rdi aV' už-J ko Glasilo Zveze sindikatov Slovenije V. d. glavnega urednika Franček Kavčič V. d. odgovornega urednika Marjan Horvat Ljubljana, 16. junija 1989 številka 23, letnik 48, cena 4000 dinarjev ae- iv-| re- mj Vrocica pretresa zdravstvo tje m ;or ija [0. Slovensko zdravstvo pretresa hu-ia- da vročica in čedalje bolj jo občuti-idio tudi vsi drugi, ki smo od njega re- odvisni. Resje za 20. september na-u- Povedana splošna stavka v zdrav-za sfcvu še precej odmaknjena. Toda gle-de na to, da na tem področju vre že bj dalj časa, podobno kot v kakšnem Vulkanu, se temperatura naglo dvi-d1 Suje. Čez rob j e pred dnevi pljusknilo že na obalno-kraškem območju, še ,0 ta mesec pa napoveduje podobno e stavko tudi gorenjska regija. ki Povod za stavko so po navadi nizki di °sebni dohodki, toda to j e v resnici le ni krji ledene gore. Druga žgoča vpra-ra I sanja se namreč kopičijo iz leta v le-a- to in to tako organizacijskega, kali dravskega, kot sistemskega značaja. 1 Povsod se ubadajo s tem, kako nado-ai mestiti izrabljeno opremo, kako po- ravnati obresti za najeta posojila itd. Vse te zagate pa so nastajale že dtnogo prej, v boljših časih, ko je sleherna regija hotela imeti svoj klili dični center in ko si je vsak spretnejši zdravnik poiskal svoj fevd, ki Sa je (ali ga še naprej) z obema kokama trdno držal vse do svoje upokojitve in še čez, ne glede na to, i- ali je za bolezensko sliko slovenske-d ga prebivalstva to potrebno ali ne. Ker pa je znano, da vrana vrani °oi ne izkljuje, bo v tako nastalih Pazmerah težko izpeljati reorganizacijo slovenskega zdravstva. 0 tem s® govori že vrsto let, v zadnjem ča-sn, ko nas v to sili kriza, toliko bolj, v®ndar pa so rezultati slej ko prej ničli. Tudi zdravniki bi se morali ^ied seboj zmeniti, kaj je pri nas °dveč, ne pa da izstreljujejo puščice ® v republiški zdravstveni vrh (od *°der sicer ni ne duha ne sluha 0 kakšnem novem zakonu o zdrav-stvenem varstvu ali o drugačnih prepih). Vsaka palica ima pač dva *°nca. Vsekakor bo treba hitreje in °ddočneje začeti z obljubljenimi spremembami v zdravstvu, tako P^tkoročnimi kot dolgoročnimi, (p1 čemer bi moral več storiti tako pedicinski svet kot slovensko pravniško društvo in druge ustanove. Predvsem pa ne drži, da posledice Ostalih težav nosijo zdravstveni plavci sami - največ jih občutijo pkiiki, ki pri zdravstvenem osebju j^6 jdejo tople in prijazne besede, ^ do pogosto človek potrebuje bolj de 2 sindikat moral imeti jasno stališče, da bi skupaj s stroko, tehnolog gi in vodstvom (ekipa, ki opredeli norme) naredili red na tem zelo kaotičnem področju (norme je ponekod moč presegati tudi dvakrat ali celo trikratno, svetovne izkušnje pa kažejo, da je še normalno največ 30-odstotno preseganje fizičnih norm). Na Zahode sicer normiranje dela. zaradi vse večje avtomatizacije delovnih procesov opuščajo in še normirajo kakih 14 odstotkov vseh del’ Pri nas zaradi stanja v gospodarstvu normiranja del še ni mogoče množično opuščati. Bi pa bil° prav, da bi pri razvrščanju v plačilne razrede delavci, ki delajo normo, dobili vsaj 20% višjo osnovno plačo kakor enako kvalificirani delavci brez nje. Za konec tega bežnega pregle- da možne vsebine kolektivne pogodbe, v katerem se nismo dotaknili vrste podrobnosti, niti plaC ustvarjalnih in poslovodečih delavcev (te zadeve pripravlja zbornica), navajamo še zanimivo h1'" sel Filipa Rožanca iz Železarn6 Ravne, sicer člana Sveta za vprašanja delitve pri RS ZSS, glede dodatka k plači na leta službe Dejal je, da ne bi bilo slabo j-prakse držav s tržno ekonorniP prenesti navado, da delavec z le. službovanja (na istih delih) doj^ va določen dodatek k osnoVj* plači. V Avstriji, na primer, doK bančni uslužbenec po trideseti letih dela za 40 odstotkov ved plačo, kakor začetnik na enake1* mestu. To je neke vrste plačilo2 minulo delo, je dejal Filip ° žanc. tj Boris \ »S sil Z; m ur ra jo ka vs. sa no toi bli hk mi sk Po Z b ne v St( raj v ko na žil ci. do sn de vi je je vn ed ce ve mi ni sk m li, je; ni sk z kc Vj d\ Je 17 žh ka ča Ve *d nc z S1 m no a; (J da nc dji ga na žir dr v eu »F ki: m, Zb ninj raz-: ;em odi nja: sežl ičjel •njal :or- ek- 7 DNI W SINDIKATIH Ljubljana, 16. junija 1989 DddVSkd 0IIOtl)OSt 5 Finančni zlom obalno-kraškega zdravstva STAVKA RAZGALILA VZROKE ZA BOLEZEN Obalno-kraški zdravstveni delavci poudarjajo, da se je njihova dejavnost znašla v zaostrenih kritičnih razmerah predvem zaradi neustreznega načina financiranja in organiziranja, pa tudi zaradi latnih pomanjkljivosti in slabega dela v zdravstvenih ustanovah. Ekonomski in socialni položaj zaposlenih je zato vse prej kot zadovoljiv. Zdravstveni center v Kopru je dobesedno bankrotiral, saj se ote- 0 j ‘ Stavko sicer prekinjamo, vendar pa je ne zaključujemo,« je razgla-an) sila voditeljica stavkovnega odbora, odrezava fizioterapevtka Vanda ev ^jc iz izolske bolnišnice, ob koncu protestnega zbora v tej bolnišnici ja. minuli ponedeljek. Stavko, ki je pod vodstvom sindikata trajala štiri 1V. Ure, so vnaprej napovedali kot opozorilno prekinitev dela. Če se 3rj Razmere na zdravstvenem področju kaj bistveno ne bodo spremenile, ja jo bodo septembra nadaljevali. n-,e Ta kratka, a zelo odmevna stav-pa" ka 12. junija je požela podporo na Ka' vsem obalno-kraškem območju, es" saj je vključila zdravstvene usta-z? nove vse od Sežane pa tja do Por-3 toroža. V njej je sodelovalo približno 3000 delavcev, ki pa so hkrati poskrbeli za to, da so nemoteno delovale tiste službe, ki skrbijo za nujno zdravstveno Pomoč. Začelo se je v izolski bolnišnici de ije toč ležalo pri re-tki )0 Stavka je razgalila večmesečne na nevzdržne finačne razmere v obalnem zdravstvu, ki so se stopnjevale tako daleč, da je mo-a ralo počiti. Najprej je zavrelo v transportno-higienskem oddelku izolske bolnišnice, kjer delajo najslabše plačani delavci - snažilke, strežnice, transportni delav- bi . cn Seveda so bili povod za neza-,.,e ho volj s tv o nizki osebni dohodki. Na sam dan opozorilne stavke ^ zato najprej obiskali ravno te a nelavce. Svojo sobico imajo V kletnih prostorih bolnišnice. Bil 0 je ravno čas malice in v sobici se 13 je trlo delavk - moških je bilo vmes bolj malo. Malical pa je le eden izmed transportnih delav-cev. »Malice ne jemljemo,« so povedali v en glas, »saj je predraga, ie Pet tisočakov. Če bi jedli še kosi-bi i°’ ki je približno dvakrat dražje, 4- bi nam od plače ostalo bore □ »alo,- ;li Idi Vuk, mladi materi samohra-io nhki z dvema otrokoma, je šlo je skoraj na jok, tako da sploh ni a- |b°gla govoriti. Drugi so povedale h’ da kar štiri dni ni imela kaj dati r- lesti svojima otrokoma. V službi e- bičesar ne je, njena poglavitna skrb je ta, kako sploh preživeti ? nekaj čez sto starimi milijoni, kolikor je nanesla njena plača 3- v maju. 1 Prejšnji petek so jim sicer plače r" ?vignib za 35 odstotkov, tako da 6 i7-Z(haJ najnižji osebni dohodek 0 >/o starih milijonov. A kako pre- l' ,'Veti s tem denarjem še dva otro- 5a,- ob podivjani inflaciji in naraš-aJoči draginji? Transportni dela-ec Asim Hanžič je povedal, daje daj sicer prejel 260 starih milijo-°v - prej jih je 123 - vendar s Vsemi dodatki vred, torej tudi Petnimi stroški. To pa še zme-n 0:1ni dovolj za tričlansko druži-^ °, čeprav je tudi žena zaposlena, zdaj pričakuje drugega otroka. Vožnja z milico d;Padi bi dobivali takšno plačo, tlQ bl lahko živeli človeka dostojni pZlvWenje, saj smo vendar lju-e so kričali vsevprek. »Še no-ija'boo si kupujem na kredit. Edi-***aje, da sem sama brez dru-Y >!.ie potožila Fadila Durič. družb ° Pripomb je letelo tudi na v b , bopolitične organizacije čuti?- ki bolnišnici. Teh sploh ni »p b zlasti pa ni čutiti sindikata, kla r?sodnica sindikata je celo re-bio št3 -i° Pripeljala milico, če bo-^ral/fin ak Sele pozneje, ko smo °o podpisov in opozorili, da tako ne moremo več živeti in delati, so našo pobudo vzeli zares,« je nadaljeval Hamzič in pribil: »Kakšen pa je to sindikat, ki ne podpira interesov delavcev.« Delavci higiensko transportne službe so hkrati izrekli veliko pikrih pripomb na rovaš slabe organizacije dela v izolski bolnišnici. Delovne razmere so zelo slabe in eden je omenil, da »v isti obleki vozi tako hrano kot mrliče«, drugi, da je »v istih čevljih doma, na cesti in v bolnišnici,« spet tretji, da »v samskem domu sploh ni tople vode« in tako naprej. Sicer pa je bilo med štiriurno stavko, ki jo je organiziral regijski Vanda Zajc odbor sindikata delavcev v zdravstvu, v bolnišnici mirno. Na zunaj, po hodnikh, sploh ni bilo čutiti, da je bil ta dan kaj drugačen od drugih. Le mogočni hodniki izolske bolnišnice so bolj samevali, le sem in tja je bilo na kakšni klopici videti osamljenega bolnika. Pacientka Majda Kramelj z infekcijskega oddelka je povedala, da je že prej vedela za štrajk in da so zato že zjutraj za vse bolnike lepo poskrbeli. Tudi zbor delavcev ob pol dvanajstih se je končal v dobre pol ure. O tem, kakšne razmere vladajo v zdravstvu na obalno-kraškem območju, je najbolj slikovito povedal dr. Alojz Zorn: »Tako resnih razmer v zdravstvu še nisem , doživel. In to po petnajstih letih dela. Sem sicer eden izmed tistih, ki v bolnišnici največ zaslužijo, zato se ne bi mogel pritoževati tako kot strežnice, ki s svojo plačo ne morejo živeti. Sam nekako preživim. Opozoril pa bi rad na nekaj drugega - na osiromašeno zdravstvo, saj praktično nimamo sredstev za enostavno reprodukcijo. Na našem oddelku v bistvu stavkamo že dva meseca, ker smo morali kar za tretjino skrčiti operativni program. Naše aparature so popolnoma dotrajane. Vsak dan tehnološko bolj zaostajamo in skrbi me, ker svojega znanja ne moremo izkoristiti in uporabiti.« Dr. Zorn je s tem opozoril tudi na drugo, manj javno znano plat medalje obalno kraškega zdravstva. Kar zadeva nizke osebne dohodke in pa nasploh gmotni in‘ organizacijski položaj v zdravstvu, so razmere po vsej Sloveniji približno enake - posamezni odtenki pa so vendarle različni oziroma značilni za posamezno regijo. Najprej je zavrelo na transportno higienskem oddelku izolske bolnišnice. Janez Jug Majda Kramelj Izvršni odbor ROS delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu ZA 20. SEPTEMBER NAPOVEDANA STAVKA »Zahtevamo, da se skrajno zaostrenim razmeram v slovenskem zdravstvu nameni izjemna pozornost, tako na predsedstvu republiških sindikatov kot v republiški skupščini,« je dejal dr. Jože Arzenšek na zadnji seji izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu Slovenije. Delegacija ROS je bila sicer pri predsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju in ga seznanila z razmerami v zdravstvu. Predsednik IS je zagotovil, da se bodo sklepi skupščine o družbenih dejavnostih dosledno uresničevali, vendar pa - kot je opozoril dr. Dušan Bavdek - zdravstvo od obljub ne more več živeti, saj se jih je nabralo že na kupe. Zadeve se namreč po navadi zataknejo na ravni občine. Izvršni odbor ROS delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu je napovedal za 20. september spološno stavko v slovenskem zdravstvu in socialnem varstvu, če se razmere na tem področju do takrat ne bodo uredile. To pa ne pomeni, da ne bi do stavk prihajalo po posamičnih regijah že poprej. Tako so 12. junija opozorilno stavkali štiri ure že na obalno-krašem območju, za 26. junij pa jo napoveduje tudi gorenjska regija. Republiški odbor sindikatov delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu zahteva, da začno v republiki sistemsko reševati težave v zdravstvu, ne pa od danes do jutri oziroma tedaj, ko kje poči. V času inflacije je namreč čas najpomembnejši dejavnik. Dozdajšnje izkušnje so takšne, da dane obljube oziroma sklepi niso bili izpolnjeni, če pa so kdaj bili, so bili z veliko časovno zamudo. Zakaj ne bi zdravstvenih težav enkrat rešili tako, da bi točno vedeli, kako bodo lahko jutri poslovali? O participaciji v zdravstvu pa naslednje: IO ROS delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu participaciji ne nasprotuje, obvezno pa bi morali bolj upoštevati socialno kategorijo zavarovancev in pobiranje doplačil umakniti iz zdravstvenih ordinacij. M. F. pa s 23 milijardami dinarjev nakopičenih dolgov. Delavci so za izboljšanje likvidnosti zato zahtevali sprotno plačevanje opravljenih storitev in zaračunavali zamudne obresti za neplačene obveznosti. Izenačenje z gospodarstvom Stavkajoči so med svojimi zahtevami tudi zapisali, da se potegujejo za uskladitev gmotnega položaja delavcev v zdravstvu z delavci v gospodarstvu. Zahtevajo tudi Osebni dohodki v koprskem zdravstvenem centru so se ob zadnjem izplačilu povečali za 35 odstotkov. Tako zasluži zdravnik specialist za redno delo 5,5 milijona dinarjev, zdravnik v zdravstvenem domu 4,68 milijona dinarjev, višja medicinska sestra 3,87 milijona dinarjev, srednja medicinska sestra 3,13 milijona dinarjev in strežnica 1,87 milijona dinarjev. Štirje zdravniki so zaslužili po dobrih 10 milijonov dinarjev, vendar so opravili dvojno število delovnih ur. sanacijo ekonomskega položaja bolnišnice. Če sami ne bodo zmogli premagati nastalih likvidnostnih in drugih težav, bodo zatevali uskladitev nacionalnega programa zdravstva v Sloveniji z obstoječimi možnostmi. Kritične puščice so pri tem letele tudi v sam vrh slovenskega zdravstva, to je v komite za zdravstvo in socialno varstvo in v zdravstveno skupnost Slovenije. Zahtevali so, naj učinkoviteje opravljata svoje delo. Prav tako pa so tudi zahtevali, naj v republiških sindikatih določijo najnižjo vrednost dela v zdravstvu, saj razvrednotenje cen dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu presega vse meje. Republiški odbor sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu so stavkajoči z obalno kraškega območja pozvali, naj organizira splošno zdravstveno stavko v republiki, da bi tako razgalili prave vzroke za bolezen, ki pretresa naše zdravstvo. Kot rečeno, so sami svojo stavko 12. junija le začasno prekinili in jo bodo septembra nadaljevali, če se razmere do tedaj ne bodo uredile. Na koncu smo povprašali še Janeza Juga, direktorja izolske bolnišnice, kaj meni o stavki in o samih razmerah v bolnišnici. Takole je odgovoril: »Stavka je oblika pritiska, da bi vsi tisti, ki so za to odgovorni, pospešili reševanje problematike v zdravstvu. Osebni dohodki so pri tem le vrh ledene gore. Poiskati bi morali sistemske rešitve na ravni republike. Morali pa bomo marsikaj postoriti tudi v domači hiši, dogovoriti se o tem, kaj in kako bomo za naprej delali. V izolski bolnišnici smo zabredli v takšne težave, da ne moremo več sami skrbeti za socialno varnost ljudi in normalno poslovanje bolnišnice. Zato pričakujemo ukrep družbenega varstva.« Marija Frančeškin PO si*PEH pogovarjanja______u-ma-a, 18. ^a 1989 Delavska enotnost 6 A Pred velikim kmečkim puntom DRŽAVA, POMAGAJ! Prepričevanja in dokazovanja o nevzdržnih razmerah v živinoreji še posebej v prireji mleka, so čedalje bolj podobna klicem vpijočega v puščavi. Tako vsaj trdijo predstavniki Slovenske kmečke zveze, ki so zaradi tega tudi napovedali opozorilni bojkot oddaje mleka in mesa (živine) za 29. junij. Odločitev je nepreklicna, pravijo, in niti za las je ni zamajal niti ponovni pogovor predstavnikov vseh prizadetih pri podpredsedniku slovenskega izvršnega sveta Janezu Bohoriču. Obeta se nam torej prvi kmečki štrajk v novejši zgodovini. Nezadovoljni rejci, ki menijo, da ob sednajih visokih cenah mleka v trgovinah (pa tudi cenah mesa), dobijo za svoje delo odločno premalo, so bojkot napovedali že pred dvema mesecema. Toda ostalo je le pri grožnjah, saj so verjli obljubam, da bodo s sprostitvijo cen in ustreznim popravljanjem odkupnih cen le dobili tudi svoj pravi delež. Tega pa je, in to zdaj vsi priznavajo, močno spodjedla divja inflacija. Po računih Marjana Podobnika, predsednika zveze slovenske kmečke mladine, naj bi tako kmetje s 3461 dinarji za liter oddanega mleka, po kolikor jim ga bodo plačali šele sredi prihodnjega meseca, dobili plačanih komaj polovico proizvodnih stroškov. Drugačni, bolj realni, vsekakor pa ne toliko zaskrbljujoči so računi Tine Grubelnik iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Zato, ker je vse mogoče izračunati in marsikaj tudi obrniti tako kot pač komu najbolj ustreza, nekateri zamerijo kmečki zvezi enostranskost, če ne že kar škodljivo zaletavost. In če smo v Sloveniji tudi z uveljavljenimi odkupnimi cenami mleka navsezadnje priznali in »uzakonili« izračune Kmetijskega inštituta Slovenije (ena od zahtev SKZ) bi bilo razumno in pošteno, da breme inflacije, ki zdaj pritiska na vse, delno pomagajo vendarle nositi tudi rejci. Ves nesporazum okrog mleka naj bi se po besedah Ivana Omana , predsednika Slovenske kmečke zveze, na pogovoru pri Janezu Bohoriču strnil okrog vprašanja, kdo naj nosi zdaj to breme inflacije. »Mi smo povedali, da tega bremena ne moremo nositi in ga tudi ne bomo nosili,« je bil odločen. Kdo naj ga potem nosi? Mlekarna, ki na domačem trgu (slovenskem namreč) prodaja čedalje manj mleka in izdelkov? Že sedanje cene so namreč previsoke in v primerjavi s čedalje bolj agresivnim nastopom proizvajalcev iz drugih območij države, kjer je mleko cenejše in so zato cenejši tudi izdelki, izgubljajo konkurenčni boj. Ali kdo tretji? Vprašanja so brez odgovorov, ki bi zadovoljila ene ali druge. Seveda je razumeti jezo rejcev, ki bodo za zdaj oddano mleko do- bili čez mesec dni (natančneje po 45 dneh od uveljavljene odkupne in tudi nove prodajne cene mleka) le polovico sedanje maloprodajne cene mlaka. Takrat, ko bodo namreč dobili mleko plačano, bo maloprodajna cena mleka že višja, njihov delež v delitvenem razmerju pa bo padel na borih 30 odstotkov. Zato s prstom kažejo na mlekarne in trgovino, ki naj bi pobrala večji del zaslužka. Predelovalcem so takšni očitki prišli do živega, zato so nanje odgovorili posredno z natančno izračunanimi delitvenimi deleži, ki so jih pripravili in objavili pri svojem poslovnem združenju. Po teh podatkih so delitveni deleži na- slednji in po svoje zares zgovorni: 30 odstotkov rejci, 3 odstotke organizatorji proizvodnje, 42 odstotkov predelava in kar 25 odstotkov trgovina. Nič čudnega, če so v iskanju rešitev, kako bi obrnili in v svoj, vse bolj prazen Žakelj, spravili znotraj reprodukcijske verige še kakšen dinar, pomislili tudi na popravek teh delitvenih razmerij. S trgovino naj bi se dogovorili o morebitnem popravku marž. Ker pa so te po zatrjevanju trgovcev že zdaj prenizke, najbrž to ni preveč uporabna ideja. Seveda pa je tu še denimo popravek plačilnih pogojev. Tako ni nobena skrivnost, navsezadnje je to na Samo sporni 5. člen Zakona o podjetjih ima sindikalno vsebino ALI SINDIKAT LOČUJE DELAVCE Če prezremo glavni namen prenove, je kritično preučevanje posameznih zakonskih predlogov Zveznega izvršnega sveta Sizifovo delo. Vsak predlog postane neusahljiv vir »načelnih razčiščevanj«, opozarjanja na to ali ono nevarnost in na manjši ali večji odmik od te ali one ustavne odredbe. Zadnji predlog za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, za katerega zvezni izvršni svet predlaga sprejem po hitrem postopku, že pri spremenjenem prvem členu zbuja dvom »pravnim čistunom«. Gre predvsem za nekatere terminološke čistke in predlaga, da bi v prvem členu spustili naziv »organizacije združenega dela« oziroma prvi odstavek 1. člena zakona o podjetjih, ki pravi, da »organizacija združenega dela posluje kot podjetje.« Prvi člen tega zakona se zdaj začenja takole: »Podjetje je pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička s prodajo izdelkov in storitev.« To je naravna in nujna sprememba, vendar ne za tiste, ki zdaj opozarjajo, da je to dokončno prenehanje z ustavno terminologijo, tudi z izrazoslovjem pravkar sprejetih ustavnih sprememb. Pri tem pozabljajo na vso globino krize, bistvo prenove oziroma neodložljivo delo: čimprejšnje oblikovanje nove ustave v SFRJ. Na to pa enostavno ne bi smeli pozabiti, saj je bistvo zdajšnjih zakonskih predlogov zvezne vlade in tudi sprejetih ukrepov gospodarske politike, odpravljanje tako imenovane dogovorne ekonomije in družbenoekonomskih odnosov, ki temeljijo na njej. Predlagatelj jasno in odkrito pove, da je namen tega zakona (predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih) pospešitev procesa preoblikovanja družbenih sredstev v družbeni kapital in ustanavljanje podjetij brez anonimnega kapitala oziroma omogočati njegove lažje kroženje. Odločitev o tem, ali je ta cilj dosegljiv, bi morala biti izključno v domeni stroke. Predložene so tudi spremembe 71 členov zakona o podjetjih in to v glavnem tistih, ki so omogočali zelo različne razlage. Spremembe omogočajo lažjo presnovo katere koli zakonske omejitve, med drugim tudi to, da ta določila veljajo tudi za organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih, ki ustvarjajo dohodek predvsem s prodajo blaga in storitev na tržišču (takšne organizacije se lahko preoblikujejo v podjetja). Novost je tudi ta, da se kot ustanovitelji javnega podjetja lahko prijavijo poleg družbenopolitičnih skupnosti tudi domače in tuje pravne osebe. Dopuščajo možnost ustanavljanja holding podjetij, kajti tista, ki so združena v sestavljeno podjetje, lahko izdajajo delnice; družbena podjetja, ki izdajajo delnice, postajajo delniške družbe v družbeni lasti. Na področju samoupravnih pravic ni nikakršnih bistvenih sprememb, čeprav se zdi, da je nekaj premikov na bolje pri ločevanju samoupravljanja od upravljanja. Ker še ni dolgo od tega, ko smo sprejeli zakon o podjetjih, so še sveže kritike tistega dela zakona, ki ureja pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti pri varstvu družbene lastnine. V predlaganih spremembah so povsem opustili posege družbenopolitične skupnosti v družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Po mnenju predlagateljev s črtanjem družbenopolitičnih skupnosti iz zakona niso ogrožena osnovna načela varstva družbenih interesov, saj so ta že zavarovana z določili ustave SFRJ, drugih zveznih zakonov oziroma z drugimi člani zakona o podjetjih. Zvezni izvršni svet si kljub temu prizadeva, da bi bile spreme-be zakona čimprej sprejete, saj je spoznal, daje napovedano noveliranje zakona upočasnilo preoblikovanje gospodarskih subjektov, kar lahko ogrozi uveljavitev reformne zasnove. Zato tudi predlaga, da bi spremembe zakona sprejeli po hitrem postopku. Redna procedura bi po mnenju predlagateljev odložila sprejetje do konca leta, kar bi v razmerah zdajšnje gospodarske krize in pravnega dualizma bila medvedja usluga prenovi. Kako bo sindikat odgovoril na to logično »ponudbo« zveznega izvršnega sveta? Sindikat je, za zdaj »omenjen samo v enem členu zakona o podjetjih, samoupravna delavska kontrola pa kar v treh«. Vemo, da je bil Zakon o podjetjih sprejet na hitro in da pravzaprav ni bilo resne javne razprave. Svet zveze sindikatov Hrvaške je celo odklonil predlaganje sprememb, »ker takšnega temeljnega zakona ne gre sprejemati brez kakovostne javne obravnave«, kljub temu pa so imeli precej pripomb na samou- I I Z vra pril jug obl bi j kot (po nos nje nos sti elit pogovoru pri podpredsedniku IS potrdil tudi predstavnik trgov-! cev, da plačujejo trgovine mleko, ki ga danes prodajajo kupcem,: mlekarnam šele po 20 dneh. Zato' je njihov delež, kljub relativno nizki marži (10 odstotkov pri navadnem mleku), v delitvenih razmerjih kajpada ustrezno višji. Kel pa se v tržnih okoliščinah tudi trgovina vede tržno, se kaj lahko zgodi - in tega se seveda zavedajo; tudi v slovenskih mlekarnah - da bodo ob spremenjenih plačilnih pogojih trgovci preprosto dvignili! marže. Kako torej iz začaranega kroga; in krutih pogojev za gospodarjenje, ki jih določa trg s svojimi tržnimi zakonitostmi? Vsi, ki sestavljajo mlečno reprodukcijsko verigo in ki so z redkimi izjemami še nedavno prisegali na odrešitev, ki naj bi jo prinesla tržna svoboda,; so se zdaj znašli pred vrsto nez-j nank. Najbrž tudi zato, ker jim je: že postalo jasno, da dokler ne boj mo dobili takšne ekonomije, ki bo skrbela za stabilno kmetijstvo (in ta bo morala biti jugoslovanska, ne le slovenska), bodo prisiljeni krmariti med tržno in dogovorno ekonomijo. To se navsezadnje kaže tudi v sedanjem (in še _ vsaj tja do jeseni napovedanem); krpanju razmer v slovenski prire-l jVL ji mleka, v katerem gre preprosto or za porazdeljevanje inflacijskega bremena v reprodukcijske verige in zunaj nje s posegi republike, (sisa za pospeševanje kmetijske pridelave in zagotavljanje osnov-: ne preskrbe). Kljub temu, da so nekateri prepričani. da je ključ do reševanja vseh teh zapletov v Sloveniji in njeni drugačni strategiji razvoja . živinoreje in sploh kmetijstva, pa: naJ smo vendarle sestavni del Jugo j ^ slavije. In dokler bo tej Jugoslaviji vseno, ali po dumpinških ocenah uvaža mleko in mlečne izdel-l ke ter s tem zavestno uničuje domačo živinorejo, tako dolgo bo naše kmetijstvo obsojeno na bolj ali manj počasno propadanje. Kmečki punt naj zato ne bi izzvenel kot izsiljevanje višjih cen,; temveč predvsem kot svarilo, da je skrajni čas za celovito reševanje vprašanj v pridelavi hrane. Marjeta Šoštarič V opa me: opa la v zvo drž tak ko bre bik rep ške tov upe kot slo' raz pol lice vič jug Pal s 1 utr reri jo, Pri kal jim Po; (nji rav ali sec Pol S Zlc bi - :akon o podjetjih z eno sam" "s bo zadovoljil ambicijam ipi sindikata v podjetju! Neka" aej lenijo, da je slavni peti člen a. limil-in i-iim Jilrn4 X 7 tipi iste v družbenih, mešanj o, kakšna je vloga sindiKa^ bnih podjetjih, še vedno p? :iščena, tako kot vse doslej- ? o a vloga v družbenih p°' j»° .Vneti zagovorniki tudi n^ ( »e sindikata odkrito koketi' l 1 tezo, da je kolektivna p°' prava oblika za sindika1 * benem podjetju. Prav zanj' 'o videti, kako se bo sindr ^ v razpravo o spr? za katere je pristojn3 i0' $ki Ul re$ Ule h in pristojnejših od n)» >a bo natančno preučil "j »množico samoupravn1" ter jasno in glasno poV6", hoče in kaj predlaga? j Miljenko Majnafl^' Radničke novi^ d MNENJE Ljubljana, 16. junija 1989 Delavska enotnost 11 O DISKRIMINIRANJU ZGODOVINE IN MANIPULACIJAH Z NJO na -azi Cel . tr ikf " ~ aja d« Zgodovine se je pri nas trdo-nit vratno oprijela vloga politične ni$ priležnice. Zelo dolgo jo je uradna jugoslovanska državnopolitična 3ga oblast jemala s sabo v posteljo, da ti C' bi ji (zgodovina namreč!) služila trži kot alibi pri dokazovanju njene av- (politične!) legalnosti in legitimen! nosti. To predvsem z »dokazova-še njem« politične modrosti, pravič-, k! nosti in seveda nenadomestljivo-da- sti vladajoče državnopolitične ez- elite. 1 je bo- V zadnjem času so se razmere k! opazno spremenile. A ko to sprejo niembno pogledamo podrobneje, an. opazimo, daje zgodovina obdržali- la vlogo vlačuge, zamenjal se je le go- zvodnik. Uradne - jugoslovanske acji državnopolitične elite in doktrine šej tako rekoč ni več. Zato si ta nič im)i Več ne more lastiti zgodovine kot re. »ljubice za kritje«. Zdi pa se, ka-sto kor da je zgodovina mentalno ta-,ga ko deformirala, da ne more več [ga brez vlačugarstva. Tako sploh ni ike bilo težko, da so se je polastile ;ke republiško-nacionalne demago-3V. ške elite (najznačilnejše je to gotovo v Srbiji), ki pa zgodovino re. uporabljajo v drugačne namene aja[ kot nekoč složna in močna jugo-ipi slovanska elita. (Bržčas utegne iz-3ja raz elita koga motiti, a v resnici paj Najbolje ustreza stanju stvari!) Zgodovina v službi nacionalno-ce. političnih elit torej ne služi pove- i. UČevenju zaslug, modrosti, pra-Vičnosti in drugih vrlin vodilne ul jugoslovanske elite in partije, am-Pak nekakšni negativni kritiki, oti s katero nacionalpolitična elita lZ, utijuje na položaju oblasti. Na te-3 fenu zgodovine namreč dokazuj e-"da J0’. kako so bili »njihovi« narodi ra- Pr^za° tovili bistveno izboljšanje najP° membnejših psihofizičnih SP° sobnosti...« y Takih in podobnih ugotovit je bilo slišati na rovinjski kom -renči komiteja »Šport in pr°s0, cas« veliko. Vsi udeleženci so udarjali vpliv programirane redne športne rekreacije ^ zdravje, delovne sposobnosti splošno počutje zaposlenih-ložbe v minute za zdravje na ,,, lovnem mestu ne zahtevajo v ko, se pa v vsakem primeru oD* stujejo. Še posebno, če nam ak ^ ni odmori pridejo v meso in ter postanejo del našega vsak njika. . Andrej l < i š č c h u e P v n fi j< o o k b k v h Cl Vi li k k: U: d: P' Ji P: It tl: k I : IZ zgodovine delavskega gibanja r Delavska enotnost 15 01 ^ Miroslav Stiplovšek: STROKOVNO - SINDIKALNO - GIBANJE NA SLOVENSKEM (1918-1921) iti . Po enem letu delovanja, je dru-stvoimelo 974 članov in članic, ve-Clno v ljubljanski krajevni skupi-ni- Po prevratu je bila pri urejanju potnih in delovnih razmer naj-b°ti dejavna strokovna skupina 1JV Ufadništva denarnih zavodov, da rtlanJ uspešno pa so delovale sku-P'ne uradništva zavarovalnih za-v°dov, industrije, obrti in trgovi-ne- DZU je šele leta 1920 uspela razširiti svoje organizacije na Stanko in Koroško ter se številčno krepila na 2227 članov. Tudi na ^slabitev DZU so vplivala stranska nasprotja. Del članstva je M levičarsko usmeijen in DZU je *°t opazovalka sodelovala celo v Pripravah na ustanovitev raz-r®dno Zveze privatnih nameščen-cpv Jugoslavije, a se vanjo ni Mučila. Vodstvo DZU je na vogali za ustavodajno skupščino ij° L°dprl° narodnosocialistične 11 - Mdidate. To je pozvročilo neza-P°yoljstvo Uberalnih privržencev, p jih je bilo največ med bančnimi Uslužbenci. Ti so, potem ko je sin-a,kat bank prekršil kolektivno P°godbo, povzročili razcep v svoji strokovni skupini. Ustanovitev ^oliberalnega Društva bančnega ^dništva Slovenije (DBUS) ju-1921 je pomenila za DZU veli-0 oslabitev. Začel se je številčni osip, ki ga tudi s preimenovanjem v Društvo zasebnih nameščencev in s sklepom, da se vanjo lahko vključujejo tudi delovodje in trgovski nameščenci, ni uspelo zajeziti. Trgovski pomočniki so že leta 1919 organizirali samostojno in se vključili v SK. Delovanje organizacij zasebnih nameščencev za izboljšanje gmotnih in delovnih razmer je oteževalo dejstvo, da so se morale pogajati s številnimi delodajalci, pri katerih so bili njihovi člani zaposleni. Vrhunec sindikalne organiziranosti leta 1920 Na vrhuncu strokovne sindikalne organiziranosti leta 1920 je bilo v komunističnih, socialnodemokratskih, krščanskosocialnih in narodnosocialnih delavskih strokovnih organizacijah okoli petdeset tisoč članov, torej štiri do petkrat več kot v organizacijah javnih in zasebnih nameščencev. Le približno sliko stopnje organiziranosti nam daje podatek, daje bilo v tem letu v treh glavnih zavarovalnih ustanovah okoli 67.000 zavarovancev, večina delavcev in tudi nekaj nameščencev. Sicer pa je bila organiziranost po strokah različna. V strokovnih organizacijah so bili včlanjeni vsi grafični delavci, organizirana je bila tudi večina železničarjev, rudarjev in kovinarjev ter delavstvo še nekaterih strok, med nameščenci pa učitelji in bančni uslužbenci. Visoka sindikalna organiziranost je bila eden pomembnih pogojev za uspešno vodenje socialnoekonomskih bojev. Na drugi strani sta razcepljenost strokovnih organizacij, zlasti v razrednem strokovnem gibanju, in notranja neenotnost, zlasti v nameščenskih združenjih, slabili njihovo akcijsko sposobnost. Nasprotja med strokovnimi organizacijami različnih programskih usmeritev so se kazala tudi v postavljanju konkretnih zahtev in v uporabi različnih sredstev v akcijah za njihovo izbojevanje, kar so delodajalci spretno izkoriščali za zmanjševanje delavskih in nameščenskih uspehov. Za uspešnost delovanja, še posebej v nekaterih panogah, je bil eden temeljnih pogojev tudi povezanost strokovnih organizacij v državnem okviru. Velika večina slovenskih strokovnih organizacij se je bolj ali manj tesno povezala z organizacijami enake idejne usmeritve v drugih jugoslovanskih pokrajinah, pri čemer je značilno, da so vztrajale na določeni avtonomiji, le redke pa so ostale s svojo aktivnostjo omejene le na jugoslovanski del Slovenije. Zlasti razredne in krščanskosocialne strokovne organizacije so se povezale tudi v mednarodne zveze. Povojni ekonomski boji strokovnih organizacij Že na začetku smo poudarili, da so na delovanje strokovnih organizacij, ki je doseglo v obravnavanem obdobju izjemen razmah, vplivale tudi splošne družbenopolitične in gospodarske razmere. Glede omejitve združevalne in akcijske svobode so bili pomembna prelomnica vladni ukrepi za zajezitev stavk v rudnikih in na železnici ter obznana konec 1920 leta. Ob dejstvu, da je za prvo povojno obodobje značilna splošna gospodarska konjuktura, je treba opozoriti, da so posamezne industrijske in obrtne panoge zašle v občasne krize, kar je vplivalo tudi na zmanjšane možnosti za uspešno ekonomsko aktivnost strokovnih organizacij. Nanjo je vplivalo tudi stanje brezposelnosti. Visoka stopnja inflacije in z njo povezane stalne podražitve osnovnih življenjskih potrebščin je tako vplivalo na njihovo dejavnost, da so morale na škodo drugih oblik aktivnosti posvetiti največjo pozornost mezdnim gibanjem, med katerimi so se mnoga zaostrila tudi v stavke. Njihov obseg naj ponazorim s podatkom inšpekcije dela, da je bilo v letih 1919 in 1920 134 mezdnih gibanj, ki so zajela 875 obratov z 27449 delavci ter 28 stavk s 3546 stavkajočimi. Dejanski obseg ekonom- skih bojev strokovnih organizacij pa je bil znatno večji, ker so v uradni statistiki navedeni le tisti, o katerih so posredovali inšpektorji dela. Tako so npr. leta 1919 organizacije SK samo na celjskem območju izvedle 49 mezdnih gibanj, osrednje društvo kovinarjev pa v vsej Sloveniji 35 mezdnih gibanj, naslednje leto pa je npr. Osrednje društvo lesnih delavcev izvedlo 57 mezdnih gibanj, JSZ 19 mezdnih gibanj, ZDU pa je izvedlo 25 mezdnih gibanj za izboljšanje položaja zasebnih nameščencev. V letih 1919 in 1920 pa je bilo po podatkih v arhivskih in časopisnih virih 81 ekonomskih stavk, med katerimi so nekatere, najbolj velika železničarska in splošna stavka aprila 1920, dobile tudi politične razsežnosti. Največ mezdnih gibanj in stavk so izvedle organizacije SK, komunistične strokovne organizacije so vodile zlasti velike stavke in mezdna gibanja, nerazredne delavske in nameščenske strokovne organizacije pa so redkeje posegle po odločnejših oblikah boja. Kljub temu da so strokovne organizacije s pogajanji ali z bojnimi sredstvi večino mezdnih gibanj predvsem zaradi svoje moči in bojazni oblasti ter podjetnikov pred večjimi nemiri sklenile s popolnim ali delnim uspehom, je bil ekonomski položaj delavcev in nameščencev težak. Strokovne organizacije so uspele le blažiti poslabševanje gmotnega položaja delavstva, medtem ko so se realni zaslužki ob naglem naraščanju cen postopoma zmanjševali. Ta proces so delno zajezili le s takimi mezdnimi pogodbami, v katerih so uveljavile indeksni sistem prilagajanja založnikov vse večji draginji. Nadaljevanje prihodnjič i Nagradna križanka št. 23 in 13 /a >v jS 10 le \0 K-o-o-o-; ?v 'e- ;ti o- in in a- v li- e- fi a- f PISALNEMU STROJU *®0BEN TELEGRAFSKI APARAT ZA PRENOS BESEDILA NA DALJAVO RAZTEG- LJIVOST PROŽNOST MAJHNA LENKA EDVARD KOCBEK AVTOR KRIŽANKE R. NOČ JUGOSL. NAROD ZEMELJSKI TEČAJ TROPSKA OVIJALKA PESNIK AŠKERC ZAČETEK GORENJA Delavska enotnost ANTON NOVAČAN ŠPANSKO ŽEN. IME TRAVNIK, LIVADA **AVJI ■UDtč ABORTUS STAR SLOVAN PLANINSKA STAJA PORTUG. MESTO IN POKRAJINA te te. JBfNIKl t&USTR. SE 6. SKLON V LATINŠČINI KRAVICA VIKTOR AVBELJ OKRASNA SOBNA RASTLINA PREBL Valu te ■ŽOGOBRC« MESTO PO KATEREM IMA IME KONJAK AM. MERA ZA MLEKO DELO ENEGA DNE JUTRANJA PADAVINA ST. ROMUN-SKITENI-SAč(ION) EATRese te ANDREJ KURENT KITAJSKA UTEŽNA MERA ŽEN. IME - URADNI JEZIK V IZRAELU AVSTRALSKI MEDVEDEK MOŽAK Z VELIKIMI OČMI JEZERO V BOCVANI CILINDER KAČJI GLAS STANE BERNIK te NEODKRITO GOVORJENJE ALI RAVNANJE MOD. PLES te teli ŠPAN. SLIKAR, MOJSTER BAROKA IRIDIJ te «S|5ut ODŽAGAN KOS DEBLA ter HRVATSKI PREVAJALEC IZ KLASIČNIH JEZIKOV (KOLOMAN) OČE Rešitev nagradne križanke št. 23 pošljite do 27. junija na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 23. Nagrade so 100.000, 60.000 in 50.000 dinarjev. Rešitev nagradne križanke številka 21 NASIP, ROMAR, ESTREMADURA, STROKEC, RABOTA, KRA, RC, EV, TRN, ROHAČEK, NAPAST, OL, LANA, ALE, TO, MOSTNINA, IT-TEN, NGAMI, ATA, IAN, OITA, IFIGENIJA, SJENICA, ANANAS, TAN, KAS, RA, EKA Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 21 1. Matiček Čač, Šmartinska 130/XI. N. 2. Mira Toplišek, Metelkova 39A, 62000 Maribor 3. Majda Konda, Iršičeva 6, 63000 Celje Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 313-VI • V. d. direktorja in glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost. kultura in izobraževanje), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Sonja Seljak (redaktorica-lektori-ca), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h.c. 310-033 • Naročnina 321-255 • Posamezna številka Delavske enotnosti 4.000 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk CGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana. Titova 35 • Žiro račun: 50101-603-46834 • časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek. Ivo Grilc, Vlado Haas. Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Ljubljana, 16. junija 1989 Delavska enotnost 16 i Na kavici pri Seri Deželam, predsednici novoustanovljenega »Društva telefonistov Ljubljana 061 TELEFONISTI STAVIJO NA PRVI VTIS Ko ste prestopili državno mejo, ste si že po nastopu obmejnih organov ustvarili mnenje, ali ste v tej deželi »herzlich will-kommen« ali ne; tudi na kavici ste se potem ustavili v lokalčku, kjer so bile mize pogrnjene in ste zavoljo tega že vnaprej slutili, da imajo tam čista tudi stranišča. Itd. Če ste se pa kam »odpravili« zgolj po telefonu, ste se lahko že po prvem stiku z nasprotno stranjo prepričali, ali ste »prišli« v dobro ali v slabo firmo. »Točno tako! Zato pa trdim, da je dober telefonist najboljša reklama za delovno organizacijo,« je prepričana Seri Deželan, pobudnica in prva predsednica Društva telefonistov Ljubljana 061, ki se je prejšnji četrtek zbral na svojem prvem »pravem« občnem zboru. Seveda pa se telefonisti, zaposleni v združenem delu na območju ljubljanske omrežne skupine 061, niso organizirali v svoje društvo zgolj zavoljo tega, da bi negovali prijaznost pri komuniciranju s svojimi strankami in sploh delali dober vtis na ljudi. Združili so se na globljih, lahko rečemo - bolj sindikalističnih temeljih, ker bi si pač radi izboljšali delovne razmere, osebne dohodke, možnosti za izobraževanje in podobne reči, ki spadajo k standardu ljudi. »Ne spomnim se točno, koliko je že od tega, kar nas je podjetje za ptt promet povabilo na posvetovanje, na katerem smo izvedeli, kaj znamo in česa ne, kakšna pota ubira sodobna telefonija in kaj se bomo morali še naučiti, da bomo lahko šli v korak s časom. Bilo je zanimivo, pa sem si rekla: ,Saj ne bi bilo slabo, če bi se še kdaj dobili1. In sem na lastno pest pripravila srečanje telefonistov; pa ne samo iz Ljubljane, temveč iz vse Slovenije. V hotelu Ilirija se nas je za skromen denar zbralo kakšnih 150, v glavnem samih takih, ki smo se prek slušalke kar dobro poznali, videli se pa nismo še nikoli,« se spominja Šeri Deželan, ki je kot telefonistka začela pred dobrimi desetimi leti na republiškem sekretariatu za kmetijstvo prehrano in gozdarstvo, zadnjih pet let pa je zaposlena na Zavodu SRS za statistiko. »Večer je minil v imenitnem razpoloženju, zato najbrž tudi ni čudno, da je prišlo do pobude za ustanovitev društva. Ideja se skoraj leto dni ni in ni premaknila z mrtve točke, končno pa smo s pomočjo pošte in pravnikov zavoda SRS za statistiko le spravili skupaj takšne papirje, da so nam jih ,požegnali‘ tudi na Mačkovi. Od januarja smo registrirani kot društvo...« ski poti 12, s pol manj efektivnega delovnega časa do dvestotridesetih. »Seveda smo pa telefonisti tudi dežurni krivci za vse. Kolikokrat se je že zgodilo, da smo stranke zvezali z naslovljenci, pa v pisarnah ni bilo nikogar, ker so šli na kavice In tisti, ki so komajda priklicali našo centralo, v takih primerih zlivajo svoj žolč seveda na nas. Na koga drugega bi ga pa?« Deželanova udari po mizi, v isti sapi pa še doda, da telefonisti tudi malicajo - ob centrali. Tudi zavoljo teh reči so torej ustanovili društvo telefonistov Ljubljane 061, ki je registrirano od začetka januarja, šteje pa 55 članov. igl Šeri Deželan. (Slika: Sašo Bernardi) »Ja, delovni prostori telefonistov so večkrat nemogoči,« pravi Šeri Deželan. Sama ima še kar srečo, saj na tisti njen kvadratni meter ali dva čez poletje posije tudi sonce, čez zimo ga pa tudi radiator kar dobro ogreje. »Nekateri delajo v takih okoljih, da bi te kap. So brez oken, sedijo na prepihu, čestokrat v vlažnih kleteh... Če že niso invalidi, bodo zaradi tega gotovo še postali. Ne gre mi v glavo, da vodilni možje takih delovnih organizacij ne opazijo, v kakšnih razmerah delajo njihovi ljudje. Pa jim gotovo ne bi padel klubuk z glave, če bi se potrudili pogledat, kje sedijo tisti, ki prvi predstavljajo njihovo firmo!« Slepi sicer ne vidijo, da so njihovi prostori nepobeljeni, čutijo pa gotovo. Direktorji bi po njenem to morali in videti in čutiti. Deklice za vse Telefonisti pa poleg svoje glavne vloge pogosto igrajo še stranske: so namreč tudi vratarji, receptorji, informatorji... Vendar od tega nimajo nič ali pa bore malo. »Poglejte , kolegica, ki me zdajle nadomešča, ima na grbi 24 linij, zasluži pa po 160 starih milijonov na mesec,« je ogorčena Šeri, ki s svojo plačo za »intenzivno komuniciranje« tudi še ni prebila magične meje dvestotih milijonov. Ve pa, da pride snažilka iz Historja, ki čisti njihove prostore na Vožar- Sindikat prometa in zvez pa — nič »V četrtek smo imeli občni zbor, na katerem smo pregledali, kaj smo doslej storili in česa se nameravamo lotevati,« je nadaljevala Šeri Deželan. »Dokler nismo uredili vseh teh papirjev, smo bili bolj anonimni. Zdaj pa, ko so kolegi slišali, da obstajamo, so se že začeli obračati na naš naslov. Iz vse Slovenije! Prejeli smo pismi dveh telefonistov, ki sta po končani srednji šoli ostala brez zaposlitve. Zakaj in kako, me ne zanima, vendar jima bomo skušali pomagati kot vsem drugim. Veste, takšni ljudje nas lahko dobro nadomeščajo, med letnimi dopusti, bolniškimi ali porodniškimi. Gotovo J bolje kot tisti s Študentskega servisa, ki raje kaj pokvarijo kot ne. Vrh vsega pa lahko izkoriščajo znanje, ki jim ga je dala šola, zraven pa se še strokovno izpopolnjujejo...« Šeri Deželan je polna pohvalnih besed za vse, ki so jim med ustanavljanjem društva rade volje priskočili na pomoč, pri čemet največkrat omenja zavod SRS za statistiko, podjetje za ptt promet in Val 202, ki je najširše informiral javnost, da so pod tena soncem tudi oni. Tudi republiški komite za promet in zveze je omenila, kjer da so j> svetovali, naj se za zadeve, ki jih bodo opravljali in uveljavljali, obrnejo na za to pristojen sindikat. Ta pa za zdaj še - nič.-Damjan Križnik Razmere, da bi te kap! Na območju omrežne' skupine 061, ki se razteza od Zasavja do Rovt in od Dolenjske do Notranjske in Gorenjske, je v organizacijah združenega dela zaposlenih okoli 1.300 telefonistov. Med njimi je le malo takih, ki jim (zdravstveno!) nič ne manjka, zato pa mnogo več slepih, paraplegikov in takih, ki so se ponesrečili pri delu ali so po kakšnih operacijah postali »nevidni« invalidi. In - kot da bi jih hoteli še bolj prizadeti - domala vsi po vrsti delajo v neustreznih razmerah. IZ STATUTA 6. člen Namen društva je: - da usklajuje interese svojih članov z interesi ptt organizacij in interesi temeljnih organizacij združenega dela, - da skrbi po svoji moči za strokovno izpopolnjevanje svojih članov, - da pomaga svojim članom z nasveti in materialnimi možnostmi, - da organizira prijateljska srečanja za člane društva. DRUŠTVO TELEFONISTOV LJUBLJANA 061 DRUŠTVO TELEFONISTOV LJUBLJANA OOOOOOOOOOO O O O O/'-~"\0 O o o o (Xo o O O-- f V) o 061 O k L O O O n ri"-•/Q O O O O ČLANSKA IZKAZNICA IZ STATUTA 7. člen Naloge društva so: - da združuje delavce telefoniste naročniških telefonskih central, - da sodeluje pri izobraževanju članov, - da pomaga socialno ogroženim članom, - da skrbi za izboljšanje delovnih razmer članov, - da telefonist skrbi za družbeno in materialno priznanje poklica, - da ohranja vrednote kurirjev in vezistov NOB, - da prireja prijateljska srečanja za člane društva. / r /tzz 7