Naročnina mesečno 25 Din. z« inozemstvo 40 Diu — nedeljske izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ie 10.544 za insimie, Sarajevo štv.7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. telefou 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ШИ Mladim dela! Zadnja leta so rodila pri nas pojav, ki ga prej sploh nismo poznali. Mlad človek, ki jc izštudiral bodisi srednjo bodisi visoko šolo, je bil siguren, da po odsluženem vojaškem roka takoj dobi službo; mesto je vsakega takorekoč čakalo. Za tiste, ki so napravili maturo, je bilo pripravljeno mesto v gotovih uradniških kategorijah vseh resorov državne uprave; učiteljišč-niki so zasedli svoje katedre na ljudskih šolah; kdor je končal pravo, filozofijo, medicino ali tehniko, pa je bil sploh višje vrste človek in je mogel s skoro stoodstotno gotovostjo računati, da bo splezal do najvišjih lestvic državne službe ali svobodnih poklicev. Borba za življenje v smislu golega obstoja se je pri takozvanem in-tclektuulcu, če je bil iz revne hiše, končala, čim so se zaprla za njim vrata srednjega ali višjega učilišča. Kmetu in obrtniku se ie bilo treba včasih dolgo boriti za obstanek, ako mu sreča ni bila mila, uradnik in pripadnik svobodnih poklicev sta pa bila v varnem pristanišču, čim sta imela vsa spričevala v žepu in morale so biti izredne razmere in nesreče, večinoma po lastni krivdi, da je tak intelektualec doživel brodolom življenja. Danes je popolnoma drugače. Gospodarska kriza sveta je tudi državne finance tako prizadela, da je vsaka država primorana zniževati vsoto, ki je določena za osebne izdatke državnemu nameščenstvu. Zaradi tega je danes tudi v državni službi veliko težje biti nameščen nego preje in se za mladega človeka, ki se je usposobil za intelektualen poklic, z dovršitvijo študijev začenja pravi križevi pot vlaganja prošenj, iskanja protckcije in moledovanja ter čakanja na službo. Tako da se absolventu srednje in visoke šole godi neprimerno hujše nego se je godilo študentu, za katerega so v skrajnem slučaju skrbele humanitarne naprave, dočim je absolvirani brezposelni intelektualec navadno še na slabšem ko brezposelni delavski proletarec, ker je sploh brez vsake socialne zaščite. To je vprašanje, ki se je bavila z njim tudi naša narodna skupščina. Iz govora finančnega ministra smo izvedeli, da čaka v naši državi na službe v različnih resorih uprave nad 5000 intelektualcev. če sc v tem pogledu ne bodo storili radikalni ukrepi, se bo to število od leta do leta množilo tako. da bomo kmalu stali pred celo armado brezposelnih intelektualcev. Mladi ljudje, ki so moralno in strokovno popolnoma usposobljeni, željni dela in pripravljeni, da vse velike ustvarjajoče sile mlade generacije uporabijo v korist države, da pomagajo s svojim znanjem, z idealizmom in optimizmom mladine pa z onim globokim smislom za stvarnost, ki odlikuje nas najmlajši rod, celiti moralne, gospodarske in socialne rane našega časa ter zgraditi z mirnim in požrtvovalnim delom prenovljeno občestvo v duhu socialne vzajemnosti — ti mladi ljudje so primorani ždeti v nervoznem čakanju brez dela, zaman prosjačiti in živeti dalje od tuje milosti, s strahom gledajoč v bodočnost, ki jim grozi s popolnim pobera-čenjem. Kakšne morejo in morajo s časom biti posicdice takega človeka nedostojnega položaja, si lahko mislimo: skrajna nezadovoljnost, obup nad tako družbo sploh in naraščanje onih teženj in instinktov, ki vodijo do socialnih in političnih pretresov, ki usodno prekinjajo miren in zdrav razvoj človeškega občestva ter svetu grozijo čedaljebolj z anarhijo na vseh poljih. In vendar so sredstva in pota, da se kljub globokosežnosti sedanje politične, gospodarske in moralne krize sveta temu zlu vsaj v gotovem obsegu odpomore. Kar se tiče naše države, smo zaradi mnogih okolnosti naših naravnih gospodarskih virov, moralnega zdravja pretežne večine prebivalstva in ker nismo v svetovno krizo tako zelo potegnjeni ko drugi, z »dobrotami« sodobne civilizacije do vrha oblagodarjeni narodi, v tako srečnem položaju, da krizo našega intelektualnega naraščaja lahko znatno omilimo, če se odločno pa pametno lotimo pravih sredstev. Saj mesta so, in sicer v vseh resorih, v prosvetnem na primer je 1200 razredov ljudskih šol brez učiteljev, in kako občutno manjka srednješolskih profesorjev, to vidimo mi v Ljubljani na lastne oči, če pogledamo na primer na realno gimnazijo na Poljanah. Mesta torej so, toda denarja ni. Mi pa vemo na drugi strani, in v skupščini se je to od vseh govornikov, predvsem pa od strani vlade, oziroma finančnega ministra samega poudarjalo, da se veliko v našem budžetu po nepotrebnem izdaja posebno na strani osebnih izdatkov, kar sc lnliko obrne v prid tam, kjer obstoja nujna in neodložljiva potreba. To so na primer tiste v državnih resorih nastavljene ženske osebe, ko-jih možje zaslužijo bodisi kot državni bodisi kot zasebni nameščenci toliko, du vpoštevajoč. da morajo danes vsi stanovi in vse kategorije svoj življenjski standard primerno znižati — lahko dostojno preživijo svojo družino, nc da bi mati morala tudi služiti. To je poglavje, o katerem bo treba šc posebič pisati, za enkrat bodi pripomnjeno, da sc mora vsak slučaj posebič individualno obravnavati, da bi se ne storile nikomur krivice in da se ne bi s prekomernimi odpusti intelektualni proletarijat šc poni nožil. So pa šc drugi nepotrebni izdatki, od katerih mnogi ustvarjajo socialno krivičen položaj. So nn primer v javnih službah na visokih mestih osebe, ki vlečeji po več plač iz javnih sredstev, večkrat celo poleg pokojnine in drugih dohodkov. Tudi tukaj bo treba ustvariti pravilno razmerje, kopičenje dobro plačanih funkcij preprečevati in izhajati iz stališča, da čakajo na službo tisoči in tisoči, ki bi mogli in morali zavzeti razna mesta, na katerih sedi en sam. ki bi lahko z eno plačo izhajal ne samo dostojno ampak bogato. Ni pa seveda to še vse. zakaj šc veliko je nedostatkov in za splošnost škodljivih napak v javni upravi, ki jih bo treba po pametnem pretresu in tehtanju, po individualnem postopanju in upoštevanju vseh okoliščin. vsekakor pa odločno deloma popraviti deloma odpraviti. Nh vsak način ne smemo odlašati, da na- Danes poteče ultimat „monakovskega kragulja" „Avstrijo je treba iztrgati iz rok ItCiiifG** Predznaki velike protiitalijanske ofenzive v Podonavju »Monakovski kragulj« — poslanec Habicht Dunaj, 27. febr. (Poseb. poročilo »Slovencu«), Jutri poteče ultimat, ki ga je pred 10 dnevi poslal iz Avstrije izgnani voditelj avstrijskih hitlerjevcev poslanec Habicht (kragulj), češ. da bo začel splošno ofenzivo proti Avstriji, ako narodnih socialistov ne sprejmejo v avstrijsko vlado. Avstrijska vlada se za ultimat ni zmenila, le Heimvvehr je po nekaterih poročilih tnočno ojačil svoje čete ua bavarski meji, med tem, ko je vlada vsako zbiranje bojnih čet odločno zanikala. Vsa avstrijska javnost pa le z napetostjo pričakuje, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Da bo hitlerjevska propaganda oživela? To ni verjetno. Tukaj prevladuje vtis, da tudi nemški vladi ni po volji, da bi monakovski »kragulj s kljukastim križem« nadaljeval svoje rovarjenje proti Avstriji in da je boljše, ako se boj vrši odslej na diplomatskem polju. Seiplovo načelo: ,Na nikogar vezan, z vsemi dober' Svoje dni, tako govorijo tukaj resni krogi, je dr Seipel postavil kot načelo avstrijske zunanje politike, da se Avstrija n? sme vezati na nobeno državo ali skupino držav, marveč da mora ostati prijateljica vseh držav ter se posvetiti gospodarski obnovi. Tudi po zaslugah Habichta pa se je zgodilo, da je avstrijska vlada sedaj v silobranu nenadoma opustila to zlato Seipelovo načelo in se tako rekoč vrgla v narečje Italije. Znano je tukaj, da je Habicht sprejel od berlinske vlade posvarilno pismo v tem smislu Nadaljevati to politiko rovarenja s hujskanjem in z bombami nima smisla, ker Avstrija bi morala čedalje bolj pod italijansko okrilje, da se ubrani hitlcrjevstva. To pa nikakor ni v interesu Nemčije same, še manj pa seveda Avstrije. Nemčija ne sme napraviti nob ne napake več glede presojanja avstrijskega vprašanja, sicer bo to usode-polno. Kako naj to izgleda, če bo začela Italija z Dunaja urejevati po svoje Podonavje. kjer ima tudi Nemčija, in predvsem Nemčija, odkar je z nemško-jx>ljskim paktom za|)rla jx>t svoji ekspanziji na Baltiku, največ interesa na tem, da ostanejo pota odprta! Iz tega bi sledilo, da bo Neničija prejiovedala vsa nasilstva hitlerjevcev v notranjosti Avstrije in da bo prav nasprotno začela s širokopiotezno diplomatsko ofenzivo. Kakšne so predjjostavke za takšno ofenzivo? Nemčija išče podonavske države Ugledna nemška politična osebnost na Dunaju je izjavila, da so predpostavke prav za prav ia dane! Kdo namreč nima interesa na tem, da pride Avstrija popolnoma pod italijanski škorenj? To so v prvi vrsti seveda Nemčija sama, nalo Francija in njene zaveznice v Podonavju. Vse to tvori ogromno skupino držav, ki se bodo morale organizirati proti temu najnovejšemu sunku italijanskega imperializma ter ga proti severu obrobiti. če bi Francija pravimo v javnem in v privatnem gospodarstvu prostor za naš visoko kvalificirani mladi rod. Ne smemo pa pozabiti šc enega problema, ki jc mogoče boleč in jako težaven, a se ga bomo tudi morali lotiti. Če govorimo toliko o načrtnem gospodarstvu, bomo morali govoriti tudi o načrtu, kako mladi naraščaj, še preden ga sta-riši pošljejo na srednjo in visoko šolo, pametno po potrebah občestva poklicno porazdeliti. Neomejena svoboda v tem oziru jc danes nevzdržljiva. Vsak mora priti do kruha in sicer do dostojne eksistence, toda izbira poklica in porazdelitev po poklicih je nekaj, kjer ne sme imeti izključno besedo samovolja, ki rodi danes ncsocialno konkurenco, ampak nekaj, kar predvsem briga občestvo, kateremu morajo služiti v prvi vrsti po občih gospodarskih in socialnih vidikih, nc pa 'ako, kakor se vsakemu zljubi, in kakor b' vsak zase rad. To se nam zdi. da jc za bodočnost najvažnejši problem, zakaj čc sc ta pametno ne reši, se ho.lo krize /apo-slenja naraščaja ponavljale iu bodo vedno hujše. tudi hotela nadaljevali Boncourjevo politiko »z Italijo sporazumnega reševanja avstrijskega vprašanja«, kar pod novim vodstvom francoske zunanje politike ni verjetno, ostanejo še Nemčija in vs« ostale podonavske države, ki se brez velikih ovir lahko sporazumejo za skupen odpor proti »Italiji v Avstriji«. Podonavske države bi morale poiskati Nemčijo, da tako obvarujejo Avstrijo pred italijanskim protektoratom. V sedanjem stanju razvoja tudi ni nobenega dvoma, da to ne bi storile, ker njihov kakor tudi nemški glavni cilj je, odstraniti Italijo z Dunaja. Pota se stekajo na tej točki. Pred Evropo se pa odpirajo možnosti za obsežne politične preorijentacije. Zato so tukaj mnenja, da bo »monakovski kragulj« odpiel svojo pesem in da je avstrijsko vprašanje zapustilo ulico ter se vrača na ostro začrtane diplomatske fronte, kjer je položaj Italije neugoden, skrajno neugoden. Zbor blaznih Igrajo se z usodo Avstrije Dunaj, 27. febr. AA. Snoči se je v neki veliki dunajski dvorani vršila manifestacija avstrijske legi-timistične organizacije »Borbeni obroč« (društva avstrijskega visokega plemstva) in tako imenovane avstrijske fronte. Predsedoval je sin pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, vojvoda Hohenberg Dvorana je bila okrašena s sedanjimi avstrijskimi državnimi in črnorumenimi zastavami. Prisostvovale so vse avstrijske legitimistične organizacije, kakor tudi knez Starheinberg, glavni voditelj avstrijskega heimvvehra, šef štaba »Oslmarki-sche Sturmscharen« stotnik Kentner, še nedavni osebni tajnik kancelarja dr. Dollfussa. Kancelar Dollfuss se je opravičil z brzojavko, v kateri pravi, da ga zadržujejo državni posli, vendar je pa s srcem za to manifestacijo in ji želi sreče pri nje- nem delu. Dalje so prisostvovale tudi delegacije Heimvvehra, »Ostmiirkische Sturmscharen«, študentskih legitimističnih korporacij itd. Predsednik je jx>zdravil navzočne, zlasti kneza Starhetnberga, nato so j>a govorili zastopniki plemičev, ki so zahtevali povralek dinastije Habsburgovcev. Stotnik Kentner je v svojem govoru dejal, da je kancelar Dollfuss ponovno razvil zastavo Avstrije, lieimvvehrovski delegat ie izjavil, da se bodo avstrijski heimvvehrovci poklonili pred tistim vodjem, ki bo po milosti božji dodeljen Avstriji. Nalo je govoril bivši pooblaščeni minister baron Wiesner, ki je med drugim naglasil, da zahtevajo legitimisti poleg drugega tudi prenos smrtnih ostankov bivšega cesarja Karla na Dunaj. Francija hoče pomagati Avstriji Dunaj, 27. febr. p. Kot znano sta sedaj obe francoski zbornici sprejeli pogodbo o prednostnih carinah za uvoz avstrijskega lesu v Francijo. Sedaj je pričakovati v kratkem ratifikacije te pogodbe po obeh vladah, na kar stopi pogodba v veljavo. Najbrže bo pogodba stopila v veljavo že v drugi polovici marca. Še prej pa se sestane posebna komisija, v kateri bosta zastopani obe vladi ter lesni interesenti, ki bo določila natančne pogoje glede kakovosti lesa za uvoz v Francijo. Nemčija in Čehi Praga, 27. febr. p. češkoslovaški tiskovni urad demantira obenem z nemškimi uradnimi mesti, da so vesti neke ameriške agencije, ki so bile tc dni razširjene po vsej Evropi, glede sklenitve nenapadalnega pakta med češkoslovaško in Nemčijo po poljskem vzgledu popolnoma ncosnovanc in da tudi tozadevnih pogajanj nikoli ni bilo. Mušanov pride v Budimpešto Budimpešta, 27. febr. p. Madjarski listi se obširno pečajo s pripravami za sestanek Mussolinija, Giimhosa in Dollfu.ssa v Riinu. Ta sestanek bo med 10. in 15. marcem v Rimu. Glavni namen sestanka jc ureditev trgovinskih odno-šajev ter kompenzacijskih pogodb med vsemi tremi državami. Nadalje poročajo listi, da pride bolgarski ministrski predsednik Mušanov v Budimpešto še pred sestankom treh državnikov v Rimu. Oficielni smoter njegovega obiska so go- spodarska pogajanja z Gombosom. Toda trgovinski stiki med obema državama so tako majhni, da pade v oči, da jc to samo pretveza za pogajanja političnega značaja. V zvezi s tem je omeniti, da piše današnji »Volk. Bcobachter« glede razmerja med Madjarsko, Avstrijo in Italijo, da ni misliti, da ho urejeno na isti podlagi kot jc ustanovljena Mala zveza, ampak da gre v tem primeru za posvetovalni pakt med temi tremi državami. Italijanski poraz v Albaniji Albanija obrača hrbet Italiji in išče zaslombe pri balkanskih sosedah Belgrad, 27. febr. z. Poročila iz Albanije pravijo, da se je v zadnjem času razmerje med Albanijo in Italijo zelo ohladilo. Zdi se, da se je Albanija zbudila in pokazala znake, da sc ji vrača tolikanj ponižani narodni ponos. Tako je znano med drugim, da je albanska vlada sporočila v Rim, da ne more več vzdrževati italijanskih častnikov, ki so »učili« albansko vojsko, ter jo prosila, naj jih pokliče domov. Albanski narod je brez razlike ta korak vlade odobraval. Italija je segla po protiukrepih, ki so Albancem prav za prav le dobrodošli. Doslej je bila Albanija pogodbeno prisiljena, poslati tri četrtine svojih dijaških štipendistov na italijanske visoke šole, kjer so uživali, to je res, izredne ugodnosti. Sedaj pa je italijanska vlada te ugodnosti ukinila in dala vedeli albanskim dijakom, da je prav, če se čimprej izselijo iz Italije. Poznavalci razmer trdijo, da je ta politična pre-orijentacija Albanije velikanskega |x>mena za razvoj jadranskega vjirašanja. Albanija |x>trebuje inozemstva za razvoj svoje države. Kam bo šla iskat sedaj pomoči? Odpirajo se pota na vse kraje. Zelo verjetno pa je, da bodo Francija in njeni zavezniki storili vse, da ta priložnost ne pujde mimo. Saj je za Albanijo ludi čisto naravno, da se oslanja na svoje balkanske sosede, kakor pa da se pusti vladati od velesile, ki išče le svojih lastnin koristi. Balkanske države, ki so pokazale veliko življenjsko silo, ko so podpisale balkanski pakt, razpolagajo z dovoljnimi gospodarskimi sredstvi, da Albaniji pomagajo pri obnovi njenega gospodarstva. Balkanske države razpolagajo tudi z zadostnim številom različnih strokovnjakov, ki jih lahko odstopijo Albaniji, ako bi jih potrebovala. Sicer pa je v balkanskem paktu predvidena možnost, da se mu pridruži tudi Albanija, ki mora po vsej politični logiki in po gospodarskih nujnostih ostati na Balkanu, kjer ji nihče ue streže po državni samostojnosti, mesto da sili nekam tja onstran Adrije, kjer preži velesila, ki bi si jo le rada osvojila. Vedno bolj prihaja na dan popolen polom italijanske politike tudi na Balkanu. Če bo alhanska vlada nadaljevala na tej novi posrečeni poti, potem ni nobenega dvoma več, da bo balkanski sporazum podpisan v Atenah postal izhodišče splošnega političnega ozdravljenja na jugovzhodu Evrope in ko nec 15 letnih intrig apeninske velesile. tegnila za seboj v mrzli grob več vagonov. Po dosedanjih poročilih je zahtevala nesreča nad 20 smrtnih žriev, pa jih bo najbrž več. Kardinal Ehrle obolel Vatikan, 27. febr. AA. NcmSki kardinal Ehrle, knjižničar sv. stolicc, jc pred nekaj dnevi obolel za vnetjem pljuč. Zaradi visoke starosti _ kardinalu je že 90 let — se v Vatikanu boje za njegovo zdravje. Papež mu ie poslal želje za ozdravl,enje in svoj blagoslov. Kralj Boris pri svojem očetu Kobnrg, 27. febr. Bolgarski krajij Boris je pri s.pel semkaj na obisk svojega bivšpga hot gairsikegji kralja Ferdinanda. Krailij je včeraj pri- aontvoval »liržbi božja mi 73 letnico svoiin&a očeta. Sodobni problemi Svoboda in oblast Katoliška cerkev je oliramjevailna, konzervativna sila. V svoji nezmotljivi učni avtoriteti varuje in ohranja božje razodetje človeštva. V svojem duhovništvu ohranja vire posvečenja. Cerkev jc čuvarica vseh tistih vrednot, ki jih nobena doba in noben narod nc more pogrešati. Ravno v časih prelomov mora skrbeti, da mena v časnem ohrani spoštovanje do veličanstva nadčasnega. V tem je cerkev podobna naravi. Tudi narava neprestano iapričuije stalnost. Njeno sonce sije, pa naj bo vojna ali mir, setev in žetev si sledita po svojem lastnem zakonu. V vedno enakem zaporedju izipreminja barve. V vsem svojem snovanju ostaja zvesta zamisli, ki jo je bo^ja slva-riteljnost v njej uresničila. Zato učinkuje puamr-jevaimo tudi na najbolj vzbuirkaino nrav in uči velike duhove ob prelomu dob, kaj jc zrelo za pogin, kaj pa mora ostati. Med stalne stvari, brez katerih človeško občestvo in kultura nisita mogoča, spada neka mera -aobode osebnosti Katoliška cerkev zahteva to mero že ob sebi. Ni res, da bi bila svoboda osebnosti že liberalizem. To svobodo je zahtevala cerkev, še predno jc bil liberalizem. »Ce hočeš,« taiko je reCrr>i'j>, ki tibetanski predlog v toliko popravlja, da svetuje, naj se pa' mesto okroglih koles uvedejo četverooglata kolera. Potem bodo ljudje prisiljeni, da kolesom pomaga>, lako nevarna brzina koles bo zavrta in število katastrof omejeno. Glejte tako se je francoski duhovitosti na lepem posrečila — kvadratura kroga! SLA V A Mala Norvcianka Sonja llenie ima svetovno mojstrov v drsanju. Kakor poročajo, sc je bila pred nekaj tedni pripravljala, da se umakne iz sijaja. ki jo obdaja, odkar je nesporna kraljica vseh drsalk; zdaj pa, ko stoji čisto sama na vrhuncu športne slave, so se ji zbudili pomisleki. Mala Sonja llenie, ki je rezala v led svoje krasne kroge pred angleškim kraljem Jurijem, pred pravkar umrlim belgijskim kraljem Albertom, ki je imela zadnjič za partnerja v Milanu pijemonteškega princa, se hoče zdaj znova docela posvetiti svoji umetnosti in slavi. In zares: * svojimi dvajsetimi leti ima ie las, da se umakne v tiliolo, ki obdaja matrone. Ni ji še treba mislili na dneve, ko neizprosno nastopila tišina in samota in z dobrohotno roko potegneta ne prest opne meje. Njena umetnost, ki je nedvomno najljubkejša izmed vseh športov na svetu, jo mora imeti še par let zase. Pustile ji torej njeno vescljel Taki slavi so sodobniki tembolj hvaležni, ker je potomci ne cenijo. Razbojnik na cesti v Machovcu Novomeško sodišče sodi Žuro Jožeta zaradi ropa Cetjshe občinske zadeve Celje, 24. febr. V petek zvečer je bila zopet redna seja občinskega svota mestne občine celjsko. Prvi je bil nn dnevnem redu referat finančnega odseka. Združenje trgovcev za mesto Celje jo poslalo mostnemu načelstvu vlogo, v kateri so bavi z združitvijo obeh občin, ker po sedanjem stanju vladajo posebno glede trgovcev nekatere čudne razmere. Tako morajo biti v gotovih časih nekatere trgovine na Mariborski cesti, zaprte, medtem ko so druge, ki so na nasprotni strani odprte. Občinski svet je to vlogo odložil za toliko časa, da bo sprejet zakon o samonpravnih občinah. — Mestna kontrola v Ljubljani je vrnila računske zaključke za 1. 1981. in i932. s pristavkom, naj so gospodari točno po proračunu. - Mestnim osnovnim šolam se ho računal električni tok po 1.50 Din od K W ure. Rešijo se razne prošnjo in pritožbe. — Mostna občina bi morala plačati za gradnjo novih skladišč za mnni-cijo 150.000 Din; ker iina pa dobiti občina od drž. zaklada okrog 90.000 Din, je hilo sklonjeno, da plača občina samo razliko. — Iz bednostnega sklada dobi celjska mostna občina 60.000 Din in se bodo iz loga denarja izvršila sledeča javna dela: ob Savinji proti Liscam popravilo cesto, dalje v mestnem parku, uredi se cestna zveza med Ljubljansko cesto in Vodnikovo ulico; napravi se tudi dovozna cesta od Žimnjakovega marofa do mestnega pokopališča. Denar iz bednostnega fonda se ima porabiti izključno za mezde, zato bo prispevala tudi občina gotov del za nabavo potrebnega matoriiala. Obračun zasilnega broda čez Savinjo izkazuje 32.027 Din dohodkov in 27.900 izdatkov. — Na dnevni rod .ie prišlo zopet vprašanje regulacije Savinje in pritokov. Železniška uprava je predložila proračun, ki se nanaša na spremembe pri železnici. Ta proračun znaša '3,190.400 Diu, skupni proračun pa 54,906.419 >in in je za okroglo 10 milijonov višji od prvotnega. Regulacija je nameravana od Tremerja do ievškega mostu; Da se to vprašanje končnovel.iavno reši, naj banska uprava skliče v Cel.ie komisijo iz zastopnikov prizadetih občin in žel. uprave. Načrti v Belgradu bodo v nekaj dneh potrjeni. Z regulacijo naj sc prične v Tremar-jih. — Račun žel. uprave za prehode čez žel. most ob priliki poplave znaša 1641 Din, banska uprava pa zahteva od mestne občine za hodnik pri zasilnem mostu 14.000 Din. Obračun o popravilu brvi čez Savinjo znaša 53.000 Din. — V slučaju, da bi ne bilo drugega dela za zaposlitev brezposelnih, naj so začne z regulacijo Ložnice. Zanimive so bilo številke o brezposelnih na teritoriju mestne občine v preteklem letu. Dokler ni bilo nobenega dela, je bilo 90 brezposelnih, ko so bila pa razpisana dela, se jih je oglasilo le 16. Pri poročilu gospodarskega odseka so bili sprejeti sklepi: Jos. Kirbišu se dovoli do preklica dnevna uporaba 25 m3 vodo za tovarno kvasa s 3 mesečno odpovedjo. Ugodno je bila tudi rešena prošnja vodovodno zadruge v Zavodni za priključitev njenega omrežja na mestno. — Na Sp. Lanovžu se podaljša vodovod, ker so pripravljene nekatere tvrdke prispevati k stroškom 20.000 Din. Tovarnarju Kirbišu, lesnemu industrijalcu Kukovcu in najemniku kina Union se pri- Z Z Z Tv KиЈ merno zniža tarifa za električni tok v zvozi z veliko uporabo. — Prod peronom na celjskem kolodvoru bo skrbela za zadostno razsvetljavo do preklica mestna občina. — Na Sp. Hudinji prosi osem posestnikov za podaljšanje električnega voda od trgovine Zi-danšek; ker so pripravljeni prispevati k stroškom, se prošnji ugodi Pri poročilu obrtnega odseka ho jo občinski svet izrekel za lokalno potrebo na prošnjo Lapornik Marije, ki je prevzela v najem restavracijo Narodni doni. Pri toj priliki je bilo tudi podano poročilo tržnega nadzorstva za preteklo leto. Za prašiče se v bodočo ne bo več pobirala pristojbina po starosti, temveč po teži. Mestna občina je prevzela pokroviteljstvo za prireditev pevskega društva CPD, ki obhaja letos 40 letnico svojega obstoja. — Ker ni ua razpolago proračunskih možnosti, so bile odklonjene prošnje Družbe sv. Cirila in Metoda, Zveze kulturnih društev v Mariboru in odbora sokolske župe v Zagrebu. Nato jo g. Posavec na kratko poročal o položaju mostnega avtobusa. Avtobus podjetje je prišlo zaradi vedno večjih dajatev in manjšega prometa v zelo težaven položaj. Samo v lanskem letu jo plačal avtobus 328 tisoč 138 Din davka, medtem ko dohodki ra-pidno padajo. Po novem bi pa morali plačati še okrog 80.000 Din. Kako so padali dohodki v zadnjih letih, jo razvidno iz sledečih številk: 1930 je bilo 2,596.(100 Din dohodkov, 1 1931. lota 1,947.000 Din, 1932. lota 1,281.000 Din, in 1933. leta le še 1,212.000 Din. O usodi avtobusnega podjetja se bo razpravljalo na prihodnji izredni ali redni seji, ker je treba čakati na rešitev banske uprave. Aretacije v Baru Belgrajska »Politika« poroča: V Baru so bili aretirani predsednik občine Djuro Šoi, sodnik okrožnega sodišča Radovan Dju-rovič in odvetnik Vidak Radonjič. Dalje so še zaprli občinskega pisarja Dušana Orlandiča, okr. načelnika v pokoju, in kmeta P. Pavičeviča. Aretacije občinskih funkcijonarjev so v zvezi z nepravilnostmi pri upravljanju občinskega denarja. Sodnik Djurovič in odvetnik Radonjič sta pa zaprta zaradi suma, češ, da sla v zvezi s požigom hiše okrožnega sodišča, ko je zgorel večji del arhiva Pričakujejo pa, da bodo zaprli še nekaj uglednih ljudi. Drzen vlom pri Kran[u Kranj, 27. lebruarja. Vloma sredi Kranja že dolgo ne pomnimo. Danes ponoči pa sta si dva vlomilca izbrala Rusovo trgovino. Z vitrihoin ali pravim ključem sta odprla vežna vrata Šavnikove hiše, v kateri je Rusova trgovina. Nato sta se lotila vrat, odtrgala močen železen drog in odprla prva vrata z vitrihom. Drugih notranjih železnih vrat, ki se zaklepajo na bolj kompliciran način, pa nista mogla odjireti, zato sta obupala in Rusovo trgovino pustila. Pač pa sta vzela seboj železni drog. Srečo sta |x>skušala v sosednji hiši g. Fr. Maj-diča, kjer ima delikatesno trgovino g. Terčon Albin. Tu sta zopet odprla vežna vrata. Sklepa se z ozirom na njuno hitro ravnanje, da sta najbrže za Puščavni-kova vrata imela jjravi ključ, čeprav sta v vratih pustila vitrih. Vrata sta za seboj zaklenila. Nato sta se lotila vrat, ki vodijo v lokal. Ta vrata sta odprla s pomočjo železnega droga, ključavnico odtrgala, kar te jx>vzročilo precej ropota, in prišla v notranjost lokala. Jedla sta salame in piškote, vse to zalivala z likerji in z malaga vinom. Vmes sta pa iskala denar. V blagajni sta našla okrog 1000 Din denarja, drugi denar je g. Terčon opoldne odnesel na p»što. Odprla sta tudi mali leseni hranilnik Terčonovega sinčka Jožeta in oropala dečku vse prihranke okrog 300 Din. Pretaknila sta nadalje vse kuverte, vse jx>-lice, škatlje in predale. Seboj sta odnesla nekaj salame. rib, cigaret in drugih malenkosti, tako da trpi g. Terčon skupno okrog 1500 Din škode. Zavarovan jia je g. Terčon samo za blago. Vlom je bil izvršen od pol treh do treh zjutraj. Zelo interesantno pa je zasledovanje vlomilcev. V sosednjem lokalu, katerega od Terčonove trgovine loči le veža, spi v ozadju poslovodkinja Vokove ]*> družnice v Kranju, gdč. Francka Krašovec. Ropota-nje v Terčonovi trgovini, zlasti odpiranje in vlam-ljanje vrat jo je prebudilo. Ravno nad njo pa ima v prvem nadstropju spalnico zdravnik dr Bežek. Gdč. Krašovčeva je pričela dr. Bežku trkati na strop. Dalj časa ga m mogla priklicati. Končno pa ji ie le dal nazaj znamenje, da čuje. Dr. Bežek ie mislil, da je gospodični slabo in da želi zdravniške jxunoči. Počasi se je pripravil, za silo oblekel, vzel seboj kovčeg in instrumente in se odpravil v vežo. Ko pa je f>ri-žgal luč in stopal jx> stopnicah, sta ga pa vlomilca začula, jx>basafa sta plen in jo ucvrla skozi vrata, katera sta prav naglo odprla. Dr. Bežek je pričel kričati: tatovi, vlomilci in jo je piogumno ubral za njima, da bi katerega prijel ali vsaj spioznal. Pred Crobatliovo trgovino pa se je v hitrici odigravala ta-le epizoda: Vlomilca sla proli dr. Be-žeku dvakrat ustrelila, on sam jc v tistem momentu padel vznak, vlomilca sta pa ušla v ulico za »Iko« in izginila. Prvi hip res ni vedel, ali je zadet, potem pa je ugotovil, da je padel, ker mu je spodrsnilo. Odpravil se je nazaj. Obvestil je policijsko stražo in poklical tudi orožnike. Nato je še! klicat Terčonove. Seveda so bili vsi močno prestrašeni in zmedeni, najbolj pa še gdč. Krašovčeva. ki je ves čas morala poslušati skrivnostno ropotanje in je tudi slišala, kako je nekdo hodii po veži in stražil. Orožniki so takoj ugotovili dejanski stan, odvzeli so s steklenic prstne odtise. Nekaj oseb je že aretiranih. Novo mesto, 27. februarja. Danes sedita na zatožni klopi pred velikim 6enatom Žura Josip, ključavničarska pomočnik iz Zagrada 7 ter Becele Franc, posestnikov sin iz Zagrada 5, p. Št. Peter pri Novem mestu. Obtožnica jima očita: Žura Josip je ponoči 12. novembra 1933 v trdi temi na cesti v Mačkovcu pri Št. Petru pri Novem meštu odvzel Živkoviču Pavlu s silo s tem, da ga je zagrabil za vrat, podel na tla in pretepal po glavi, denarnico s 1700 Din gotovine. Becele Franc je 12. novembra 1933 v Št. Petru pri Novem mestu vedel, da pripravlja Žura Josip zločinstvo razbojmištva, pa v času, ko je bilo še mogoče odvrniti to dejanje, tega ni naznanil pristojnemu orožniškemu oblastvu, Vrhu tega je dne 24. novembra 1933 na okrožnem sodišču v Novem mestu v ti kazenski sil v ari zoper Žura Josipa lažno pričal. Kako je Žura oropal krošnjarja Obdolženi Žura Josip je očitamo mu raizbojni-štvo spočetka trdovratno tajil in dejanje priznal šele 27. novembra. Priča Živkovič Pavel, 33 letni krošnjar iz Dragoševcev, je izpovedal, da se je vračal zvečer 12. novembra s sejma v Bučki proli Št, Petru. Preden je doeipel na Oločec, je srečal tri fianite. Na Oločcu je stopil v gostilno Ljubi Antona, kamor so za njim dospeli s svojimi kolesi tudi obdolženi Žura Josip, Becele ртатс in Bučar Anton. Živkovič Pavel je prinesel s seboj kovčeg in v lijem tiri ostanke blaga, kar vse je v gostilni prodal za 420 Din Beceletu Francu, ki si je denar izposodil od gostilničarja. Živkovič Pavel je spravil denar v svojo manjšo denarnico, katero je imel v zadnjem hlačnem žepu, kar so vsi trije dobro videli. Potem je plačal par pol litrov vina, katerega so skupno popili in je zapitek plačal Živkovič iz te denarnice, v katero je vložil tudi tri bankovce po 100 Din, imel pa je v notramjem žepu svojega telovnika še posebno listnico in 1400 Din gotovine v samih bankovcih po 100 Din. Te listnice pa ni nikomur pokazal in torej ni nobeden mogel vedeti za rajo. Ko je Živkovič Pavel zapustil gostilno in se napotil po cesti v smeri proti Št. Petru, se je obdolženi Žura Josip odpeljal s kolesom mimo njega naprej. Becele Franc pa je nesel svoj kovčeg z blagom in šel v družbi z Bučarjem Antonom zadaj za Živkovičem. Na klancu pred Št. Petrom pa se je obdolžemi Žura Josip naenkrat pripeljal zopet nazaj ter je Beceleta Franca podrl na tla, tako da si je ta raztrgal hlače. Obdolženec se je peljal kar naprej, čez nekaj časa pa pridrvel zopet nazaj za Živkovičem, rekoč, da je tudi njega nekdo podrl na tla in da se je na roki nekoliko potolkel. Nato jc povabil Živkoviča Pavla na svoje kolo in ga nekaj časa peljal do Šeguilove gostilne v Št. Petru in tam zahteval od njega, da mora dati za liter vina. Živkovič Pavel je po preteku kake pol ure odšel. Zunaj na cesti je našel osemletnega Kola Jakoba, ki je bil bos in se mu je zato smilil, ker je rekel, da nima kje spati, radi česar ga je Živkovič .povabil s seboj v Novo mesto, rekoč, da bo spal pri njem. Res sta šla nato oba po cesti proti Novemu mestu, precej hitro, ker se je Živkovič bal za svoj 'denar. Komaj pa sta prišla v Ma&kovcu na ovinek pod tamkajšnjo cerkvijo, se je naenikrat pojavil pred Živkovičem Žura Josip, katerega je Živkovič le pozdravil z »dober večer«. Obdolženec pa je takoij zagrabil Živkoviča za vrat in ga vrgel v mejo ter ga začel s pestjo pretepati po glavi in po obrazu, istočasno pa je zahteval od njega mjegovo manjšo denarnico. Živkovič ga je prosil, naj mu pusti vnsaj življenje in da mu je v tem primeru pripravljen izročiti vse, kar iona pri sebi. Ko je tako ležal na tleh, mu je obdolženec s silo odpel in nekoliko raztrgal suiknjič ter segel z roko v njegov notranji žep telovnika, iz katerega je izvlekel us-njato denarnico z vsebino 1700 Din gotovine. Živkovič Pavel je namreč med potjo od Šegulove gostilne izvzel iz manjše denarnice tri bankovce po 100 Dim, katere je dobil od Beceleta Franca za prodani kovčeg z blagom vred ter teh 300 Din priložil v usnja to listnico, v kateri je že imel od prej 1400 Din gotovine. Obdolženec je takoj po napadu odšel po stari cesti proti Št. Petru. Kol Jakob je takoj zbežal in se jokal, ker je Živkovič Pavel klical na pomoč. Ko je Živkovič Pavel po napadu zbežal proti Novemu mestu im še vedno klical na pomoč, sta se mu pripeljala nasproti kolesarja Junc Alojzij in Jevni-kar Ivan, katerima je Živkovič povedal, da je bil napaden od razbojnikov, ona dva pa sta .mu rekla, naj gre z njima nazaj, da bodo razbojnika morda še dobili. Vendar pa je bil Živkovič toliko prestrašen, da si ni upal več nazaj in je zato krenil proti Novemu mestu do Kosov e gostilne v Ločni, odkoder se je potem z Juncem Alojzijem vrnil na mesto napada, da bi poiskal svoj drobiž kakih 70 Din, ki mu je med razbojniškim napadom izpadel iz njegovega sprednjega hlačnega žepa. De- „Na tleh velike madjarske države" (Nadaljevanje) Najbolj naravna pot napraviti nemadjarske na-/odnosti tudi po volivni reformi neškodljive, bi bila ta: madjarskim okrajem in večjim mestom (kjer prevladujejo Madjari toliko časa, dokler gredo z njimi Nenuri in Judje) dati več ineindatov, kakor pa jim gre. Toda to bi bilo nevarno, ker bi okrepilo socialdemokrate. Zato bi nepravična razdelitev mandatov bila dvorezen meč. Zaradi tega so začeli tuhtati drug bolj hinavski načrt, ki ga odobravajo celo nekateri od »radikalne neodvisne stranke«. Splošna volivna pravica — tako so razlagali — je obljuba, na katero je vlada uradno vezana. Toda ta volivna pravica mora seveda biti v skladu z »madjarsko državno idejo* (a magvar allan eszine), to se pravi, da mora v vsaki dobro urejeni državi pogoj volilne pravice biti znanje državnega jezika. Z drugimi besedami so se ti plemeniti radikalci izrekli za veliko načelo splošne volivne pravice, obenem so pa hoteli od te volivne pravice izključiti 40.9% prebivalstva, ki madjar-skega jezika sploh ne zna. K sreči lahko z gotovostjo rečemo, da bi vladar za tak zakonski predlog nikdar ne dal svojega soglasja. Druga skupina šovinistov govori, da je treba vse kandidate za parlament strogo preiskati ali >so patriotičnega mišljenja«. To bi bilo sredstvo, da bi lahko najsposobnejše kandidate mudjarskih narodov izključili. Moramo pn dvomiti, ali bi tnk načrt Iraino bil uspešen. narja pa tam ni mogel najti. Zato se je vrnil do Berusove gostilne, кјет je našel Junca Antona in Jevnikarja Ivana. Ko se je pripeljal po cesti šc šembpetrski kaplan Stare, so se odpeljali vsi štirje v Šegulovo gostilno v Št. Peter. Tam ni bilo nobenih gostov več. Zato je Živkovič začel poizvedovati pri gostilničarju, kdo je bil tisti fant, ki ga je prej privedel v njegovo gostilno in ki ga je moral napasti in mu odvzeti denar. Gostilničar Šegula mu je zatrjeval, da je bili to Žura Josip, ki pa se po njegovem mnenju ni prav nič odstranil iz njegove krčme, gostilničarjev hlapec Zupančič Franc pa je vedel povedati, da je bil Žura Josip prav gotovo odsoten kake pol ure. Živkovič Pavel je končno še izpovedal, da ie bila ob času razbojniškega napad« sicer tema, da pa je on razbo:nika dobro spoznal po glasu in po njegovih hlačah pumparicah in po njegovih Skor-njih in po klobuku in tudii po postavi, tako da ga je lahko žc orožnikom točno popisal in jim pokazal tudi prostor, na katerem je bil napaden. Obdolženi Žura Josip ga je takrat po obraizu in po glavi stoikel, da je imel vso glavo oteklo in levo oko krvavo podpluito, velike bolečine pa je čutil še 27. novembra, ko je bil zaslišan za pričo. Po podatkih preiskave je dokazano, da se je obdolženi Žuira Josip po napadu vrnil nazaj pred Šeguliorvo gostilno, kijer pa je ostal sedeč pri neki mirni pod balkonom in je tam začel spretno fingi-rati želo+čno slabost. Med tem je imel seveda dovolj prilike, da je pobral iiz denarnice vso ugrabljeno gotovino, denarnico pa je kmalu potem ali drugi dan izročili svojemu najboljšemu prijatelju-soobdolženemu Beceletu Francu, o katerem je bil prepričan, da ga ne bo izdal. Obdolženi Žura Josip je 27. novembra raz-bo'iništvo na škodo Živkoviča Pavla priznal in dejanje točno tako popisal, kaikor je izpovedal priča Živkovič Pavel, Glede denarja pa se je začel zagovarjati s tem, da so bili v denarnici le neki brezpomembni papirji im da v njei nit bilo nobenega denarja. Sploh je natveizal, da v denarnico niti ni pogledal in da jo je izročil Beceletu Francu s pozivom, nai on pogleda, koliko denarja je v denarnici. Ko je bil 24. novembra zaslišan Becele Franc kot .priča, ni hotel o vsem tem, kar je vedel, preiskovalnemu sodniku ničesar izdati in ie v glavnem zamolčal prvič to, da mu je Žura Josip povedal. dia bo Živkioviča oropal, drugič pa je zamolčal tudi najvažnejše, da mu je Žura Josip po razbojniškem napadu izročil oplemijeno denarnico, rekoč, naj pogleda, kaj je notri. Ko je bili Becele Franc 30 novembra pritegnjen v preiskavo in zaslišan kot obdolženec, je spočetka vztrajal na svoji izpovedbi z dne 24. novembra, trdeč, da ničesar ni zamolčal in da je izpovedal vise po resnici. Šele po soočenju z Žuro Josipom ie priznal, da je res sprejel od njega oropano denarnico s pozivom, naj jo spravi, kar je on tudi storil, vendar pa v njej ni bilo nobenega denarja, denarnico pa je po aretaciji Žure s papirji vred vrgel v starograjski potok pod domačo hišo. Sodba Jožef Žura je bU obsojen na 2 leti robije in na 2 leti izgube častrih pravic. Njegov tovariš Franc Becele pa na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Velikemu senatu je predsedoval gosp. Kuder, sodniki so bili gg. Kacjan, Meršol, Beljan in Tratnik. ★ Kranj Vsepovsod je sneg grmel s streh na ljudi. V posebnem dopisu smo včeraj poročali, kako je v Kranju na vseh krajih dirčal s streh poledeneli sneg, plašil ljudi, pa tudi hudo poškodoval posestnika Cirila Finžgarja z Bistrice. Sneg pa je poškodoval tudi trgovca z lesenim blagom Bajdo, ki se je mudil pred hišo, tako da so nezavestnega odnesli v hišo. Pred hotelom »Jelenom« se je vsul sneg na nekega voznika ko je sedel na vozu. Napolnil miu je ves voz, voznika pa je udaril na glavo in po rami. Vajeti so se utrgale, konj se je splašil in zdivjal po cesti, vendar s« je vozmilku posrečilo, da ga je kmalu ukrotil. Na Glavnem trgu je zdr-čal sneg z Mayrjeve hiše in podrl stojnico peka Tepine iz Stražišča. S čigave strehe je padel sneg. K. našemu včerajšnjemu poročilu, kako je sneženi plaz podsul Cirila Finžgarja in ga resno poškodoval, moramo pripomniti, da plaz ni padel z An-drašičeve hiše. kot je v poročilu navedeno, marveč z nasproti se nahajajoče hiše ge. Ma-stenove. Licitacija gramoza. V pisarni okrajnega cestnega odbora v Kranju bo prihodnji ponedeljek 5. marca ob 9 licitacija gramoza za naslednje ceste: Kranj—Jezersko, Labore—Mavčiče—Medvode, Kranj mesto—železniška postaja in Kranj—Besniica. Podrobni pogoji so na vpogled v pisarni. Gospod Issekutz, znani član nove vladne stranke, je izrazil le to, kar vladajoči inadjarski razred misli, ko je 11. julija 1910 v parlamentu rekel: »Če mi Madjari damo suverenost iz svojih rok, je ne moremo več dobiti. Noben resen mož v tej deželi ne sine biti pristaš splošne, enake in tajne vo-vilne pravice.« Ta govor, za katerega je žel burno ploskanje v zbornici, je le malo boljši, kakor pa to, kar navadno slišimo iz madjarskib ust: »Mi hočemo biti gospodje v svoji hiši.« To se pravi: Ena polovica prebivalcev so gospodje, druga pa hlapci. To je edina teorija, na kateri more sloneti «ma-d,jurska nacionalna država*. Dne 11. novembra 1908 je grof Julij Andrnssy predložil skupščini, predlog volilne reforme, ki pa je bolj zapletena in obenem bolj nazadnjaška, kakor katerikoli ukrep prejšnje vlade. S pluralno volilno pravico in javnim glasovanjem je postni Andrassvjev predlog splošne volilne pravice gola norčija, ki ima le ta namen, na Ogrskem ohraniti samovlado madjarskega plemena ter politično suženjstvo delovnih stanov V uvodu k tej zakonski predlogi pravi grof Julij Andrassy dobesedno tako: Tajna volitev je povsod v nasprotju z nazi.ranjem, z navadami in z moraličnim čuvstvom družbe. Tai-ne volitve slabe pravo moralno načelo, da je vestna dolžnost vsakoear imeti dovolj poguma svoje mnenje javno izraziti.« — Slovesno pozabljajoč ocromno korupcijo, ki se je na Odrskem razpasla zarndi iavnotrn glasovanja, grof Andrassy z visokega moralnega stolpa prezirajoče gleda doli na nizko stanje, na katero je zahodno-evropska politika padla zaradi tajnega glasovanja. Grof An-drassy pravi nadalje: »V praksi tajno glasovanje ščiti je svobodo ljudi brez časti, takih, ki mislijo, da jim dane besede ni treba držati.« V tem stavku grof Andrassy molče priznava, da drugi od podrejenih volilcev zahtevajo obljub, ter je pri tem v nasprotju s svojim lastnim sklicevonjein na moralnost. — Ta načrt ni nikogar zadovoljil. Nato Seton Walson popisuje, kako je An-drassyjeva vlada padla ter je v januarju 1910 prevzel vlado grof Khuen-Hedervary, zloglasen po svojem vladanju kot hrvatski ban. Vendar so iz-' početka upali vanj. Toda kmalu je prišel v njegovi vladi do vso veljave grof Štefan Tisza. Pri volitvah 1. 1910 je grof Khuen-Hedervary, ki prej ni imel nobene stranke v parlamentu, prišel v parlament z ogromno večino. Mulo številce nemadjar-skih poslancev je padlo od 26 na 8. Selon Watson zaključuje to poglavje s temi besedami: »Preteklo bo še nekaj let, predno bo izpeljana volilna reforma in z njo osvoboditev narodov iz njihove sedanje politične' sužnosti. Da pa se to oboje prej ali slej mora zgoditi, lega ne bo nihče zanikal, kdor veruje v zgodovinski razvoj.« OGRSKA VOLIVNA PRAKSA V drugem poglavju že omenjene knjige je Sco-bus Viator priobčil razpravo z naslovom »Ogrska volivna praksa«. V razpravi je tole povedano: »Inozemstvo si izide, važnost in posledice ogrskih parlamentarnih volitev na podlagi oficiozno pobarvanih poročil, brez kritike branih, čisto napačno predeta vi ja. Te volitve je mogoče kolikor toliko pravilno oceniti in jih razumeti le, če skušamo spoznati odredbe im volivne zakone ter tudi način, kako ee ti v resnici izvajajo, sicer sine ira et studio, brez. ozira na kako strankarsko stališče... Nato razpravlja o ogrski volivni zakonodaji ter nadaljuje: »Da »o bile volitve leta 1902, katere je vodil Koloman Szćll, kolikor toliko «čiste in svobodne», zato se moramo manj zahvaliti določilom omenjenega zakona kakor korektnemu mišljenju tega ministrskega predsednika, kateri je nastopal z devi-Z/o: «Pravica, zakon, pravičnost.» . .. Toda po odpustu koalicijskega ministrstva od grofa Khuena-Hedervarija razpisane volitve (leta 1910) so nudile naravnost grozno sliko pod sedanjim volivnim sistemom mogoče voilivme korupcije. Po zakonu je dovoljeno na kandidatove stroške pogostiti 2000 do 3000 volivcev, kii jih pripeljejo v kraj volišča. Pod to krinko so sc uganjala najrazličnejša podkupovanja. Dokazano je, da jc bilo v marsikakem volivnem okraju izdanih 200.000 do 300.000 kron za volitve. Opozicija je izračunala, da je ministrstvo izdalo 25 do 30 milijonov kron, da bi doseglo večino. Te trditve nova «stranka dcla» nikjer ni ovrgla. Kajpada se tc številke zahodnemu Evropcu zde neverjetne. Ampak Ogrska je pač na polju narodnostnega zatiranja in politične ncmoralnosti dežela neomejenih možnosti. V večimi podeželskih volivnih okrajev je pri leh volitvah — kakor tudi pri vseh prejšnjih — bila odločilna posest in uporaba vladne moči in s tem vpliva, ali bolje uslTahujočega delovanja ko-mitatskih uradnikov. Najbolj kričečo sliko tega uradnega popravljanja volivne sreče nam nudi izrek velikega načelnika v okraju, kjer je kandidiral prejinji slovaški poslanec Milan H o d ž a : »In najsi bo zn Vas 90% volivcev, pa vendar le n* bost« izvoljeni!« (Konec.) Ljubljanske vesli: Železničarji si pripravljajo letovišče Ljubljena, 27. februarja. V lepi gozdni samoti, v kraljestvu Martuljka in Špika tik ob Savi, si pripravljajo naši železničarji krasno letovišče, kjer bodo mogli s svojimi družinami v bodoče v miru preživeti dopust in si nabrati novih moči za svoje naporno delo. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani je namreč jeseni kupila od nekega kmeta pod Martuljkom krasno, deloma z gozdom obraščeno zemljišče v obsegu 51.000 m® za 01.000 Din. Na tem zemljišču nameravajo zgraditi letovišče za železničarje. Zemljišče je za te namene prav vzorno. .Ie v popolni samoti, pod njim teče Sava, solnce sije nanj ves dan in z njega se nudi krasen razgled na Martuljk. Tu namerava Nabavljalna zadruga postaviti dvoje večjih poslopij, eno za upravne namene letovišča, drugo pa za skupno menzo. Nekoliko ločen od vsega letovišča Odpri roke, odpri srce... Dobrodelna prireditev za reveže in brezposelne. Naši umetniki so pravilno razumeli namen dobrodelne prireditve, ki bo dne 10. marca v vseh prostorih hotela Uniona. S svojim sodelovanjem bodo resnično pripomogli mestni občini, da podpre reveže in jim otira solze. Koncertni del prireditve bo zadovoljil vsakega, tudi največjega izbirčneža, imena sodelujočih nam dajejo popolno garancijo. Zabavni del nas bo s svojimi šaljivimi nastopi, baletom, harmoniko, kupleti, petjem itd. gotovo presenetil. Kot prvi nastopi neimenovani kupletist. 1'riznana plesalka Katja Delakova nastopi s svojim baletnim zborom in seveda tudi sama, odlični | Slovenski vokalni kvintet nam zapoje nekaj šalji- | vib pesmi. Tudi harmonika, naš narodni instrument, bo častno zastopana. O. Stanko Gustl, ne potrebuje nobenega priporočila. Saj ga vsi poznamo. Poznamo pa ludi g. Daneša, našega popularnega komika. To bodo salve smeha. Našo mladino bo pn gotovo navdušil g. Premelč, ki nam bo zapel šlagerje, seveda s slovenskim besedilom. V predzadnji točki nastopi g. Peček Bojan s svojo partnerico gdč. Smrkoljevo. Prepričani smo, du ne bo nikogar, ki bi hotel zamuditi lo točko. Zabavni del bo zaključil naš večni mladenič g. Danilo. Gotovo bo naša javnost z veliko udeležbo pokazala, da hoče tudi ona pomagati bednim in brezposelnim. Kino Kodeljevo. Telef. 31-62. Danes oh 20, svetopisemski film KRALJICA SUŽNJEV. Prikazuje zatiranje Judov v egiptovski sužnosti, izhod iz Egipta in prehod skozi Rdeče morje. Cene znižane._ © železniške hiše rastejo. Naši bralci so že poučeni o tem, da se ho naselbina železničarskih stanovanjskih hiš za Stadionom letos zopet povečala. Ta naselbina je bila zglajena iz fonda, ki sta ga železniško in finančno ministrstvo podedovala iz premoženja nekdanje gospodarske poslovalnice železničarjev. Ta poslovalnica je bila svoj-čas last južne železnice in pozneje je njeno premoženje pripadlo državi. Železničarji pa so si medtem izposlovali poslova'nico na zadružni podlagi. Iz omenjenega londa ie do sedaj na parceli med Dunajsko in Vodovodno cesto ter Stadionom in Herbersteinovo ulico zraslo že 6 dvenadstropnih stanovanjskih hiš, v katerih je našlo stanovanja 48 družin železniških uradnikov in poduradnikov. I.etos marca meseca prične fond graditi ob podaljšku proti Vodovodni cesti šesto dvenadstrop-no stanovanjsko hišo. V ieseni, ko bodo sredstva na razpolago, pa bo fond zgradil ob Herberstei-novi ulici šc 4 hiše. V novih hišah bo 35 stanovanj. Pozneje, mora že prihodnje leto, pa zgradi fond še večjo hišo ob voglu na Vodovodni cesti, tako, da ho vsa kolonija imela 12 hiš, namenjenih izključno železniškim uradnikom in poduradnikom. Te hiše so prav lične, vsaka stTanka pa ima ob S'adionu, deloma za kolonijo košček vrta, kakšnih 100 m®. Seveda imajo že dosedanje in bodo imele tudi bodoče hiše vodovod in elektriko. Stanovanja so opremljena s kopalnicami in dovolj prostorna. Fond upravlja odbor višjih uradnikov železniške direkcije z direktorjem g. Cugmusom na čelu. 0 Poštarji si zgrade svoj dom. Zadruga »Poštni dom« namerava že lelos zgTaditi na oglu Tyr-ševe ceste in Smoletove ulice v bežigrajskem okraju dvonadstropen dom. V prvem nadstropju bodo razne pisarne, ostalo poslopje pa je namenjeno za stanovanja. Za gradnjo ja stavbno dovoljenje že izdano in bo dom najbrže do jeseni pod streho. O) Komisija za bežigrajsko šolo. V petek ob 9 dopoldne si ogleda meslna občina gramozno iamo, da sklepa o vseh pripravah, preden prično graditi novo bežigrajsko šolo. H komisiji so povab- Zadnje vesti: Oton Habsburški na Dunaju? bo otroški dom z igriščem. Po zemljiSču pa bodo med drevjem zruastle ?Weekemk hišice, ki si jih bodo postavili interesenti sami. Takih hišic bo okoli 50. — Dalje namerava Nabavljalna zadruga zgraditi kopališče ali ob Savi, ki jo bo seveda zavarovala tudi s primerno škarpo, ali pa v bližini slapa, ki je tik tega zemljišča. Uredile se bodo tudi cesto in dohod do letovišča. Po možnosti bo imela vsaka hišica elektriko in v vsako hišo bo napeljana iz slapa voda, ki je pitna. Od železniške postajo Gozd je letovišče oddaljeno 10 minut. Železničarji si bodo torej res lepo uredili svoje letovišče, ln kar je glavno, pripravili si ga bodo z lastnimi sredstvi, ki so si jih pridobili z resnim umevanjein zadružne ideje. Letovišče prično graditi že letos na pomlad. Za posamezne hišice se je prijavilo že precej interesentov. ljeni tudi šolski odsek banske uprave, krajevni šolski odbor ter drugi interesenti. Zidati bodo začeli že marca meseca. © Preureditev Dvornega trga. Mestni gradbeni urad je izdelal načrte za preureditev Dvornega trga. Dvorni trg je bil nekoč že preurejen po načrtih arh. Plečnika. Nove potrebe pa zahtevajo tudi novo ureditev. Načrt je zamišljen tako, da bi ob Černetovi hiši bil napravljen širok pločnik ter bi sedanje krogle odpadle, od pločnika pa bi proti Prelogovi in Kančevi hiši padale široke in s pločnikom vzporedne stopnice, nakar bi zopet sledil pločnik. Ob Gosposki ulici bi bila zgrajena škarpa, sedanje stopnice z Gosposke ulice pa bi izginile Ob prehodu Dvornega trga na breg Ljubljanice bi bila zasajena vrsta dreves; z Dvornega trga na obrežje samo pa bi vodila nekakšna vrata, podobno kakor pri Gerberjevem stopnišču, pod vrati pa bi se morda nahajale kakšne shrambe. Ob dostopu z Gosposke ulice na Dvorni trg bi bil postavljen tudi lep steber. Z načrtom pa niso zadovoljni nekateri bližnji posestniki, ki zlasti navajajo, da bo težko priti z otrošk mi in drugimi vozički iz Židovske ulice na Dvorni trg. Gradbeni urad sedaj proučuje to vprašanje, vendar je gotovo, da se bo trg reguliral že letos. 0 Licitacije v bolnišnici. Marca meseca bodo v bolnišnici licitacije za dobavitelje in sicer za prvo polletje od 1. aprila 1934 do 30. septembra 1934; 0. marca bo ofertalna licitacija za meso, slanino in kruh, 7. marca ra mleko, moko, mlevske izdelke in premog, 8. n o n za specerijo in hišne potrebščine. Licitacija bo vsak dan ob 11 v upravi bolnišnice, kjer so razvidni tudi pogoji. © Ahonente po skrajno znižanih cenah sprejema gostilna v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica 12, na dobro in zdravo hrano. O Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anifa, Krekov trg 10, Ljubljana. Moste pri Ljubliani Občinski proračun v Mostah. V nedeljo, 25. febr. jc bila v Mostah pri Ljubljani občinska seja, na kateri so obravnavali novi proračun. Občinska uprava je predložila proračun, ki njegovi izdatki znašajo 1,230.979 Din. Ckl le vsote bi po predlogu občinske uprave šlo za osebne izdatke vsega skupaj 233.348 Din, medtem, ko bi za redno amortiziranje dolgov šlo 211.787 Din. Po predloženem proračunu bi se. naj žuj>anova plača zvišala na 24.000 Din na leto, medtem, ko je doslej znašala okrog 1000 Din na mesec. Na novo so ustanovili mesti olič. blagajnika in gradbenega referenta, kar znaša na lelo 34.200 Din. — Proti temu proračunu je nastal velik odpor. Opozicija, kateri se je pridružilo tudi več mož županove liste, jc ugovarjala. Posledica lega odbora je bila ta, du sc je županova plača določila na 1500 Din na mesec (doslej okrog 1000 Din) in da sc jc črtalo mesto I sluge z letno jdačo 12.000 Din. Opozicija je dokazovala, da tako visokih osebnih izdatkov nima nobena občina ljubljanske okolice. — V tajili seji, ki je .sledila, jc občinski odbor z večino glasov sklenil, da odpusti iz službe dosedanjo tajnico in dosedanjega slugo. Cerkveni vestnih Prcmemba. Nn ovitku »Bogoljuba« št. 3., naj sc v naznanilu o rednem češčenju sv. П. T. popravi takole: Petek, 2 marca: Sknručna. — Petek, 16. marca: Radeče. — Veliki četrtek, 29. marca: Izlake. (Dan češčenja za Radeče je torej 16., nc 2. marca.) Pariz, 27. febr. k. Vse francosko večerno časopisje objavlja na celih straneh senzacionalno vest o restavraciji Habsburžanov v Avstriji. Nekateri bolj resni listi dodajajo samo še to, da se bo restavracija Hcbsburžanov kmalu izvršila. V zadnjih izdajah pa prinašajo listi vest, da jc Oton Habsburški že na Dunaju. Večerno švicarsko časopisje piše v istem smislu in nc ve, kaj bo storila sedaj Mala zveza in Madjarska. Švicarsko časopisje poudarja, da Mala zveza in Madjarska ne moreta sprejeti restavracije Habsburžanov. Heimvvehr še ni za povraiek Habsburžanov Dunaj, 27. lebr. TG. Nocoj je dopisnik Reu-lerjeve dopisniške agencije imel daljši razgovor s knezom Starhembergom v prisotnosti večjega števila francoskih, angleških in ameriških časnikarjev. Knez Starhemberg je izjavil, da Heimvvehr zahteva brezpogojno ukinitev vse zakonodaje, ki prepoveduje članom habsburške družine prebiva- Botgari odklanjajo makedonstvujoce Sofija, 27. febr. k. Te dni je v Džumajl kongres bolgarske iredentistične organizacije VMRO, ki mu predseduje bivši general Žekov. »Mir« objavlja ob tej priliki zelo oster članek proti Ma-cedoncem in njihovi agitacij. Predvsem napada generala Žekova, ki znova hoče s svojo agitacijo vreči Bolgarijo v krvavi rnetež, Macedonija je stala Bolgarijo že dve vojni. Sedaj se je pa začelo zbli-žanje med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki ga hoče general Žekov za vsako ceno preprečiti. Po našem mnerju pa prihaja sedaj čas, ko mora tudi Bolgarija začeti realno misliti. Bolgarija mora biti za nas večja realnost nego neodvisna Macedonija. Tudi v borbi za svoje praviet nc smemo biti nezna-čajni. Dimitrov, Popov in Tanev v Moskvi Moskva, 27. lebr. TG. Ogromne množice mo-; skovskega prebivalstva so se zbrale na letališču, i da pozdravijo prihod treh Bolgarov Dimitrova, . Popova in Taneva, ki so bili danes izpuščeni iz nemških ječ in so v letalu odleteli v Rusijo, ki ; jim je ponudila domovinsko pravico. Ko se je letalo s tremi Bclgari pojavilo nad letališčem, je zaigrala godba internacionalo, množice pa so vzklikale na čast trem Bolgarom. Ko so izstopili, so jih pozdravili zastopniki sovjetskih oblasti, nakar so jih prepeljali v ovenčanem avtomobilu v hotel, ker so bila za nje pripravljena stanovanja, Tred hotelom se ob uri, ko to poiočamo, še vedno zbirajo velike množice ljudstva, prepevajoč pesmi in vzklikajoč trem Bolgarom, ki se morajo od čaca do časa pokazati na balkonu. I * nje na avstrijskem ozemlju. Habsburžani so avstrijski domačini in imajo pravico, da živijo v svoji rodni zemlji kot zasebniki ln v okviru avstrijskih zakonov. Toda to Se daleč ne pomeni, da naj se v Avstriji obnovi zopet monarhija. To vprašanje jc preveč resno in pretežavno in sedaj nT čas za to, da bi o tem razpravljali. Na koncu svojega govora je Starhemberg slovesno izjavil, da ostane Heimvvehr lojalna Dollfussu. Heimvvehr hoče uvesti fašistični režim v Avstriji, to je res,,toda s tem ni rečeno, da hočejo dobesedno posneti italijanski fašizem. Avstrijci so le del velike nemške družine, a zahtevajo zase pravico do samostojnega državnega obstoja, ki je ravnq tako tudi potreben za ohranitev miru v EvropL * tg. Iz krogov nadvojvode Evgena, ki hi po raznih vesteh, ki se širijo po Evropi, moral jiostati prihodnji zvezni predsednik Avstrije, javljajo, da je nadvojvoda že 70 let star, da prebiva v svojem zatišju v Švici že 14 let in da nima nobenega namena, zapustiti svojega sedanjega bivališča. Lira ostane kot je Rim, 27. februarja, p. Danes je italijanski finančni minister Jung izjavil zastopnikom Havasa in Reuterja, da so glasovi glede izpremembe italijanske valutne politike neutemeljeni. Ti glasovi so se raznesli te dni na inozemskih borzah in so odsev devalvacije češke krone. V imenu predsednika vlade je izjavil, da na izpremembo vsebine lire, kakor jo določa zakon z leta 1927, ni misliti. Lira bo ostala kot je. Drobne vesti P. Bivši litovski diktator Voldemara«, ki jc in dalj časa bival v Kovini, jc sedaj zopet knnfiiliraii na deželi v isti vasici, kot je bil pred lotom dni. P. Državni podtajnik Eden je bil danes zvečer pri večerji v Irancoskem poslaništvu, jutri pa odpotuje iz Rima domov. Berlin, 27. febr. Da zaposlijo tovarne lokomotiv, so naročile državne železnice 53 lokomotiv v skupni vrednosti 8Уч milijonov mark. P. Na ovadbo narodno socialističnih organov je bil danes zaprt nek podjetnik, v katerega obratu je delalo okoli 150 delavcev tedensko po 100 ur, pa jim ni plačal nadur niti ni plačal socialnih dajatev za nadure. Tariz, 27. febr. Snoči sta se borila za prvenstvo sveta v srednji kategoriji svetovni prvak v tej kategoriji Francoz Marcel Thiel in španski boksač Ignac Arre. Borba je trajala 15 krogov. Thiel je vnovič dokazal, da je najboljši boksač sveta v tej kategoriji. Njegov nasprotnik pa ;e razočaral celo svoje pristaše. tg. Parlamentarni odbor za carine je sprejel danes predlog pooblastilnega zakona, s katerim se vlada pooblašča, da do 31. decembra 1934 z dekre'i spreminja dosedanje carinske tarife, ako bi lo zahteval položaj trga, oziroma, če bi lo olajšalo pogajanja za nove trgovinske pogodbe. Mariborske vesti: Ponarejevalci „metuljev" Afera s ponarejenimi stotaki, ki so jih nedavno odkrili v nekaterih mariborskih trgovinah, se je čisto nepričakovano pojasnila. Pred nekaj dnevi je policija prijela nekega trgovskega pomočnika pod sumom ponarejanja, ki se je pa izkazal kot neutemeljen. Nato je pričela policija zasledovati drugo sled, ki je pa vodila iz mesta v okolico. Ugotovilo sc jc namreč, da je okorno ponarejene stotake zamenjal v mestu neki kmefiki človek. Z neutrudnim povpraševanjem so mu prišli na sled ter ugotovili da je iz Jarenine. S pomoćio lamoS-njih orožnikov se je posrečilo zadevo kmalu raz-vozljalii in že v nedeljo so doživeli Jareninčam nenavadno senzacijo. Po sv. opravilu se je pojavila pred cerkvijo orožniška patrulja skupaj z detektivi, v gostilni jc čakala druga skupina mariborskih kriminalnih uradnikov in kar pred cerkvijo so si izbrali četvero žrtev ter jih odgnali s seboj. Ljudje so prestrašeno zrli, ne vedoč, za kaj gre, kmalu se je pa razvedclo, da so osumljeni sodelovanja v ponarejevalski aferi. Privedli so vse štiri aretirance v Maribor, kjer se jim jc v ponedeljek pridružil še peti, ki se je iz strahu kar sam prišel prijavit. Pri izpraševanju, ki se še na- Kulturni obzornik Hektor Berlioz K petkovemu izvajanju »Faustovega prebujenja« Skladatelj Hektor Berlioz se je rodil 11. decembra 1803 v Cote Saint-Andre, umrl pa je dne 8 marca 1869 v Parizu. Berlioz je veliki reformator orkestra in glasbeni revolucijonar v pravem pomenu besede. Njegovo življenje je bilo tako bujno in burno, da se bere negov iivlienjepis kakor roman. Neumorno je švigal sem in tja palci ir.h uničujoč, kar se mu je zdelo slabo, priži-gaioč nove ideje, zamišlja,oč in ustvarjajoč najbolj fantastične zamisli. Vse n egovo življenje jc nepretrgana veriga borb in intrig, uspehov in tež- kih razočaranj. Tudi »Fausiovo pogubljenje«, dramatična legenda za soli, zbor in orkester, katero bo izvajala Glasbena Matica ljubljanska na svojem veliikcm koncertu v petek, dne 2. maja t. 1. v Unionski dvorani, mu jc prineslo bridko razočaranje. Ustvaril ga je, kakor vsa svoja dela, sunkovito, pod vplivom trenutnega razpoloženja v letih 1845 do 1846 na potovanju po Avstriji, Ogrski, Češki in Šleziii. Posamezne odstavke je pisal v kočijii, v vlaku, na parnikih ali v hiši, kjer je stanoval in se pripravljal za koncert. Tako je n. pr. napisal v neki gostilni v Pasavi uvodni spev »Odšla je zima«. Na Dunaju jc napravil sceno -»Na obali Labe«, arijo Mefistofcla »Poglejte rože« in balet silf. V Pešti je kar na cesti pri svetlobi pli-novega gorilnika napisal zborovski refren rondo-ja kmetov, v Pragi pa je sredi noči vstal ter zapisal melodijo za zbor angelov v apoteozi Marge-rete. Delo je končal oktobra 1846, bilo je takoj izvajano v Parizu na stroške avtorja, a prva izvedba je prinesla ogromen deficit. Šele v Rusiji ei je nekoliko opomogel pri tamošniih koncertih. Berlioz sam smatra »Faustovo pogubljenje« za eno izmed svojih najboljših del. Pri nas sc to delo v petek, dne 2. marca drugič izvaja po Glasbeni j Malici. „Vijolica z Montmartra" • v Mariboru Težišče je izrazilo v glasbi. To glasbeno odrsko delo Emerika Kalmana, ki ima močne operne prvine in ki sla mu dala znana Kalnianova libre-lista Brammer in Griinvvald snovno podlago, spada v tretjo fazo Kalmanovega operetnega ustvarjanja, ko sc po poizkusih spaijanja elementov starejše in sodobne jazzarske glasbe v svoji drugi ustvarjalni fazi vrača k zvokom in melodijam prve faze. V za-nešeni zgodbi iz monlmartcrske sredine, tega pre-čudnega kraljestva bohemov in med njimi mont-| marterske vijolice, majhne poulične pevke, je vse ! to prelivanje lepih melodij našlo svoje jedro in ma- terialno osnovo. V naslovni vlogi jc prišla v nedeljo gostovat odlična pevka zagrebškega Narodnega gledališča in mariborska rojakinja gdčna Erika Druzovičcva. Iz njenega podajanja in oblikovanja jc puhtela sila odrske krvi in priraščenosti ter glasovne izbrušenosli. Z očitno lahkoto prehaja iz položaja v položaj, lako da je že pri prvem pojavu prepričala gledavcc in poslušavcc, da imajo pred seboj izredno nadarjeno odrsko dete, ki nikdar ne pride v zadrego in zagato. Vse tc njene vrline grla so plod vztrajnega in sistematičnega šolanja, ki se je pričelo pri nienem očetu, slovečein mariborskem glasbeniku. Naši mariborski rojakinji, ki dela čast Mariboru v zagrebškem gledališču, je treba ob tem prvem njenem gostovanju dati priznanje V vsej togoti monlmartenske bohemščine razvneta je bila Ninon Pavle Udovičeve, ki je tudi topot svoj posel učinkovito opravila. Sancin je v spevih in pokretu kot slikar Raoul nadkrilil in poglobil kvalitete, podane ob nedavni premijeri »Šlambul-ske rože«. V Gorinškovem Негуји in Mcdvcnovem Florimondu jc imel prepričujoča in usoglašema vrstnika. Pavle Kovič pa je v eksekutorju Piskačku postavil na oder komično podobo, ki jc v spodobni skladnosti in enakovrednosti z njegovim Lam-bertucciom v Suppejevi opereti »Boccaccio«, Ke-calom v Smetanovi »Prodani neveeli.. ali pa z jet-nišničarjem Enterichom v Millrtckerjevem »Dijaku prosjaku«. Razen tega se je uspešno uveljavil ma-todane ves naš operetni in deloma tudi dramski ansambl, potem zbor in orkester, ki sla skupno s solisti dajala zadoščenje sebi, pa tudi vodstvu in prizadevaniem dirigenta Loizeta Hcrzoga, ki je v interpretacijo parta prelil mnogo svojega. Režiiske posle je oskrbel in (epo izvršil režiser V. Skrbin-šek. Kratka pripomba: V današnjih časih je varčevanje zares priporočljivo in potrebno. ^ pa nirno, da bi se lo načelo varčevania moralo zva-jeli iiidi pri nekaterih — oblekah ali zadevnih nn-» tilih Pri mariborskih trgovcih ie mentl- še velijiu sukna in blaga na izbiro in razpolago. —c. daljuije, se jc že ugotovilo, da so pravzaprav vsi lahkoverne žrtve enega krivca, ki pa tudi ni bil preveč nevaren, kar dokazujejo nespretni falzili-kati stotakov. Policija zaenkrat še ni izdala podrobnosti o celi aferi, ki se pa najbrže ne bo končala prehudo za vse prizadete. O Zasačcn. V gostilni Kokol so opazili v ponedeljek zvečer pri kletnih vratih na dvorišču neznanega človeka, ki je pravkar snemal s ključavnice žabico. K sreči se je nahajal takrat blizu gostilne stražnik, ki je prihitel na poziv ter zasačil neznanca v trenutku, ko je vrata že spretno odprl. Ugotovilo se je, da je to brezposelni trgovski pomočnik Hakija Sosič iz Bosanske Dubice; pridržali eo ga v zaporu ter mu bodo vest še natančneje izprašali. □ V tovarni se jc zgrudil. V Ehrlichovi tekstilni tovarni v Jezdarski ulici se je pri stroju nenadoma zgrudil 22 letni Vladislav Cvirn iz Studencev. Prijeli so ga hudi krči ter se je onesvestil. Tovariši so' prizvali pomoč ter ga je reševalno društvo prepeljalo z avtomobilom v bolnišnico. Polemiko med kulturnim uredništvom »Slovenca« in »Jutra« glede »konverzije« Ljubljanskega zvona in glede vseh narodnokulturnih slovenskih vprašanj, ki jih naš list kot dnevnik ni mogel v polni luči osvetliti, nadaljuje revija »Sodobnost« (št. 1—2) z uvodnim člankom »Bajke in resnica«, delno pa tudi tednik »Slovenija« (23. febr.) z uvodnikom »Politični ABC« in z »Opazovalcem«. Dr. Nemo: Trgovsko-gospodarski leksikon za vsakogar. Zv. I. _ Umetniška propaganda, ki je doslej izdala že dva obsežna leksikona: »Poučni slovar« in »Domači vedež« ter dala s tem podlago domači enciklopediji znanosti, se ie lotila zdaj pod istim uredništvom trgovsko-gospodarske-ga leksikona, ki skuša približati vse znane in manj znane tehnične izraze trgovsko-gospodarskega značaja tudi lajištvu. Pa ne le izraze, marveč obravnava in tolmači v več ali manj zgoščenih sestavkih vse veje znanosti (geografije itd.), ki pridejo v imenovanem okviru v poštev. Zatorej je Trgovsko-gospodarski leksikon nepogrešljiv za trgovca, obrtnika, industrijalca, bančnika in sploh gospodarstvenika katerekoli vrste. Naroča se; Založba Umetniške propagande, Loka pri Zidanem mostu. Smetanovo opero »Libušo«, ki je ena najpomembnejših pa tudi najtežjih del češke operne literature, pripravlja ljubljanska 0|)era. + Nikola Marakovič. V nedeljo jc umrl znani hrvatski katoliški prosvetni delavec, ravnatelj trgov, šole v Travniku, Nikola Marakovič Že kot dijak se je uveljavljal v raznih katoliških revijah in listih, kasneje pa se je razvil v ljudskega p;sca ter izdal več vzgojno zasnovanih knjig. Njegov sin je znani hrvatski katoliški književni in gledališki kritik dr. Ljubo Marakovič, ki je že mnogo storil za sjvizna-vanje slovensko-hrvatske književnosti. »Mrtvi menih«, napisal Josip K o r b a n. Celje. 1933. — Knjiga vsebuje deset romantičnih črtic in zgodb, izmed katerih nekatere žive |>o gor ijegraj->kem hribovju kot zgodovinsko f-ilklorua, druge pa so samostojna tvorba piščeva. Knjiga se dobi po vseh knjigarnah. Cigan umoril cigana i*?tlnovomet*ke*a ___5____»_ velikega senata t Novo mesto 27. februarja. Danes je pred novomeškim velikim senatom bila obravnava proti ciganu Janežiču Rudolfu, ki je 30. avgusta 1931 v gozdu »pri cerkvi« v ribniškem okraju ustrelil Mihaela Petroviča. Obenem je ob-Jolžen, da je dne 4. maja 1932 ukradel Babniku Anionu na Polici, sodni okraj Višnja gora. srebrno žensko uro, 300 Oiit in razno drugo zlalnino in sre-brnilio v skupni vrednosti 2760 Din. Kaj pravi obtožnica Umor v gozdu pred cigansksm šotorom Obdolženi Janežič Rudolf priznava, da je v nedeljo popoldne dne 30. avgusta 1931 v Strugah pri Kočevju ustrelil Petroviča Mihaela, s katerim je po-prej dalje časa skupno napravljal pri raznih posestnikih v gozdovih drva in na cestah lomil tudi kamenje. Izgovarja se pa s tem, da je to dejanje izvršil v silobranu. Pozneje je zagovor izpremenil v toliko, da je v trenutku, ko je Petrovič Mihael meril nanj s svojo puško, v naglici potegnil svojo puško iz grmovja ln jo nameril proti Petroviču Mihaelu s j)o-zivom naj se lakoj umakne. V tem trenutku j>a se je že sprožila njegova jmška in zadela Petroviča v vrat, ker je Petrovič skočil k njemu in ga zagrabil za njegovo piuško, katero da mu je tudi iztrgal iz rok. Obdolženec pa je v predpustu lela 1932 Nosetu Francu v Tisovcu sam j)riznal, da je v Strugah zares ustrelil nekega cigana, ker sta se nekaj prepirala, izjavil je f>a tudi, da cigana ni škoda. Takrat ni ničesar povedal, da bi ga bil usmrtil le p» naključju. Priča Hudorovič Marija, ki je bila pri dogodku navzočna, pa je izpovedala, da je zjutraj 30 avgusta 1931 sedela v svojem šotoru pri Petroviču Mihaelu. Takrat sta se približala šotoru Janežič Rudolf in Hudorovič Karel. Z njima sta prišli tudi dve ciganki. Janežič in Hudorovič sia imela pri sebi vsak svojo puško. Vsi šlirje cigani so se priplazili k šotoru skozi grmovje. Petrovič je pograbil svojo suknjo in zbežal. Obdolženec je vprašal za njun, Hudorovič Marija pa mu je odgovorila, da ie Petrovič že zjutraj odšel v vas. Obdolženec je Hudo rovič Mariji ukazal, da se ne sme odstraniti tako dolgo, dokler se Petrovič ne vrne, pa naj traja to cele tri dni.. Ker pa je Hudorovičeva hotela vslati češ da kljub (emu pojde, ji je obdolženec s puško zagrozil rekoč, če se odstrani, da je ta puška njena, s čimer je hotel povedati, da io bo ustrelil. Tako je bila Hudorovič Marija prisiljena ostati v svojem šotoru, obdolženec s svojo družbo pa je čakal na Petroviča do 14 popoldne, ko so cigani vendarle Iludorovičevi dovolili, da je smela iti v vas jxi mleko. Ko se je vrnila k šotoru, je začela razdirati šotor. Vendar pa je obdolženec to preprečil z grožnjo, če Petrovič nc pride nazaj, da bo morala iti ona ž njim, tako da bo Petrovič prišel za njo. Okrog 15 je Petrovič zares prišel nazaj k šotoru v spremstvu nekega kmeta. Ko je našel pri šotoru obdolže-nega Janežiča, se je ustrašil njegove puške in mu io je hotel odvzeti, obdolženec pa je iz razdalja kakih pet korakov takoj oddal na Petroviča dva ali tri strele in ga ludi zadel v vrat, tako da je začel krva- iz ust*; Hudorovič Marija mu je priskočila na pomoč. Petrovič je šel še kakih 20 korakov z njo, jio-tem se jc pa mrtev zgrudil. Hudorovičeva je začela klicati ua pomoč in so res pritekli tja neki ljudje, ki so uslreljenega Petroviča odnesli v mrtvašnico. Priča Hudorovič Marija je jjojasnila, da je obdolženi Janežič ustrelil Petroviča iz sovraštva in da mu je jx>prej že ponovno grozil s sinrljo. Hudorovič Marija je orožnikom še posebej povedala, da se je obdolženec izrazil, da mora Petroviča ua vsak način ubili, čeprav dobi za to 20 let robije. Ni tudi dvoma, da je obdolženec ustrelil Petroviča Mihaela še zato, da bi ta dalie ne govoril o tatvini konja, katerega je ukradel obdolženčev tovariš Hudorovič Anton. Kako nevaren je obdolženec, izhaja iz pričevanja orožnika Zuj)anca Antona, ki je obdolženca po ueki tatvini zasledoval, a ga ni mogel ujeti, ker je obdolženec pravočasno zbežal in zavrgel svoj nahrbtnik, |>ri tem pa iz gozda klical nad orožniki z »auf biks žandarji« in oddal slrel iz samokresa. Tatvina na Potici Priča Babnik Anton je izpovedal, da mu je neznan tat dne 4. maja 1932 ukradel zlatnine in srebr-nine v vrednosti 2760 Din. Njegova hiša je bila od sjnredaj zaklenjena, zadnja vrata pa so bila samo priprta. Ko so orožniki prišli na sled. da je tatvino moral izvršiti obdolženec, so dobavili od ljubljanske policije njegovo sliko ter jo pokazali med drugim tudi Kavšku Jerneju, Godcu Mihaelu in Zupančiču Jožetu, ki so vsi z vso gotovostjo spoznali obdolženca Janežiča Rudolfa kot storilca. Kavšek Janez je izpovedal kot priča, da je prosil obdolženec velikega senata pri njern pozno na večer po izvršeni tatvini za prenočišče trdeč, da on sicer ni cigan, da pa se druži že precej časa s cigani. S seboj je imel razno zlatnino in srebrnino, več prstanov, zlato žensko verižico, žensko uro in drugo in vse to ponujal njemu v nakup. Kavšek Janez pa je to odklonil. Obdolženec mu je pravil, da je bil j)reje pri sosedu Zupančiču Jožetu in da mu je prodal eno uro. Priči Godec Miha in Zupančič sla piotrdila navedbe,, iz katerih sledi, da je obdolženec izvršil dne 4. maja 1932 tatvino pri Babniku Antonu na Polici in da je lakoj po tatvini začel ponujati ukradene sre- . brne in zlate predmete v nakup imenovanim pričam. Kljub temu ra obdolženec trdovratno taji, ne I more pa utajiti, tla se je takrat res klatil v tamošnji neposredni okolici okrog hiše Babnika Antona, kar je videla tudi Skubic Ana. Dalje ie osumljen, da je on sodeloval pri tatvini konja na škodo Turka Antona in da mu je pomagal lega konja odpeljati in spravili v denar. Toda udeležba pri tatvini tega konja se obdolžencu ne da zanesljivo dokazati. Sodba Janežič je bil obsojen r.a 10 let in 3 mesece robije ter na trajno izgubo častnih pravic. Velikemu senatu je predsedoval tfosp. Kuder, sodniki so bili gg. Kacjan, Meršol, Beljan in Tratnik. OD DN'EUA DO »Л iE BOLJE POČUTIM Paziti je Ireba pri pijačah, ki imajo preveč ogljikove kisline — napenjajo namreč želodec — in če jili stalno pijete, vam morejo za vedno skvarili lepo linijo telesa. Rogaška slatina ne obremenjuje želodca, temveč vpliva kakor balzam na vse prebavne organe in odplavlja previšno mast telesa. Skladišče rogaške slatine v Ljub liani Gosposvetskn ceita 13 (kolizej) Telefon št. 39-43. Kai pravite? Ne vem, ali kaj pravile, ali ne. Vsaj opravite bolj malo. Zakaj lo trdim? So stvari, ki smo skupno nanje opozorili in sicer z grajo, ker Slovencem niso v dasi. Pa ti nastopijo isti ljudje drugič še s hujšo nagujivosljo in predrznostjo, kakor bi hoteli, reči: Ne boš nas! Toda človeku, ki se bori za poštenost v javnosti, in hoče pomagati odpravljati nerodnosti, ni na lem, da bi se ponašal s kakšno zmago, marveč na tem, da se preprečuje povoden j pohujšanja med mladino, pa da se tned nami ustvarja resna umetnost, da se goji dostojna zabava, da se vzgaja nravna mladina. Ali to stremljenje pospešujejo vprizorilve, kakršnih ena je šla iz »Studio-stanice* dne 26. februarja zvečer? Nastopala je družba menda iz gledaliških krogov in izvajala program z naslovom >Kabaretni večeri. Nehote sem se vprašal: V kakšni zvezi naj bi bil tak spored s plemenitim namenom, ki ga ima in bi ga morala imeli Radio-oddajna postaja? Ker nisem bil takoj v začetku med poslušalci, sem ugibal: Kdo? Sodil sem, da bi utegnila nastopali kakšna sovjetska potovalna družba. Počasi se mi je z jasnilo... To roganje »morali, namesto nje - kruha naj bi dali-r, te persiflaie zakonske zvestobe, in nje ubijanje v besedi, ta opolzka namigovanja, ali naj se s tem utrjuje morala med našim narodom? Kaj bo odgovorilo ienstvo na obdoliilev, da *so skoraj vse omožene pripravljene na zakonolomstvo*, in >da je vseeno, ali je zajeta ženska omožena nli ne-omoženax?l Tudi brez skoraj blasfemilnih zaviv-kov ni bilo med točkami... Vsem točkam je sledilo odobravanje z glasnimi vzkliki in vpitjem. Kdo ne ve, kako porazno morajo taki programi učnkovali zlasti na mlade poslušalce, ko se jim na ta način ubija čut dostojnosti in poštenosti, ko se jim odpira vpogled v kaluže življenja, kakršnega — soditi po tem proizvajanju — ni malo! j Kakšne cilje imajo ti »umetniki* in »umetnice*? i Ali menijo, da zabavajo? Ali so mnenja, da širijo lepo vzgojo, ali da blažijo?... Kukavica, ki se \ tako čudno seliš, dasi še ni pomlad, kaj praviš ti I na to? ■ ! —.................. ......... — Pri hnleznih srca tn |x>apnenju žil. nagnje-! nosti b krvavitvam in napadih kapi zasigura j »Frunz Josefova* grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. /Va^nonlla Ljubljana 1 V prvo dobo krščanstva nas bo popeljal vseuč. prof. dr. Franc Luknian s svojim drugim predavanjem, ki bo danes ob 8 zvečer v verandni dvorani holela Union. G. predavatelj nam jc že zadnjič na svojem prvem predavanju otlkril toliko zanimivosti o prvi doni krščanstva. da bo vsak poslušalec gotovo veliko pridobil tudi pri drugem predavanju. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami, ki se nanašajo zlasti na življenje v katakombah. 1 Kino Kodcljcvo. Danes ob 20 svetopisemski film »Kraljicu sužnjev«, ki prikazuje zatiranje Judov v egiptovski sužnosti, izhod iz Egipta in prehod skozi Rdeče morje. — Cene znižane. Maribor m Akademska kongrcgacija ima sestanek drevi ob 20 v frančiškanski kapeli. m Maribor pred 100 leti je vsebina |irc Gospodična*. Red Sreda. Čelrtek. 1. marca: »Konec poti«. Red A. Petek, 2. marca: Zaprto. Sobota. 3. marca: »Visoška kronika«. Premijera. V proslavo 25 letnice umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Izven. Opern Začetek ob 20. Sreda. 28. febr.: Zaprto. Četrtek. 1. marca: »Traviata«. Red Četrtek. Petek, 2. marca: Zaprlo. Sobota, 3. marca: »Carmen«. Oostuje tenorist dr. Adrian. Red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 28. februarja: »Mnla Floramve«. Gostovanje g. Marice I.uhejevc. Znižane cene. Četrtek, 29 .febr.: Zaprto. Koledar Sreda, 28. februarja: Roman, opat; Antonija Flor. Ta mesec je dan narastel od 9 ur 26 minut za 1 uro 26 minut na 10 ur 52 minut Novi grobovi -f" V Ljubljani je umrla gospa Albina P a v -ločičeva, soproga zobozdravnika. Pogreb bo danes oh 4 popoldne izpred mrtvašnice Stara pol št. 2. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V Grižah pri Celju je umrl g. Anion Potek o, oče g. kaplana Pankraca Poteko v larenini in šolske sestre v Mariboru. Bil je dolga leta cerkveni ključar župne cerkve v Grižah, katoliški mož, dober gosj:>odar, skrben oče svojih 10 še živečih olrok in priden župljan. Pogreb bo danes ob 10. Pokoj njegovi duši, žalujočim naše globoko sožalje! Ostale vesti — Za beljjrajske Slovence. »Glasnik beogradske nadbiskupije« ie cerkveni list, ki ga izd«'a v srbsko-hrvalskem jeziku belgrajski župnik g. dr. P e 11 i č. List je doslej izhajal na 4 straneh. Setiina številka od 25. februarja pa je izšla na 6 straneh in sta dve strani lega lista pisani v slovenskem jeziku ter namenjeni Slovencem. Z veseljem pozdravljamo ta j>le-meinti ukrep gosjx>da izdajatelja ter sc mu v imenu t Slovencev toplo zahvaljujemo! | — Dva ponesrečenca, V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 29 letnega oženjenega rudarja Ivana Sušnika iz Zagorja ob Savi. Sušnika je v po- , nedeljek popoldne med delom v rovu zasulo in je dobil resne notranje poškodbe. — Z Vira pri Domžalah je prišel v bolnišnico 38 letui mizarski pomočnik Franc Vehovec, ki je udaril po šipi in si močno ohrezal desno roko. — Koliko je v Jugoslaviji muslimanov. Po najnovejši statistiki je v Jugoslaviji 1.561.166 muslimanov. — Velika zavarovalna afera v Subotici. Te dni smo poročali, da je bilo izvršenih v Subotici več senzacionalnih aretaci , ki so osvetlile veliko zavarovalno afero. Sedaj izvemo iz hrvatskih listov sledeče podrobnosti: Aretirani eo bili Pavel Fišl, uradnik subotiške podružnice francoske zavarovalne družbe La National, dalje Leopold Schvvim-mer, bivši agent podjetja, in Florjan Varga, ein subotiškega industrijalca. Policija je do sedaj ugotovila sledeče: Leopold Schwimmer je pred letom dni zvedel, da je Josip Varga, sin subotiškega industrijalca hudo bolan in da bo kmalu umrl. Takoj je kot agenta podjetja odšel k Josipovim staršem in jih nagovoril, da so zavarovali bolnega sina Josipa za 150.000 Din. Mesto težko bolnega Josipa je šel k zdravniku na pregled Josipov brat Florjan, katerega je zdravnik seveda našel popolnoma zdravega in zavarovalna pogodba se je mogla brez nadaljnega skleniti. Konec preteklega leta ie prišel k Vargovim tudi Fišl, ki je tudi pretental Jo-sipovo mater, da je zavarovala bolnega sina pri istem zavodu še za 150.C00 Din. Plačala je tudi potrebno pristojbino v iznosu 10.240 Din. Ko je Schvvimmer zvedel za uspeh Fišla, je šel on še enkrat k Varginim, kjer se mu je posrečilo, da je pregovoril, da so zavarovali mesto bolnega Josipa Karla Dečka, sina Vargine soproge iz prvega zakona, za 200.000 Din. Toda Deck je čez 14 dni preklical zavarovanje, vendar ga je Fišl kljub temu zavaroval najprej za 1C0 000 Din, pozneje pa je sam povišal zavarovanje na 200.000 Din. To se je zdravnikom, ki so pregledavali zavarovance, zazdelo sumljivo in so obvestili o čudnih mahina-cijah državno pravdništvo. Zadeva je prišla na dan. Fišl je takoj šel k Varginim in jih rotil, naj takoj odpeljejo težko bolnega Josipa iz bolnišnice, češ, da bo sicer vse pokvarjeno. Pozneje pa jih je nagovoril, naj mu dajo pismeno izjavo, v kateri se za elučaj Josipove smrti odrekajo zavarovalnini pri družbi La National. Zagotovil jih je, da bo vse to jzjave uničil, toda v resnici jih je spravil v svoji pisalni mizi. Ko so Vargovi to zvedeli, so vso zadevo prijavili policiji. — Pri glavobola, omotici, šamcnia v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju. razdražljivosti. posezite takoj po staro preizkušeni » Franz-Josef «-grenčici Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo. da je »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborilo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. — Svinja zgrizla detetu glavo. V vasi Boloči blizu Šibenika se je pripetila strašna nesreča, v kateri je ugasnilo življenje majhnemu otroku. — Mati je šla na polje in prepustila troje otrok v varstvo dedu. Ded in starejša otroka so šli ven, v hiši pa je ostalo v zibki trimesečno dete. Vrata v hišo pa so bila odprta. Čez nekaj časa se je splazila v hišo svinja in se spravila nad dete v zibelki. Obžrla mu je vso glavo. Ko se je mati vrnila, je bilo dete že mrtvo in strašno iznakaženo. — JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJNI. Novosti: Dietrich von Hil-debrand: L1TURGIE UND PERS0NLICHKEIT. 197 strani. Vezano Din 70. — Dietrich von Hiide-brand; SITTLICHE GRUNDHALTUNGEN. Strani 80. Vezano Din 45. — Dausend: DIE GEME1N-SCHAFT DER KIRCHE. Dogmatično liturgična predavanja. 89 strani. Nevezano Dim 33 — Eberz: VOM AUFGANG UND NIEDERGANG DES MANNLICHEN WELTALTERS. Gedamken iiber das Zwe>igeschlechterwese.n. 150 strani. Nevezano Din 55. — Guardini: WILLE UND WAHRHEIT. Duhovne vaje. 237 strani. Vezano Din 80. — Miil-ler: FROHE GOTTESLIEBE. Religiozno nravni ideal sv. Frančiška Šaleškega. 304 strani. Nevezano Din 84. — Ritter: KATHOLISCH KONSERVA-T1VES ERBGUT. Lrbor za sedanji čas. 407 »trami. Nevezano Din 76. — Schumacher: KRAFT DER URKIRCHE. Das »Neue Leben« nach den Dokumenten der ersten zwei Jahrhunderte. 171 strani. Nevezano Din 72. _ Stockums: DAS PRIESTER-TUM. Mi-sili in razmotrivamja za bogoslovce in duhovnike. 219 strami. Nevezano Din 72. — Stcnner: DIE RELIGIOS-SITTLICHE FCHRUNG JUGEND-j LICHT5R. Eine DarstcIJung der katholischein See-lc rilci t ung JugendJicher, 281 strani. Ne vez. Din 108. — Blagajnik bačke občine piše Hitlerju. Rafka občina Mol ima veliko senzacijo. Bivši občinski blagajnik je nedavno pisal nemškemu kanclerju Hitlerju, v katerem je zahteval od njega plačilo dolga, katerega je napravila v tamkajšnji občini leta 1918 nemška vojska, ko se je umikala. Ker so bili takrat nemški vojaki brez vseh sredstev, si je njihov poveljnik izposodil od tamkajšnjega občinskega blagajnika 20.000 kron za nakup živeža. Obljubil je, da bo denar že naslednji tian vrnil poveljnik njegovega polka. Čete pa so kmalu zapustile Mol in o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Občinski blagajnik je predložil račun okrajnemu glavarstvu, toda to ni hotelo priznati izdatka in je moral blagajnik nadoknaditi manjkajočo vsoto v j občinski blaijajni iz lastnih sredstev. Po tej žalostni izkušnji se je blagajnik obračal na razna mesta. da bi dobil povrnjen svoj denar, toda zaman. Lepega dneje prišel na misel, da bi pisal aamemu Hitlerju. To je res itorU in nemškemu kanclerju na dolgo in široko razložil okolnosti, v katerih je denar posodil, in zahteval, da se mu denar vrne. Te dni pa j« prišel iz nemškega finančnega ministrstva negativen odgovor, ki obvešča blagajnika, da ie v smislu mirovnih dogovorov smatrajo tudi privatne terjatve za vojno škodo. Nemško miai-strstvo mu svetuje, naj se s svojo terjatvijo obrne na jugoslovansko vlado. — Res zabavati se morejo samo zdravi ljudje. Tudi najnavadnejše prehlajenje ter glavo- ali zobo-bol vam pokvarijo zabavo. Da ee temu izognete, vzemite takoj pri prvih znakih gori navedenih bolečin 1—2 Aspirin tableti in takoj boste zopet zdravi. — Pri levmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolefinuh v kolkih, usedu (llexciischuss) st uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Ptuj V naši podružnici. Panonska ulica št. 5, lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate vse navedene liste in inserate in dobite razne informacije. Občni zbor Rdečega križa. V nedeljo 25. t. m. se je vršil v prostorih mestnega magistrata redili občni zbor Rdečega križa. Zbor je vodil predsednik okr. glavar dr. Brafina, ki ie zborovalcem tolmačil novi zakon in pravila Rdečega križa. Iz poročil ostalih funkcionarjev je posneli, da je bilo to humano društvo v preteklem lelu zelo požrtvovalno in agilno. Pomagalo je gladujoči deci v rudniških revirjih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju; poplav-ljencem v okolici Celja je poslalo 1 vagon živil, za 200 revnih otrok v Halozah pa obleko. V Ptuju samem je društvo piomagalo dvema tuberkuloznima družinama in podelilo podpore dijaškim kuhinjam na državni realni gimnaziji in meščanski šoli, reševalnemu društvu za rešilni avto in drugim dobrodelnim ustanovam. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen za predsednika banovinski zdravnik gosp. dr. Alatej Mrgole. Črnomelj Sedemdesetletnico svojega življenja je obhajal 24. februarja daleč nn okrog znani g. Skubic Matija Josip, posestnik in gostilničar v Črnomlju. Iz skromnih razmer se je dvignil do uglednega in premožnega moža. Bil je soustanovitelj Mestne hranilnice in posojilnice v Črnomlju, pri kateri je vršil sko/.i petnujst let brezplačno službo blagajnika. Nekaj let je bil tudi župan mesta Črnmnlja, in sicer ravno v času, ko se je trasirala belokranjska železnica, in ko se je vršil hud boj za to, ali bo šla železnica skozi Črnomelj, ali pa bo Črnomelj dobil samo piostransko progo od Metlike. Dolgo vrsto let je bil tudi član krujnega šolskega odbora in okrajnega cestnega odboru. Udejsivovul se je tudi na zadružnem polju kot član odbora mlekarske zadruge.in Ljudske hranilnice in posojilnice v Črnomlju. Nekaj časa ie bil tudi član in predsednik izobraževalnega društva. Vrlemu eotrudniku na prosvetnem in gospodarskem polju želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo let čilega in zdravega v krogu njegove družine! TeČaj belokranjskih organistov in pevovo-tlij se je vršil v Črnomlju v sredo, 21. t. m. Vodil ga je naš belokranjski rojak, profesor glasbe g. M. Tome. Ker jo bil ta tečaj namenjen kot predpriprava za skujini nastop belokranjskih cerkvenih zborov, ;.i se bo vršil meseca junija, zalo se je poleg teoretičnih stvari obdelala tudi g. M. Tontca slovenska maša »Stopil bom k oltarju« in nekaj posvetnih pesmi, katere se bodo pele pri koncertu nameravanega skupnega uastop>a. Ker je bil na razpolago pevski zbor, zato so posamezni organisti nastopiali v dirigiranju. Topoltlm se je tečaj nadaljeval v cerkvi, kjer se je vršil pouk o registriranju. Nato so posamezni organisti igrali vsak po en preludij, spretnljevanje ene in iste pesmi in improvizacijo. Uspeh tega lečnja se bo pokazal pri skupnem nastojiu. za katerega jc prijavljenih 120 belokranjskih pevk in pevcev. Leshovec pri Krškem Dne 23. t. m. je za vedno zatisnil oči mladi nadebudni dijak V. gimn. rnzr. iz Brezovsko pore. Ves vesel jc prišel za božične počitnice domov, a po poti sc je nevarno prehladil. Komaj je še napravil na sveti večer jaslice, pa jo niural iti v postel jo, iz katere ni več vstal. Imel je že v osnovni šoli posebno veselje do knjige in študija. Ni odnehal prej, dokler ga ni njegov kutehet s pomočjo več dobrotnikov poslal v višje šole. Bil je dober gojenec dijaškega doma o. lazaristov v Ljubljani. Nameraval je postati misijonar-lazarist. \ bolezni je napravil kar obljubo, tla se posveti kongrcpaciji sv. Vincen-eija Pavclskegn. n božja Previdnost je odločila drugače, odpiotovati je moral — okrepčan s tolažili sv. vere— v daljno večnost, kjer bo misijonarji s svojo priprošnjo za nas. Radio Programi Radio Ljubljanat Sreda, 28. febr: 12.15 Operni zbori na ploščah. 12.43 Poročila. 13.00 Čas, koračnice v re-producirani glasbi. 18.00 Komorna glasba, Radio kvintet. IS.30 Radio orkester. 19.00 O socialni vzgoji (dr. Stanko Godala). 19.30 Literarna ura: Radio-interviev 7. Vombergarjem. 20.00 Klavirski konccrl ge. Rusy s spremljevanjeni Radio orkestra. 20.45 Vokalni šolski koncert Roberta Primožiča s spremi jeva njem Rndio-or-kestra. 21.20 Fantje na vasi. 22.00 Čas, poročila, reprodueirani odlomki iz zvočnih filmov. Četrtek, 1. marca: 12.15 Rcnrod. orkestralni koncert. 12.43 Poročila. 13.00 Cas, slavni pevci v rcprorl. glasbi. 18.00 Nega bolnika (ga. Iloče-var-Megličeva). 18.30 Srbohrvaščina (tir. Rupel). 19.00 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.30 Plošče рк) željah. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.1«) Čas, poročila, Radio-juzz. Drugi programi t Sreda, 28. fcbr.t Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Dunaj: 17.15 Ura sodobnih avstr. komponistov. IS.55 Zabavni koncert. 20.15 Predavanje o Abrahamu a Sancta Clara 21.35 Operni fragmenti. — Budimpešta: 18.43 k,n-virska glasba. 20.30 Ciganska glasba. 22.15 Koncert ojierncgu orkcslra. — Milan-Trst: 20.40 Plošče. 21.30 Vescloigru. — Rim: 21.00 Prenos opere. — Pragn: 20.05 Simf. koncert (Beethoven, Mali ler). — Varšava: 20.00 Lahka glo«ba. 21.15 Klavirski konccrl. — Vsa Nemčija: 19.00 Pretit)« iz Monakovega: Beg v domovino (igra). Monnkovo: 20.10 Sladka deklica (opercla). — Lipsko: 20.10 Izgubljeni valček (Rob. Stolz). Krščanska dobrodelnost proti Hitlerjevemu Najvišji stolp v nevarnosti Bral Konrad von Parzham - blažen plemCUStVU '' i« " ---------- * ^"^"T^^^^fflj Brat Konrad von Parzham. Kakor poročamo niž|e, eo bili čudeži, ki eo se izvršili na njegovo pri-prošnjo, že potrjeni. Brat Konrad je bil 43 let vratar samostana Sv. Ana v Altottingu na zgornjem Bavarskem. Bil je velik dobrotnik. Silno rad je pomagal revežem. Umrl je pred 40 leti. V soboto so bili v konsistorijalni dvorani v Vatikanu v navzočnosti sv. očetu, kar nalov, velikega številu duhovščine in mnogih romarjev iz Španije, Nemčije in Južne Amerike prebrani dekreti o proglasitvi zn svetnika blaženega Josipa Cottolengo in Antona Claret Olara ter dekret, ki potrjuje čudeže, potrebne za proglasitev za blaženega brata Konrada von Parzham. Sveti oče je ob tej priložnosti imel nagovor, v katerem .ie popisal življenje blaženih Cottolengn in Cla reta, ki sta s svojim karitativnlm delom re šila itn tisoče ljudi. To je toliko bolj potrebno poudariti v trenutku, ko se postavlja trditev (v Nemčiji!) ,dn je krščanstvo s svo.io dobrodelnostjo človeštvu škodilo. Ob zaključku je govoril tudi o Konradu von Parzham. Sv. oče je čestital trem narodom, ki so dali iz sebe te svetnike. Glede »naše ljubljene Italije« je omenil sv. oče. se moramo zahvaliti Vsemogočnemu, dn jo je obdaril prav v tem svetem letu s tolikimi svetniki. Bog: hoče na ta način pozivati ljudi k obujenju krščanskega življenja, da bi se čimveč ljudi obrnilo k njemu. Na drugi strani se pa tudi zdi, kakor da hi Ho« želel, da hi kristjani bili bolj čuječi proti vsem »ribanjem, ki ogrožajo te najvišje dobrine. Cottolengo nas je učil liubezni do skromnega, ubogega in šibkega. To naj ho svarilo tistim gibanjem, ki hoče;o vse dovesti dn poganskega življenja; tako daleč, kakor ie v deželah, kamor še niso prodrli katoliški misijonarji. Zveličar je pregnal poganstvo in postavil na njegovo mesto krščansko življ >njc. Prav v tem tragičnem in zgodovinskem trenutku nam previdnost postavita podobo Konrada von Parzham v najHvctle'šo luč; velika nevarnost grozi posebno mladim dušam, ki so svetemu očetu posebno pri srcu. saj se slavi pleme z dejanji, ki niso ne krščanska in ne človeška. Sv. oče je pri tem mislil na Hitlerjev nauk o rasizmu. Nem'' i katoliški listi niso smeli priobčiti odstavka, ki zadeva Hitlerja.. Skrivnostno letalo nad Skandinavijo Ali je rusko ali japonsko? Ob vsej dolgi in čudoviti obali Skandinavije se od časa do časa prikaže skrivnostno letalo. Preprosto ljudstvo ga je že pričelo nazivati zračno pošast. Pojavlja se v najbolj pustih krajih in H biči se vprašujejo, odkod prihaja in kam leti. Enkrat ga ugledajo na Norveškem, drugič na Švedskem. tretjič na Finskem. Vsekakor je gotovo, da je to letalo neke tuje velesile. Prvič se je prikazalo 12. decembra nad Helgolan-dom. Ljudje so mogli ugotoviti, da je to pomorsko letalo, to je hidroplan. Pozneje so ga ugledali na severnem Norveškem, na Švedskem in Finskem. Navadno leti ponoči, in sicer zelo visoko. Večkrat se tudi spusti prav nizko nad morjem. Neko noč je norveški parnik nad sabo nenadoma ugledal velikansko dvokrilno letalo z dvema reflektorjema, Letalo je tako nizko, da so opazili pilota oziroma njegovega pomočnika v kabini. Na prvi pogled se je zdelo podobno velikemu francoskemu letalu »Lathamu«, ki je tako tragično končalo L 1928, ko sta francoski pilot Guilhout in Amundsen šla na pomoč Nobileju. Toda temu skrivnostnemu letalu se je pridružila še skrivnostna ladja. Kajti prav ta uorveški parnik je še tisto noč srečal skrivnostno ladjo, ki je naglo od-plula z vso brzino, ko se ji je približal. Z druge strani poročajo, da so v norveških vodah opazili že več ladij, ki so se sumljivo vedle. Splošno sklepajo, da je ena izmed teh Indij oporišče velikega letala, ki preiskuje obal ob Severnem morju. Samoposebi umljivo. da so vesti o letalu in skrivnostnih ladjah prava senzacija za vse prebivalstvo na Skandinaviji. Zadeva zanima seveda tudi državne oblasti. Med Finsko, Švedsko in Norvegijo je bil sklenjen sporazum, naj bi policijska oblast s pomočjo pomorske v vseh treh državah zasledovala te čudne prikazni. Vstali so zopet skeptiki, kakor povsod ob takšnih pojavih, in ti se vprašujejo, ali ne obstojijo morda te ladje in letalo samo v domišljivi ljudstva? Vse kaže, da skeptiki nimajo prav. Danes je mednarodni položaj takšen, da opravičuje domnevo, du so vse te vesti o letalu ali letalih ter o skrivnostnih ladjah resnične. Mnogi domnevajo, da gre za rusko akcijo, drugi zopet, da so tu na delu japonske sile! Japonska išče tudi na tem mestu ranljivo točko sovjetske Rusije. Rusi kakor tudi Japonci so te domneve zanikali. Zdaj je ostala še tretja možnost: Ali niso morda ta letala in to ladje nemške? Neki vojaški izvedenec celo domneva, da imajo ta letala namen, da opazujejo učinke velikanskega nemškega topo, ki strelja v neizmerne daljave. Saj je znano, da so v Norvegiji zapuščeni kra.ii, kamor še ni stopila človeška nogo. Znano je tudi, da je nekoč padel v te kraje izstrelek ali nekaka velikanska raketa, o kateri si niso mogli razložiti, odkod je prišla. Zadeva se čedalje bolj zavija v skrivnost, ki je pač ne bo lahko razložiti. Gosp. Suvich (v sredi z naočniki), podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu, se poslavlja v Budimpešti, Stolp stolnice v Ulmu, ki je najvišji zvonik na svetu (142 metrov) je v nevarnosti. Temelji so se pričeli vdirati; zato bodo morali zgodovinsko stavbo čimprej popraviti. Anglija brez vode! Morda je to prvič v svetovni zgodovini, kar grozi Angliji nevarnost, da ostane brez vode. Ze poletje je bilo nenavadno suho in zima prav tako. Angleški listi poročajo, da so vse zaloge vode pošle in da so se mnoge reke kar posušile. V mnogih vaseh so morali omejiti uporabo vode, drugod zopet prevažajo vodo iz kraja v kraj. Pričeli so celo vodo prodajati. Izmed velemest sta zadeti posebno Liver-|xx>l in Manchester. Iz Manchestra dovajajo vodo v Liverpool, in sicer prispe v Liverpool 8 milijonov galonov vode vsak dan. Manchester ima vode v zalogi za 58 dni. Naravno je, da se zaradi tega razburjajo posebno na deželi, kjer je ogrožena setev. Kupčija s smrtjo Ker mrtve v Argentini tako hitro pokopavajo, je posebno v Bueuos Airesu zelo razširjena navada, da sorodniki obvestijo svoje prijatelje in znance potom časopisa, najraje v vodilnih buenosajreških dnevnikih La Prensa, Nacion in Razon. Takšno majhno obvestilo v Prensi stane čedno svotico pesov 15 (1 pesos okoli 12 Din). Oskrbi je navadne pogrebni zavod. Imel sem prijatelja, ki je sedaj tudi že med mrtvimi, upokojenega železniškega u-radnika, ki je vsako jutro najprej prečita! vse mrliške oglase, ki pa jih ima samo Prensa po kakih 50 na dan. »Kaj hočete«, je rekel, »samo na ta način morem pravočasno zvedeti za smrt in pogreb kakega prijatelja, ki smo sedaj že vsi od danes do jutri«. Buenosajreški pogrebni zavodi si dovoljujejo marsikaj, česar bi si drugod ne dovolili. Pozneje bom skušal pojasniti, zakaj da umira v Buenos Airesu toliko ljudi b rez zakramentov. Skoro vsi. Če pa pogledate oglase v Prensi, boste na veliko začudenje ugotovili, do se skoro vsi začenjajo z besedilom: Confortado con los auxilios de la san-ta roligion y la bendiciou papal — pokrep-čan s svetimi zakramenti za umirajoče in s papeškim blagoslovom... Pred leti je umrl v moji bližini Žid Isaac Silberstein, trgovec, s pohištvom. Naslednje jutro je javljala Prensa: Isaac Silberstein, previden s svetimi zakramenti za umirajoče in pokrepčan s papeškim blagoslovom... Najbolj pa sem se začudil, ko se je ustrelil pred leti Portugalec Piuto, moj sosed in mehanik v argen-i tinskem vojnem arzenalu in som drugo jutro ! spet bral v Prensi: previden in pokrepčan itd. Tudi to so svojevrstne argentinske zanimivosti. (»Naše duhovne življenje« - Buenos Aires.) Menčinski, načelnik GPU, znane sovjetske policije, bo radi slabega zdravja odložil svoje mesto. Na njegovo mesto stopijo njegovi dosedanji sotrudniki. Avstrijo minirajo Iz Lienza na Avstrijskem poročajo, da so v okolici ukradli iz neke delavske lope 5 kg dinamona, 100 razstrelilnih nabojev iu več metrov vžigalne vrvi. H kateri politični organizaciji pripadajo storilci? V Nemčiji umre več ljudi za pljučnico kakor zo jetiko. * * * Če te je pičil kak mrčes, potem si oribaj rano s koščkom vlažnega sladkorja. Tako si odstraniš oteklino. Dr. Karel Engliš, bivši češki finančni ininieter, je postal guverner Češkoslovaške narodne banke. Sandino, južnoameriški junak - umorjen Generala Sandino so umorili v Managui vojaki narodne garde. Poleg tega so pri tem padli njegov brat in dva njegova višja častnika, general Umanzo in Estrada. General Sandino je bil spočetka prav velik prijatelj g. Sacase. V letih 1927 in 1928 sta skupno organizirala upor proti predsedniku Alfonsu Diazu, ki sta ga tudi zrušila. Na njegovo mesto sta postavila g. Moncado. Toda Združene države niso hotele priznati Moncade za predsednika Niearague in so poslali v boj proti upornikom svoje mornarje. Pod pokroviteljstvom ameriških čet so se izvršile volitve in zopet je bil izvoljen Moncada. Zdaj so ga Združene države priznale. General Proti sladkorni bolezni uporabljajo insulin. Prvotno so domnevali, da insulin učin-I kuje povoljno edino kot intravenozua in.iek-I ci.ia. Ce insulin zavžiješ, ostane brez učinka. Zdaj so dognali, da insulin dobrodejno učinkuje. če srn znnžiješ 7. maslom. Angleški delavci korakajo proti Londonu. Iz vse Anglije se zbirajo brezposelni in korakajo proti prestolnici, da bi na ta način vzbudili pozornost nase. Delavska stranka je pozvala svoje pristaše nai delavce povsod pozdravijo. London stoji na vsak nnčin pred zanimivim dogodkom. Kakor ka/.e napis, «0 delavci na nasi sliki rudarji Spomladanski klobuk iz mehke klobučevine s krajci, potegnjenimi navzdol. Prav lepo p. ilcg.i n* »v etlo »pomladansko obleko. Sandino je nadaljeval borbo proti umeri-škim četam tudi pozneje, ko je za Moncado prišel na prestol Sacasa. Ameriška vojska in tudi narodna garda sta mu bili stalno za petami, dokler se Sandino ni vdal in sklenil dovolj časten mir. Februarja lanskega leta sta se Sacasa in Sandino pogodila; Sacasa je Sandinu dovolil, da obdrži majhno vojsko, to je četo 100 vojakov. S temi je Sandino obdeloval zemljo v Rio-Coco in živel kot svoboden gospod. Po njegovih žilah je krožila deloma tudi indijska kri. Po vsej Južni Ameriki je njegovo ime zaslovelo kakor ime narodnega junaka. Neposreden povod za njegov umor je bila baje neka izjava, ki jo je podal glede narodne garde. Dejal je, da je narodna garda neustavna organizacija in s tem je razburil njene častnike. Predsednik republike Sacasa je Izdal uradno poročilo v katerem je napovedal strogo preiskavo. Od kongresa zahteva popolna pooblnstihi, da ohrani luir. Obenem je pi-oiclaeil za nw države oluedao stanj*. -Co^otN^icm tom\HS£W ^Ф .Ш ^JVH- МШК ~ 0 ЊР&Ж MSAVtST чгектлздк v , - tooKsms Gospodarstvo Davčne prijave za pridobnino Davčne uprave objavljajo poziv za vložitev davčnih prijeiv za priredbo pridobnine za davčno leto 1934. Prijavo je vložiti glede dohodkov in poslovnega prometa v teku meseca marca, od 1. do vitetega 31. marca 1934. Pridobnini so zavezane vs-e one družbe i omejeno zavezo, ki ne podlegajo družbenemu davku. Temu davku so namreč zavezan« one družbe z omejeno zavezo, ki javno polagajo račune. Prijavo za pridobnino je posebe vložiti za vsaki objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla, na pr. če ima trgovec centrailo in podružnico, mora vložiti prijavo za centralo in posebej Se za podružnico. Če trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijačo, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Če se krojač na pr. hkrati bavi tudi s prodajo izgotovljenih oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega o-brta in posebej še za dohodek iz prodarje izgotovljenih oblek. Rudarska podjetja, ki so podvržena tenvu davku, n Hira »o vložiti prijavo za vsaiki rudnik posebej in za vsak samostojni poanožni rov. ( Prijavo moraijo vložiti tudi one osebe, ki so po čl. 46 zakona o neposrednih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrati težkih invalidov itd.). Prijavo izpolni in vloži: 1. lastnik obrata ali podjetja, oziroma oseba, aa kateri račun se obrat vodij 2. V primeru zakupa zakupnik. 3. Za nedoletne njihovi roditelji aH varuhi. 4. Za mase njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specialnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Prijava naj se izpolni v vseli raizpredclkih po vTsti, kakor slede v obrazcu, kar naijboli jasno in detaijlirano. Ker je predmet obdaebe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem leitu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo^ kazenskim Posledicam netočnega prijavi jen! a. Enoletnim dohodkom sc smatra kosmati dohodek po odbHku izdatkov, ki so potrebni za vršilev podjetja, obrti aili poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, Obrestna mera zadrug Glavna Zadružna zveza objavlja pregled obrestne mere pri zadrugah v naši državi. Najnižja je obreslna mera v Sloveniji. Članice Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug imajo obrestno mero 0.5% za posojila (maksimalno). Neenotna je obrestna mera pri Zvezi gosp. zadrug, ki ima članice tudi v drugih pokrajinah države. Pri zadrugah drž. uslužbencev znaša obrestna mera 8% (pri zvezi 4%). Pravilnik k novi davčni zakonodaji. V »Služb, itovinah« jp izšel pravilnik k nedavnim izpremembam y zakonih o neposrednih davkih, poslovni promet, samski davek in oprostitvi družin z 9 otroci. Priv. agrarna banka v novi palači. V Belgradu si je Privilegirana agrarna banka zgradila na oglu Dečanske in Vlajkovičeve ulice trinadslropno palačo, ki je stala okoli 16 milj. Din brez inventarja in sveta. Skupno se računa, da bo palača stala banko okoli 27 milijonov Din. Jugoslovanska združena banka v Zagrebu objavlja, da bo z 28. februarjem plačevala: 1. 100% onim upnikom, ki tiiso imeli 31. dec 1033 terjati več kot 10.000 Din; 2. 5% pa dobe vsi ostali upniki 31. dec. 1933 in se v to kvoto vračunajo tudi po 1. januarju letos plačani zneski. Nova katastrska uprava je ustanovljena v Dol. Logatcu. Prostore je dala na razpolago občina, ki nosi tudi preselilvene stroške. Mešanje slaienega vinskega pridelka z naravnim vinom. Ker so nastali dvomi, da li, odnosno nod katerimi pogoji smemo mešati slajeni vinski letnik, kakršen je iruiogokje najmlajši iz minule jeseni, s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo zadevno pojasnilo, ki ga banska. uprava dravske banovine s lem razglasom objavlja: V čl. 17 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu js naglašeuo, da mešanje raznih vin ali moštov ni prepovedano, razen v primerih, ako kalero izmed njih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zategadelj je mešanje vina od prirodnega mošta z vinom od mošita, ki je bil oslajen po predpisih zakona o vinu. dovoljeno pod |x>gojem, da taka vinska mešanica po čl. 23 istega pravilnika ne sme imeti bližje označbe »pravo«, »jjrirodno« in temu slično. Banska uprava -prijioininja, da velja navedena razlaga za tuzeniski promet z vinom in moštom, pri vinskem pridelku za izvoz pa je treba upoštevali zadevne zakonite določbe, ki so veljavne y tisti tuji državi, v kalero izvažamo. marveč služijo za vzdrževanje davčnega zaveaam- ca, njegove obitelji aili drugih oeeb, s« ne sunejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da priiože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in kotlini inventar, odnosno račun bilance zgube in dobička, korespondence in slično, če vodijo trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj sc v prijavi izjavijo, da se hkrati bavšjo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu. Novi obrazci davčnih prijav za pridobnino, nadalje obrazci prijav za davek na poslovni promet (knijigaši in pavšalisti) se dobijo pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5, II. n., soba 12, za ceno 1 Din komad. Davčni zavezanci in občine (mestno načelstvo) sc še posebej opozarjajo, Ua sc morajo vsi razpre-delki nove davčne prijave točno in vestno izpolniti in si-cer samo na prvi strani prijave. Vse rubrike na ostalih straneh prijave izpolni davčna uprava »ama. Pri davčni upravi za mecto Ljubljana od sedaj naprei niso več dolžni vložiti davčnih prijav davčni zavezanci 3. skupine Čl. 42 zakona o neposrednih davkih fft'aketji, avtotaiksiji z enim vozom, postreščki, komisronnrji, čistilci čevljev, kol-porterji časopisov itd.) in agenti zavarovalnih družb. Industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodno transportna podjetja, katerih letni jyromet presega 500 000 Din, se še posebej ooozara o, da mora'o hkrati z davčno prvavo predložiti bilanco z računom dobička, oziroma začetni in končni inventar — tako za poslovno leto 1933 kakor trdi za poslovno leto 1937. Poleg tega morajo priravi priložiti no-W -i pregled posameznih postavk zgube ir Aobilka, izvleček iz računa kapitala, prepis lastnega -""ra vsakega družabnika noselei in tudi njegovih rodbinskih članov, nadalie pojasnilo r> izvršenih amortizacijah, izvleček računa produkcije in bančni izvleček iz računa valut, efektov in deviz. Vsi ostali davčni z-v -r-ici, ki ?<>H«o, d- *» •' h obdavči po trgovskih knjigah, morajo davčni prijavi priložiti iste priloge. 8% Blcr. pos. 53.50- 55, 7% Blcr. pos. 51.50-52 (51.50). — Delnice: Narodna banka 4250—4500. Priv. agr. banka 259—263, Scčerana Osiek 150 d., Imjjeks^O den., Trboveliska 105—110. Beljrrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 74.50 do 76.50 (75, 74). agrarji 38 50 bl„ vo:na škoda 318- 319 (319, 318), "3. 313.16 -319 (318), 4. 316 den. (317). 1% pos. Drž. hip. banke 66 bi. — Delnice: Narodna banka 4280 -4350 ( 4300), Priv. agr. banka 260-262 (263, 256). Dunaj. Don. sav. jadr. 63.45 ex kujwn, Liinder-battka 15.80. Narodna banka 153.50, Steg 17.25, Sleveag 10.75, Alpine 10.50, Rima 24, Trboveljska 12.60. Žitni (rџ Položaj za pšenico je neizpremenjčn kot tudi cene. Govori se sicer, da bomo izvozili okoli 500 vagonov naše pšenice v Švico, kar bi zelo razbremenilo naš tre, vendar zaenkrat ta kupčija še ni sklenjena, ker so Švicarji zelo natančni. Pri sedanjih cenah v Švici bi bila pri nas cena 108 ban. postaja. Koruza je nadalje izredno čvrsta zaradi izvoza. Danes stane času primerno suha že 67.50 do 70. par pomeni dvig za 2 in pol pare pri kilogramu. Umetno sušene prav za prav ni na trgu, ker je to večinoma nadčasovno primerno suha. saj so sušilnice večinoma že ustavile obratovanje. Za maj se imenuje cena 82.50 den. in 85 bi. V ostalih predmetih ni bilo pomembnejših izprememb. — •loka in otrobi so ostali v ceni neizpremenjeni. $ЏШ Borza Denar Dne 27. febr. Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Amsterdama, Berlina. Bruslja, Curiha in Pariza, dočim so popustili več ali manj London, New York, Praga in Trst., Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.95, na zagrebški in belgrajski borzi pa jk> 8.85. — Grški boni so notirali v Zagrebu 34.50 do 35.50 (35), v Belgradu pa 35 den. Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1358.47—1360.27, Bruselj 600.79-804.73, London 174.30—175.00, Curih 1108.35—1113.85. New York 3405.50- 3433.76, Pariz 225.88 - 227, Praga 142.29 do 143.15, Trst 292.68 -295.08. Curih. Pariz 20.38, London 15.76, New York 310.7225, Bruselj 72.25, Milan 26.40, Madrid 41.925, Amsterdam 208.325, Berlin 122.65, Dunaj 73.30 (56.40), Slockhphn 81.30, Oslo 70.15, Kopenhagen 70.35, Praga 12.845, Varšava 58.325, Alene 2.94, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 8.29 den. Vrednostni papirji Tendenca jc bila danes večinoma čvrstejša in so fečaji delotna narasli. Izjemo pa je tvorila vojna škoda, ki jc na vseh naših borzah padla. Temu Krimerno je bil ludi največji promet v vojni škodi, a zagrebški borzi je znašal promet: vojna škoda 2500 kom., 7% inv. posojilo 50.000, begi. obv. 150.000 in 7% Blerovo |X3sojilo 1000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 72—74, agrarji 37—38, vojna škoda 315—320, begi. obv. 55- 56. 8% Bler. S iS. 53.50 den., 1% Bler. pos. 51.50 den., 7% pos. rž hip. banke 63 den., Kranj ind. 250 bi. Zagreb. D r ž. pa p i r j i : 7% inv. |4>s. 74—78 178), vojna skoda 3iQ 321 (321), 3. 310 321. 4. 318- 320 (319), 6% begi. obv. 55- 55.50 (54.50), 1?' N Živina Kranjski živinski sejem 26. februarja. Na trg so prignali 58 volov (j)rodaiiih 31), krav 25 (7У, 1 bika (1), 2 telici (2), prašičev (prodan nobeden). Cene so pile v bistvu enake kot že vso zimo; ker pa je bilo le malo povpraševanja in malo kupčij, plaga |>a dovolj, se je kazala rahla lendenca navzdol. Tako slabega in tnrlvega živinskega sejina v Kranju že dolgo ni bilo. Mariborski živinski sejem. Prignanih je bilo 21 konj, 22 bikov, 190 volov, '330 krav in 16 telet; skupaj 579 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive teže 3.50 —3.75 Din, pol-debeli voli 2.50—3 Din, biki za klanje 250—3.50, klavne krave debele 2—3.50 Din, plemenske krave 1.50—2.75 Din, krave za klobasa rje 1.50—2 Din, molzne krave 2—2.50 Din, breje krave 2—2.50 Din, mlada živina 3—3.75 Din, teleta 5—6 Din. Prodanih je bilo 275 komadov; od tega za izvoz v Italijo 14. Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso I. vrste kilogram 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din. meso bikov, krav, telic 4—6 Din, telečje meso L vrste 10—15 Din, II. vrste 8—10 Din, svinjsko sveže meso 10—16 Din. Dunajski prašičji sejem 27. febr. Pripeljanih je bilo 0871 špeharjev in 3371 pršutarjev, skupno 13.242 glav, od tega iz Avstrije 7415, iz inozemstva 5827. Cene so bile sledeče: prvovrstni špeharji 1.43 do 1.47, kmetski špeharji 1.32—1.50, stari 1.20 do 1.30, križani 1.38—1.50 in pršutarji 1.12—1.38 šil. za 1 kg žive teže. Pri mirnem poslovanju so cene pršutarjev padle za 2—3, cene velejxises(niškili šj*-liarjev za 3—4, ostalih šf>eharjcv pa za 2—3 groše pri kg žive teže. Llfil O 3 v VELIKI IZBIRI -A.sE.SK&SERnS Lahho-atletshi program za 1934 Lahkoatletske prireditve ASK Primorja iu SK Ilirije ler tekmo* iinja za driavno prvenstvo v I. 1SI34. 25. marca, Ilirija: propagandno cross-country prvenstvo mest; 8. aprila, JLAZ: cross-country prvenstvo Jugoslavije za moštva in poedince v Zagrebu; 21.—22. aprila, Primorje: propagandni omejeni miting; 5.—ti. maja, Primorje: propagandni omejeni miting; 9.—10. maja, Primorje, nacionalni miting po dolžnosti; 13. maja, Ilirija: nacionalni miting; 21. maja, Primorje: »Jutrova« propagandna štafeta; 20.—27. maja, Primorje: prvenstvo Jugoslavije za moštva; 2.—3. junija, odbor za izvedbo dvomatehev: dvoniatch Oraz-Ljuhljana v Grazu; 10. junija, JLAS: nastop francoske lahknatlet-ske ekipe r Ljubljani; - 27.-29. junija, Primorje: nacionalni stafelni miting združen z olimp. desetobojem; 30. junija—1. julija, JLAS: prvenstvo Jugoslavije za poedince, II. del; 8. julija, Ilirija: propngandni olimp. petoboj; 14.—15. julija: Primorje: dvomateh Primorje-reprczeutnuca Bukarešte v Bukarešti; 14.—15. avgusta, Ilirija: internacionalni miting; 1.—2. septembra, Primorje: dvomateh Pri-niorje-KAC (Celovec) in nastop češkoslovaške državne reprezentance v Ljubljani; tt. septembra, Primorje: jubilejna štafeta od Ljubljane do Belgrada ozir. od Ljubljane do Bleda; 14.—10. septepibra, JLAZ. prvenstvo Jugoslavijo za poedince, 1. del v Ljubljani; 7.—14. okt., JLAZ: halkanske igre v Atenah; 21. oktobra, Primorje: nacionalni olimpijski pelohnj za prvenstvo Ljubljane; L decembra, Primorje: Tek zcilinjenja, intor-narionalna prireditev. Podčrtane internacionalne prireditve so že vse porfektuirane izvzemši prireditve Primorja, dne 1. in 2. septembra, za katero vodi prireditelj, ASK Primorje, še pogajanja s češkoslovaško labko-atlelsko zvezo. Naši lahkoatleti so si v letošnji sezoni pripravili krasen procram, ki bo brez dvoma ogromno doprinesel, da bo slovenska lahka atletika zamo-gla letos v kvalitativnem in kvantitativnem oziru zaznamovati nadaljnji veliki napredek. Opozarjamo že danes s priobčitvijo tega pro-к,i na, na krasna jirireditve vse aktivne lahko-at.lete kakor tudi vse ljubitelje in simpatizerje, ki naj bi z večjim posečanjem teb prireditev pripomogli k čini uspešnejši projiagandi lahke atlelike, najbolj razširjene športne panoge. €ross-couniry prvenstvo Ljubijanshe podzveze J.Z.Ž. S. Propozicije 1. Ljubljanska podzveza JZŽZ priredi dn« 18. marca t, 1. ob 11 dopoldne cross-cou.nit.ry tek za prvenstvo podzveze na j>rogi 2000 m pod Ceki-novim gradom s startom in ciljem pri drsališču SK Ilirije. — 2. Pravico nastopa imajo družine klubov ljubljanske podzveze, odnosno poedinke, članice teh klubov. Družine morajo biti sestavljene iz najmanj 6 tekačic. Na placemerat družine vpliva najboljša četvorica vsake družine. Tekačice morajo biti verificirane atletinje JZŽZ. — 3. Klasifikacija družin se vrši po pravilih. JLAZ-e. Zmagovalna družina dobi naslov »Prvak Ijublian-i ske podzveze JZŽZ«, zmagovalka poedinka pa naslov »Prvakinja ljubljanske podzveze JZŽZ za leto 1934«. — 4. Nagrade: Zmagovalna družina prejme prehodni pokaj, prvaki,nia posebno darilo v trajno last, naslednjih pet tekačic pa plakete. O darilih in posebnih določilih za ta darila izide naknadna službena obiava podzveze. — 5. Prijave s jM-ijavniino Din 30 za družino in Din 10 za poedinke je poslati najkasneje do 11. marca opoldne na naslov: Ljubljanska podzveza ,!7.žZ, Ljubljena, kavama Evropa. 7akasne<1e prijave se ne bodo vpoštevaJe. — 6. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAZ-e. Stafetna in skakalna tekma se je vršila v nedeljo v Mojstrani V stafetui tekmi na progi 4X8 km je zasedla prvo mesto štafeta smuč. kluba Dovje-Mojstrana (Jakopič, Rabič Maik«, Lakota C., Rabič Miha) v času 2:27.18; na drugem mestu je Sm. ki. Ljubljana (Baebler, Močnik, Švigelj, Deč-mam) s časom 2:29.41, na tretjem mestu pa SK Ilirija (Bračič, Bručan, Pribošek, Kerštajn) s časom 2:36.05. V skokih so zmagali; v I. raizredu: Dečman Tone 148.9 t. (26,27 m); v II. razredu: Bručan Lado 127.5 t. (20.5 im 20) v III. razredu pa Klančnik Karel 137.5 t. (21 in 21 m). Senzacija dneva je bil 9 letni Polda Janez iz Mojstrane, ki je skočil e polnim naletom 20 m. . Po tekmi je v hotelu Triglav dolgoletni predsednik smuč. kluba Dovje-Mojstrana g. Zmpan pozdravil tekmovalce ter jim razdelil darila. Smu-| čarski klub Dovjc-Mojolrana je s to tekmo po-! novno dokazal, da nima samo prvovrstnih lekmo-! valccv, temiveč tudi ijjrvovrstne ci 'ar^zntonj« tekem. Savinjska podružnica TK Skala ima svoj redni občni zbor ob vsakem vremenu dne 4. marca t. 1. ob 10 na Smrekovcu. Vremensko poročilo JZSZ in SPD a) Po stanju dne 27. februarja ob 7 zfutraf. Bistrica-Boh. jezero: 4-2, dež, 60 cm južnega »nega, smuika slaba. — Bled-jezero; —1, dež, 20 cm južnega snega, smuka slaba, led grapav, 20 cm debel, — Kranjska gora, Rateče-Planica: 41, barometer pada, dežuije, 70 cm južnega snega, smuka slaba. — VrSič tn Tamar; 250 cm južnega snega, sneg za sanke ugoden. b) Po stanju dno 26. februarja ob 7 zfutra). Smučarski dom na Pokljuki: +1, oblačno, mirno, 140 cm snega, 4 cm novega južnega snega, smuka dobra, smuka v planinah dobra, izgledi za nov sneg. * Nemčija se pripravlja nn olimpijske igre. Za letošnje leto je pripravila med drugim zelo bogat lahko-ntletski program. Dne 5. avgusta l»n nastO|)ila v Italiji proti llnliji; 19. avsustn proti išvici v Stuttgortu: I. in 2. sept. proti Švedski v Stockliolmu in 21. sept. v Mngdeburgu. IVdcj lega bodo Nemci nn«|npili ludi pri evropskih prvenstvih v I urinu. Bjorn Jahr se vrača ла Norveško. Trener JZSS /u skoke, simpatični Bjbru Juhr se vrača nn Norveško, Savez m priredi danes v eredo, v prostorih restavracije Slatnič v salonu v 11. nadstropju poslovilni večer, na katerega \ alu vse saveznn funkcionarje in vse ljubljanske smučarje. Večer je zamišljen kot povsem nevezan sestanek smučarjev, vstop je prost, sestanek od 20 dalje. Julir je pokazal s svojim delovanjem povsem novo, dotedaj nepoznano metodo treninga ekakučev, ni jih navduševal za rekordne skoke, vzgajal jih je v stilu, a vemlai so baš pod njim postavljeni kar 4 jugoslovanski rekordi. Poleg Slovenije je bil Jahr tudi v Zagrebu in v Sarajevu kot prvi savezni trener, ki je tamkaj otvarjal prve skukalnice in gotovo bo odnesel najlepše spomine pa lepo se razvijajoči smuški spori v naši državi. Upamo, da se nam simpatični Norvežan še povrne, а enako si želimo, da ponese najlepše ulise o naši državi In našem smuškem sportn v svojo domovino. — Tedaj zvečer na svidenje pri Slamiču! Oficijelna lista novih svetovnih rekordov v plavanju. Mednarodna plavalna zvc.zu je izdalu listo svetovnih rekordov, ki so bili v 1. 1915 postavljeni. Moški: 300 jardov proeto: I. R. Gilhula (Amerika) 1:06.8 (Detroit, 3. 8. 1935.); 300 ш prosto: I. R. Gilhula (Amerika) 1:24.4 (Detroit, 1. 8. 1911.); 400 m prosto: S. Makino (Japonska) 4:46.4 (Tokijo, 14. 8. 1911.); 440 jardov prosto: L R. Gilhula (Amerika)' 4:4f*.b (Detroit, 21. 9. 1931.); 500 jardov prosto: L Medica (Amerika) 5:26.6 (Seattle, 1. 6. 1911.); 500 m prosto: I. Medica (Amerika) 5:57.8 (Seattle, 1. 6. 1913.); 880 jardov prosto: L Medica (Amerik«) 10:15.4 (Chicago, 16 7. 1911.) 1000 jardov prosto* L Medica (Amerika) 11:37.4 (Portland, 29. 7. 1911.); 1000 m prosto: K. Kitamure (Japonska) 12:42.6 (Tokijo, 13. 8. 1911.); 400 m hrbtno: K. Kavvatsu (Japonska) 5:17.6 (Tokijo, 10. 9. 1931.); 400 m hrbtno: M. Kiyokawn (Japonska) 5:10.4 (Tokijo, 10. 9. 1911.); Ženske: 100 jardov prosto: L. Kight (Amerika) 1:18.4 (Butalo, 20. 4. 1931.); 100 m prosto: W. Den Quden (Nizozemska) 1:58 (Rotterdnm, 8. 10. 1911.); 800 m prosto: L. Kiglit (Amerika) 11:44.1 (lones Beacli, 21. 9. 1911.); 100 m prsno: C. Denis (Avstralija) 1:24.6 (Unlev, 14. 2. 1931.); 200 jardov prsno: E. Jacobsen (Danska) 2:49.5 (Stock hol m. 5. 10. 1933.); 200 m prsno: H. Mayeuhata (Japonska) 1:00.4 (Tokijo, 30. 9. 1951.); 400 m prsno: H. Muvehata (Japonska) 6:2t.8 (Tokijo, 1. 10. 1913.); 500 m prsno: H. Mayehata (Japonska) 8:01.3 (Tokijo, 1. 10. 1931.). Plakete za svetovne rekorderje v pluvanjn. Mednarodna plavalna zveza, ki je doslej izdajala svetovnim rekorderjem v plavanju dinlt*- me, bo odslej naprej podeljevala plakete. Vse včlanjene državne /veze «o bile povabljene, da predložijo tozadevne predloge, odnosno osnutke za te plakete. Nova lista svetovnih rekordov v lahki atletiki bo izšla. Izdala jo bo mednarodna lahkoatletska zveza in bo vsebovala vse nove rekorde, ki so bili postavljeni po zadnjem kongresu, ki se je vršil o priliki zadnje olimjiijade v Los Angelesu. Svetovni damski rekordi v hitrostnem drsanju. Kakor v drugih športnih panogah tako ludi v drsanju ne mirujejo dekleta. Se ni dolgo, ko so bili postavljeni od njih v hitrostnem drsanju svetovni rekordi, že slišimo o novih. V Oslo so se vršile damske tekme. Ob tej priliki je postavila gdč. Verne Lesche (Finska) nov svetovni rekord na 1000 ra s časom 1:45.7. Norvežanka L\ je pa postavila nov svetovni rekord n.a progi 500 m s časom 50.3. Njena rojakinja Blikken pa je zboli-šala obstoječi svetovni reliord na 1500 m; za lo progo je namreč rabila 2:40. Mednarodna lahko-nfletska zveza bo imela v dneh 28. in 29. aprilu t. I. v Stockholmu svojo XII. letno skupščino. Шса preselitve trgovine velika odprodaja blaga po znatno znižanih cenah prf Stanho rfortanttf, Sv. Petra c 35 železmna Gospodinje, ne zamadite ugodne prilike! Družabnike ali finansirje za prvovrstno zelo rentabilno trgovsko podjetje so išče. Potreben kapital .S—800.000 v gotovini. Sodelovanjo ni pogoj. Sigurnost in velika rentabilnost vloženoga kapitala zajamčena. — Resne j>onudbe pod »Rentabilnost« 2185 na upravo »Slovenca«. V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je danes ob 3 zjutraj zapustil naš blagi mož, oče, sin in svak, gospod FRANJO TOVORNIK gledališki igralec v Mariboru Pogreb bo dne 1. marca ob pol 4 pop. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. marca ob pol 8 zjutraj v magdalenski župni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, v blag spomin! Maribor-Krčcvina, dne 27. febr. 1934. Ana Tovornik, žena; Mario, sin; Martin in Marija, siarši; Osva'd in Arnold, brata — in ostali sorodniki. Stran 8 >SLO\КМ-Л,'«, rine februarja 1HH4. Stev. 4». MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka besede Din 1'—; ieriiovanjskl oglasi Din 2 —. Na|manjšl znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lako) pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega snaCaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Ilužbodobe Dekle šivilj." in perlektna kuharica, ki je služila več let v odlični hiši, išče mesto k boljši krščanski družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Poštena« št. 2151._(a) Kmečko dekle vajeno hišnih del ter nekoliko kuhe in šivanja — išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2181._(a) Dekle pridno in pošteno, z dobrimi spričevali — išče službo. Ima veselje do kuhanja in vsakega dela. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor št. 171. (a) mm\ Učenec močan, kmečkih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Leopold Se-nica, Sevnica ob Savi. (v Mesarski vajenec krepak, brihten, 16—17 let star, le od ugledne rodbi-ae, dobi takoj mesto. Toni Bule ml., Mokronog, (v) II Službe iičeio Strokovnjaka prvovrstnega organizatorja, išče zavarovalnica za vodilno mesto Sprejme tudi več akviziterjev. — Ponudbe na upravo »S1.« Maribor pod »Takoj« št. 1944. (b) Krojaškega pomočnika takoj sprejme Ivan Mrak, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-1. (b) 5 provizij, akviziterjev za prodajo odličnega gospodinjskega predmeta v Ljubljani takoj sprejmem. Ponudbe pod Nujno« št. 2168 na upravo »Slovenca«. (b) Modistko spretno in samostojno, iščem. Ponudbe pod »Samostojna« 2186 na upravo »Slovenca«. (b) Denar Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & G. Skaberne, Ljubljana. (r) Pančne vloge vseh zavodov, nakup, prodajo in posojila posreduje najkulantneje St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33. (d) Hranilne knjižice Kmetske posojil, v Ljubljani prodam proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kompenzacija« 2184. (d) ODDAJO: Ugodna prilika! Natakarica z lepimi spričevali, vešča tudi nemščine, dobi na račun buffet. Ponudbe s sliko pod zn. »Kavcija 3000- 2155 na upravo »Slovenca«. (n) Stanovanja ODDAJO. Enosobno stanovanje s kabinetom, v novi hiši, takoj oddam. Rožna dolina, cesta XIII št. 5. (č) Stanovanje komfortno štiri- in dvosobno, v bližini sv. Jožefa, se odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2160. (č) Takoj oddam malo opremljeno sobico s posebnim vhodom. Trdinova ulica 2, vis. priti, (s) Razno Novoporočenci! Sprejmem tudi na delni odpis vložnih knjižic Mestne hranilnice Spodnje štajerske in posojilnice v Narodnem domu v Mari boru pri nakupu kuhinjske posode in opreme -Albert Vicel, Maribor, Gosposka 5. (r) Posestva HIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIII Droben oglas v »Slaventa* oosestvo ti hitro proda; it ie ne t gotovim denarjem oač kupca ti s kniiiieo da IIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllll Lepo posestvo eno uro od Ljubljane, v popolnoma dobrem stanju, z velikim vrtom, njivami in travnikom — plačljivo delno s hranilnimi knjižicami — naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 2028. (p) Stavbne parcele 600 m1 in večje, pri postaji Vižmarje — ugodno naprodaj Naslov: Vižmarje št. 100. (p) Gostilno pri kolodvoru, s tujskimi sobami ter velikim hladnim skladiščem za žito ali gradbeni materijal — proda ali da t najem Ivo Vranešič, Sunja. (p) Večje posestvo dobro uro od Maribora naprodaj. 96 oralov gozda, 15 oralov njiv, travnikov, velik sadonosnik in majhen vinograd. Cena »60.000 Din. Vknjiženega je 130.000 Din od Slovenj-'raške posojilnice. Ivan ' šič, Zrkov^ka cesta 29. obrežje, Maribor. (p) Citajtc in širite »Slovenca«! Objave Naznanilo! Vljudno obveščam cenj. občinstvo, da bom v Kopitarjevi ulici št. 1 otvoril mesnico 1. marca 1934. -Nudil bom cenj. odjemalcem vedno le sveže meso in prvovrstne mesne izdelke. Za čim večji odjem se priporoča Kari Povše, mesar, Kopitarjeva 1. (o) Golaž Bhstraht vam napravi kuhanje za igračo. Ekstrakt, dr. z o. z., Gosposvetska cesta 8. Kupimo Kostanjev les ponudite takoj; množina, dobavni rok, zastopniku tovarne Drago Hadl, Novo mesto. (k) Srebrne krone 4tarc zlato in srebro ku-ouie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana, Ilirska ulica 36. vhod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Suhe javorovc plohe široke najmanj 35 cm — kupimo. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Javor« 2157. (k) Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 21 komadov usnjenih suknjičev za mestno poklicno gasilstvo. Pravilno opremljene in kolekovane ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem urad* do 13. marca 1934 opoldne, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije glede kakovosti usnja, kroja itd. — V Ljubljani, dne 24. februarja 1934. irarrrrai Instrumente cimbal s krasnim glasom in berdo prodamo. - Ponudbe na podružnico Slovenca« v Ptuju. (g) ЕИШЗ IIIIHIlItllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Ct avto s t'o/ stari prvda/ai oT motorja bi znebil se rad hrt kupcev ti mnogo priženi 'slnvmlev na/mani? inserat IIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri aaiugodneie m naiceneie 'vrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica ш Stari trg. III Bukovo oglje takojšnja dobava, proda Kmetijska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi. Cena po dogovoru. (1) Naznanjamo vsem prijateljem gledališča, da je v torek 27. februarja ob pol 3 zjutraj umrl naš tovariš FRANC TOVORNIK gledališki igralec Pogreb bo v četrtek 1. marca ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 27. februarja 1934. UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU ZDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV V MARIBORU Kozolec I Gabrove sadike blizu Laškega, s 4 okni' za živ plot (mejo) prodaja (štanti), v dobrem stanju,: po dogovoru Janez Govc, za nizko ceno naprodaj. • Zasip št. 44, pošta Bled. Za polovico vzamem hra- nilno knjižico. Naslov v podružnici Slovenca« v Celju. (1) VINA vseh vrst kupite najugodneje pn Centralni vinarni v Ljubljani. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Ia orehova jedrca 5 kg 150 Din, la češplje-va marmelada — zaboj 12.50 kg 110 Din, Ia suhe hruške 10 kg 70 Din — razpošilja franko kupčeva postaja proti povzetju G. Drechsler, Tuzla. (1) Mali pisalni stroj Underwood s kovčekom, dobro ohranjen, poceni roda I. Kokalj, Gradišče (D itv 11. Obrt Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje in jih sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ko-menskega 34. (t) Specijalna mehanična delavnica za popravo vseh pisarniških strojev in kontrolnih blagajn. Za vsako delo pismeno jamčim. Cene solidne. Ludovik Žitnik Kolodvorska št. 26 Tel 34-23. (t) lelefon 2059 Premog •uiha drva Pogačnik, Bohoričev« ulica 6 Pšenicno moko aajboljeib mlinov nudi najceneje veletrgovina žita m mlevekih izdelkov A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 2«. Ob priliki izgube mojega nepozabnega soproga in očeta FRANCA ROŽANCA restavraterja zdravilišča Dobrne se čutim dolžno izreči zahvalo vsem darovalcem vencev, gostilničarski zadrugi, vojniškernu Sokolu, občinskemu odboru, lovskim društvom Celja in Dobrne, požarni brambi in vsem drugim domačim organizacijam, učiteljskemu zboru in šolski mladini ter pevskima društvoma Vojnika in Dobrne in vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. — Posebno zahvalo pa izrekam zdraviliškemu zdravniku dr. F. Trencu za požrtvovalnost za časa njegove mučne bolezni, častiti duhovščini, posebno g. dekanu Žagarju in g. A. Jankoviču, upravitelju zdravilišča, za tolažljive besede ob grobu. Iskrena hvala! Dobrna, dne 27. februarja 1934. _ RODBINA ROŽANEC Tudi v naši podružnki Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ea »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Umrla mi je moja ljuba žena, gospa Albina Pavločičeva soproga zobozdravnika previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 28. februarja ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. februarja 1934. Dr. PAVLOCIC FRANCE, soprog in ostalo sorodstvo. Ludvik Ganghofer: 27 Samostanski lovec »Ti ne bo treba dolgo čakati, niučica! Le pazi... pride eno za drugim — mati in jaz in. .« Ne, imena svojega dečka ni mogel spraviti iz ust Ko se je obrnil od groba in vzel prazno desko pod pazduho, sta mu stekli dve debeli solzi v brado. Ni hotel iti čez tržnico; zanj je bilo tam preveč ljudi. Po ovinkih se je napotil k slikarju sj>oniin-skih tabel. Našel je mojstra doma. »Napiši mi ime fia desko tu,c je rekel. »Kdo ti je pa umrl?« »Otroček, Marijica ji je bilo ime. Pa naredi prav lepo — rdeče in modro. In naslikaj spodaj še križ. Cez kako uro se vrnem in vzamem desko.« Potem je odšel v samostan, da bi poravnil levdnino. Našel je gospoda Sohluttemanna prav ponedeljskega — pri volji, kakršne si pri valptu ni bilo možno misliti slabše. Kajti ob nedeljah, in še na tako velik praznik, je ostajal gospod Schluttemann navadno delje časa v kleti; tem ostrejši pn je bil naslednji dan potem tudi jeziček gospe Cecilije; in ker daje večji ogenj večjo vročino, je bile razumljivo, da je gospod Schluttemann ob takih ponedeljskih jutrih švigal po pisarnici ko streki, ki ne najde izhoda iz oblakov, neprestano bliska in grmi, pa vendar ne more prav udariti. Xo je Wollrat prestopil prag, je gospod Schluttemann planil nanj s plohotem pa je še bolj zagorel v obraz, sunil s pestmi v zrak, premeril v diru izbo in zagrtned: »Ali je kaj takega že kdaj doživel živ krščan? Kako si ta človek upa z mano govoriti! Takle potegon! O! Ah! lloho! Jaz, valpet, jaz naj bi |io dvorsko govoril — s takimle solnim brozgarjem! Kaj poželi, kaj blagovoli, kaj ukazuje vaša gnada? Morda bi se moral še priklanjati pred beračem, ki še fevd-nine ne more plačati?« Iz Wolfralovih oči je šinil temen pogled. »Kdo vam to pravi, gospod valpet? Fevdnino sem prinesel!« Gospod Schluttemann je ponorel. »Prinaša fevdnino — prinaša — prinaša jo!« Sopihajoč se je oprl s pestmi ob boke in se zagnal proti VVolfratu, da bi ga podrl, se je zdelo, ko oven steno... »Kdo ti je ukazal prihajati s fevdnino? Ce ima njegova milostna prevzvišenost, nas prošt, dobrotljivost in nebeško blagonaklonjenost ukazali: naj se preišče, če je ta Volfratus kockar in pijanec — in to nisi, in izvrsten robotar si tudi, ni trohe tega ti ne bom kratil. Bog me kaznuj! — in ker je vse to res, ukazuje njegova milost Henrik Inzing, moj najmilostnejši gosj>od prošt. naj bo temu Volfra-tusu za letos fevdnina »pregledana k Gospodu Schluttemannu je pošla sapa. »Fevdnina spregledana?« je zlogoval Wolfrat. Prebledel je ko prt in se opotekel, kakor bi se mu hotelo v glavi zvrteti. »In zdaj prinaša fevdnino — prinaša jo — prinašal« Gospod Schluttemann je vil roke, kakor da bi moral objokovati propast Jeruzalema. In ohr-nivši se spet k Wo!fratu, se je zadri nanj: »Odkod I»a imaš vendar denar?« »Dobil sem ga, ker sem ga moml imeti!« je odvrnil Wolfrat hripavo in se strmo vzravnal. »Odkod ga imam, to naj vam ne dela skrbi — ne bo ga treba vraoati vam. Toda, če že vas tako ima radovednost: Egger mi ga je posodil!« »Egger? Posodil?« »Da, ker sem mu bil v soboto na večer odnesel Kristusa gori na njegovo planino v Rdečini.« Glasno in počasi je govoril Wolfrat te besede. »Težko Kristusovo podobo? Ponoči? In zato ti je jiosodil denar?« »Da, in ker je morda menil, da hi mu utegnili vi jx>slati na vrat še slabšega soseda, če bom moral jaz s fevda.« »Vrag te bo preganjal s fevda, jki ne jaz!« je zagrmel gospod Schluttemann. »Mar sem pozoj, ki bruha ogenj in žre kamenje? Na mestu se mi zgubi domov k ženi in otroku! In temu prašiču, Eggerju, boš dal njegov denar takoj nazaj — vse do andnjegsi novčiča! Apage!« Gospod Schluttemann je poskusil prijeti Wolf-rata za ramo, da bi ga zasukal proti vratom. Šolar je j>a z železno pestjo pograbil vvilpta za roko. »Zdaj imam denar — zdaj bom tudi plačal! Nočem, da bi mi kdo kaj poklanjali« Stopil je k mizi in naštel dolžnih osem šilingov po vrsti na ploščo in je vsakega pritisnil s palcem, da je kar zvenelo iu žvenketalo. »Ali gromska strela še enkrat, mar naj ne bom več gospod v svoji uradni izbi?« je zakričal gospod Schluttemann, da mu je rdeči noe od jeze posinel ko jeklo v ognju. »Boš mi takoj napravil, kar sem ti ukazal?! Boš mi spravil spet takoj denar?! Boš mi pri priči zginil?!« In pri vsakem »boš mi« je udaril s pestjo na mizo, da so srebrniki skak.-b in plesali ko dekleta pri velikonočnem rajanju. »In če že hoče Egger svoj denar metati skozi okno, pa ga pridrži sam in да obrni v prid svojemu bolnemu otroku — samostan ga ne potrebuje!« »In moj otroček tudi ne več...« »Je torej spet zdrav, otrok?« »Da, da — tega ne boli nobena žilica več. Pomagal mu je beli padar, padar revnih ljudi — in zastonj, gosjiod valpet, čisto zastonj! Vedno utegne in nikoli ne spi ponoči, če ga kdo kliče. In če boste tudi vi, gospod valpet, ravno kdaj utegnili, pa sezite v omaro po rodno knjigo in debelo prečrtajte, kjer stoji zapisano mojega otroka njegovo inve — — Polzer Marijica...« VVolfrat se je brez besede obrnil k vratom. »Polzer! Za božjo voljo, Polzer I...« je jeclja' gospod Schluttemann. »Polzer, he, Polzer I« Toda VVolfrat je bil že zapustil izbo. Pred vrati v samostan je postal in si pritisnil pesti na čelo. »To tudi zaman, to tudil In nihče drugi mi tega ni nadrobil, ko deklina!« Stegnil je predse desnico in jo z bridkim smehom ogovoril: »Pa prav sila ti je bila, da si tako hitela — takrat!« Zravnal se je in jezno ošinil s svojimi vročimi očmi daljne vrhove gora. »Toda, le čakaj, ti greben' Samo enkrat mi še pridi pod roko!« Potem se je napotil jx> nagrobno deščico za svojega otroka. Ko je prišel domov in je že hotol stopati v vežo, je začul sem od meje rahel žvižg. Egge* ie stal tam ob plotu. VVolfrat se je oprezno ozri najprej na vse strani, potem je prislonil desko oo steno in stopil do meje. »Si bil pri njem?« je zašepetal Egger. VVolfrat je prikimal in zrl strmo predse. »Kaj zijaš neprestano predse? Govori vendar!« je slovkal kmet, ki se mu je brezupna bojazen razločno risala v vsako j>otezo in se odražala od slehernega njegovega pogleda. »Govoriti! Kaj naj bi govoril? Danes še vendar ni mogel nič vedeti. In jaz sam sem povedal, kakor sva ee dogovorila. Le dobro se drži, ce bodo začeli kaj spraševatil« Egger je podvil palce v stisnjene peetL Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cci, Izdajatelj: Ivan Kanove«. Urednik. Lojze Golu bič. Razbojnik na cesti v Mačkovcu Novomeško sodišče sodi Žuro Jožefa zaradi ropa Novo meslo, 27. februarja. Dance sedita na zatožni kilopi pred velikim senatom Žura Josip, ključavničarski pomočnik iz Zagrada 7 ter Becele Franc, posestnikov sin iz Zagrada 5, p. St. Peter pri Novem me-stu. Obtožnica jima očita: Žura Josip je ponoči 12. novembra 1933 v trdi temi na cesiti v Mačkovcu pri Št. Petru pri Novem mestu odvzel Živkoviču Pavlu s silo s tem, da ga je zagrabil za vrat, podrl na tla in pretepal po glavi, denarnico s 1700 Din gotovine. Becele Franc je 12. novembra 1933 v Št. Petru pri Novem mestu vedel, da pripravlja Žura Josip zločimstvo razbojništva, pa v času, ko je bilo še mogoče odvrniti to dejanje, tega ni naznanil pristojnemu orožniSkemu oblastvu. Vrhu tega jc dne 24. novembra 1933 na okrožnem sodišču v Novem mestu v ti kaizensiki stvari zoper Žura Josipa lažno pričal. Kako je Žura oropal krošnjarja Obdolženi Žura Josip je očitano mu raizbo ni-šlvo spočetka trdovratno tajil in dejanje priznal šele 27. novembra. Priča Živkovič Pavel, 33 letni krošnjar iz Dragoševcev, jc izpovedal, da se je vračal zvečer 12. novembra s scj.na v Bučki proli Št. Petru. Preden je dospel na Otočec, je srečal tri fante. Na Otočcu je stopil v gostilno Ljubi Antona, kamor so za njim dospeli s svojimi kolesi tudi obdolženi Žura Josip, Beccle Franc in Bučar Anton. Živkovič Pavel je prinesel s seboj kovčeg in v niem tri ostanke blaga, kar vse je v gostilni prodal za 420 Din Beceletu Francu, ki si je denar izposodil od gostilničarja Živkovič Pavel je spravil denar v svojo man'šo denarnico, katero je imel v zadnjem hlačnem žepu, kar so vsi trije dobro videli. Potem ie plačali par pol litrov vina, katerega so skupno popili in je zapilek plačal Živkovič iz te denarnice, v katero je vložil tudi tri bankovce po 100 Din, imel pa je v notranjem žepu svojega telovnika še posebno listnico in 1400 Din gotovine v samih bankovcih po 100 Din. Te listnice pa ni nikomur pokazal in torej ni nobeden mogel vedeti za njo. Ko je Živkovič Pavel zapustili gostilno in se napotil po cesti v smeri ptoii Št. Petru, se je obdolženi Žura Josip odpeljal s kolesom mimo njega naprej. Becele Franc pa je nesel svoj kovčeg z blagom in šel v družbi z Bučarjem Antonom zadaj za Živkovičem. Na klancu pred Št. Petrom pa se je obdolženi Žura Josip naenkrat pripeljal zopet na-zai ter ie Beceleta Franca podrl na tla, tako da si je ta raztrgal hlače. Obdolženec sc je peljal kar naprej, čez nekaj časa pa pridrvel zopet nazaj za Živkovičem. rekoč, da je tudi njega nekdo podrl na tla in da se je na roki nekoliko potolkel. Nato je povabil Živkoviča Pavla na svoje kolo in ga nekaj časa pelial do Šegulove gostilne v Št. Petru in tam zahteval od raiega, da mora dati za liter vina. Živikovič Pavel je po preteku kake pol ure odšel. Zunaj na cesti je našel osemletnega Kola Jakoba, ki je bil bos in se mu je zato smilil, ker jc rekel, da nima kje spali, radi česar ga je Živkovič povabil s seboj v Novo mesto, rekoč, da bo spal pri njem. Res sta šla nato oba po ceo računal električni tok po 1.50 Din od K\V ure. Rešijo sc razne prošnje in pritožbo. — Mestna občina bi morala plačati zn gradnjo novih skladišč za muni-cijo 130.000 Din; ker ima pu dobiti občimi od drž. zaklada okrog 90.000 Din, .jc bilo sklenjeno, da plača občina samo razliko. — Iz bednostnega sklada dobi celjska mestna občina 60.000 Din in se bodo iz tega denarju izvršila sledeča javna dela: ob Savinji proti Liscnm popravilo ceste, dalje v mestnem parku, uredi se cestna zveza med Ljubljansko cesto in Vodnikovo ulico; napravi sc tudi dovozna cesta od Zhmi.iakovegn marofa do mestnega pokopališča. Denar i/, bednostnega fonda so ima porabiti izključno zu mezde, zato bo prispevala tudi občimi gotov del za nabavo potrebnega materijalu. Obračun zasilnega broda čez Savinjo izkazuje 32.027 Din dohodkov in 27.900 izdatkov. — Nn dnevni red je prišlo zopet vprašanje regulacije Savinje in pritokov. Železniška uprava .je predložila proračun, ki sc nanaša na spremembe pri železnici. Tu proračun zuašn '3,196.400 Din, skupni proračun pa 54,966.419 i)in in jo zu okroglo 10 milijonov višji od prvotnega. Regulacija je nameravana od Tremerja do lovskega mostu. Da sc to vprašanje končnoveljavno reši, naj banska uprava, skliče v Celje komisijo iz zastopnikov prizadetih občin in žel. uprave. Načrti v Belgradu bodo v nekaj dneh potrjeni. Z regulacijo naj se prične v Trcmnr-jih. — Račun žel. uprave za prehode čez žel. most ob priliki poplave znaša 1641 Din, banska uprava pa zahteva od mestne občine za hodnik pri zasilnem mostu 14.000 Din. Obračun o popravilu brvi čez Savinjo znaša 53.000 Din. — V slučaju, da bi ne bilo drugega dela za zaposlitev brezposelnih, naj sc začne z regulacijo Ložnice. Zanimive so bile številke o brezposelnih na teritoriju mestne občine v preteklem letu. Dokler ni bilo nobenega dela, je bilo 90 brezposelnih, ko so bila pa razpisana dela, se jih je oglasilo lc 16. Pri poročilu gospodarskega odseka so bili sprejeti sklepi: Jos. Kirbišu se dovoli do preklica dnevna uporaba 25 m:l vode za tovarno kvasa s 3 mesečno odpovedjo. Ugodno je bila tudi rešena prošnja vodovodne zadruge v Zavodni za priključitev njenega omrežja na mestno. — Na Sp. Lanovžu sc podaljša vodovod, ker so pripravljene nekatere tvrdke prispevati k stroškom 20.000 Din. Tovarnarju Kirbišu. lesnemu industrijalcu Kukovcu in najemniku kina Union se pri- а M F3 0 b° тал, V z * v % ; z Z! z z Z m z iz iz' ž z Iz Z ■ i IZ z: HI |Z j Ž ! V.--S IZ m merno zniža (urila za električni lok v zvezi z veliko uporabo. Prod peronom nu celjskem kolodvoru bo skrbela zu zadostno razsvetljavo do preklica mostna občina. — Na Sp. Hudinji prosi osem posestnikov za podaljšanje električnega voda od trgovine Zi-tlaušek; ker so pripravljeni prispevati k stroškom, sc prošnji ugodi Pri poročilu obrtnega odseka sc jc ob činski svet izrekel za lokalno potrebo na prošnjo La poru i k Marijo, ki jc prevzela v najem restavracijo Narodni doni. Pri tej priliki je bilo tudi podano poročilo tržnega nadzorstva za preteklo letu. Za prašiče sc > bodoče ne bo več pobirala pristojbina po starosti, temveč po teži. Mestna občina jc prevzela pokroviteljstvo za prireditev pevskega društva CPD, ki obhaja letos 40letnico svojega obstoja. — Ker ni na razpolago proračunskih možnosti, so bile odklonjene prošnje Družbe sv. Cirila in Metodu, Zveze kulturnih društev v Mariboru in odbora sokolskc župc v Zagrebu. Nalo je g. Posavec na kratko poročal o položaju mestnega avtobusa. Avtobus podjetje jc prišlo zaradi vedno večjih dajatev in manjšega prometa v zelo težaven položaj. Samo v lanskem letu j«' plačal avtobus 323 tisoč 13S Din davka, medtem ko dohodki ra pidno padajo. Po novem bi pu morali plačati še okrog 80.000 Din. Kako ko padali dohodki v zadnjih letih, je razvidno i/, sledečih številk: 1930 jc bilo 2,596.000 Din dohodkov. 1931. leta 1,947.000 Din, 1932. leta 1,281.000 Din, in 1933. leta lc šc 1,212.000 Din. O usodi avtobusnega podjetja so bo razpravljalo na prihodnji izredni ali redni seji, ker jc treba čakati ua rešitev banske uprave. Aretacije v Baru Belgrajska »Politika« poroča: V Baru so bili aretirani predsednik občine I Djuro Šoi. sodnik okrožnega sodišča Radovan Dju-rovič iti odvetnik Vidak Radonjič. Dalje so še za-; prli občinskega pisarja Dušana Orlandiča, okr. načelnika v pokoju, in kmeta P. Pavičeviča. Aretacije občinskih tunkcijonarjev so v zvezi z nepravilnostmi pri upravljanju občinskega denarja, hodnik Djurovič in odvetnik Radonjič sta pa zaprla zaradi suma, češ, da sta v zvezi s požigom hiše okrožnega sodišča, ko jc zgorel večji del arhiva Pričakujejo pa, da bodo zaprli še nekaj uglednih ljudi. Drzen vlom pri Kran$u Kranj, 27. februarja. Vloma sredi Kranja že dolgo ne pomnimo. Danes ponoči pa sta si dva vlomilca izbrala Rusovo trgovino. Z vitrihom ali pravim ključem sta odprla vežna vrata Šavnikove hiše, v kateri je Rusova trgovina. Nato sta še lotila vrat, odtrgala močen železen drog in odprla prva vrata z vitrihom. Drugih notranjih železnih vrat, ki se zaklepajo na bolj kompliciran način, pa nista mogla odpreti, zalo sta obupala in Rusovo trgovino pustila. Pač pa sta vzela seboj železni drog. Srečo sta poskušala v sosednji hiši g. Fr. Maj-| diča, kjer ima delikatesno trgovino g. Terčon Albin. Tu sta zopel odprla vežna vrala. Sklepa se z oziroin ua njuno hitro ravnanje, da sta najbrže za Ptiščavni-kova vrata itnela pravi ključ, čeprav sla v vratih pustila vitrih. Vrata sta za seboj zaklenila. Nalo sta se lotila vrat, ki vodijo v lokal. Ta vrata sta odprla s pomočjo železnega droga, ključavnico odtrgala, kar je povzročilo precej ropota, in prišla v notranjost lokala. Jedla sla salame in piškote, vse to zalivala z likerji in z malaga vinom. Vmes sta pa iskala de-наг V' blagajni sla našla okrog 1000 Din denarja, drugi denar je g. Terčon opoldne odnesel na pošlo. Odprla sla tudi mali leseni hranilnik Terčonovega sinčka Jožeta iu oropala dečku vse prihranke okrog 400 Din. Pretaknila sta nadalje vse kuverte, vse [vilice, škatlje in predale. Seboj sta odnesla nekaj salame. rib, cigaret in drugih malenkosti, tako da Irpi g. Terčon skupno okrog 1500 Din škode. Zavarovan pa je g. Terčon samo za blago. Vlom je bil izvršen od pol treh do treh zjutraj. Zelo interesantno pa je zasledovanje vlomilcev. V sosednjem lokalu, kaierega od Terčonove trgovine loči le veža, spi v ozadju poslovodkinja Vokove podružnice v Kranju, gdč. Francka Krašovec. Ropota-nje v Terčonovi trgovini, zlasti odpiranje in vlam-Ijanje vrat jo je prebudilo. Ravno nad njo pa ima v prvem nadstropju spalnico zdravnik dr Bežek. Gdč. Krašovčeva je pričela dr. Bežku Irkati na strop. Dalj časa ga ni niogla priklicati. Končno pa ji je lc dal nazaj znamenje, da čuje. Dr. Bežek je mislil, da je gospodični slabo iu da želi zdraviliške pomoči. Počasi se je pripravil, za silo oblekel, vzel seboj kovčeg in instrumente in se odpravil v vežo. Ko pa je prižgal luč iu stopal po stopnicah, sla ga pa vlomilca začula, pobasaln sta plen in jo ucvrla skozi vrata, katera sta prav naglo odprla. Dr. Bežek je pričel kričali: tatovi, vlomilci in jo je pogumno ubral za njima, da bi katerega prijel ali vsaj spoznal. Pred Crobathovo trgovino pa se je v hitrici odigravala la-lc epizoda: Vlomilca sla proli dr. Be-žeku dvakrat ustrelila, on sam je v tistem momentu padel vznak, vlomilca sta pa ušla v ulico za »Iko« iti izginila. Prvi hip res ni vedel, ali je zadet, potem pa je ugotovil, da je padel, ker mu je spodrsnilo. Od pravil se jc nazaj. Obvestil je policijsko stražo in poklical tudi orožnike. Nato je šel klicat Terčonove. Seveda so bili vsi močno prestrašeni in zmedeni, najbolj pa še gdč. Krašovčeva. ki je ves čas morala poslušati skrivnostno ro|x)tanje in je tudi slišala, kako je nekdo hodil po veži in straži). Orožniki so takoj ugotovili dejanski slan, odvzeli so s steklenic prstne odtise. Nekaj oseb je že aretiranih. „Na tleh velike madjarske države" (Nadaljevanje) Najbolj naravna pot napraviti nemadjarske narodnosti tudi i« volivni reformi neškodljive, bi bila ta: madjarskim okrajem in večjim mestom (kjer prevladujejo Madjari toliko časa, dokler gredo z njimi Nemci in Judje) dati več mandatov, kakor pa jim gre. Toda to bi bilo nevarno, ker bi okrepilo socialdemokrate. Zato bi nepravična razdelitev mandatov bila dvorezen meč. Zaradi lega so začeli tuhtati drug bolj hinavski načrt, ki ga odobravajo celo nekateri od »radikalne neodvisne stranke«. Splošna volivna pravica — tako so razlagali — je obljuba, na katero je vlada uradno vezana. Toda ta volivna pravica mora seveda biti v skladu 7. »madjarsko državno idejo: (a magyar Allan eszme), to se pravi, da mora v vsaki dobro urejeni državi pogoj volilne pravice biti znanje državnega jezika. Ž drugimi besedami so sc ti, plemeniti radikalci izrekli za veliko načelo splošne volivne pravice, obenem so pa hoteli od le volivne pravice izključiti 40.9% prebivalstva, ki Hmeljarskega jezika sploh ne zna. K sreči lahko z gotovostjo rečemo, da bi vladar zn tnk zakonski predlog nikdar ne dal svojega soglasja. Druga skupina šovinistov govori, da je treba vse kandidate za parlament strogo preiskati ali >so pntrioličnega mišljenja«. To bi bilo sredstvo, tla bi lahko najsposobnejše kandidate madjarskih narodov izključili. Moramo pn dvomiti, ali bi Ink načrt traino bil uspešen. Gospod Issekutz, znani član nove vladne stranke, je izrazil le to, kar vladajoči madjarski razred misli, ko je 11. julija 1910 v parlamentu rekel: »Ce mi Madjari damo suverenost iz svojih rok, je ne moremo več dobiti. Noben resen mož v tej deželi ne sme bili pristaš splošne, enake in tajne vo-vilne pravice. Ta govor, za katerega je žel burno ploskanje v zbornici, je le malo boljši, kakor pa to, kar navadno slišimo iz madjarskih ust: »Mi hočemo bili gospodje v svoji hiši.« To se pravi: Ena polovica prebivale«1 v »c gospodje, druga pa hlapci. To je edina teorija, nu kateri more sloneli «ma-djarsku nacionalna država*. Dne 11. novembra 1908 je grof Julij Andrassv predložil skupščini predlog volilne reforme, ki pn je bolj zapletena in obenem bolj nazadnjaška, kakor katerikoli ukrep prejšnje vlade. S pluralno volilno pravico in javnim glasovanjem je postni Andrassyjev predlog splošne volilne pravice gola norčija, ki ima le la namen, na Ogrskem ohraniti samovlado madjarskega plemena ter politično suženjstvo delovnih stanov. V uvodu k tej zakonski predlogi pravi grof Julij Andrnssy dobesedno tako: Tajna volitev je povsod v nasprotju z naziranjem, z navadami in z inoraličnim čuvstvom družbe. Tajne volitve slabe pravo moralno načelo, da je vestna dolžnost vsakogar imeti dovolj poguma svoje mnenje javno izraziti.« — Slovesno pozabljajoč ogromno korupcijo, ki se je na Ogrskem razpasla zaradi javnega glasovanja, grof Andrassy z visokega moralnega stolpa prezirajoče gleda doli na nizko stanje, na katero je zahodno-evropska politika padla zaradi tajnega glasovanju. Grof Andrassv pravi nadalje: »V praksi lajno glasovanje Ščiti je svobodo ljudi brez časti, takih, ki mislilo, da jim dane besede ni treba držati.". V tem stavku grof Andrassy molče priznava, dn drugi od podrejenih volilcev zahtevajo obljub, ter je pri tem v nasprotju s svojim lastnini sklicevanjem na moralnost. — Tn načrt ni nikogar zadovoljil. Nato Seton Watson popisuje, kako je An-drassyjeva vlada padla ter je v januarju 1910 prevzel vlado grof Khuen-IIedervary, zloglasen po svojem vladanju kol hrvatski ban. Vendar so iz-početka upali vanj. Toda kmalu je prišel v njegovi vladi do vse veljave grof Štefan Tisza. Pri volitvah 1. 1910 je grof Khuen-Hedervary, ki prej ni imel nobene stranke v parlamentu, prišel v parlament z ogromno večino. Malo številce nemadjar-skih poslancev je padlo od 20 na 8. Seton Walson zaključuje to poglavje s temi besedami: Preteklo bo še nekaj let, prerlno bo izpeljana volilna reforma in z njo osvoboditev narodov iz njihove sedanje politične stižnosti. Da pa se to oboje prej ali slej mora zgoditi, tega ne bo nihče zanikal, kdor veruje v zgodovinski razvoj. OGRSKA VOLIVNA PRAKSA V drugem poglavju žc omenjene knjige je Sco-tiKs Viator priobčil razpravo z naslovom -Ogrska volivna praksa«. V razpravi je tole povedano; »Inozemstvo si izide, važnost in posledice ogrskih parlamentarnih volilev na podlagi oficioz.no pobarvanih poročil, brez kritike branili, čisto napačno predstavlja. Tc volitve jc mogoče kolikor toliko pravilno ocenili in jih razumeti le. čc skušamo spoznati odredbe in volivne zakone ler ludi način, kako se ti v resnici izvajajo, sicer sine ira cl studio, brez ozira na kako strankarsko stališče.« Nato razpravlja o ogrski volivni zakonodaji ler nadaljuje: »Da so bile volitve lela 1902, katere je vodil Koloinan SzelJ, kolikor toliko «čiste in svobodne , zato se moramo manj zahvaliti določilom omenjenega zakona kakor korektnemu mišljenju tega ministrskega predsednika, kateri je nastopal z devi-zo: »Pravica, zakon, pravičnost,«. .. Toda po odpustu koalicijskega ministrstva od grofa Kliueiia-Hedervarija razpisane volitve (leta Ј910) so nudile naravnost grozno sliko pod sedanjim voiLivnim sistemom mogoče volivne korupcije. Po zakonu ic dovoljeno na kandidatove stroške pogostili 20()n do 3000 volivcev, ki jih pripeljejo v kraj volišča. Pod to krinko so se uganjala najrazličnejša [»odkupovanja. Dokazano je, da ie bilo v marsikakein volivnem okraju izdanih 200.000 do 300.000 kron za volitve. Opozicija jc izračunala, da je ministrstvo izdalo 25 do 30 milijonov kron, da bi doseglo večino. Te trditve nova «stranka delan nikjer ni ovrgla. Kajpada se le številke zahodnemu Evropcu zde neverjetne. Ampak Ogrska jc pač na polju narodnostnega zatiranja in politične nemoralnosb dežela neomejenih možnosti. V večini podeželskih volivnih okrajev je pn teh volitvah _ kakor ludi pri vseh preišmih — bila odločilna posest in uporaba vladne moči n s tem vpliva, ali bolje ustrahujočega delovanja ko mitatskih uradnikov. Najbolj kričečo sliko tega uradnega popravljanja volivne sreče nam nudi izrek velikega načelnika v okraju, kier je kandidiral prejšnji slovaški poslanec Milan II o d ž a : • In najsi bo /«a Vas 90"o volivcev, pa vendar Ic m boste izvoljeni!« (Konec.) Strun 4. SI Л VENEC.-, dno 28. februnrhi 1ПП4. Stev. 49. Ljubljanske vesli: Železničarji si pripravljajo letovišče Ljubljana, 27. februarja. V lepi gozdni samoti, v kraljestvu Martuljka In Špika tik ob Savi, si pripravljajo naši železničarji krasno letovišče, kjer bodo mogli s svojimi družinami v bodoče v miru preživeli dopust in si nabrati novih moči za svoje naporno delo. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani je namreč jeseni kupila od nekega kmeta pod Martuljkom krasno, deloma z gozdom obraščeno zemljišče v obsegu Г>1 .IKK) m- za 01.000 Din. Nn tem zemljišču nameravajo zgradili letovišče za železničarje. Zemljišče je za tu namene prav vzorno. ,le v popolni samoti, pod njim leče Sava, solnce sije nanj ves dan in z njega se nudi krasen razgled nn Martuljk. Tu namerava Nabavljalna zadruga postaviti dvoje večjih poslopij, eno za upravne namene letovišča, drugo pa za skupno njenzo. Nekoliko ločen od vsega letovišča Odpri roke, odpri srce... Dobrodelna prireditev za reveže in brezposelno. Naši umetniki so pravilno razumeli namen dobrodelne prireditve, Ui bo dne 10. marca v vseh prostorih hotela Uniona. S svojim sodelovanjem bodo resnično pripomogli mestni občini, da podpre reveže in jim otira solze. Koncertni del prireditve bo zadovoljil vsakega, ludi največjega izbirčneža, imena sodelujočih nntu dajejo popolno garancijo. Zabavni sCe pn Ljubljani Občinski proračun v Mostah. \ nedelj«,. -5. febr. je bilo v Mnsi^li pri Ljubljani občinsko seja. no kateri so obravnavali novi proračun. Občinska u p i n vo je predložila proračun, ki njegovi izdatki /.imšiijo 1,250.979 Din. Od te vsote bi po predlogu občinske upruvo šlo zn osebne izdatke vsegu skupaj 2'i1;j-W Din, medlem. ko bi /u redno amortiziranje dolgov šlo 211,787 Din. Po predloženem pro rtiču nu bi so nuj županov u pJučii / v i šti I a nn 24.000 Din lin leto, medlem, ko je doslej znašala okrog 1000 l>iu nu mesec, Nu novo so ustanovili mesti obč. blagajniku iu gradbenega referenta, kar znaša na lelo 34.200 Din. — Proti temu proračunu je nastal velik odpor. Opozicija, kateri se je pridružilo linij več mož županove- liste, je iisovur-jillu. Poškiliva lega odboru je bila tn, „ m: 2. marcu.) Afera s ponarejenimi stotaki, ki so jih nedavno odkrili v nekaterih mariborskih trgovinah, se je čisto nepričakovano pojasnila. 1'red nekaj dnevi je policiia prijela nekega trgovskega pomočnika pod sumom ponarejanja, ki sc je pa izkazal kot neutemeljen. Nato je pričela policija zasledovali drugo sled, ki je pa vodila iz mesta v okolico, Ugotovilo sc je namreč, da je okorno ponarejene slotake zamenjal v mestu neki kmečki človek. Z neutrudnim povpraševanjem so mu prišli na sled ter ugotovili da je iz Jarenine. S poniočio tamoš-njili orožnikov sc je posrečilo zadevo kmalu raz-vozljatii in že v nedeljo so doživeli Jareninčani nenavadno senzacijo. Po sv. opravilu se ie pojavila pred cerkvijo orožniška patrulja skupaj z □ 'j" Gledališki igralec Fran Tovornik, Huda, nevarna bolezen se je zajedla v njegovo mlado telo ter ga v najlepši življenjski dobi, v 27. letu, porušila. Iz rane mladosii je začutil v sebi nagib, ki ga je gnal na oger. V svojem poklicu je bil veslcn, temeljit in ves goreč za slovenski oder, Najmočnejši je bil v komičnih vlogah. k;er jc njegov prirojeni humor učinke stopnjeval. Odlično je umel tudi iz najmanjše vloge veliko izluščiti. Posebno vešč jc bil v maskerskili ^veščinah in njegove maske so bile vedno med najboljšimi. Sla-nuvslci tovariši so ga vsi radi imeli, saj jo bil bla-gopokojni s svojo dobro voljo in svežo družabnost jo vedno dobrodošel. V Mariboru ie bil v vseh družabnih plasteh znan in popularen. Jutri v četrtek ob fM>l 16 ho pogreb na mestnem pokopališču v Pobrežju. Pokojnega slovenskega umetnika in oderskega tvorca ohranimo v časlnem spominu, I žalujočim naše iskreno sožalje! G Krojaška obrt v krizi. V Gambrinovi dvorani sc je vrši! v ponedeljek večer občni zbor združenja krojačev in sorodnih obrli v Mariboru. Udeležili so se ga delegat zbornice TOI Bureš, zadružni nadzornik Založnik, tajnik okrožnega odbora Novak; navzočih je bilo preko 100 članov. Zborovanie je vodil poslevedeči podpredsednik Vidovič. Poročali so poleg njega še agilni tajnik Pravdič, blagajnik Zidarič, v debati pa so se javili k besedi šlevi'ni govorniki, med njimi nadzornik Založnik, tajnik Novak, člani Reicher, Lešnik in drugi. Iz vseh izvajanj se je videlo, da preživlja mariborska krojaška obrt hudo krizo. Vzrok so: šušniarslvo, konkurenca konfekcijskih tovarn in delavnic. Uprava se je v minulem lelu zelo trudila, da bi zatrla navedena sovražnika. S propagandnimi letaki je opozarjala občinstvo na prednosti ročnega dela pred konfekcijo, nastopala je strogo proti šušmarjem ter zabeležila v lem pogledu tudi nekatere i;spehe. — Mariboreko združenje šteje 19o članov, od lega 85 krojačev, 73 kro-jačic, 15 modistinj, 17 šivilj za perilo, i izdeiovate-Ijico odej, l izdelovateljico umetnih cvetlic, 1 pred-tiskarijo iri 1 lastnico prikrojevalnega ateljeja. Pomočnikov je 194, vajencev in vajenk 83; 46 jih je napravilo lani pomočniški izpit. Blagajna izkazuje 10.515 Din salda, proračun za leto 1934 15.500 Din dohodkov in 17.750 I);n izdatkov. Vršile so se volitve predsednika, pri katerih je dobil večino gosp. Reicher, ter volitve članov izpitnih komisij: v pomočniški so člani Šlibcrc, Resak. Jeleš, Reicher in Lešnik, za krojačice: Jeglič, Zidarič, Sapač, Lo-plak in Orehovski; za šivilje perila: Petrovič, Čeh, Ogrizek; za modistinje: Škerl. Pinlerič. Komisija za mojstrske izpite se bo izvo'.ila sporazumno z okrožnim odborom. П Žetev smrti. Na Glavnem trgu 1 je umrl včeraj zjutraj trgovcc Josip Kavčič mL, slar 41 let. Pokojni je bil sin znanega mariborskega trgovca gosp. Kavčiča. — V visoki starosti 80 let je umrl na Maistroci 6 zasebnik Ludovik Schutta. — Se večje število let — 83 — ze dočakala zasebnica Marija Vrečko, ki je umrla v ponedeljek v Eiu-spielerjevi ulici 17. Svetila pokojnim < ečna luč. P] Trije mrtvi — pet živ!|i zasutih! Ta strahotna novica se je včeraj zjutraj raznesla bliskovito po Mariboru. V novem kanalu v Kosariovi ulici je našla trojica d'lavcev smrt radi zasutj«, pet na iih je. še živih zakopanih pod, z"m!jo. Vse je ' drvelo proti Koroškemu predmes ju, kjer se je pa žalostna senzacija razblinila v manjšo nezgodo, pri kateri je žal zadobil neki delavec nekoliko resnejše poškodbe. V podaljšku Kosorjeve ulice kopljejo proti Smetanovi nov kanal in sicer so zaposleni pri tem delu sami brezposelni, ki jih plačuje pomožna akcija. Kanal je globok 7 metrov. Delo sc je doslej vršilo normalno brez vsake nezgode. Zad.-pe dni pa je nastalo radi južnega vremena v zemeliskih plasteh premikanje. Danes zjutraj so opazili v kanalu za lesenim opažem vdr-tino, v katero se je j^ričela rušiti slena kanala. Nevarnost je opazil 24 letni delavec Aleksander Lang iz Radvanjske ceste 3. V kočljivem trenutku je hitro obvestil lovariše o nevarnosti vdoru Ier detektivi, v gostilni je čakala druga skupina mariborskih kriminalnih uradnikov in kar pred cerkvijo so si izbrali četvero žrtev ter fin odgnali s seboj. Ljudje so prestrašeno zrli, ne vedoč, za kaj gre, kmalu se je pa razvedclo, da so osumljeni sodelovanja v ponarcjevalski aferi. Privedli so vse štiri aretiranec v Maribor, kjer sc jim je v ponedeljek pridružil šc peli, ki sc je iz slrahu kar sam prišel prijavit. Pri izpraševanju, ki sc še nadaljuje, se je že ugotovilo, da so pravzaprav vsi lahkoverne žrtve enega krivca, ki pa tudi ni bil preveč nevaren, kar dokazujejo nespretni falzifikati slplakov. Policija zaenkrat še nI izdala podrobnosti o celi aferi, ki se pa najbrže ne bo končala prehudo za vse prizadete, sam odhilel po lestvi iz kanala. Vdirajoča sc zemlja pa je bila hitrejša ter ga je ujela v višini treh metrov pred površjem. Zasulo ga je čisto do vratu, da je le še glava gledala iz gmote. Takoj so mu prihiteli na pomoč tovariši ter ga rešili iz nevarnega položaja. Lang je dobil precej hude poškodbe Ier so ga morali prepeljati v bolnišnico. p Predslojr.ištvo mestne policije v Mariboru ponovno opozarja vse v Mariboru bivajoče vozače motornih vozil, da morajo dosedanja »Vozna dopustila« takoj zamenjati za nove »Vozniške izkaznice«. Obrazci za tozadevne prošnje se dobe na predslojništvu mestne policije v Mariboru v sobi šlev. 12, П Zasačen. V gostilni Kokol so opazili v ponedeljek zvečer pri kletnih vratih na dvorišču neznanega človeka, ki je pravkar snemal s ključavnice žabico. K sreči se je nahajal takrat blizu gostilne stražnik, ki je prihitel na poziv ter zasačil neznanca v trenutku, ko je vrata že spretno odprl. Ugotovilo se je, da je to brezposelni trgovski pomočnik Hakija Sosič iz Bosanske Dubice; pridržali so ga v zaporu ter mu bodo vest še natančneje izprašali. □ V lovarni se je zgrudil. V Ehrlichovi tekstilni tovarni v Jezdarski ulici se je pri stroju nenadoma zgrudil 22 letni Vladislav Cvirn iz Studencev. Prijeli so ga hudi krči ter se jc onesvestil. Tovariši so prizvali pomoč ter gn je reševalno društvo prepeljalo z avtomobilom v bolnišnico. ГЈ Pozabljen vodovod. Pred leti si je dal neki tovarnar v predmestnem delu na svoje zemljišče napeljati vodovod, ker je mislil obrat razširiti. Iz razširjenja pa ni bilo nič, zemljišče je prešlo v druge in tretje roke, vodovod pa je še vedno ostal, dasi je zgornji del cevi, ki je molel iz zemlje, odpadel. Iz podzemeljske cevi pa je lepo naprej iztekala voda ter žuborela kot vrelec na dan. Šele pred nekaj dnevi so slučajno ugotovili, da ta izvir sredi polja ni naravna zadeva, temveč je v zvezi z vodovodom. Stvar sc je končala sedaj tako, da so pozabljeni vodovodni del odstranili s sedanjim lastnikom so se pa pobotali, da bo poravnal del stroškov, ki jih je imela uprava vodovoda zaradi odtekanja vode. Celie .0- Požrtvovalno d.?!o 81 letne gospe. Ko smo pred kratkim poročali o blagoslovitvi novega zasilnega mosta čez Savinjo in križa, smo tudi omenili, da jc nabrala prostovoljne prispevke za restavracijo križa vdova po sod. pis. ravnatelju ga. Bcrgoč Ivana. V ponedeljek smo imeli priliko govoriti z gospo Bergoč, ki ie kljub svojim 81 letom šc napravila to koristno delo, čeprav zelo težko hodi. Rekla nain je gospa, da pač mora v svojem življenju storili še nekaj za Koga. Sh je od hiše do hiše, da je nabrala potrebno vsoto 1570 Din, kolikor je stala restavracija križa. Pristavila je ludi, da so vsi prav radi darovali v ta namen. Bodj na tem mestu gospe B?rgočevi. ki sc ni ustrašila težkega dela, kakor tndi vsem darovalcem izrečena najprisrčnejša zalivala. — Ob tej priliki je gospa Bergočeva darovala Vincencijevi konferenci tudi i'30 Din. za kar se ji odbor najlepše zahvaljuje iu želi, da bi našla mnogo posnemalcev. or Lep uspeli celjskega šahisla v Mežici. Gosp. Vladimir Dieti!, obs. jtir.. član celjskega šahovskega kluba je odigral v Mežici simullanko proti 20 tamkajšnjim šabistom. Od tega je dobil 12 partij, 6 jih jc izgubil, 2 sta bili renii's. o? Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o otvoritvi razstave socialnega zavarovanja v Celju smo zvedeli iz dobro poučenega vira, da so delavske organizacije bojkotirale otvoritev, ker niso zastopane pri vodstvu OUZD, ki bi jim pripadalo po ključu z ozirom na šlevilo delegatov, ki jih imajo v Delavskj zbornici. jO- Umrl je v celjski javni bolnišnici Ročnik Martin, 0'2 let, dninar z Ljubnega. N. v m. p.l & Zvišanje voznih cen pri celjskem ineslneui avtobusu. Vsled uvedbe nove takse na vozne listke je bi! celjski mestni avtobus prisiljen primerno povišali vozne cene. Kultmw obzornik Hehlor Berlioz K petkovemu izvajanju Kaiistovega prebujenju« Skladatelj 1 lektor Berlioz se je rodil U. decembra 1803 v Cote Saint-Andre, umrl pa je dne 8. marca 1869 v Parizu. Berlioz je veliki reformator orkestra in glasbeni revalucijonar v pravem pomenu besede. Njegovo življenje jc bilo tako bujno in burno, da se bere njegov življenjepis kakor rontan. Neumorno je švigal sem in tja palec inli uniču oč. kar se mu jc zdelo slabo, prižigajoč nove ideje, zamišljajoč iii uslvarjaioč najbolj fantastične ramisli. Vse njegovo življenje je nepretrgana veriga borb in inirig, uspehov in tež- kih razočaranj. Tudi »Faustovo pogubljenje«, dra- i matična legenda za soli, zbor in orkester, katero bo izvajala Glasbena Malica ljubljanska na svojem vcl kcm koncertu v petek, dne 2. maja t, L v Unionski dvorani, mu jo prineslo bridko razočaranje. Ustvaril ga je, kakor vsa svoja dela, sunkovito, pod vplivom trenutnega razpoloženja v letih 1845 do 1816 na potovanju po Avstriji, Ogrski, češki in Šleziii, Posamezne oJslavke je pisiil v kočiji, v vlaku, na parnikih ali v liisi, kjer jc stanoval in se pripiavljal za koncert, Tako ,e n. pr. napisal v neki gostilni v Pasavi modni spev Odšla je zima«, Na Dunaju je napravil sceno Na obali Labc«, arijo Mefislofela »Pogle,te rože.< in balet silf. V Pesti je kar na cesti pri svetlobi pli-novega gorilnika napisal zborovski refren rondo-ja kmetov, v Pragi pa ie sredi noči vstal ter zapisal melodijo za zbor angelov v apoteo/i Margarete. De!o je končal oktobra 1846, bilo je takoj izvajano v Parizu na stroške avtorja, a prva izvedba jc prinesla ogromen deficit. Sclc v Rusiji si je nekoliko opomogel pri lauiošnjih koncertih. Berlioz sam smatra Faustovo pogubljenje« za eno izmed svo ih najboljših del. Pri nas se to delo v petek, dne 2. marca drugič izvaja po Glasbeni Malici. „Vifolica z Montmartra" v Mariboru Težišče je izrazilo v glasbi. To glasbeno odrsko delo Ftncrika Kalmana, ki ima močne operne prvine in ki sta mu dala znana Kalmanova libre-tisla Bramtncr in Griinvvald snovno podlago, spada v tretjo lazo Kalinanovcga operetnega ustvarjanja, ko sc po poizkusih spajanja elementov starejše in sodobne jazzarske glasbe v svoji drugi ustvarjalni fazi vrača k zvokom in melodijam prve faze, V zaneseni zgodbi iz montmarterske sredine, tega pre-čudiiega kraljestva boheniov :n med nimi montmarterske vijolice, majhne poulične pevke, jo vse to prelivanje lepih melodij našlo svoje jedro in ma- terialno osnovo. V naslovni vlogi je prišla v nedeljo gostoval odlična pevka zagrebškega Narodnega gledališča in mariborska rojakinja gdčna Erika Utuzovičcva. h njenega podajanja in oblikovanja je puhtela sila odrske krvi in priraščenosli ter glasovne izbrušenosli. Z očitno lahkoto prehaja iz položaja v položaj, lako da je že pri prvem pojavu prepričala gledavec in poslušavce, da imajo pred seboj izredno nadarjeno odrsko dete, ki nikdar ne pride v zadrego in zagato. Vse te njene vrline grla so plod vztrajnega in sistematičnega šolanju, ki sc ie pričelo pri njenem očetu, slo ve čem mariborskem glasbeniku, Naši mariborski rojakinji, ki dela čast Mariboru v zagrebškem gledališču, ie treba ob leni prvem njenem gostovanju dati priznanje. V vsej topoli monlniarlerske bohemščine razvnela je hila Ninon Pavle Udovičeve, ki je ludi topol svoj posel učinkovito opravila. Sancin je v spevih in pokretu kot slikar Rjoul nadkrilil in poglobil kvalitete, podane ob nedavni premijeri »Štambul-ske rože«. V Gorinškovcm Негуји in Medvcnovem Florini indu je imel prepričujoča in uaoglašena vrstnika. Pavle Kovič pa je v cksekulorju Piskučku postavil na oder komično podobo, ki je v spodobni skladnosti in enakovrednosti z njegovim Lam-bcrlucciom v Suppejevi oipereti • Boccaccio«, Ke-calom v Smetanovi Prodani nevesti« ali p,i z jet-nkšničarjem linterichom v Millockerjcvem »Dijaku prosjaku«. Razen lega se je uspešno uveljavil nia-lodanc ves naš operetni in deloma ludi dramski ansainbl, potem zbor in orkester, ki sla skupno s solisti dajala zadoščenje sebi, pa ludi vodstvu in prizadevanjem dirigenta Lojzeta Herzoga, ki jc v interpretacijo parla prelil mnogo svojega. Režijske posle je oskrbel in lepo izvršil režiser V. Skrbin-šck. Kratica pripomba! V današnjih časih je varčevanje zares priporočljivo in potrebno, Ni pa nujno, da bi se lo načelo varčevania moralo izvajati tndi pri nekaterih — oblekah uli zadevnih nadomestilih Pri mariborskih trgovcih ie menda še veliko sukna in blaga na izbilo in razpolago. —c. Polemiko med kulturnim uredništvom •»Slovenca« in »Jutra« glede »konverzije« Ljubljanskega zvona in glede vseli naiodnokulturiiih slovenskih vprašanj, ki jih naš lisi kot dnevnik ni mogel v polni luči osvetliti, nadaljuje revija »Sodobnost« (5j. |_o) z uvodnim člankom »Bajke in resnica«, delno pa tudi tednik »Slovenija« (23. lebr.) z uvodnikom Politični ABC« in z »Opazovalcem«. Dr. N e m o : Trgovsko-gospodarski leksikon za vsakogar. Zv. 1. — Umetniška propaganda, ki jc doslej izdala žc dva obsežna leksikonu: »Poučni slovar« in »Domači vedež« Ier dala s tem podlago domači enciklopediji znanosti, se jo lotila zdaj pod istim uredništvom trgovsko-gospodarske-ga leksikona, ki skuša približati vse znane in manj znane tehnične izraze trgovsko-gospodarskega značaja tudi lajištvu. Pa ne le izraze, marveč obravnava in tolmači v več ali manj zgoščenih sestavkih vse veje znanosti (geografije itd.), ki pridejo v imenovanem okviru v poštev. Zatorej je Trgovsko-gospodarski leksikon nepogrešljiv za trgovca, obrtnika, industrijalca, bančnika in sploh gospodarstvenika katerekoli vrste. Naroča sc: Založba Umetniške propagande, Loka pri Zidanem mostu, Smetanovo opero »Liluišo«, ki je ena najpomembnejših pa tudi najtežjih del češke operne literature, pripravlja ljubljanska Opera. -f- Nikola Marakovič. V nedeljo je umrl znani hrvatski katoliški prosvetni delavec, ravnatelj trgov, šole v Travniku. Nikola Marakovič. /.e kol dijak se je uveljavljal v raznih katoliških revijah in listih, kasneje pa se jc razvil v ljudskegn pisca Ier izdal več vzgojno zasnovanih knjig. Njegov sin je znani hrvatski katoliški književni in gledališki kritik dr. Ljubo Marakovič, ki je že mnogo storil za spoznavanje slovensko-hrvalskc književnosti, »Mrtvi menih«, napisal Josip Korbati. Celje, 1933. - Knjiga vsebuje deset romantičnih črtic in zgodb, izmed katerih nekatere /nc po cornjegraj-sketn hribovju ko! zgodovinsko folklorna, druge pa so samostojna tvorba piščeva. Knjiga se dobi jio vseh knjigarnah.