, slnliotnoflt aren, ohromelosti Itd. ter sploh slabosti vseh vrst, da naj zdolaj stoječi naslov pošljejo na naš naslov, nakar nemudoma pošljemo sjrotlo In franko gornjo brošuro 3522
Elektro ■ ferapevliška ordinacija
Dunaj, I., Schwsngsss* 1, a 2,1 nas.
;
a m
*
w
3./X. 1908.
Enpon za brezplačno knllge.
Na
Elektro-terapevtliko ordinacijo na Dunaju, I, Schwangasse
1, s/2 I. nadatr.
Prosim pošljite mi knjigo:
-Obravnava o moderni elektro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ..................................................._
Naslov:
Sprofano oo takoj
Mlii pomočnik
spreten manufakturist ter dobsr prodajalec. 3518—2
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Lud. Cerne
K
zlatar, trgovec z urami ter zaprlaeženl sodnlj. cenilec.
UuUIn volfove ulice 3.
Izborna zaloga
brlljantnega blaga, zlatnine, srebrnlne in raznih ur.
Lastna delavnica
za popravila in nova dela.
Cene najnižje. Solidna postrežba.
Svoji k svojim!
♦jf« *w* *js.    «ja« ijf> <jf. »sf» ijLv >jC' 'je *m**M?
I Anton Krejči |
* Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 ^
priporoča svojo bogato zalogo £K najmodernejših, najfinejših ^
I Mhm, klotaakav * 1 ^ in čepic a*
Prevzema tudi vsa v to vrsto >j£ spadajoča popravila proti naj- >jj£ vjg nižji ceni. Kupnje tudi vsako-JE vrstne kože divjačine in jih S
* 3526    najbolje plačuje.        i g>
Blago in cene solidne. ^
Na debelo in drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato
založeno
trgovino
z galanterijskim In oseh dri kramarskim hladom 3529 In pleteninami. 1
Devocionalije
in vse vrste blago za boiJa pota.
Tvornliko zaloga kroni, glavnikov.
fin\on Škof
A Ernest Jevnlksrjev naslednik .-.
Dunajska t. v nisi gostiine.it. 6'.
5_
^Tnton Šare
LJubljana, So. Petra cesta it. 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
perilo
za otroke, gospe In gospode.
Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtite, brisalke itd. Kakor znano le dobro blago in zelo
zanesljive cene. NaroČila za venkaj točno In zanesljivo.
Opozorim na razstavljeno penilo v „Narodnom domu". 3317—6
Modni sabo
Čestitim dai
priporoča
KLOBUKE
le f Inejieso okusa : 3da Škof-Vanek :
ptd TraaSo. 3530 i
talni klobuki vedno priprav* ljeni. Tako tudi vmoI ■ trakovi in rasne ov.uloe, doma sgotovljene.
železna blagajna
v jako dobrem stanju 80 proda pod zelo ugodnimi pogoji pri Antonu I.smporn, posestniku v Črnem vrhu nad Idrijo. 3403-4
Proda se:
Parni afrol (12 konjskih sil), dva kotla, mlin za čreslo In Ježloe in pes-bernaardinec. star 23/4 leta.
Naslov pove upravnifitvo nSlov.
Naroda".
3515-2
Učence
2 kolarska in 3 kovaške
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Stare, izdelovatelj vozov v
3496-3
Gostilna
se da takoj v najem
v Spodnji Sliki, Vodnikova cesta
itCV. 88 3471—2 Vpraša naj se pri hiš. gospodarju.
Koncesija
za gostilno mw*j£*
Izve se na Martinovi cesti št 38 v Ljubljani. 3510—2
Knjigovodjo
moško ali žensko moč, zmožno slovenščine in nemščine, ki je že službovala pri stavbnem podjetju, Sprejme takoj Danijel Battelino v Spodnji
Slftki. 3498-3
Mlad, oženjen
žasar in mlinar
ki se razume na benečansko žago, dobi slu t bo pri gosp. Mirku pl. Gjnrkovečki v Bos. Gradiški, (Bosna), kamor naj se pošiljajo ponudbe. 3497 3
Spretne
in
se takoj sprejmejo v WoltovIk ulicah it. 5, IL nadstropje. 3493 3
Radi preselitve se ceno proda ■  *2mm   v Vttmarjik it. 81
H lm Ini    z   g°sP°darskim po-
VI        slopjem   in velikim ■■■OeVmM   ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. 3507 -2 Pojasnila daje posestnik ravno tam.
Marljiv in dober
šoferski pomočnik
dobi takoj stalno službo in primerno mezdo pri žganjarnioi in tvornici finih
likerjev bratje Wortmann, Sniak (Hrvaško Primorje). 3495-2
Izurjene
8481—3
šivilje in učenke
sprejme takoi Minka Bocka], šivilja v Kolodvorskih ulicah it. 35.
in
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamore m o ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina samo prva vrsto, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
886—41 Cene
Isabela črno . Furlansko črno Teran istrski črn Beloiko istrski črn Modra Irankinja . Cviček najfinejši Burcjundec     . . Teran kraški . . Vipavsko belo Istrsko belo . . Goriško rumeno . Bebnla prvo vrsto Rizling goriški . Mnakatelee Pelinkovce (Wermonth)
Vi
n
as
litra
11 ti 11
n n
b M
s n
s n
n m
n sj
» sj
n n
* n
n n
n m
0 28 032 036 0*40 044 0*441
osa
060 032 0 39 0 36 0*40 0 60 0 60 080
klavir
se preda po nizki ceni v Tobačni ulici štev. 3. 3535-2
Ceno SC proda lepa, dobro ohranjena bela
otroška posteljica
Ponudbe na upravnišrvo „Slov. Naroda". 35 3-2
Mesarskem pomočniku
m
2 učenca 2
sprejme takoj Ivana Košenina mesar,  LJubljana, Kolodvorske
Ulice it 6. 34C6-9
!! Pozor, peki!!
Proda 80 po nizki ceni še skoro nov
stro] za žemlje, police In druso pekarska orodja
v St. Vidn na Dolenjskem itev. 16.
Tomaž MežiR maser in rezaiec
kurjih očes
je zopet v Ljubljani in se priporoča cenj. občinstvu sa masiranje in rezanje kurjih očes doma in izven doma. Dopisnica zadostuje. 3512—2
Naslov: Tomaž Meiik, Slika, Celovška cesta it 117.
Stanovanje
s tremi sobami, prlttklinami in porabo vrta se odda takoj ali s 1. novembrom.
Več se izve v Kuhnovib ulicah it- 23, II. nadstr levo (nasproti domobranske vojašnice). 3407-4
Trgovska hiša
s enim nadstropjem, v najboljšem stavbnem stanju, na zelo ugodnem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajnik oest, SO proda.
V hiši je dobro obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravioo žganjetoča, c. kr.
prodaja duhana in o. kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče
in velik s/rt. 3477-3 Ponudbe pod »lepa prilikaJ na
upravništvo nSlov. Naroda".
s svojim želodcem tako brezskrbno 3^-1
kakor bi ne bil takisto važen kakor drugi organi. Ia vendar, ako želodec ne probavlja, one-more delavnost vaega telesa. Preiskuseno, is ls-branih najboljših in uspe. nih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek shajajoče in prebavljenje pospe-iujode in lahko odvajajoče domače sdravilo, ki ublaži in odstrani mane nasledke nesmernoeti, slabe diete, prehlajenja, vednega sedenja in so-prnega saprtja, n. pr. gorečioo, napenjanj«, ne-smerne tvoritve kislin ter kros J« sSs Strnite bal*att% mm melodee is lekaras B. F&AGNKfiJ A v PRAGI.
H VARILO! "SSI
Vsi deli embalaže imajo postavno de-ponovano varstveno
znamko.
Glavna zalo««
Iskama B. FRAGNER-ja i Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
=   „prl ernem orlu" =
Praga, Mala Strna, ogsl Nirudove ulici 201 Po poiti raipošllja it vaak dan.
Cela steklenica t K, po! stetleutce 1 K.
Proti vpoBiljatvi K 1*50 se posije mala steklenica ln sa K 280 velika steklenica, ia K 4 70 2 veliki steklenici, sa K 8 — 4 velike steklenice, ta K S2-— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje a vb tro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogsrsks.
tfs&AS&
63
37
.B
Ljudevit Borovnik
J0§Li»r   v Borovljah (F eri »rti) lio HoroMkem.
priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
Jek za lovce in strelce po najnovejših Sinih pod popolnim jamstvom Tudi pre-ilttie stare samokresnice, sprejema vsako-stna popravila, ter jih točno in dobro šuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-lisici in od mene preizkušene. — liustro-vani oenlkl zastonj. 40
gsneji zaloga navadnih do najfmisis
reskih vozičkov
is navadna s»o najfinejše
žime.
H.Pakič
« Ljubljani, loma mM« m
Hfllja I PO?Z8t|8B.
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega 12"—, belega,   jako  mehkega skub-jenega K 18*—, K 24*—,  snežno be-ega, mehkega, skubljenega K   30*—, 36—. Pošilja se franko proti povzetju, rudi se    zamenja  ali   nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Icnedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 3424 2
Inph-štedilna ognjišča
ea gospodinjstva, ekono* mije i. t dr. v v^akor&ni iz-r-oiiavi Ze 3C iet bo najbolja priznana. Prignan a tudi kot r-ftiboljSi in naj-%?nei5i Lsdelek. N*K-£ja prihi-anita? rva Specijaliteta: Sledilna ognjišča lotoia, gostilne, restavracije, kavarne 3r. Ceniki in proračuni na razpolago. isTHi kats=o3 franko proti doioosiani ^rnki 2241 15
hzm za sledilna ognjišča , Jrluapfc"
o« <3roiti60i1.xz1.icit
metni In trg. vrtnar V Cjubljani 1
iHn cesto flev. Z.
[ajvečja izbira vsakovrstnih sadik, listne
i cvetoče rastline, vrtnice, zim o trajne retlice (perene), lepo cvetoča grmovja, lične koniiere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone in okna.
Priporoča se za nasaditve parkov ▼rtov. — Trgovina s cvetlicami, Izvrševanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln smerne cene. 40
Zunanja naročila točno.::
CROATIA
le edina hrvaška za var 0-▼alnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega
5 mesta Zagreba.
= „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po u nepremičnine vsake vrste vhiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno °pravo, gospodarsko orodje, ?Premo, stroje, blago, žito, MjgO v trgovinah itd.) po J**o ugodnih pogojih in nizkih l88i     -   cenah.   :: 20
Vsa pojasnila daje
Klavni zastop „Croatie"
»Ljubljani. Gosposke ulice 4.
(L nadstropje.)
6 vsa večja mesta na "StU ae iščejo zastopniki.)
JfaprodaJ sla
dve hiši
Poizve se v hiši na pristanu it 14 v L|nbl|anl. 2242-7
Lapa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali vecimi sobami od 8 kron mesečno naprej,
se takoj ali ia pozneje oddalo v
novozgrajenih hišah v Pređo vičem
Selu poleg Ljubljane. 937 30
Več se izve pri Eliju Predovičn na Ambroievem trgu 7, LJubljana.
5 Kiinčaviučarstvo
Ign. Fasching-a vdova
[ Poljanski naslpfteo.8.
.Reichova hiša.
r
111
Cene zmerne
Izvrstno tu solidne delo. Popravila se torno tsvrsnjejo.
Izdelane postelje
is rdečega posteljnega inleta-Prav dobro napol) neno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10—, K 12-—. K IS*— in K 18'— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16'—, K 18' , K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm Širok K S.—, K 3*50 in ;K 4—, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4*60 in K 5 —. Izdelate m tudi po kakršnikoli drugi meri. 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33*—. PoSilja se poštnine prosto po povzetju od K 10' - naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobcs 913. 3418 pri Plznju na Češkem. 2
•e* ^sBk4 *jfc.* *jk* *sszv *Jave* ^Jksv ^JaVa *Jbzv* *^Lm\*
Umetni ia trg. vrtnar
Jm Bizoviča
Ž- Ljubljana
H Kolezijske ulice 16 M
♦ji< 1279    se priporoča za 26
^ nasadltev vrtov, parkov in
^ balkonov. — Velika izbira &
\j> cvetočih in listnatih rastlin, %k
© vrtnic, prezimujočih cvetlic <5>
<*> (perene), krasna cvetlična <j£
» grmovja, koniiere, cvetlice «
za okna in balkone. w
Izvršuje  tiopke,  venee in bukete za razne prilike.
Delo umetniško okusno ln po solidnih cenah.
d|£ Trsotlna s evetlleamt Itd.
Ntf Naročila na deželo hitro In vestno-
\X/M/\2/ N2/NJ/NJ/ \1/\1/\1/\1S\1/\1/ \2/\I/
a»eBf ♦ ♦s^f • S^Bs* *Tem ^ ^jK^ s-zbz 4 ♦ zSz*♦^Bz♦ o-aBfe> OzBaO' egK-O + fLw* '•^Br*
\a/"\A/°\a/',^/"^L/r^/"\a/'\A/'x^^\A/>^^'^/'^/r\A/'
S Kdor hoče oeno ffl
|žganje|
0 brez žgnlnega kotla *
)((      naj knsl
}fc  Radovana Popoviću, trgovcu M
iz Novega Sada
iz katere se nauči, kako se dela žganje in manipulira z vinom; cena je 6 L Istotako prodaja za naprav-1 janje žganja potrebni materijal s praškom. Cena za 100 lit. je 8 L
3186 - 5
NA/ NA^ M/ SA/ SA/
.^^v .^^v       .^^v .^^v .^^v <^^\ .^^v .^^v
KEBER
■
trgovina z manafakfumlm In perllnlm blagom
= v Ljubljani =
na Starim trgu št. 9
priporoia
vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence po Izredno nizkih cenim
Potrebščine za krojače in Šivilje.
Anton Koleno, trgovec v Celin,
naznanja, da kupuje
večjo množino, po 5 K 100 kg,
Benleo po 21 K, ovca po 17 K, ol po 21 K ter sploh vao deželne pridelke po najvišjih oenah. Mešane ionske lase po 8 K kilogram. — Kupujem tudi med (strd). Kdor kaj ima, daj se obrne do njega, ako je blago lepo, plača Se vile. Tudi kupujem suhe gobe v vsaki množini. 3423 2
edino narodno tvrdka
Alfonz Breznik
; (blizu nunske cerkve).     2402 12
prodaja In Izposoj« lila vir Je prvovrstnih duffajsteln tvorni« naj eeneje
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjani vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o nlagoglssnostt in trpolnosti mojih planino*, klavirjev in hannonliev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Svoji   le iiVOllM.!
OdlUKOTTSLIia.
Prra tr. t¥onica tlavirje?
LJubljana
Hllierjeve ulice S     Blizu GratUlčo
Rudolf A. Warbinek
m
O)
(0 O >
E
ca
o
<
0>
0>
za vsa
Priporoča   svoje  prve vrste, podnebja   solidno narejene  planine i klavirje m harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ah naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi j o najceneje.     1706 40 Nalvečja tvornica na lugu Avstrije.
Nedosežno
.1. NoInooeJ^a ame-j/ I rlJka iznajdba T
Hlglf ensko gumasto blago za moške. Porabno a a leta. Patent K 4-60.
Cez t miljona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ionako.
(Varstvo   žensk.)   Priporočili na j prvi zdrav niSki strokovnjaki, porabno na leta. S 2 60.
Kdor pošlje denar naprej (tri d i pismene znamke) mn posije diskretno in poštnine prosto,  sicer  50 vin.   več,   edina prodaja
J.H.1DER, tvornice za gu-j. i — mašto blago. — I
O a n a I IX 2, Nnssdorferstr. 3—0.
Za
dobiček in proti izgubi.
Informsclie iz vseh krajev tuzemstva in inozemstva, tudi brzojavno, v malo urah. Pojasnila o pravdnih nasprotnikih, njih premoženjskih razmerah in mbilnosti. — Preskrbljenje agentov in zastopnikov. — Kreditna kontrola, strokovna poročila, prevodi v vse in iz vseh jezikov, preskrbljenje vseh trgovskih agend. — Inksso starih dolgov brez provirite, opomlnjante in inkaso tekočih knjižnih in kupčijskih terjatev, preddela za vložitve totba in izročitev spretnim odvetnikom, zlasti v inozemstvu, — Intervencije med dolžniki in upniki, posredovanje odplačanja dolga na obroke — Ranil-ranja — Preskrbljenje poštenih denarnih virov. — Prevzemanje knjigovodstva — Preskrbljenje naslovov vseh poklicev v tu-in inozemstvu, izdelane tudi že kar za od-poslanje po pošti, prevzemanje pisarskih del na stroj tudi po stenogramih, razmnožit*e Prospekt St. 15 ln proračuni zastonj od mednarodnega zveznega društva ,,Crsdlt-reform", Gradec, Haydngasse 10. 803 poslovalnice. 17S5 uradnikov 95.000 članov. 2024-5
Lezioni italiane.
Ig vw.vV,..MWHVv Utte-Princlpio 11 1. ottobre S' annuncia dal 17 dl questo, dallo II lino le 4 a Marije Terezije oeata 4« part 3506-2
Lepe prsi
v dveh mesecih povzročijo
PILULES ORIEHTALES
edine, Id prsi razvijo, utrdijo, obnove in dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi Škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Priznano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost.
Skatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Rafle. lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pL Torta, lekarnar Kiralv utca 12, v Pragi Fr. Vitek a Comp. 2256-06
^ano 3
ostankov
40 metrov £& »^e°3:
lepo razrezmni v dele od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju Iranko
as** 18 i^rou
vrlo znamenita izvozna firma
V. J. Havliček o brotr
v Podebrsdih (Cssko. 0SJF \Mrorll<* SmIloJ.
Prlporoello!
Velecenjeni gospod I . . . Obračam se zopet do Vas, ker sem bila doslej vselej z naročilom zadovoljna. Z vsem spoštovanjem R. C
Jiinramov, 6. XII. 07.
Prva boroveljska      tvornica orožja
Peter VVernig
o. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovljo na Koroškem
priporoča        835 -40
lovske  puške vseh sistemov, priznano   izdelki   prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovni ki- zastonj in poštnine prosto.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših prodajal nicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINOER, spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, krr našita šivalnih strojev ne dajemo preprodajalcem, ampak Jih sami prodajamo ohelnstvzz na-ratnoNl. 1314—14
SINGER Co.
delniška dražba za Šivalne stroje.
LJubljana, Sv. Petra cesta 4.
•j_r
Odlikovan
s testno diplomo ln zlato kolajno nm III. dunajski « s a modni razstavi a u
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslpine.::
P. CASSERMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3
•e priporoia v iigotovljanje molkih
oblek kakor tudi vseh avstr. aniform
po najnovejšem kroja.
Priznano solidno dslo In smsrns osns.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
In are b mino
na Jurčičevem trgu št. 3
priporoča svojo veliko zalogo preetalj-■Itlh ar iz prvih tovarn, hudAlk, atenskih, salonskih in ur na nihalo, hrtljantov, zlatnina (n irebrnlae. Namizna aaraTt Is hJns-srohrsw 3452 2
Lastna delavnica za popravila ln vsa nova dola.
■ Xo.r
o _g»o,3 * 5o<> iz *-S
-f*S(»I
p" »rtova
■fffiffi
Z O.S Mu « o
s ris«
g    u I bo
8
p
«d i c" i* ;o« «re-2 S c^,^= ^ C«o
_ CM kb Om-;
=     N     rt o C*0Q
rt g 6\« SS« r
m
C
«0 o,
3 c-c*^ 2 g k 2*   *» « cq    2 J
Ixl|l^aJ
o
»S« N « "o
*> >  -    rt o
•-s ffEs^"0«-
■» O. X a C
ci
O9S ca — či. Sd rt a S ...     ..   - -
E O  i N
3 O U U O.CLS >
C a
CD O.
I
ZjST Od lota. iees. se Tg| Bergerjevo medicinsko
kotranoTO milo
ki gm priporočajo  aSBlai »dr*Tiifkl, skoro f Tropskih driarah ■ zOBaSZS ospabom uporablja prol
vsake vrste izpuščajem
ftiactl proti kroničnim lliajem ia paraa. ispolčajam, dalja proti rdečici oa nosa, oseblisam, potenja nog, huklnaa aa glavi in t bradi. Umrgerjevo hotramovc andla Ima a aabi 40 odstotkov letnega Savšsas in aa raaliknj« bi Hrano od raab dragih kontranorih mil, kl ae »fl^njaja a trgovini.
Pri aSVsSl tavavJtl rabite Jako oapatao
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot Mačje M&U'amovm aneio aa odpraTiJaaJa ava
nesnage s polti,
proti  ■pueeajem na  polti a glarl pri otrooln,
in  doer proti
I odi kot nenadkrCIJiTO koameMeno aneio mm
»m Sazaaaajk *° ■avSziazah
Bergerjevo gllcerlnovo-kotranovo milo,
e kamram |e M odet. glioartna in ki je parforaorano.
Kot odlično credstro aa glaro aa rabi dalja ■ uspehom
Bergerjevo bonksovo žilo
proti  ofrcem, oajoreuja, p«aj»in »ijeiii in dragrim neprillkaim kos«.
Oena komadn vzaka vrsU s navodilom o nporaol 70 v.
Bahterajta po lekarnah ln aadernih trgovinah iakljnčno Berae$-Jmva kotranora mila ln penite na poleg stoječo mrstreno snantko   in  na polegstajeoi
flrmin podpis  0. H Mi Jt Oo.
aa rsaki etiketi. Odlikovan ■ Jaanaa diplomo na Donajn 1883 in a alato aaeilulo na iT^ornl farisn 190O. Vaa droga medlo, in higien. mila anamke Bavaraar a» našteta ▼ navodila, ki ee pridane vsakemu aulu. Naprodaj v vseh i«w—ftK     ^davnih trgovinah.
Ns dsbslo: O. Hsll A Comp., Dunaj, L   Blbsrztrzzzo e
V LJubljani  se  dobiva v lekarnah: Milan Iieustela, H. Hardetsehla-Ser,  JV. Tlajr,   G, Pleeoll. (J* pl Trnkoezr in v vseh dragih lekarnzh na Kraniakem. 1184—27
V Ameriko in Kanado
iZatvl v
najprlpravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Slavonia,13. oktobra 1908. Pannonia, 27. oktobra 1908. Carpathla, 10. novembra IMS.
Iz Liverpola: 770-32
LuSltanla (največji in najlepši parnik sveta) dao 3. oktobra, 24. oktobra. Mauretanla, 10. oktobra
Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
» LJUBLJANI, Slomškove ulica štev. 25,
polog cerkve Srca Jezusovega.
3868
«  • V        ¥ ftt. Vidu M Do-
Nlf^ll    lenjskcm, pripravna
■ 1 I m I za vsa^° °^rt a^ ka-U IbuvbubI   kega vpokojenca, ob-
gtoje^a is 3 velikih in 2 majhnih sob, 2 kuhinj in 2 kleti, vse v najlepšem stanja, zraven lep, prostoren sadni vrt, ob katerem teče
voda. 3478—3
Natančneje se izve pri lastnika, v Št Vida na Dolenjskem st. 16
podružnico g spoeta. Ljubljanska faeditn^tanka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu.
vloge po -s:
= sprejema vlogo na kmjlfcloo In na tekool radun tet jih obrestuje ođ Kupuj« in pvodszj* yyadnoaita« paipirje vmeh vrst po kulantnem
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika isbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnioe. 2825-14
Št. 46.
Razglas.
3472-8
Trgovsko - obrtna zadruga v Cjubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružni prostori: Soduijakt ulico štev. 3, v hiši dr« plrca:
Sprejems: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . Eakomptlra trgovske menice.
do dne dviga pO 47a°/„; rentni davek plača banka sama. j Preskrbuje  vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na
Opraf
vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka J
vsa ta- in inozemska tržišča.
čekovno knjižico.
: Izdala nakaznice.
3416-4
Ds|e poso|lla: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vaa pojasnila se dobijo bodisi nstmeno sil plamene ?
deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • za dru in i pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure. popoldan od 3. do 5. ure.
Za preložitev okraj, ceste Zatlčlna-Krka pri Gabrovšiol In Muljavi, ter za korekturo dež. cesto pri Gabrov Si cl na okroglo I5.800 K, oziroma 4.800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom favne
ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe s napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do IS. oktobra t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu cestnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom sa eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom: nPonudbe sa prevsetje gradbe okrajne in deželne ceste pri Muljavi in Gabrovšici.u
Ponudbi mora biti dodana izrecno izjava, da pri p o zna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij Se 5°/0 stavbnih stroškov   v gotovini i ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Cestni odbor si izrecno pridrži pravico, izbirati ponudnika ne glede na višino ponudbne oene, oziroma &e se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri podpisanem okraj, oestnem odboru.
Okrajni cestni odbor Višnja gora.
Št. Pirnat, načelnik.
St. 204/pr. 3492-3
Sekundarske službe.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti
= tri mesta sekundarjev =
Delež
narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10%  čistega dobičks, se
preda zaradi družinskih razmer.
Pojasnila v uprav. „Slovenskoga Naroda". 8286-8
in
1900.
20% dragini-stanovanje in
hrane relutum sme izvrševati
> i krstnim listom,
službovanju ter
in sicer dve mesti takoj, eno mesto pa s 1. januarjem
Z vsako teh služb je združena letna plača 1200 h k a  doklada.  Poleg tega uživa vsak sekundarij prosto areno v deželni bolnici po I. razredu ali eventualno mesto v letnem znesku 800 S. Sekundarij ne sme biti oženjen, ne zunanje privatne prakse ter mora stanovati v deželni bolnici
Prosilci za eno razpisanih mest naj predlože svoje s o dokazili o doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem z znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do 20. oktobra 1908
vodstu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
V slučaju pomanjkanja prosilcev z znao jem slovenščine    prejme se tudi take, ki so zmožni kakega drugega slovanskega jezika poleg nemščine.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 28. septembra 1908.
•»5
Najbolje za zobe.
I
BARHENTOV,
w flanel
MODNEGA BLAGA
platna, damasta, kanafasa itd, vse novo, ki jih franko pošilja znamenita uvozna tvrdka
V. J. Havh6e* a br. Podebrady
(Kraljevina CeSka.)
I
311—2
BI
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron Iranko po povzetju.
Varat, znamka : Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
8523-2
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečin« foiažež« In odvajalno mazilo ob prshlajanju itd.;
po 90 hm K 1*40 in K Sr— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupa tega spk i>rilj obijenoga domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek
Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. ElisCina c. 6 nova.
BAzpcelljenje r*&k d*ji.
O. Kr. avstrijske    tfe    državna železnice
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od l. oktobra 1908. leta.
Odhod la MoMtase Ivi. teLi
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. ž., žčiTrst, c. ter. drž. žel., Beljak čez Po-drozjco, Celovec, Prago. 7-07 utraj.   Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
926 »redpeldne. Osebni vlak V smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prtgo.
11*38 sredpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel.. Trs drž. žeL, Beljak, (čez Pod.oŽčico) Celovec.
1- 05 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
suplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*45 »spoldne.  Osebni vlak v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica  drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak,
(čez Pod.ožčico) Celovec, Praga. 7-io zve£er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga. 10-40 »eneoi.   Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž.
Sel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez
Podrožčico).
Odhod ta LJubljane ari. kolodvori
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2- oe pepeldne. Osebni vlak v Kamnik 7 io .-.veder. Osebni vlak v Kamnik iO-OO peneči. Osebni vlak v Kamnik. /Sar-
*b nedeljah in praznikih do 31. oktobra.)
Pri sod v L|«ai|sBo |«s. isLi
e-oe zjutraj. Osebni vlak la Beljaki žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Jr
8-34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, St Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpoldne.   Osebni  vlak la Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podre: in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, li
2 32 popoldne. Osebni vlak ia Koče Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplji|
4-13 popeldne.   Osebni vlak ia Beij juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka Podrožčico) Gorice drž. ŽeL, Tna žel. Jesenic, Tržiča.
6-ao zvečer. Oseb. vlak is P^ag?, Cele Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveder. Osebni vlafc iz Kočevja,: Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8- 40 zveder. Osebni vlak iz Beljaka; žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (iti rl rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri Jesenic, Tržiča.
11-00 ponsdl. Osebni vlak ia Trbita, lovca, Beljaka (čez Podrožčico) T drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prihod v Llnallaao dri. kolodnr
6-46 zjutraj. Osebni vlak la Kamnin. 10-59 prodpaldne. Osebni vlak ia 6 IO zveder. Osebni vlak iz Kamniki.
9- 09 psnsdl. Osebni vlak is Kamnin J ob nedeljah in praznikih do 3i. oktob
(Odhodi in prihodi so označeni v eri: svropejskem časa)
C. kr. ?&*mtetjs!w zavitih želemic ▼ Trste
Delniški kapital: 120.000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
Avstrijskega kreditnega zavoda
trgovino in obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9
Sprejema vloge na obrestovale v tekočem računu, na glro-račun in proti hranilnim kniižicam;
izdaja obrestujoče se blagajniške liste;
dovoljuje posolila na tekoči račun, dalje številna poselila, hip otočna posolila, carinska posolila, davčna Jamstvena posolila Itd.
eskomptira menice in devize in preskrbuje njih Inka se,
izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tnsemska in
inozemska tržišča,
kupuje in prodala tu- ln Inozemske rente, zastavna pisma, delnice in [srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala.
pri skrb nje in deponira vojaške ženitveno kavcije, službene kavcije in vadile
za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoobrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti lsžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, Izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujme na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, 2831 4
priskrbi za svoje naročnike trgovske Informacije v ta* in Inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnsdorf.
mm
mm
mm
Slavnemu občinstvu se prijazno priporoča
*   krojač v Ljubljani
!Soditi|ske ulloe &
gaj g* gospodje blagovole s cenjenimi naročili podpirati, ker se bode potrudil z dobrim blagom in krolem ter »Ubi—i cenami vsakega
zadovoljiti.
Z vsem spoštovanjem
3554 1 Alojzij Ž v »ix
krojač.
Trgovina z železnino
Volentin Golob
Ljubljana
Ih/Testnl trg- št. ±0
priporoča veliko zalogo razne tolOZttlnOi kuhinjske posode, robe Iz kosltarja, posode za mast, lonce za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za mleko Itd. — vse domaČe trpežno ročno delo; stedilna ognjišča, peči, pred-pečnike posode za premog. 3 50-1 Veiika zaloga tehtnic, uteti ln meril, mesoreznlc, plaht za vozove, imnatih cevi ln pip ter pristno pozlačenih nagrobnih kliiev.
Založnik zveze c. kr. državnih uradnikov.
KS Angleškem mm SiSrZ
mesoreznica.
o. Bemaiovič v Ljubljani, Mestni trg Jtw. 5.
o o
25.000 komadov
najnovejše jesenske in zimske konfekcije ~
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
B»«»   dndovito   niz^llt   cenah 2
Prodaja na debelo z znatnim popustom.
Št 1272.
3551—1
is
liMtun tata
Služba distriktnega zdravnika v trgu Sevnica na Štajerskem se razpisuje za nameščenje. Stalne etne plače 1000 Ki Zaželjena pojasnila zastran drugih dohodkov podaja radovoljno župan v Sevnici.
Prosilci za to službo naj blagovolijo svoje prošnje, obložene z dokazom zahtevkov po § 15. postave od 23 junija 1892, dež. zak. za Štajersko št. 35, vložiti do
10. novembra t I.
pri sanit. distriktnem odboru (županstvu) v Sevnici.
i@
dne 29 septembra 1908.
Načelnik: M Starki.
szoasssssssBSBSsasssessasaaaBsm^
Reza Hubmayer
vljudno naznanja, da se prvo dni oktobra prične redni pouk na njenem 3490—3
od visoke c. kr. vlade potrjenem učilišcu,
na katerem se bode poučevalo:  risanje krojnih  vzorcev, pri krojevanje in izdelovanje ženskih in otroških oblek
po najboljšem, do sedaj nedosežnem sistemu.
Natančnejša pojasnila in sprejem učenk vsak dan in sicer Od 6  do 7. zvečer ali pa pismeno na naslov:
Reza Hubmaver, učiteljica krojnega risanja.
——   Kongresni trg 0, 2. stop., L nadstr. —
uttner
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
jKestni trg, nasproti rotovža £jubljaita  jMestni trg, nasproti rotovža
priporoča
SVOJO
zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha/f-hausen, (Jlashntte, črnega, jjilodes, Urania, Soskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno 'srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov ' iz kina srebra. =
Vedno največja izbira najnovejših  salonskih ur,  ter specialitete '5aj&R stenskih ur s kukavico, budilk in drugih. 3549 Zahtevajtelmoj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. [ Razpošiljanje blaga na v se kraje sveta!
sa postelje in puh
priporoia po Balnltllta ••■■h
■% HITI 40
Pred ižleo£Ljo 20.
Zunanja naroiila ie toino isvrlnjejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevlj
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Gene solidni,
Točna postrežba« 1
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana! svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
ao najnižjih cenah.
= iiniiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiii iiiiiiihihh«..
Pstmovt|eno ieta 1845«
Edini zavod
- v LJubljani -
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje snkna
-aa par,--
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šeienburgovs ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidno cono.
g......mihi MMI|ii.....!lllllllllllinill)IIIMIIHIHH»mHIIHHIIIIIIIII
I
Važne!   mmx Važno!
|3i)Btaji, topni Ie tiimonjK.
Ra|lol|ie In najcenijil postrežbi
aa drojva, kemikalije, selliča, ovetjs, korenine itd. lud' po Knoippu, ustna vode In sobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke aa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fot©aji"»fleii© mpmvrmf in p©tr«.fo«eine, klrurglčns obve-alla vsake vrste, aredstva sa desln-fekoljof vosek In pasie sa tla Itd. — Velika zaloga nsjflnsjiegs rum« in konjaka. — Zaloga sveilh ml-moralni* vo«d In soll| aa kopel.
Oblastv. mm. oddaja strupov.
SKisa *lvi**re|ee
poaebnr priporočljivo:  grenks sol, dvolna sol, sollter, enojen, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila «s i&vi&viejo točno in solidno.
« drogerija **- 38
Anton Kano
Ljubljana,Židovske ulice SLI.
stopaj« pe aiajTtilJI -
j i
-f-      ^»ostrsrLelcI zaslVLŽelc: -f-
Gospodje vsakega stanu, nekoliko vajeni kupčije in ki imajo znabiti nekoliko znanja, si lahko pri prav dobro uvedeni zmožni zavarovalnici brez posebnega truda preskrbe prijeten postranski zaslužek. V posebnih slučajih se osebnemu trudu v toliko lahko odreče, ker prevzame delo generalni agent. Na željo se izvrši tudi praktična uvedba in se v teku časa ob dobrin uspehih tudi lahko računa na stalno službo z gotovo plačo.
Ponudbe pod „W. S. 1134" na naslov: Rudolf Mosse, Dunaj L Diskretno poslano._
rtuv vegetabiisKi creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi Razkošen stas. Rabi se s a m o zunanje. Zdravniško preii-kašeao. Loneek z navodilom stane K 3 — in K 5*—, pnltuina 70 h. Prodaja in razpošilja 4?o*na Kflthe Menzel, Dunaj, VII, Maria-hilleratraaao 120. II. St. T. 32. Znamke vseh dežela se sprejemal".
«817—69
I*
PA7fir! Prip°ro^am s^av- občinstvu svojo T? A 7 Ar | UŽUi s   ogromno zalogo umetno izdelanih  Jr"^YI •
nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita.
Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj
HT   30°{o ceneje nego doslej ~W
in sicer
nagrobne spomenike od 10 X naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej.
Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost.
Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako nizkih cenah.
S spoštovanjem 3355—6
FR. KUNOVAR
poleg novega pokopališča pri Sv. Krtin v Ljubljani.
Svoji k svojim!
Podpirajte slooonsUo trgovino in obrt!
Družinske zavitke, obsegajoče kraSHO pleteno krilo (navedite
dolgost), usnjate rokavice, 6 parov moških nogavic« lep predpasnik In   razne  kuhinjske  potrebščine pošilja po
povzetju 3503—3
f!đP  za 11 kroE ~WflL
trgovski dom Julii Hofmeister trgovski dom
Vsak bo zadovoljen!     Rožmital, Češko. jKnogo zahval!
jjbfel trgovina 3. KOSTSVC
£jubljana .*. Sv. petra cesta št. 4 .*. fjobljana
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem iz-datno povečal svojo manufakturno trgovino pod ztro-rajšnjo tvrdko na istem prostoru ter tudi popolnil svojo zalogo z najnovejšim blagom, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim čast. odjemalcem še točneje zamogei postreči.
Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam in prosim iste blagonaklouienosti, katero opravičiti se bodem vestno potrudil.
Z odličnim spoštovanjem
3315-3
3. 3(ostevc.
je bolan na želodca/, črevih, nima teka,
in nagibi je k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno želodčno sol lekarnarja Schaumanna t Stockerau.
za uravnavo in vzdrtanje dobre prebavo
rabi Scnaumannove psstllfe^elodene iioli
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem počutenju. 4001—17
a   odstrani takoj preobilo ! že-Sf^l   Iodčno kislino i in pospešuje prebavo. Škatlica stane,K 150 •
Želodčna Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150.— Po pošti'pošilja najmanj 2 škatljici _—————— po povzetju ————————_—
lekai
Dobiva >e v vseh lekarnah.
>* nekemu.
COFFCTN I^RSTICRI
Koffelna prosto hauo HAG
vsakdanja pijača nervoznih bolnih na srcu, trpečih In .1. doraščajoče mladine ■ ■ -
Resnična zrnata kava. Ni surogat.
Samo v zavitkih po '/« kg i varstveno znamko jre-= Silni obroč na prodal povsod. ==
Generalno ^zastopstvo za Avstro-Ogrsko
Trojan < Roppaner. Dunaj, IX/., Flncttgmse z."
8
8G
■ Pozor! Svoji k svojim! jPozor! ^        A r\ET7 PflZBT SlBTBnEi na deželi! S^Dji t STOjimJ
I       Mestni trg št. 14. V3I«  VMl/LL Mestni trg št. 14.
I priporoča v v« liki izbiri moderne mehke in trde angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne
I druge klobuke, kakor tudi moško peril®, ekavice itd. po starih cenah, mr Prihupci Imajo popust.
Svoji k svojim
Velika zaloga
Svoji k svojim
vsakourstnesa pohištva
ol navodne do noJflneJSe vrste po najnižjih cenah.
PETER JERAJ
TRST, ulica V
3171—8
ncenzo Bel ini štev. 13
ter vogal ulice Sv. Katarina.
Veiiko zalogo
sramofonov m plošč
tudi s slovenskimi k o m adi; plošče od M 1-8© naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
aa« LinbUona. Stori trg 26. s
iNTOTT-OSt!
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki -
ra M
cenik s koled
v
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar in trgovec
v Ljubljani.
a
hlFR. ČUDEN
KNA
In modno 2884 Maso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za solino
v Humpolcu
na Češkem. 14 Tvorni&ke cono.     Vzorci franko.
—: i i
kj Jesenske in zimske obleke,
i površnike, sukne in Bežne 2 JfajtlOVCJC modele i
j§J plašče za gospode in dečke H ^ za dame in Deklice
priporoča
3143—8
po izredno nizkih cenah iDj
Konfekcijska trgovina
Pred Škofijo 19.   £jUblj<UUI    Pred škofijo 19.
i i
i
a
ravnokar od viiia izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komffdov sodov iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, oddš po primerni nizki ceni tvrdka
. Rosner & Ko.
v Ljubljani 3006-10
polag Koslerjeve pivovarne
Fotografski umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. "
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
3'63-1
I   fiCašljajočim *j
otrokom is odraslim
£apleujejo zdravniki z najboljšim uspehom
THYIHOMEL SCILL/E
kot pomoček, ki razkraja in odločuje iles, ublažuje duSeči kašelj in pomirjaje sopilne težkoče ter odstranjuie njih pogostost. — že na stotine zdravnikom se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Thymomela 9c*illss« pri dušečem kašlju in drugih vrstah oslovskega kafilja
Bar Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po poŠti frako, če se pošlje denar naprej 2 "9 O K. 3 h teki, Če se
pnSIje denar naprej 7 K. 10 steklenic, Če se pošlje denar napre 20 K.
Iidnlovanje te glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
1539     c in kr. dvorni dobavitelj. 1 i* rta v a III-,  sier. 003.
Dobiva se po skoro vseh lekarnah.
Drožc!  Kvas!
Pozor! Svoji k svojim!
PriporoSam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino 3520-1
Ciril-Metofloue drože
najboljše kakovosti In po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brea tega blaga, ki se prodaja naši potrebni Šolski družbi v korist.
Naročajte vsi iitae drože edinole od domačega narodnega izdelovalca
Maksa Zalokerja v Ljubljani
v lastni Mil. Klodezne ulice štev. 17. Rečne ulice Jtev. 5.
Ta izdelek prodaja samo on m> korist družbi sv. Cirila In Metoda.
tedajatalj fn *4#**er»? mr*4*lm ff»etaalti*ltlk
Paslte na Ime Udeika, Izdelovalca In varstveno znamko.
g
S g
l
I
O
S
h
•c
X)
.S
> >
d
V) o.
.ca
KO
"57
>
O
d I
o
tli
<
e
N t
mt
e
m e
L
a 4
S
«
I t
e
Slavnemu občinstvu in drugim korporacijam v mesta in na oej se priporoča domača 352I ,
stavbna tvrdka
Svati Ogrin
v Ljubljani, Karlovska cesta št. 5,
Zal
sko sezono!
Krasne
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski irbiri.
Konfekcija ^. Kanc
Ljubljene, Duer^K' *rg 5*«". 3.
Lastni izdelki Iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
ta in Ie o zimske ga blaga
za naročila po meri. .*. Stalne, izredno nizke cene! .*.
858-64
Jlajbolj varno naložen denar!
Stanje hranilnih vlog: nad 26 milijonov K.
I
Rezervni zaklad: nad 900.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
i
■
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
I   sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do jk poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% A 9 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapi- ^ ^   takt. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zarafinnila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska g vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnico^ jltradl sodišča denar maloletnih otrok in v a-M
rovancev.
3499—4
Denarne vloge se sprejemajo po polti in potom —===== c. kr. poštne hranilnice._
granitne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrekovanje.
Laeiaiaa ln tleli »Narodna tiakara*««