DRUŽINSKI TEDNIK
Demokracija je življenjska igra: igra se po pravilih, ki so jih sestavi/i ljudje sami.
»Sherbrooke Herald«,
(kanadski list)
Leto X.
V Ljubljani, 16. junija 193S.
štev. 24.
»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 47/111, Telefon St. 13-32. Poitnl predal št. 345. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: za lU leta 20 din, */t leta 40 din, */i leta 90 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2ilt dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankfranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za S dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in Širina 55 milimetrov) din 7*-». Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — N o 11 e e: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0*50. Oglasni davek povsod še posebej. Pr! večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Možie štev, 2
(Gl. str. G)
jepismo
Kneippova
VELIKA MODROST 7 LETNEGA DEKLETCA
Majhno dcklcice.
Ime ji je Karolina in piše se Quen-nell.
2ivi v Londonu.
In ima sedem let.
To dekleice je te dni napisala članek v »Daily Heraldu«, enem največ-)ih angleških dnevnikov; članek, ki 9a je list priobčil na Čehi svojih dopisov, na vrhu strani.
Karolina ni nameravala napisati časopisni članek; napisala je samo domačo nalogo. Njenemu očetu se ie zdelo, da hčerkin spis ni napak. Poslal ga je s pravopisnimi napakami vred uglednemu glasilu angleške delavske stranke.
Tudi pri »Daily-Heraldu« so bili mnenja, da ima Karolina pametne ideje Zato so njen spis hkrati z njeno risbo priobčili v listu pod naslovom:
GtMU<wa pot do- tnicu
Lepega dne, tako piše mala Karolina, je gospa Smithova razobešala Perilo po vrtu, njen mož, gospod Smith, je bil pa v pisarni, kjer je v službi.
Mislila ie na mnogo stvari, ki nanje v takšnem trenutku mislimo, in tudi na vojno v Španiji Vojna v Španiji traja že dolgo in mnogo ljudi so tamkaj že pomorili.
Gospod in gospa Smithova ne živita v Španiji ampak v Londonu. Zelo srečna sta in zelo rada imata drug drugega.
Ko je prišel gospod Smith iz službe domov, lepo točno ob šestih, je sedel h kaminu, da bi malo razmi-šljeval. Sam sebi ie dejal, kako ponosen bi bil, če bi mogel kdo enkrat za vselej ustaviti vse vojne. O, ali ne bi bilo to prekrasno! Na lepem je vstal. Kako ponosen bi bil lahko, če bi bil on sam ta človek! Položil si je prst na ustnice in vzel neko knjigo s kamina. Odprl jo je na strani 240 in prebral na glas: »Pojdi v Bridge-Lane, v hišo štev. 42, 42, 42, 42.« Potem ie bral dalje: »Potrkaj na vrata, in ko se bodo odprla, reci: .Dovolite, ali bi lahko govoril s poglavarjem Vseh vojn?'«
Tako je, tresoč se od razburjenja, odšel tja.
Govoril je s poglavarjem vseh vojn. Povedal mu je, da bi rad ustavil vse Vojne.
In poglavar vseh voin mu je dejal: »Pod enim pogojem: če boste ljubili vse ljudi.«
Gospod Smith je sedel in ie pričel misliti na vse ljudi, ki jih sovraži in ki bi jih moral ljubiti.
Potem je pomislil na ljudi v Španiji.
In zdaici se mu je vsulo iz ust:
»Da! DA! DA!?
Morda se boste nasmehnili ob tej zgodbici.
Morda vas bo ganila.
Morda vam bo hudo, ko jo boste Prebrali: če se boste zamislili vase >n če se bosie zamislili v nas vse.
RAZGLED PO SVETU
LUDENDORFFOVO VOJNA Nil KITAJSKEM
Japonci preizkušajo v praksi teorijo nemškega generala o »totalni* vojni. Če se poskus ne obnese, jim grozi dvojna katastrofa: zunanja in notranja
V	Ljubljani, 14. junija
Japonci so menda prvi narod, ki po načrtu preizkuša Ludendorffovo teorijo o »totalni« (popolni) vojni: njihovo brezobzirno bombardiranje sred-njekitajskih in južnokitajskih mest je v duhu te teorije. Ludendorff je na svoja stara leta izdal knjigo, v kateri dokazuje, da dajeta v današnjem tehniškem veku edino možnost popolne zmage hitrost napada in brezobzirna izraba vseh tehniških pripomočkov ne samo proti vojaštvu — kakor je učila klasična šola — ampak predvsem proti civilnemu prebivalstvu; treba je demoralizirati sovražno zaledje, potem bo fronta že sama padla kakor zrel sad zmagovalcu v »naročje«.
Ludendorff je bil v svetovni vojni sicer dober strateg — a samo do predzadnje minute; v zadnji minuti ga je prav njegova »totalitarnost« pokopala. Kakor vse. kar se dogaja na tem svetu, je tudi vojna izraz ne samo gole materije in številk, temveč ne najmanj tudi čustva in srca; če le kje, se ravno v vojni najbolj maščuje preziranje stare resnice, da akcija rodi reakcijo. Ludendorffova teorija o demoralizaciji drži samo do neke meje, potem pa preskoči učinek v drugi ekstrem, ravno nasprotnega, kakor ga je oče totalitarnosti pričakoval. V svetovni vojni bi bil Ludendorff lahko spoznal resničnost te trditve pri letalskem bombardiranju Londona; takrat je bilo še čas za premislek, preden se je Nemčija na njegovo trdovratno pritiskanje spustila v drugo, še usodnejšo totalitarno avanturo, tisto, ki jo je dokončno pokopala:	v	totalitarno	podmorniško
vojno. Totalitarno bombardiranje Londona in drugih angleških mest v zaledju je Angleže demoraliziralo samo prhi mah; koj nato je akcija rodila za vsakega psihologa naravno reakcijo: takrat šele so se namreč Angležem odprle oči, da je za totalitarnost na sovražni strani edino zdravilo lastna totalitarnost. Rezultat? Dva milijona angleških prostovoljcev na francoski fronti in uvedba vojaške dolžnosti na Angleškem. In potem: ali ni eden izmed najnespornejših naukov svetovne vojne, da je totalitarna podmomiška vojna pomenila začetek konca Viljemove Nemčije? Potop »Lusitanije« je šele zganil dotlej omahujoče Združene države, da so stopile v vojno na strani antante in zapečatile usodo centralnih držav.
Takšen je bil konec Ludendorffove totalitarnosti v svetovni vojni, Ali so se povojne razmere res tolikanj spremenile, da bi bile najneizpodbitnejši nauk svetovne vojne postavile na laž? Abesinska vojna bi utegnila biti po-
Maršal čangkaj&ek
trdilo Ludendorffove teze. Utegnila' bi; pa ni. Kajti vojna v Abesiniji se zaradi neenakosti obeh nasprotnikov nikakor ne more šteti v vrsto vojn med civiliziranimi državami: abesinska vojna je tipična kolonijska vojna. In vendar bi utegnil biti tudi tod konec čisto drugačen, da se je Velika Britanija, takratna nasprotnica Italije, količkaj zatekla k totalitarnosti in zaprla Sueški prekop. Ali pa nemara španska vojna potrjuje Luden-dorffovo teorijo?
Totalitarna vojna na Kitajskem se je začela tisti mah, ko so Japonci dobili generalsko vlado. Nihče ne bo trdil, da niso v prejšnji tokijski vladi sedeli samo skrajnji nacionalisti in imperialisti, če se kljub temu niso upali spuščati v totalitarnost, so najbrže imeli tehten vzrok: iz zgodovine so vedeli, kakšen je bil doslej še zmerom konec totalitarnosti, kot politiki-civi-listi so pa imeli vsaj nekoliko pojma tudi o psihologiji, zlasti o psihologiji množic. Nemčija morda ne bi bila izgubila svetovne vojne, če si ne bi bil general Ludendorff prilastil vse oblasti v rajhu, ne samo na vojaškem področju, ampak tudi na gospodarskem, finančnem, kulturnem itd., skratka, če se ne bi bil tudi v notranji politiki Sel totalitarca. Japonska hodi danes po stopinjah Ludendorffove Nemčije. Ali misli, da bo ona uspela, kjer je njena mnogo bolj civilizirana in kultivirana, če že ne tudi bolj disciplinirana vzornica propadla?
Prvi sadovi totalitarne vojne na Kitajskem se že kažejo. Resda civilno prebivalstvo v paničnem strahu beži na vse strani — toda po drugi strani postajajo četaškl boji v krajih, ki so jih zavzeli Japonci, čedalje srditejši, redne kitajske armade čedalje bolj na-
raščajo, namesto da bi kopnele, in volja’ kitajskega naroda, da bo vztrajal do konca, čedalje odločnejša. Posebno prijemljivi posledici totalitarne vojne sta pa tile: I. maršal Cangkajšek je prav te dni izjavil, da je pripravil nov milijon odlično opremljenih, moderno oboroženih in temeljito izvežbanih vojakov, da jih pošlje na fronto; in 2. kitajska vlada je izdala odlok, da morajo v vojake tudi sinovi že od pamti-veka pa vse do današnjega dne privilegiranih patricijskih družin. Akci.ia je rodila reakcijo, za kitajske razmere pravo revolucionarno reakcijo. Doslej je Evropa poznala na Kitajskem samo kulije in mandarine, pa razbojniške tolpe ob izlivu kitajskih rek; reformator Cangkajšek je kulije in mandarine oblekel v uniforme, za njihov polet in pogum so poskrbeli Japonci sami, raz-bojništvu pa zmanjkuje tal, takisto po sovražnikovi zaslugi, saj so ustja vseh večjih rek v oblasti Japoncev. Cim dalje traja vojna, tem bolj prihaja do veljave neizmernost kitajskega ozemlja in njegovega prebivalstva. Japonci lahko bombardirajo Kitajce, kolikor hočejo, in prodirajo v notranjščino dežele, kakor daleč jih je volja; dokler imajo Kitajci Car.gkajška, dokler vidijo v njem simbol nepremagljivosti svoje miroljubne domovine in železne volje za vztrajanje do končne zmage, dokler jim je veliki reformator in voditelj zavetnik v urah težkih preizkušenj — vse dotlej so japonske zmage Pirove zmage, znanilke njihovega končnega poraza.
V	normalnih okoliščinah je japonska totalitarna vojna obsojena na katastrofo.
Tudi zaradi razmer oa Japonskem samem.
Rekli smo, da se Japonci ne morejo primerjati z Nemci, vsaj ne z Viljemovo Nemčijo. Predvojna Nemčija je bila socialno uravnotežena država; nemški srednji sloj takrat še ni bil obubožan, nemški kmet je bil gospodar svoje zemlje (izvzemši junkersko Vzhodno Prusijo), nemški delavec je bil gosi>od. In na Japonskem? Tam srednjega stanu tako rekoč ni; kmet je tlačan na tuji zemlji, delavec je dobesedno suženj tovarne; ves japonski kapital je združen v rokah dveh ali treh družin. Japonec je raja brez socialnih pravic; japonske demokratske svoboščine so zgolj bleščeča poli-tura, ki naj zakrije v nebo vpijočo socialno zaostalost in izmozgavanje nesrečnega japonskega ljudstva. Ne verjamete? Poslušajte, kaj pravi o razmerah na Japonskem japonski pisatelj Jošina:
v ...Siromašni kmet bi se napil, če bi
Utrinki
LETA 1914...
Pravkar je izšel drugi snopič 10. zvezka »Iz britanskega arhiva o vzrokih svetovne vojne«. Naslov mu ja »Poslednja leta miru«. V njeni beremo med drugim, da je britanska vlada podpisala v začetku julija 1914. ,s Turčijo pogodbo, ki prepušča Bagdad Nemcem pod pogojeni, da ne bodo trpeli britanski interesi v Perzijskem zalivu. Skoraj ob istem času je Velika Britanija podpisala z Nemčijo dogovor o razdelitvi portugalskih kolonij v nemško korist. »Nemci bi radi, da se ta razdelitev čimprej izvrši. Jaz tudi.« Tako je izjavil sam sir Edvvard Grey, takratni britanski zunanji minister in prednik lorda Halifaxa. In vendar je slab mesec nato Viljemova Nemčija rohnela na vse strani, njen zunanji minister Bethmann-Holhveg je pa celo očital Angležem izdajstvo. Mislil je, da angleška popustljivost ne pozna meja. Celo neki nemški diplomat se 3. avgusta, po izbruhu vojne med Anglijo in Nemčijo, pri razstanku od visokega uradništva britanskega zunanjega urada ni mogel premagati, da ne bi vzkliknil:
s>V Berlinu so ob pamet. In vendar sem jim zmerom dopovedoval, da se da z izsiljevanjem od vas vse izlepa dobiti.«
VOJNA IN MIR
Princ Euffo, predsednik zveze italijanskih bojevnikov, je rekel na mednarodnem kongresu bojevniških zvez v Parizu:
»Francija in Italija si v miru zmerom kažeta zobe; kakor hitro poči vojna, pa skleneta mir.:
»Weltivocltf«, Curih
ZA SVOBODO
V	prvih mesecih svetovne vojne [takrat Angleži še niso uvedli vojaške dolžnosti] se je več ko 1 milijon mož prijavilo prostovoljno na fronto; večini od njih se ni nikdar niti sanjalo, da bodo kdaj vojaki. Zgodilo se je, da se je skoraj dva milijona Angležev dalo prostovoljno poslati v francoske in flandrske strelske jarke. Skoraj" vsak deseti moški prebivalec daljne Nove Zelandije je prostovoljno obplul več ko pol zemeljske oble, da se je šel borit za stvar, o kateri ga ni nihče nikoli vprašal za svet. Ni je dežele na svetu, ki bi se mogla s čim podobnim ponašati; v vsej zgodovini ne najdemo primere za to.
JVinston Churchill
se mogel, toda naš kmet nima denarja za to. Njegova obleka je bolj podobna vreči. Na polju dela bos. Zasluži tako malo, da komaj plača obresti svojih dolgov in da pripravi novo žetev. Mesa in rib nič več ne je. Celo riža nima več. Živi od nekakšne kaše iz korenja, prgišča žita in repe, namočene v slani vodi. Na praznik jš posušene slanike. Več ko tri petine japonskega prebivalstva glaauje tako... Skoraj 70“/» kmetskega ljudstva premore manj zemlje od 1 ha, a še ta je večjidel v zakupu, torej ne obdeioval-čeva last. Japonska je dežela z visoko razvito industrijo, a kljub temu so kmetom stroji tako rekoč neznana stvar. Okoli 4'5 milijona kmetskih družin nima ne konja ne goveje živine. Polja obdelujejo skoraj izključno brez živine...
»Obubožani kmetje prodajajo svojo hčere v tovarne in javne hiše — da se čez nekaj let vrnejo razbitine domov, izmozgane, tuberkulozne. Ponosna tekstilna industrija našega cesar, stva, pravi neko zdravniško poročilo, industrija, ki je potolkla Lancashire na svetovnem trgu, izpljune leto za letom 14.000 tuberkuloznih deklet pod 20 leti, ki so se prodale tovarnam...
»Veleposestniki zaduše vsak kmetski upor z orožjem. Kmetje in zakupniki se že odkrito in z orožjem postavljajo redarjem in orožnikom po robu. Ljudje še do danes niso pozabili .riževe vstaje' leta 1918., ko je moralo vojaštvo zatreti upor. Revolucionarni val je takrat planil s polja v tovarne: delavci so stopili v stavko. Oblastva so sicer upor zadušila, toda spomin nanj je ostal... Vojna na azijski celini bi znala imeti spričo zadržanja japonskih delavcev in kmetov za japonski imperializem zelo neugodne posledice.«
Japonski totalitarni režim je vse stavil na eno samo kvarto: na zmago na Kitajskem. Ce te zmage ne bo. n* bo ostalo samo pri zunanji katastrofi.
Observer
V,
SE PREMALO ja zanimanja ta Kočevje, za ta lepi, osamljeni kotiček naše domovine. Saj so tu lepi gozdovi, ki nam odpirajo prijetne sprehode in izlete. Dežela je polna podzemeljskih jam, vrednih, da si jih pobliže ogledate. Kaj lepi so izleti na Krem/po pri Kočevju in prav zdaj je najlepša, saj je vsa posuta z narcisami. Pridite, obiščite nas! Mi Slovenci bi radi videli tudi svoje ljudi in ne samo tujce, ki vsako leto v vse •večjem številu prihajajo k nam.
Če grem v poletnih večerih na sprehod, imam vtis, da sem v Nemčiji in ne v Jugoslaviji. Tu se sprehajajo mlade Nemke, vse v udirn-dlih«, spremljajo jih pa mladeniči v kratkih irhastih hlačah in belih nogavicah. Vse je živo, slišiš pa samo nemščino. Naši fantje jih posnemajo, saj tudi oni radi nosijo bele nogavice in se družijo z Nemci, posebno s nežnim spolom. Tudi nemški govorijo, če se drugače ne razumejo. Pridite, Jugoslovani, oglejte si vse, in videli boste našo lepoto! Kočevski Slovenci vas pričakujejo vsak dan z lodprtimi rokami.
•
Gornji kratki, a zato tem zgovornejši dopis smo dobili od neke prijateljice naaega tednika iz kočevske (dežele.
PolHični deden
Trgovskemu kongresu v Ljubljani je prisostvoval med drugimi tudi trgovinski minister dr. Vrbanič. Kongres se je vršil v znamenju bratske vzajemnosti z Bolgari. — Stalni jugoslo-vansko-italijanski gospodarski odbor se bo avgusta sestal v Postojni. Razpravljal bo o tujskem prometu in o izboljšanju trgovinskega razmerja med obema državama. —> Mednarodno letalsko razstavo v Beogradu je te dni Obiskala večja skupina poslancev pod vodstvom podpredsednika narodne skupščine Tomiča. — Na seji mednarodnega delovnega urada v Ženevi je minister za socialno politiko Cvetkovič govoril o socialnem napredku naše države. Njegov govor je napravil globok vtis. — Francoski poslanik v Beogradu Rajmond je uradno obiskal ljubljanski velesejem in si zlasti ogledal francosko in cestno razstavo, — Nj. Vel. kraljica Marija je s svojo sestro, romunsko princeso Elizabeto, obiskala Orebič na polotoku Pelješcu. Z Orebiča je odpotovala na Korčulo, kjer so njej na čast priredili znano viteško igro »Moreško«. Kraljico je prebivalstvo povsod navdušeno sprejelo. — Fehima Spaha, novega muslimanskega verskega poglavarja, so slovesno ustoličili v Sarajevu. — Nj. Vis. knez namestnik Pavle je obiskal ljubljanski velesejem in si z velikim zanimanjem ogledal zlasti cestno razstavo. Obiskovalci velesejma so mu priredili tople ovacije.
Kronika preteklega tedna
V	tretji etapi občinskih volitev v ČSR so preteklo nedeljo volili v 3829 občinah. Volitve so potekle mirno. Pomnožili so se glasovi strank vladne koalicije, Henleinova stranka je pa dobila skoraj vse glasove bivših nemških aktivističnih strank in je v primeri z volitvami 1. 1929. precej narasla. — Japonsko prodiranje proti Hankovu te razvija zelo počasi. Japonci trde, da je temu krivo slabo vreme. Da bi za-vrli japonsko prodiranje, so začeli Kitajci rušiti nasipe ob rekah. — Francovo prodiranje se nadaljuje v Pirenejih in proti morju. Pri zadnjem bombardiranju Alicanta je našlo smrt 100 ljudi. Iz Barcelone so začeli pošiljati otroke na Francosko. 500 so jih poslali
iv	Bayonne, 600 pa v Oran v severni lAfriki. — Anglija in Francija pozorno saaledujeta dogodke v CSR. Obe vladi sta v velikih skrbeh zaradi bodočih za-IpletJjajev v Srednji Evropi. — tang-kajšek je določil, da se bo zunanje ministrstvo kitajske vlade preselilo iz iHankova v Junanfu, prestolnico pokrajine Junan, ki meji na francosko llndokino. Japonci se zelo vznemirjajo, ker bo odslej imela največji vpliv na kitajsko vlado Francija in bo Cang-kajšek dobival orožje Iz francoske Indokine. Japonci sploh trde, da se Je med velesilami začelo tekmovanje ea kitajska naravna bogastva. — Italijanski kralj je obiskal mednarodno razstavo v Benetkah in si z zanimanjem ogledal umetnine. — Prenehanje •letalskih napadov na angleške ladje v španskih vodah in mirni potek češkoslovaških volitev sta napravila na an-Igleško vlado ugoden vtis. V Londonu upajo, da bo po ureditvi razmer v I Srednji Evropi mnogo laže spraviti s sveta španski in sredozemski problem.
—	Kitajski odpravnik v Tokiju je z vsem osebjem kitajskega poslaništva aapustil Tokio. To pomeni, da je Kitajska šele zdaj, po deset mesecev trajajočem »incidentu«, prekinila diplomatske stike z Japonsko.
ftrame in irageiSije
d V ljubosumnosti je zaklal ženo,
hčerko in sebe posestnik Žumer iz Ribnice. Mož se z ženo ni razumel in oba sta se pripravljala na ločitev. On-dan je odpotoval s svojo 51etno hčerko domov v Ribnico, žena Ivanka, lastnica mlekarne v Ljubljani, je pa v strahu za otroka pohitela za njim. Komaj je pa stopila v moževo spalnico, je le-ta planil nanjo in ji v grlo zasadil nož, potlej je prerezal grlo svoji nedolžni hčerki, nato je pa še sebi preparal trebuh. Mož je kmalu nato izdihnil, hčerka je umrla na prevozu v ljubljansko bolnišnico, ženine rane so pa manj nevarne in so jo prepeljali na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice.
d V srečnem zakonu sta 10 let živela zakonca Dušan in Kristina Petrovičeva v vasi Kovišnici blizu Negotina. Pred kratkim si je pa žena našla ljubčka in je moža meni nič tebi nič zapustila. Ko se je te dni vrnila domov, jo je mož napadel z nožem in jo razmesaril do mrtvega.
d Ker ji mož ni hotel kupiti svilene obleke, ga je žena mestnega kočijaža Mihajla Szakala iz Subotice ponoči udarila tako močno s sekiro po glavi, da je izdihnil. Namesto svile bo ne-zadovoljnica zdaj oblekla raševino.
d Do nezavesti sta se spoprijeli dve bivši prijateljici Bela Kovičeva in Nata Dabičeva iz Bogatiča. Pred kakšnim letom dni se je Bela zaljubila v uradnika Milana Gareviča, na lepem jo je pa fant zapustil in se začel zanimati za njeno prijateljico Nato. Zapuščeno dekle je to tako grizlo, da je počakala tekmico na cesti in je začela udrihati po njej s pestmi. Nata je bila močnejša, zato ni mirno držala svoje »grbe«, ampak je vračala milo za drago. Bela jo je tako izkupila, da je omedlela. Dobila je pretres možganov. Njeno stanje je zelo resno.
pogorela. Posestnik Kralj trpi občutno škodo, ki je pa le malo krita z zavarovalnino.
č Neznan avtomobilist je podrl na tla Blaža Seniča iz Celja, 351etnega raznašalca peciva. Mož se je nevarno pobil po glavi in se je zatekel po pomoč v celjsko bolnišnico.
č Krava se je zaletela v svojega gospodarja 401etnega Ivana Praha iz Maribora. Mož je bil žival pripeljal pred mestno klavnico. Krava je Praha podrla na tla in ga tako obdelala, da mu je zlomila več reber. Moža so nezavestnega odpeljali v bolnišnico.
č 20.000 dinarjev škode je povzročila ena sama iskra, ki je skočila iz dimnika na slamnato streho gospodarskega poslopja posestnice Marije Di-kavčičeve v Brunšvajgu pri Račah. Zaradi pomanjkanja vode niso mogli gasiti in je gospodarsko poslopje pogorelo do tal.
č V vaško lužo je padel 31etni Bru-noslav Hribar iz Kamnja pri št. Rupertu na Dolenjskem in utonil. Na otroka je pazila doma le stara mati, drugi so bili vsi na njivi. Ko je mati prišla iz hiše, je bil otrok že mrtev.
č Pod drveč brzovlak je skočil spla-šen konj posestnika Čebulja iz Komende. Pri tem je strgal vajeti, drvel nekaj časa po progi, potlej pa odskočil, a se je zadel v drog in vodovodno črpalko. Žival se je nevarno pobila in so jo morali ustreliti. Pri skoku konja čez zapornice se je voz prevrnil in voznik Ivan Čebulj se je nevarno pobil po glavi, da je moral po pomoč k zdravniku v Kranj.
č Po patroni so razbijali 131etni Ivan, llletni Martin in 81etni Štefan štor, posestnikovi sinovi iz Osence pri Teharju. Našli so jo, ko so se vračali domov iz šole. Iznenada je patrona eksplodirala in vse tri dečke je vrglo na tla. Prepeljali so jih v celjsko bolnišnico, odondod so pa Štefana poslali
300 orožnikov, a mu ne morejo do živega. Zadnje dni je izginil, kakor bi se bil udrl v zemljo.
Osebne vesdi
o	Naš tovariš Milan F. Rakočevič, ljubljanski dopisnik beograjske »Pravde«, je te dni diplomiral na ljubljanskem vseučilišču iz čiste filozofije. K njegovemu uspehu — tem častnejše-mu, ker je končal študije kljub aktivnemu časnikarskemu delovanju v predpisanih štirih letih — mu tudi mi iskreno čestitamo!
o	Poročili so se: V Ljubljani: Jože Dekleva in Francka Avšičeva, poštna uradnica: — V Mostarju: zrakoplovni poročnik-pilot Borivoje Nikolič in Silva Cotmanova iz Ljubljane. — V Stari Loki: Franc Hafner, posestnik in mizar, in Minka Golobova od Sv. Duha pri Stari Loki.
—	Novoporočencem iskreno čestitamo!
f Umrli so: V Dobravi-Vint-g a r j u : Ivan Stare, gostilničar. — Na Jesenicah:	Edvard	Miiller,
ključavničar pri Kranjski industrijski družbi. — V Krškem: Anton Krie-ger, posestnik in gostilničar. — V Ljubljani: Fani Ojstrova; 721etna Lucija šlebingerjeva; Rudolf Hafner, drogist; 851etni Lovro Fleischmann, nadpreglednik finančne kontrole v pokoju; Marija Kožuhova, roj. Schwei-gerjeva, upokojenka tobačne tovarne; Minka Grmova, roj. Vojeva; dr. Stevo Divjak, primarij in bivši dolgoletni upravnik bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani; Marija Zalarjeva, roj. Buršičeva, mesarjeva žena. — V Mariboru: 531etni vlakovodja državnih železnic Josip Longhinc; 561etni trgovec Božidar Guštin; Martin Lovše, upokojeni orožniški narednik. — V Ojstriški vasi pri št. Juriju ob Taboru: 701etni posestnik Alojzij Leskovšek. — V P t u -j u : Jeronim Streminger, vikar kapu-
Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s :
Chlorodont-zobno pasto
d Na veselici so se stepli fantje pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Najhuje sta se sporekla 271etni posestnikov sin Janez Krambergar in Martin Čeh. Čeh je ponoči počakal Kram-bergarja na prostem in ga trikrat ustrelil v trebuh. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, a kmalu nato je nevarnim ranam podlegel.
d Ustrelil se je v Sisku 211etni me-dicinec Slavko Vardijan po sestanku s svojo izvoljenko, 191etno brivsko pomočnico Slavko Kolenčevo. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen, d Od moža je pobegnila 351etna muslimanka Selma Takičeva iz Bosanskega Broda s svojim ljubčkom Francem P. iz Dupleka pri Mariboru. Možu je nezvesta žena odnesla za 1000 dinarjev obleke in raznih drugih stvari. Z ljubčkom sta se prijetno zabavala v mariborskih lokalih, ko so ju prijeli stražniki in ju zaslišali. Zena je dejala, da je njena ljubezen do Franca P. močnejša, kakor so pa vse obveanosti do moža.
Mas napreJek
n Državna sladkorna tvornica na Cu-
karici bo zgradila v Beogradu tovarno za špirit in kvas. V tovarni za kvas bodo izdelovali tudi glicerin.
n Na precejšnje plasti dobrega črnega premoga so naleteli rudarji v Spodnjem Doliču blizu Maribora. Sledove premoga so našli že pred več leti, a takrat ni bilo nikogar, da bi se za stvar resno zanimal.
n Star denar so našli pri popravljanju zidu okoli cerkve v Dolenjskih Toplicah. Na enem izmed novcev je letnica MCC (1200). S prostim očesom se ne da natanko ugotoviti, kaj predstavlja.
v domačo oskrbo, Martin in Ivan se pa zdravita v bolnišnici.
Č Molji so požrli 45 tisočakov vaškemu bogatašu Miji Turkoviču iz Beletincev pri Varaždinu. Ko je mož ondan slišal, da bodo nekaj starih tisočakov vzeli iz prometa, je iz svoje blazine vzel zavoj, da bi denar pregledal, a je skoraj omedlel, kajti v zavoju so bili samo še zaprašeni ostanki razžrtih tisočakov. Ves obupan je začel na vse grlo kričati in ganljivo tožiti domačim, ob koliko denarja je prišel.
č Nevihta s točo je prizadejala ogromno škodo obmejmim krajem blizu Maribora. Cesar ni pokončala toča, je vzel silen naliv. V novo skopanih
einskega samostana. — V Rogaški Slatini:	Karel	Janžek. — Na
Vrhniki: Ivanka Grampovčanova, bivša trgovka in posestnica na Vrhniki. — 2alujočim naše iskreno sožalje !
Po krivih potili
li gezaliili si noleflati
vedno novodošle novosti v
MODNI TRGOVINI
T. EfiEi, LJOIUIIS
SV. PETRA CESTA ŠT. 2
Prosimo, oglejte si Izložbe!
Nesreče
Specialni atelie
2a okvirenje slik in gobelinov
JULIJ KlEIN
LJUBLJANA, Wolfova ul. 4
č Otroci so zanetili požar pri posestniku Maksu Kumerju v Limbušu pri Zgornji Polskavi. Kumerju je pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje in trpi okoli 20.000 dinarjev škode. Ogenj so zanetili otroci; nekje so bili iztaknili vžigalice in se z njimi igrali.
č V jarek se je prevrnil avto s tremi potniki na Suhi pri Škofji Loki, ko se je hotel umakniti nekemu avtomobilistu. Trgovcu Nagliču in Šlibarju se na srečo ni primerilo nič hudega, Andrej Porenta je pa tožil o bolečinah v trebuhu. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
č Gorelo je v vasi Vrhpolje pri Stični pri posestniku Jožetu Kralju. Hiša je bila krita s slamo, zato se je ogenj silno hitro razširil. Gasilci so imeli pri gašenju velike težave, kajti morali so vodo dovažati z vozovi, ker je tamkaj daleč naokoli ni. Rešili so bližnje gospodarsko poslopje, hiša sama je pa
goricah je naliv izruval trte. Največjo škodo trpe vinogradniki.
č Topič je razneslo pri delu v pirotehničnem podjetju »Pyroti« na Ostrožnem. 281etnemu delavcu Jerneju štusu je razmesarilo dva prsta na desni roki. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.
levsaUanjosfi
* Tik pred poroko je pobegnil 351et-ni hlapec Martin Novak od Sv. Vur-berga. Možakar si je bil v občini Velki poiskal neko vdovo in jo pregovoril, da je pristala na poroko, še pred poroko jo je toliko omehčal, da je prepisala nanj polovico svojega premoženja. Dan pred poroko je pa ženina na lepem zmanjkalo, z njim vred je pa zmanjkalo tudi precej vdovine gotovine. Sodijo, da jo je popihal čez mejo.
* Vse svoje premoženje, vredno skoraj 200.000 dinarjev, je zapustil svojemu sosedu Mirko Perič iz Praprata pri Stolcu (Hercegovina), ker ga je med boleznijo obiskoval in mu stregel. Sorodniki se namreč zanj niso nič zmenili in to je bogatega kmeta tako užalilo, da se jih v oporoki ni prav nič spomnil. Niti pogreba mu niso hoteli pripraviti. Po Peričevi smrti so skušah sorodniki oporoko razveljaviti, a se jim ni posrečilo.
* 100.90« dinarjev nagrade je razpisanih na glavo poslednjega razbojnika v homoljskem okraju, Pavla Do-kiča. Noč in dan preži nanj več ko
p Za detektiva sta se izdajala dva neznanca delavcu Janezu Persolji iz Laškega. Srečala sta ga na poti pri Bohovi in zahtevala, da se jima da preiskati, češ da je nekdo v Mariboru izvršil drzno tatvino. Pri njem sta našla žepni nož in 20 dinarjev. Oboje sta mu vzela in se odpeljala s kolesi proti Hočam, delavcu sta pa naročila, naj se zglasi na hoški orožniški postaji, kjer bo dobil žepni nož in denar. Orožniki so ugotovili, da je delavec nasedel triku dveh premetenih sleparjev.
p Trije pokvarjeni otroci iz Zgornje šiške so hišnemu gospodarju ukradli z nočne omarice 60 dinarjev, potlej so jo pa popihali od doma. V Vevčah so prenočili na seniku pri nekem posestniku, v zahvalo za prenočišče se je pa tatinska družbica ponoči splazila v hišo in odnesla, kar ji je prišlo pod roke: 3 steklenice alkoholnih pijač in nekaj jedi. Na poti so se v vročini krepčali z alkoholom in pijača jih je tako zmešala, da so jim odpovedale noge in so kakor snopi popadali v obcestni jarek. Ljubljanska policija je prišla ponje z »Marico« in jih izročila staršem. Koj drugi dan so pa pokvarjeni otroci ukradli v šoli devet knjig in se potepali po mestu. Ko jih je mati doma trdo prijela, so tatvino priznali.
p Iz zasede ja napadel A. Z. na Ritniku 20Ietnega delavca Stanislava Stanteja iz Podgorja pri Sv. Juriju ob južni želeanici in ga z nožem zabodel v hrbet. Stante je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
p 1500 težko prisluženih dinarjev je ukradel neznanec 701etnemu posestniku Janezu Šobru na Spodnji Ščavnici pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Neznanec je starčku za malenkostno ceno ponudil na prodaj svoj žepni nožič, in ko je Šober vzel listnico, da bi nož plačal, mu jo je iztrgal in z njo pobegnil proti gozdu. Lopov je odnesel starčku ves trdo prisluženi denar.
p Ic pisarniških prostorov Rogličeve tovarne za čevlje v Mariboru je neznan vlomilec odnesel 800 dinarjev in 200 dinarjev vredno polnilno pero. Tatu doslej še niso mogli izslediti.
p Z vso močjo je neki neznanec sunil 191etnega Milka Ortnerja iz Sp. Hudinje pri Celju, ko se je vračal zvečer domov, in ga prevrnil v jarek, da si je fant zlomil ključnico. Ortner je moral iskati pomoči v celjski bolnišnici.
p Iz strahu pred ženo je postal tat 481etni Viljem K. iz Studencev pri
Mariboru. Mož je pred kratkim ukradel posestniku Josipu Majcnu 500 kg koruze. Pri zaslišanju se je izgovoril, da je koruzo ukradel zato, ker se je bal žene. Prejšnji dan je namreč zapravil 300 dinarjev, in da bi se pred ženo izgovoril, kam je denar dejal, j« postal tat.
p V materino stanovanje je vlomil 241etni Alfred Jesenko iz Maribora in ji odnesel mnogo blaga in raznih stvari, potlej je pa izginil z doma. Ukradeno blago je že vnovčil, kajti na mizi je pustil zanj zastavni listek.
p Križe je kradel na pokopališču V Celju 231etni nezaposleni delavec Stanko K. iz Celja in jih prodajal kot staro železo. Ondan ga je na pokopališču zasačil grobar, ko je baš lomil križe na grobeh. Enega je že skril v grmovju, da bi ga zvečer odpeljal z drugimi vred in prodal. Mladega nepridiprava so prijeli in ga izročili sodišču.
p Pokvarjena mladoletnika bi bila skoraj zagrešila roparski umor v Jan-ževi gori pri Selnici ob Dravi. 161etni Vinko Sabolek in 171etni Franc Sulc sta se splazila v hišo posestnice Angele Rotnerjeve z namenom, da bosta pokradla, kar jima bo prišlo pod roke. Posestnica je medtem zaslišala v sobi čuden šum in je stopila gledat, kaj se godi. Pod posteljo je zagledala tujega moškega, ki je meril nanjo z lovsko puško in je baš sprožil, ko je stopila v sobo. Na srečo se pa patrona ni vžgala in tako preprečila roparski umor. Rotnerjeva je zakričala, se brž zaklenila in sklicala sosede. Orožniki so mlada vlomilca kmalu nato prijeli. Sabolek je priznal, da je imel namen streljati na posestnico.
p Prazno železno blagajno, ki so jo med velikonočnimi prazniki ukradli neznani vlomilci iz pisarne finančne kontrole v Gružu, so našli stražniki v neki jami blizu hotela »Štefanija«.
V	Beogradu so že pred več dnevi zaprli nekega bivšega jetnika; mož je spočetka sodelovanje pri vlomu priznal, zdaj v Dubrovniku pa vee taji.
Razno
r Hranilne vloge so od 1. marca do
1.	aprila poskočile za 77 milijonov dinarjev. Pri 20 večjih bankah so znašale ob koncu aprila 3353 milijonov, to je za 308 milijonov dinarjev več '.o pred dvema letoma.
r Železniški promet je bil v prvih štirih mesecih letošnjega leta prav znaten. V aprilu so natovorili 136.000 vagonov, v prvih štirih mesecih skupaj pa 527.000, medtem ko so pred, dvema letoma natovorili komaj 388.000 vagonov.
r število vlagateljev pri Poštni hranilnici je poskočilo za 3588, vloge so pa padle z 1354 na 1296 milijonov dinarjev. V čekovnem prometu je število računov naraslo za 96, vloge so pa znašale 1831 milijonov dinarjev. Promet na čekovnih računih je znašal 7651 milijonov dinarjev.
r Izvoz našega lesa je v aprilu in marcu pade! Izvoz drv, pragov in lesnih izdelkov je padel skoraj na polovico. Najobcutnejši je zastoj pri izvozu le?a v Anglijo, padel je pa tudi izvoz v Nemčijo, Italijo in na Madžarsko. To nazadovanje je posledica poslabšanja izvoznih možnosti v vse evropske uvozne države.
r ^Konzula Klausa«, ki je s svojimi pustolovščinami zbujal v Mariboru veliko pozornost, so zaradi rahlega zdravja izpustili na 6vobodo. »Konzul-: si je v zaporu preganjal dolgčas e pisanjem novel.
r V Anglijo smo v aprilu izvozili za 117 milijonov dinarjev, t. j. znatno več ko lani. Anglija je bila v aprilu med vsemi državami naš najboljši kupec.
r Za obrambo hmeljskih nasadov pred peronosporo v Vojvodini je donavska banska uprava dala hmeljarjem 100 visokotlačnih škropilnic. Pe-ronospora je namreč lani napravila takšno škodo, da je padel pridelek hmelja na eno petino. Galico za škropljenje bodo hmeljarji dobili za 20 •/« pod tržno ceno, od kmetijskega ministrstva pa pričakujejo še podporo
100.000	dinarjev, da si bodo hmeljarji lahko nabavili škropilnice.
r Državna hipotekarna banka razglaša, da je gotovina v aprilu znova poskočila. Posojila na nepremičnine so nazadovala za 12 milijonov, komunalna posojila pa za 7 milijonov. Druga posojila ne kažejo večjih sprememb.
r Znani Kollmanov gradič v Ljubljani je kupila mestna občina ljubljanska za 1,952.967 dinarjev. Gradič je bil last »Kollmanove ustanove za onemogle trgovske sotrudnike in slepe«.
l’ Število radijskih naročnikov pri nas sicer raste, vendar je še zmerom zelo nizko. Vzrok je v glavnem v te«n> da so bili radijski aparati pri nas dolgo zelo dragi.
r Nemčija je dovolila Jugoslaviji uvoz 150.000 hi vina. 50.000 hi ga bo izvozila Južna štajerska. Vprašanje dvolastnikov na meji še ni rešeno in bodo o tem razpravljali na seji nem-ško-jugoslovanskega gospodarskega odbora. Ta odbor se bo sestal septembra v Gradcu ali pa v Ljubljani.
r Narodna banka ne bo zidala V°~ družnice v Slavonskem Brodu, kakor je spočetka nameravala. Zemljišče, ki ga je kupila na Jelačičevem trgu, bo prodala poštnemu ministrstvu, da si bo tamkaj zgradilo poštno poslopja.
Prebrisani triki drznega sleparja
Drzne potegavščine, vredne peresa kriminalnih pisateljev
(nJ-I) Melbourne, junija.
Po 15 letih zasledovanja se je te dni policiji v Melbournu (Av-stralija) naposled posrečilo prijeti mednarodne pa sleparja Grka Papakolaida.
.Grk, ki vselej uide roki pravice1: takšno ime so vzdeli v vlomilskih krogih Grku Papakoiaidu, ki se je 15 let Neštetokrat s čudovito, kar neverjetno spretnostjo izmuznil še tako zmožnim detektivom. Njegove potegavščine, yselej simpatično duhovite, so pa sluzile kot snov mnogim kriminalnim Pisateljem.
Prva potegavščina: ekscelenca plačuje v gotovini
Nekako pred 15 leti — tedaj so v Bukarešti govorili samo o bližnji poroki neke romunske princese z nekim tujim vojvodo — se je pred vrati enega največjih bukareških draguljarjev ustavila elegantna kočija; iz nje je stopil starejši gospod z obvezano desnico. Draguljarju se je koj zazdelo, tik ima opravka s poslanikom neke sosednje države. Izkazalo se je, da se v ■Svoji domnevi ni zmotil. Poslanik je draguljarju razložil, da mu je njego-va vlada poverila nalogo, naj kupi za Princeso primerno poročno darilo. Draguljar je nekaj trenutkov pomišljal, P°tlej je pa prinesel krasen dragocen diadem, vreden kraljevske glave...
Ko se je poslanik opomogel od prvega navdušenega presenečenja, je potegnil iz žepa čekovni zvezek in hotel napisati ček. Draguljar je povedal ceno, a obžalovaje je pripomnil, da Prodaja samo za gotovino.
»Kaj naj storimo?« je vprašal brez zadrege poslanik. »Tako visoke vsote nimam s seboj. Aha, sem se že domislil. Ali bi mi hoteli izkazati majhno uslugo?« je prijazno dejal ekscelenca in pomenljivo pokazal na obvezano desnico, »ali bi hoteli vi namesto mene napisati nekaj besed za mojo ženo?« Vljudni draguljar je privolil in poslanik mu je narekoval:
»Ljuba moja! Ponuja se mi zelo Ugodna kupčija in zato potrebujem takoj znesek toliko in toliko. Prosim te, bodi tako dobra in pošlji mi po šoferju denar. Pozdravlja te tvoj mož.«
Pismo so predali šoferju in ekscelenca je počakal v trgovini, da se je Vrnil možak z denarjem. Takoj je odštel draguljarju zahtevano vsoto, vzel skrinjico z dragocenim diademom, stopil med ponižnimi draguljarjevimi Pokloni v kočijo in se odpeljal.
Ko se je draguljar zvečer vrnil domov, ga je žena takoj povprašala: »Kakšno okrasje si pa kupil? Kako vendar moreš biti tako nepreviden, da pošiljaš čisto tujega človeka po toliko denarja? če ne bi vedela, da si napisal pismo lastnoročno na svoj pisarniški papir, mu denarja ne bi bila nikoli izročila! — Ali je bila kupčija vsaj kaj prida?«
Draguljar je prebledel. Ne, kupčija ni bila nič prida. Premeteni Grk je bil šoferja poslal k njegovi ženi...
Zadnja potegavščina: moški maneken
Od tistih dob dalje je nastopal neznani lopov po vseh velemestih vseh Petih celin, vselej neverjetno predrzno; in skoraj vselej z uspehom. Danes je; sleparil tu, jutri je spet opeharil tega; ali onega čisto na drugem koncu, le; eno je bilo zmerom enako: njegovi; neprekosljivi triki in kar genialna spretnost, kako se je znal izmikati roki pravice.
V	neki mirni ulici, ki drži vštric z glavno cesto v Melbournu, je majhna, neznatna trgovina, ki preskrbuje samostane in cerkve s cerkvenimi potrebščinami. Na pogled se ti zdi, da je to res čisto skromna trgovinica, v resnici je pa za malimi izložbenimi okni spravljena marsikatera cerkvena dragocenost.
Lepega dne je stopil v trgovino starejši duhovnik in prosil, naj mu pokažejo dragoceno zlato monštranco. Ogledal si jo je od vseh strani, potlej je pa še poprosil lastnika, naj mu pokaže neki posebno lep škofovski plašč. Duhovnik je prodajalcu tudi zaupal, da bo prihodnji teden v njegovem samostanu sam škof v gosteh in da bo bral sv. mašo v novem oblačilu. Prodajalec je kajpak rad izpolnil duhovnikovo željo in je plašč celo oblekel, ha glavo si je posadil škofovsko mitro, v roke je pa prijel škofovsko palico. Tako opravljen se je vrtil pred duhovnikom kakor pravi maneken.
Tedaj se je pa zgodilo nekaj neverjetnega: duhovnik je na lepem . zgrabil dragoceno monštranco, skočil iz trgovine in tekoč po ulici na vse grlo vpil: »Na pomoč, norec, blaznež!« Ljudje so sprva začudeni gledali bežečega duhovnika, ko so pa zagledali našemljenega prodajalca, ki je krnet z rokami tekel za njim, so kajpak verjeli, da z njim ni vse v redu; naskočili so ga, ga zvezali in odpeljali v Umobolnico. Med tem je duhovnik kajpak neovirano pobegnil.
šele v umobolnici je ubogi prodajalec komaj dokazal, da je postal žrtev sPretno zasnovane lopovščine. Zdaj pa Policijske oblasti niso več razumele
šale. Vsi policijski uradniki so pričeli iskati predrznega Grka, policija je razposlala na vse strani svoje najboljše detektive. Tri tedne ne bi bila mogla niti miška neopazno pobegniti s kontinenta. In naposled so se strogi ukrepi avstralske policije vendarle obnesli. Posrečilo se ji je prijeti ,Grka, ki vselej uide roki pravice*; zasačili so ga v neki pristaniški beznici.
Zdaj je podjetnemu Papakoiaidu za lep čas odklenkalo. Sodišče namreč za njegove duhovitosti ni imelo dosti smisla, posebno ne, ker je možak vse trdovratno tajil in tudi z besedico ni hotel izdati, kam je skril svoj dragoceni plen — zlato monštranco. Papakolaida so zašili za 7 let težke ječe.
Kralj Gustav Švedski
praznuje 80 letnico
(n) Stockholm, junija. Danes praznuje švedski kralj Gustav 80-letnico svojega rojstva, švedsko ljudstvo bo ob tej priložnosti svojemu ljubljenemu sivolasemu vladarju prav na poseben način izkazalo svojo vdanost in spoštovanje. Namesto običajnih daril so zbrali vsi sloji švedskega prebivalstva lepo vsoto denarja, ki jo bodo porabili za ustanovitev zavoda za zatiranje raka, jetike in drugih ljudskih bolezni. Zavod bo dobil ime po kralju Gustavu.!
Kralj sam si je izvolil takšen način obdarovanja; in tako je posebno društvo z ministrskim predsednikom na čelu organiziralo nabiralno akcijo med Švedi za ta plemeniti narodni dar.
Denar so zbirali na vse mogoče načine. Tako je švedski tobačni monopol dal v promet posebno kraljevo cigareto; pri vsaki cigareti gre en oer (okoli 10 par) v dobrodelni namen. Uspeh je bil popoln: samo v Stockholmu so v nekaj dneh prodali več ko
4	milijone teh cigaret. Tudi poštna uprava ni hotela zaostajati in je izdala posebne jubilejne dopisnice; večji del dobička od prodaje teh dopisnic je namenjen zavodu kralja Gustava.
Največji uspeh so pa imeli prireditelji s .kraljevo iglo', z majhnim zlatim znakom z imenom' kralja Gustava. To iglo je menda kupil vsak Šved, kajti skoraj ga ni človeka na stockholmskih ulicah, da je ne bi imel zataknjene v gumbnici.
Iz vseh teh priprav moremo sklepati, da se švedski narod pripravlja na iskreno in prisrčno slavje svojega vladarja. Znano je, da je kralj ravno tako priljubljen pri levici kakor pri desnici. Ko se je ob koncu svetovne vojne sesulo v Evropi več vladarskih prestolov, se je tudi v Skandinaviji pričelo protimonarhistično gibanje. Iz tistih časov pripovedujejo Švedi o svojem kralju več ljubkih anekdot. Tako se je nekoč kralj peljal v svojem avtomobilu tik mimo ogromne množice, ki je demonstrirala in zahtevala republiko. Kralja ti revolucijonarni vzkliki niso spravili iz ravnotežja; dobrodušno se je nasmehnil in dejal: »Se bodo že unesli,« nato je pa neskrbno
odigral svojo običajno igro tenisa ob nekoliko neobičajni spremljavi internacionale.
»Se bodo že unesli,« je tedaj tako modro dejal kralj Gustav; prav je imel. Radikalni demonstranti iz tistih dni so se med tem časom pošteno spremenili; postali so zvesti pristaši dinastije Bernadotte’ Saj so pa zadnja leta tudi imeli dovolj priložnosti za spoznanje, kakšne vrednosti je demokratska kraljevina za miren razvoj ljudstva in države.
Gustav švedski ni znan samo kot velik kralj, ampak tudi kot izvrsten športnik, posebno kot pionir na belem polju. Kadar igra tenis, nastopa švedski kralj zmerom pod imenom .Mister G.‘ in ta skrivnostni .Mister G.‘ si je nabral v 60 letih, kar igra tenis, kopico lepih trofej; te ga menda nič manj ne vesele kakor državniški uspehi. Kralj Gustav je namreč pričel igrati tenis že z 20 leti in ga je tudi kot prvi propagiral in razširil v svoji domovini.
Kralj Gustav švedski je potomec Jeana Bernadotta, slavnega Napoleonovega maršala in poznejšega ustanovitelja švedske dinastije.
Domače mačke do je mladiče srebrnih lisic
(nT-w) Kjobenhavn, junija. Na neki farmi v bližini Kjobenhavna na Danskem je več srebrnih lisic skotilo 90 mladičev. Mlade lisičke so sprva pridno sesale pri svojih materah in lepo rasle. Na lepem so pa doječe srebrne lisice iz neznanih vzrokov podivjale in pričele svoje mladiče gristi in celo daviti. Lastniku farme ni kazalo drugega, ko da je mladičke ločil od mater.
Dosti si pa s tem ni pomagal, kajti ako bi prej poginili mladiči pod zobmi lastnih mater, jim je zdaj grozila smrt zaradi lakote. O pravem času se je pa farmar — brihtna glava — domislil, kako bo vseeno vzgojil mlade lisičke. Dal je po radiu razglasiti, da išče doječe domače mačke, ki naj bi poslej dojile tudi njegove lisičke. Lastniki naj pošljejo mačke kar na farmo.
In glej: usmiljeni ljudje so res poslali doječe muce mladim li.ičkam. Te muce so se lepo izkazale, saj so docela izpolnile svojo dolžnost kot dojilje. Lisičke namreč izvrstno uspevajo in se s svojimi .krušnimi materami* 2elo dobro razumejo.
Odprto pismo avtomobilistom
(nD-I) Mexico, junija. Te dni je neki dnevnik v mestu Dallasu i Mehika) priobčil odprto pismo nekega očeta ameriškim avtomobilistom. Pismo je po svoji preprostosti tako ganljivo, da ga velja prebrati. Njegov pisec je uradnik pri neki zavarovalnici in ima tako vsak dan opravka z žrtvami prometnih nesreč, a do ameriških avtomobilistov se je obrnil pač samo kot srečni oče ljubkega šestletnega dekletca. Takole se glasi njegovo pismo:
»Danes je šla moja mala hčerka prvič v šolo. Sinjo oblekco ima in črne čeveljčke. Zvečer mi je pripovedovala svoje doživljaje. O učitelju, ki vse vidi in vse ve. O veliki deklici, ki ne verjame več v Božička. O malem dečku
v prvi klopi, ki tako čudne obraze poka. Nato sva se skupaj učila. Računala sva, črkovala, brala. Zdaj že spi s svojo lutko v naročju. Gotovo ji ne želite nič hudega, kaj ne? Vidite, jaz sem njen oče. 6e se ji razbije lutka, če se vreže v prstek, ji lahko pomagam in jo potolažim. Kadar gre pa v šolo, križem po cestah, tedaj je v vaših rokah.
Dobra dušica je ta naša mala. Teči zna kakor žrebiček in plava kakor ribica. Kadar se zasmeje, pozabim na vse skrbi. Videti bi jo morali, pri nas doma, kadar smo vsi skupaj! Vendar
—	jaz ne morem biti zmerom pri njej. Delati moram, da imamo denarja za hrano, obleko in šolo. Zato vas prosim: pomagajte mi paziti na našo malo! Vozite previdno! Vozite počasi, posebno v bližini šole! Lepo vas prosim: ne povozite mi moje male hčerkice!«	(»N. W. Journal«)
Poldrugi milijon v svetem pismu
(nž-c) London, junija. »Takoj se poberi iz moje hiše in da se mi ne vrneš več!« je pred leti nadrl sir Arthur Rhodier svojega sina Rogerja. Tedaj je Roger, ves razburjen, prima-zal svojemu očetu zaušnico. Tega sir Arthur svoj živ dan ni mogel pozabiti. Sicer se je dolgočasil sam na svojem veleposestvu v bližini Londona; svojega mlajšega sina je bil namreč izgubil že v vojni, starejši se mu je pa s svojim razuzdanim življenjem do smrti zameril.
Starček je pa vseeno vzel k sebi nezakonsko dete svojega starejšega sina, komaj 6Ietnega fantička Jamesa in njegovo mater, tiho, pohlevno ženico. Nihče ni bil presenečen, ko je sir Arthur Rhodier ob svoji smrti zapustil svojemu vnuku Jamesu vse svoje ogromno premoženje, njegovemu neubogljivemu očetu pa samo staro sveto pismo.
Roger je skušal oporoko razveljaviti, a se mu ni posrečilo. Zadovoljiti se je moral s skromno, a pomenljivo dediščino — svetim pismom. Te svete knjige se je pa Roger na vse kriplje otepal in je ni niti hotel sprejeti od odvetnika, Iti mu je oče poveril izvršitev oporoke. Odvetnik je pa knjigo le poslal Rogeru na dom, a tamkaj je ležala nedotaknjena vse do njegove smrti.
Po Rogerjevi smrti je knjigo podedoval njegov sin James, ki je med tem časom že postal častnik. Prvi dan je vzel sveto knjigo v roke in pričel listati po njej. In glej: v tako prezirani knjigi je mladi častnik na lepem našel bankovcev za 6000 funtov — dediščino, ki jo je njegov ded na skrivaj zapustil svojemu neubogljivemu sinu...
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
še so pametni igralci na svetu, to je te dni v kazini v Lidu pri Benetkah dokazal gospod Rolando Rossi, industrijec iz Milana. V treh tednih je namreč priigral kar 1,000.000 lir, in sicer spočetka 150.000 lir, pozneje 250.000 lir in na koncu celo
1,000.000 lir. Tako .obložen* je vstal od igralne mize, izjavil, da ne bo nikoli več stopil v igralnico in se na vrat na nos odpeljal domov.
JLjubezen prema pa vse ovire,' pravijo idealisti, in menda imajo prav.
Te dni sta se namreč v Szekesfeher-vdru na Madžarskem poročila neki HOlelni starček in roletna starka, ki sta celih 1,0 let hrepenela drug po drugem. Mož je bil namreč poročen in. prva žena se 1,0 let ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi svojega moža odstopila drugi. Te dni je pa le odnehala. In tako sta stara zaljubljenca po iO letih stopila na županstvo in se vzela. Ljubezen premaga vse ovire...
*
V laboratoriju neke tekstilne tovarne na Angleškem so sestavili neko tekočino ki bodo z njo perilo, posebno pa žepne robce in srajce razku-ževali, tako da se vanje ne bodo mogli vseliti razni bacili. Ta tekočina ima namreč to koristno lastnost, da bacile pomori, hkrati pa ugodno diši, se pri pranju ne izpere in tudi sicer ne škoduje človeškemu organi-•mu. Tako preparirano blago so krstili za .Vigiene*. (Beseda spominja na .higieno*). Menda bi tudi pri nas takšne robce z odprtimi rokami sprejeli, posebno kadar izbruhne nadležna hripa...
*
»Gospod, ki mu manjkajo ušesa, naj se javili Takšen, oglas so le dni
4	4
priobčili skoraj vsi večji turški dnevniki. Kajpak mora imeti svojevrstni oglas tudi svojevrstno ozadje, in res ga ima. Te, dni so otroci iz Ankare našli med igranjem v mestnem parku majhen zavojček. Odprli so ga in v njem zagledali pravkar odrezan par človeških ušes. Nenainidno najdbo so pokazali odraslim, ti pa policiji, ki je takoj povprašala po vseh bolnišnicah, ali niso morda tisti dan kak-šnih ušes amputirali. A zdravniki so zanikali. Tako policiji ni kazalo drugega ko, da je pričela iskati žrtev brez ušes po časopisju. Pri zadevi je posebno slcrivnostno to, da se ta žrtev nikakor noče javiti; po tem sklepajo, da gre morda za zločin.
*
V	Kjobenhavnu na Danskem je neki gostilničar že dalje časa opažal, da zvočnik v njegovem vrtu ne ojača godbe, kakor bi bilo treba. Zvočnik je visel visoko med drevjem, zatorej je gostilničar najprej pregledal cevi svojega ojačevalca, a pokazalo se je, da so v redu. Nato je poklical mehanika in ta je kmalu dognal, kaj moti prenašanje godbe. V zvočniku so si namreč spletle gnezdo lastovice in^ vse je kazalo, da jih šum in trušč prav nič ne motita. Dobrodušni gostilničar pa ni hotel pregnati ptičic in si je rajši nabavil nov zvočnik.
Angleški letalski narednik Robert Atkinson. je v letalski službi zmerom mož na mestu; svoje letalo zna voditi, kakor vodi dober jahač svojega vdanega konja. Kdo bi si torej mislil, da takšen vzoren pilot nikakor ne more šofirati navadnega tovornega avtomobila! Atkinson ima namreč neko čudno avtomobilsko S]>alno bolezen. Koj ko se avto zgane, se mo-
žak pogrezne v globok spanec in se, zbudi šele tedaj, ko je vožnje konec. *
V	Biackpoolu na škotskem so te dni v neki trgovini z ribami prerezali večjo ribo in našli v njenem želodcu majhen zlat obesek s sliko ljubkega dekletca z dolgimi lasmi. Ribo so ujeli na odprtem morju, 300 milj od škotske obale. Kako je prišel obesek v njen želodec, je še zmerom uganka. Več angleških listov je že priobčilo obesek s povečano dekličino sliko in njih bralci radovedni pričakujejo, kdaj se bo oglasila njegova mala lastnica.
*
Komaj pred mesecem dni se je netegorški milijonar in kipar Pre-scott Vanvgck poročil z lepo Španko, gospodično Monzellicito. Te dni je pa mlada žena izjavila, da je že do grla sita svojih mednih tednov in da bi se rada ločila. Na sodnikovo vprašanje, zakaj hoče tako na hitro razdreti komaj sklenjeni zakon, je gospa Vanviekova odgovorila:
»I. Vsako jutro, takoj ko vstanem, me moj mož prisili, da stopim k steni, oblečena le v nekakšno tuniko in z limono ali jabolkom na glavi. Nato vzame v roke lok in kakšnih desetkrat sestreli limono z moje glave.
2.	Kadar stopim v kopalnico, da bi se okojmla, takoj prihiti mož za menoj, vihti v rokah nekakšen han-džar in mi grozi s smrtjo.
S. Če se grem popoldne z možem sprehajat v park, mož nikoli ne gre skozi vrata, kakor drugi ljudje, ampak kur pleza čez zidove.
4. In naposled me moj mož vsak dan vsaj enkrat ali dvakrat pošteno ozmerja,«
Kaj je sodnik odgovoril na to pritožbo, časopisi še niso pisali...
Srčna želja male Shirley Templove
(n) London, junija. Priljubljena otroška igralka Shirley Templova je dobri dve tretjini poslednjih štirih let preživela v filmskih ateljejih, kjer je igrala, pela in plesala, v zabavo tisočem in tisočem malih in velikih širom po svetu. Zdaj bo pa najbrže za nekaj časa prekinila svoje naporno delo; njeni starši bi ji radi v tem odmoru izpolnili njeno srčno željo — potovanje v London in obisk pri malih angleških princeskah, Shirleyeva je ravno stopila v dobo, ko ni več otrok, a tudi še ne dekle; ta za njen poklic nekoliko kritični čas bodo njeni starši in njeni filmski gospodarji kaj modro izpolnili s potovanjem.
Motimo se pa, ako mislimo, da ni takšno potovanje za bogato malo dekletce trd oreh. Pozabljamo namreč, da ima slava tudi senčne strani in da je prevelika priljubljenost pogosto nevarna. In tako se je ameriška policija že obrnila do londonske policije z vprašanjem, ali bo mogla urediti vse potrebno za zaščito Shirleyeve pred vse preburnimi izrazi naklonjenosti, ki bi ji utegnili sem in tja škodovati ali pa celo ogrožati njeno dragoceno življenje.
Te dni je že odpotoval v London Shirlin manager, da bo vse natanko pripravil za to senzacionalno potovanje, ki ga bo pa mala igralka nastopila šele prihodnje leto. Upajmo, da bo šlo vse po sreči, in želimo, da bi ljubka Shirleyeva imela vse življenje reševati samo tako neznatne probleme, kakor je otepanje preburnih oboževalcev...
Sirom po svetu
v 67 vrsticah
Z vodikom bodo Nemci pričeli polniti zrakoplove, ker jim Amerika ni dala helija; zrakoplovi bodo vozili na progi Friedrichshafen—Newyork. — 5.142 kg zlata so izkopali lani v Romuniji; letos so pričeli kopati v nekem novem zlatokopu na Sedmogra-škern in upajo, da se bo produkcija še povečala. — 641etni johorski sultan (Johora je v Malaki v Zadnji Indiji) se je te dni oženil s 24letno kabaretno pevko Lidijo Cecilijo Hillovo, ki jo je bil spoznal na Sumatri. — Plinske maske v CSR so že skoraj razprodali; zdaj so že pričeli prodajati tipe plinskih mask, ki nimajo odobritve vojaških oblasti; obveznost o nabavi plinskih mask bodo podaljšali preko prvotno določenega 30. junija. — Dansko kraljico Aleksandro je te dni v leto-viščarskem gradiču v Skagenu oklal neki pes. Rano je zdravnik izpral in zašil, psa so pa takoj ustrelili. — Salone za lepoto je te dni dala ruska vlada v Moskvi zapreti, češ da se v njih shajajo Rusinje s tujimi vohuni in vohunkami. — Hud požar je te dni zajel eno največjih bolnišnic v Bukarešti; ogenj je divjal dve uri in pol. Človeških žrtev ni. — Ognjenik i»Iayon na Filipinih je pričel te dni bruhati; vroči pepel in lava sta zasula več vasi in mest; ljudje so se rešili z begom. — Strela je ubila 28 svatov na nekem ženitovanju na Filipinih. — 6 milijonov gobavcev je na svetu, tako je ugotovila angleška podružnica Zveze sv. Frančiška; samo ena desetina izmed teh bolnikov živi v pravi zdravniški oskrbi. — Sonja Henie, slavna norveška drsalka in filmska igralka, je lani zaslužila s svojimi filmi 800.000 norveških kron, t. J. okrog 8 milijonov dinarjev: 2a letos ima pogodbo za
500.000	norveških kron. — Levi so raztrgali krotilko Marto Holzerjev* pri slavnostni predstavi nekega cirkusa v velikem saksonskem mestu Chemnitzu.
—	80 ha gozda in 158 ha pašnikov je pokončal ogenj pri Toursu na Francoskem; ogenj je zanetila bomba, ki so jo bili vrgli vojaki pri vojaških letalskih manevrih. — Utemeljitelj psihoanalize Siegmund Freud je te dni v spremstvu svoje hčerke odpotoval z Dunaja v London, kjer se bo naselil v vili, ki so mu jo dali na razpolago njegovi prijatelji. — Nov*-I! rojenko maršala Goringa so te dni ;; svečano krstili na ime Edde, na čast prvorojenki italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. — Silen vihar je te dni divjal na Angleškem, nad nekaterimi kraji se je utrgal oblak in so nastale hude povodnji; posebno je vihar divjal ob obali. V Hastingsu je ;; zelo poškodoval stolpa največje angleške brezžične postaje.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
na&A dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Nehvaležnost je plačilo sveta
Neke nedelje popoldne sva šli s prijateljico proti Rakovniku. Kake pol ure sva postali tam in gledali tekmo tamkajšnjih fantov. Naenkrat zagledam, kako se neki gospod trudi, da bi spravil kolo na pot, ker je bil tisti prostor precej nižji in obdan s skalami. Pa pride neki fantek, kakih 8 do 10 let mu je bilo, junaško prime za kolo in si prizadeva gospodu čimbolj pomagati. In res sta kmalu spravila kolo na pot. Potem se je pa elegantni in dobro situirani gospod surovo zadrl nad naivnim fantičkom: »No, kaj pa ti? Ali si ga mislil ,suniti1, kaj? Si videti precej nevaren tip,«, se je hudobno zasmejal in šel svojo pot.
Ali je to srčna kultura? Priča
»Zapustite trgovino!«
Da so nekateri trgovci včasih nevljudni in nepotrpežljivi, že vemo, a da so v teh hudih časih, ko se mora vsakdo pošteno boriti za svoj obstanek, še objestni povrhu, tega doslej še nisem vedela.
Ko sem pred kratkim v neki trgovini kupovala čevlje, sem morala najprej lep čas čakati, preden se je kdo spomnil name in me vprašal, kaj želim. In ko sem svoje žel je povedala, sem morala spet lep čas čakati, preden so mi prinesli zaželeno.
Zraven mene je pomerjala čevlje tudi neka starejša gospa in ker ji niso bili všeč, je prosila trgovko, naj ji pokaže še katere, češ da se ji še nobeni niso dobro podali. Gospa je seveda imela prav. Menda nihče ne bo kupil mačka v Žaklju, in posebno pri čevljih je treba paziti, kakšne boš kupil, če hočeš, da boš v njih udobno hodil. Trgovka se je pa tedaj prav neljubeznivo zadrla nanjo:
»Dama, sezujte čevlje in pri priči zapustite trgovino!«
Temna rdečica je oblila ubogo gospo. Revica si ni znala pomagati drugače, ko da je čevlje res sezula in odšla. Drugega ji spričo tolikšne »vljudnosti1 kajpak ni kazalo.
Kaj pravite k tolikšni objestnosti? Ali jim v današnjih časih, ko skoraj vsi trgovci govore o krizi in spet samo o krizi, res tako dobro gre, da morejo biti tako objestni? K. L.
Srčna kultura
Ne morem si kaj, da ne bi popravila pod tem imenom opisane prigode, ki ste jo objavili na tem mestu dne 28. IV. t. 1. Bila sem v družbi ponesrečenke in sem sama le za las ušla nesreči.
Peljala sem se v družbi po tako; hvaljeni novi in najmodernejši cesti; proti Ljubljani. Ker je pa ta cesta; zaradi svoje ozkosti podobna ,tro-; toarju*, jo v ta namen uporabljajo; tudi pešci, ki smo jih morali prehi-; tevati, in zaradi avtomobilov voziti; zelo previdno. Tudi avtomobili ne: morejo »dirkati« po taki cesti; iz-; jemo je naredil le tržiški avtobus,: ki je vozil, kakor sam opisuje v ne-: kem listu ,kakor veter', kar je postalo usodno za mojo prijateljico. Bil je grozen prizor, ko se je taka drveča masa zaletela v ubogo kolesarko, in je bila le sreča v nesreči, da si je zdrobila samo nogo. Prosili smo šoferja, da odpelje ponesrečenko v bolnišnico, toda poslušajte in strmite — gospod šofer se je uprl z izgovorom, da ni prostora. Noben potnikov se ni ponudil, da bi se malo stisnil v avtobusu in tako omogočil prevoz ranjenke. Naročili smo rešilno postajo iz Ljubljane. Mimovozeči avtomobilisti so prav tako ponujali na razpolago svoj voz kakor tujec, ki ga omenja priča, toda med tem je bil že prispel ,rešilni*.	T. P.
Spet nemščina
V	»Zrcalu naših dni« večkrat beremo, da Slovenci kaj radi zataje svoj jezik. Ne vem, ali je nemški jezik toliko lepši od slovenskega ali pa imajo Slovenci vedno kaj svojega in se hočejo samo postaviti, češ, mi znamo tudi drugače. In ker je že pri vsaki stvari nekaj nemškega, imajo tudi berači med seboj Nemce, ali vsaj ponemčene Slovence.
Zadnje čase hodi tod okrog neki berač, ki govori samo nemški. Izučen je za krojača. Pred nekaj leti je odšel v Nemčijo in ko je tam pustil svoje delovne moči, so ga poslali nazaj v domovino. In zdaj mu že tri leta udarja na uho slovenska govorica, pa mu še ni na misel prišlo, da bi morda kakšna gospodinja bolj globoko segla v žep, če bi jo prosil in se ji zahvalil po slovensko. C. C.
Novela »Družinskega tednika™
NOVA METODA
Nemški napisala Tilly Schaffascheva
Bill je počasi pohajkoval po cesti ob vilah. Pri tem je lahno požvižgaval predse, se zdaj pa zdaj ustavil, da bi zbudil vtis nedolžnega pohajkovalca, si počasi prižgal cigareto in se pri vzplamenita vžigalice z zadovoljstvom prepričal v majhnem žepnem zrcalu, da mu nihče ne sledi. V mračnem svitu cestne svetilke je Bill še enkrat skrbno pogledal na svojo zapestno uro, ko se je tik pred njim iz sence vrtnega plotu utrnila neka postava in stopila predenj.
»Hej, Bill!« je pritajeno vzkliknil John in mu pomežiknil. »Pošteno si se zamudil!«
»Najprej sem se moral pač prepričati, ali je mr. Charlson res v klubu, da bova naletela samo na mlado ženo in sinka!«
Bill je v visokem loku vrgel cigareto stran, da je za sekundo kakor utrinek prerezala temo.
John je že stal na nizkem prizidku in se vzpenjal po vrtni ograji navzgor.
»V pritličju stanuje služinčad!« mu je zašepetal Bill v svarilo in položil prst na ustnice.
Noč je bila mirna in tema je bilo ko v rogu. Le tu in tam je mesec prezirljivo pogledal izza oblakov na zemljo. Z drugimi besedami: za Billa in Johna je bila noč ko nalašč.
Opravila sta vse delo. Prerezala sta telefonsko napeljavo ob hišnem zidu. Z lahnim, prasketajočim vzdihom se je vdalo steklo na velikih terasnih vratih. Bill ga je prestregel in ga previdno položil na tla. Skozi ozko odprtino so potlej Johnovi prsti otipali kljuko in po kratkem premišlja-nju pritisnili nanjo.
Tiho in z napetimi živci sta John in Bill stopila v otroško sobo. Tu je bilo njuno delo skoraj opravljeno. Bill je oprezno stopil k vratom, odpirajočim se v spalnico gospe Charlsonove, in jih nalahko odprl.
»Kaj pa vendar počneš v otroški sobi, Antony?« je zdajci vprašal ženski glas in mrs. Gloria je na postelji zaspano dvignila glavo.
s-Najbrže ste se malo zmotili!« je dejal Bill in stopil bliže k postelji.
Pridušen, preplašen krik. se je mrs. Gloriji izvil iz prsi. Z roko je na nočni omarici iskala stikalo za luč.
»Ne trudite se, mrs. Charlsonova, električna napeljava je prerezana, prav tako so prerezane tudi telefonske žice in žice za alarm!«
Gospa se je trepetaje vzravnala na postelji in zaprosila:
: »Naredite kar hočete, vzemite vse, le otroka mi pustite!«
; »Nič se ne bojte, njemu se ne bo ;zgodilo nič hudega! Leži sicer zvezan in z zamašenimi usti, a čisto
udobno v svoji posteljici!« jo je potolažil John in vzel iz žepa svojo ročno svetilko. »Gospa, ali vam smem postreči z najino nočno svetilko? Naredila sva jo sama. Odlično se je obnesla zlasti pri vlomih, kjer so bile električne žice prerezane!«
In že jo je prižgal. Svetloba je bila sicer nekam medla, a vendar tolikšna, da je mrs. Charlsonova razločila dva dobro oblečena moža, ki sta se zdela prej kavalirja kakor vlomilca.
»Mirno lahko vzameta vse!« jima je še enkrat dejala Gloria, »le otroka mi pustita!«
In pokazala je na toaletno mizico, ki je bila na njej odprta skrinjica za nakit in ki je iz nje visela dragocena, prekrasna smaragdna ovratnica.
»Morebiti vaju zanimajo tudi starinske slike?« je plaho vprašala Gloria in pokazala na nasprotno steno. »Tu imamo na primer pravega Van Dyka!«
Slika je bila pa le žalosten zmazek nekega impresionističnega in morebiti prav zato dokaj neznanega mojstra. Gloria je vedela, da imajo ameriški vlomilci zelo velike zahteve, zato jima je skušala že vnaprej ustreči.
»Hvala, mrs. Charlsonova, za takšne stvari nama ni. Midva se na to prvič ne razumeva, razen tega se pa zdi, da naju napak razumete!« je odvrnil BiH in se priklonil pred mlado, lepo gospo, ki se je z bledimi ustnicami in plašno izbuljenimi očmi naslonila na blazino.
»Ali se smem predstaviti? Moje ime je Bill Workman in to je moj brat in tovariš John Workman. Lastnika sva največje in najbolj znane izdeloval-niee protivlomilskih naprav, naprav proti ugrabljanju otrok in proti stanovanjskim vlomom.«
Mlada gospa se je oddahnila in se olajšano spustila na blazino.
»Tu, mrs. Charlsonova, vam bom pokazal varnostno napravo za alarm, ki docela izključuje, da bi kdo odpeljal vašega otroka iz njegove posteljice. V aparatu je vdelana baterija. Pripnete ga samo kot varnostni pas okoli otrokovega telesca. Razen tega izdelujeva električne in telefonske cevi, vi se ne dado prerezati.«
Bill je vzel iz svoje torbice dolgo kovinsko cev.
»Najino luč za nočno omarico, ki sva vam jo pokazala že pri prekinjenem toku in ki sama deluje, sva vam že pokazala!« je dejal John in njegovi pogledi so se slučajno zapičili v smaragdno ovratnico na toaletni mizici.
»Razen tega bi vam priporočil še alarmni cucelj za otroka,« je nadaljeval Bill svoje pripovedovanje in vzel iz torbice velik gumijast cucelj. »Ce
se tega cuclja v temi dotakne tuja roka, zazvoni.«
»Ali imate ša kaj?« je vprašala mrs. Charlsonova in z obraza se ji je bralo, da bi kupila od njiju vso zalogo, samo da bi se ju odkrižala,
»Seveda,« je prikimal Bill. »Varovalo proti vlamljanju ključavnic, sa-modelno napravo, ki takoj zazvoni, če kdo vrata odpre.«
»Ali smem torej vse pustiti pri vas?« je vprašal John in začel kupičiti vse varnostne naprave na nočno omarico.
»Da,« je mrs. Charlsonova medlo pokimala z glavo.
Bill je vzel iz žepa račun in začel pisati.
»Varnostne cevke za električne žice, 40 dolarjev; zraven...«
Počasi in natanko je spisal račun, odločno potegnil črto in seštel.
»Vse skupaj 475 dolarjev!« je rekel nato in položil listek na posteljo.
»Prosim, ali bi mi hoteli prinesti ročno torbico s toaletne mizice?« je vprašala gospa Gloria in sedla, da bi imela oba bolje pred očmi.
S konci prstov ji je Bil izročil torbico, in preden je denar spravil v žep, ga je še natanko preštel.
»Oprostite, da sva vas motila. Dobro spite!« se je opravičil John in oba sta spet izginila čez teraso.
»še en whisky,« je poklical John gostilničarja in položil na leseno, vso zrezljano mizo bankovec za pet dolarjev.
»Ali ste naredili dobro kupčijo?« je vprašal gostilničar in stopil bliže.
»In še kako!« se je zasmejal Bill. »Uganila sva namreč čisto novo metodo. Poglej tole!«
In potegnil je iz žepa svojega suknjiča smaragdno ovratnico.
Tisti čas je mr. Charlson, ki se je bil medtem vrnil domov, še enkrat z vso služinčadjo preiskal hišo.
»Vse kaže, da sta bila res prebrisana lopova,« je dejal svoji ženi, ko je nazadnje legel.
»Vse alarmne varnostne naprave, ki sta ti jih obesila, so samo ničvredne pločevinaste cevi, a lopova se na svoj posel vendarle razumeta, čisto po novi metodi ga opravljata.«
Mr. Antony Charlson se je udobno zleknil v postelji.
»Da,« je odgovorila mrs. Charlsonova, ki je še zmerom stala pri svoji toaletni mizici in vneto brskala po skrinjici z nakitom. »Njuna metoda je resda originalna, a bog ve, ali se jima tudi obnese? Ali veš, Antony, da sta namesto smaragdne ovratnice odnesla samo ponarejene dragulje?«
(r)
DVE ODPOVEDI
Nemški napisala Myra Gruhenbergova
Ervin požvižgava neki napev predse. Saj ima vzrok, da je dobre volje. Delo mu je v veselje, predstojnik ceni njegovo sposobnost in hiti-o bo napredoval. Večeri so posvečeni Manoni; krasne so te ure v dveh, dan za dnem sta skupaj, pohajkujeta po ulicah ali se pa pomenkujeta kje v skritem kotičku kavarne. Včasih mu kajpada da Manon razumeti, da bi se ji hotelo tudi velemestnih zabav. Toda o tem sta različnih misli, kajti on je rajši sam z njo, vendar se vda in gre tu pa tam z njo na ples. Danes jo bo pa presenetil z dvema vstopnicama za gledališče in ona bo zelo vesela. Samo na pošto mora še počakati, ki mu jo bo prinesla strojepiska, potem bo pa hitel na domenjeni prostor pred opero, kjer se vsak dan sestane z Manono. Zelo dobre volje je in požvižgava vesel napev.
Tedaj zazvoni telefon na pisalni mizi. Manon se javi.
»Drevi!!« začne Ervin, četudi je prav za prav hotel počakati s svojim presenečenjem.
»Drevi,« ga prekine Manon v slišni ;zadregi, »drevi na žalost ne bom prosta.«
; Molk. »Kako, prosim?« vpraša Ervin.
; »Danes res ne morem — nekaj je ;prišlo vmes.«
; »Vmes je prišlo? Ali mi ne bi pojasnila...«
; »Prosim, ne sprašuj me toliko! Ali ;me pa hočeš mar prisiliti, da ti natvezem kakšno pravljico?«
| »To se pravi, da mi ne moreš posedati resnice?«
; »Lahko ti povem tudi po pravici:
; povabljena sem namreč v gledališče. •In ker si že dolgo želim malo več •nabave...«
; »Ze dolgo?«
»Da. Tebi se hoče vedno samo kramljanja, jaz pa...«
»Ako te prav razumem, Manon, tvoji prihodnji večeri ne bodo posvečeni samo meni?«
»Mogoče.«
»Torej... ali mi nimaš ničesar več povedati?«
»Ničesar takšnega, česar si ne misliš že sam.«
»Potem ti želim dobro zabavo. Zbogom, Manon!«
»Zbogom, Ervin!«
To slovo je prišlo zelo nepričakovano. Ničesar ni bilo, kar bi ga bilo pripravilo nanj. čisto na lepem so ure kramljanja, ki so se zdele Manoni prej tako čudovite, izgubile zanjo ves čar. Ali je mogoče prišlo kaj med njima, kar jo je vznevoljilo? Nič se ni zgodilo, samo čas je pretekel in samo to ji je bilo očitno zadosten vzrok. Treba je bilo samo primerne priložnosti, samo človeka, ki ji je slučajno prišel na pot in v svoji objestnosti nič hudega ne sluteč, potrdil zalo dekle v že dolgo porajajoči se odločitvi, da ji je potrebna sprememba.
Ervin nasloni svoj bledi obraz na okensko steklo. Pred nekaj minutami ni niti zdaleč slutil, da bi se moglo kaj takega zgoditi — in zdaj je to neomajno, dovršeno dejstvo. Konec je to, neizpodbiten konec, o tem ni dvoma. Ako bi se postavil po robu, ali je sploh še mogoče ubežnico priklicati nazaj? Ne, njegov ponos se temu upira, toda srce mu veleva, da mora skušati odvrniti Manon od te nepopravljive neumnosti.
Se enkrat stopi k telefonu.
»Jaz sem, Manon,« pove in obmolkne v pričakovanju; hotel ji je dati priložnost, da bi sama vse preklicala.
»Kaj želiš?« vpraša Manon nekam nepotrpežljivo; mogoče ima že klobuk na glavi, da bi odhitela na novi sestanek.
Nič ne pomaga, razločnejši mora biti.
»Ali se zavedaš, Manon, da tvoj odgovor ni odločilen samo za drevi, temveč za zmerom?«
»Zakaj?« vpraša Manon iz daljave.
Ervin ne najde takoj pravega odgovora.
»Oprosti,« sili ona, »mudi se mi.«
»O, vidim, da se ti mudi, da bi se me čimprej iznebila.«
»Samo sentimentalnosti nikar! Najini večeri so postali nekam enolični, mar ne? Mlada sem in se želim zabavati.«
Jasno je ko beli dan: otiesla se je prejšnje negotovosti; pri prvem telefonskem pogovoru se je še bala, da ga ne bi v živo zadela, zdaj so pa njene besede že odkrita obtožba in izziv. Nekdanje solzave razstanke so dandanašnji nadomestile suhe ugotovitve, mrzle, jasne in trde ko steklo.
»In kdaj se spet vidiva, Manon?«
»Upam, da v par dneh.«
Da, tako govori ženska, ki je še pred kratkim venomer zatrjevala, da ne bi niti enega dne prestala brez njega.
Ervin si podpre težko glavo. »Pošta,« sporoči strojepiska, ki je stopila z mapo v sobo. Ervin se zravna, trudeč se, da bi ničesar ne izdal. »Saj ste bledi ko zid,« se upa pripomniti strojepiska. »Ali se vam je kaj pripetilo?« Njene besede so tople in polne sočutja. Ervin jo pogleda, prvič dotlej jo je pozorno pogledal. Zelo brhka je.
»Ni vredno besed,« skuša pojasniti tjavdan. »Za drevi sem priskrbel vstopnice za gledališče, pa sem dobil košarico.«
»Saj lahko vstopnice nazaj pošljemo,« meni ona; pri priči je uganila, kaj se je zgodilo. O, nemara je dobro, da si olajša srce, drugače ga bo še zadušilo.
»Neka dama...« začne, »verjel sem ji slepo... in zdaj... na lepem... brez vzroka...«
»Da, nekatere ženske,« pritrdi ona.
»Saj ni nič — le sam ne bi maral biti danes,« zajeclja izgubljeno. In zdajci se domisli: »ali bi se vam ljubilo iti drevi z menoj v gledališče?«
»Prav rada,« zažari vsa vesela. Ervin
RADENSKO
ZDRAVILNO
KOPALIŠČE
zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja Iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42.
ji je že dolgo všeč, a zdaj se boji, da se ni preveč izdala, in brž doda: »Tako malo hodim v gledališče.«
»Lepo, da greste z menoj,« se zahvali Ervin, »sicer pa nimava več mnogo časa,« samo pošto bom hitro pregledal in potlej morava iti.«
»Jaz se bom pa med tem preoblekla,« vzklikne veselo ona.
Ervin podpiše pisma in si ogrne plašč. Toda nje ni od nikoder. Išče jo po pisarniških sobah, vsi drugi uslužbenci so bili medtem že odšli. Nazadnje zasliši njen glas iz zadnje sobe; odpraviti je morala še neki telefonski pogovor.
»Danes ne morem priti, Karel,« pripoveduje v telefon, »nekaj je prišlo vmes. Oprosti, zelo se mi mudi. — Jutri? še ne vem...«	-d-
AmImLoU
✓Pogovor
Nemški slikar Moric v. Schvvind (1804—1871) je bil pri vsej svoji dobrodušnosti zelo temperamenten. V večji družbi so nekoč slišali iz sosednje sobe lep čas samo njegov glas. Mož je bil očitno zelo razjarjen; zmerjal je na ves glas:
»Osel!... Bik!... Tele!... ščene!...« Itd.
Ko so Morica Schwinda pozneje vprašali, kakšen živinorejski pogovor je neki imel, je menil malomarno: »Živinorejski? Kaj še! Govorili smo ves čas samo o umetnosti!«
Mazač
Dunajčan Emanuel Schikaneder je bil vse mogoče: igralec, pevec, gledališki ravnatelj in tudi pisatelj — a nikjer ni prišel čez skromno povprečje. Njegovo ime se je rešilo iz pozabljenja samo zato, ker je napisal li-bretto za Mozartovo opero »čarobna piščal«. Ko je doživela krstna predstava te opere na dunajskem odru jeseni 1. 1791. velik uspeh, je pristopil k Schikanederju neki njegov prijatelj in mu dejal:
»Ljubi Schikaneder, opera je res mojstrovina, čestitam vam k uspehu!«
»Da, da!« je menil Schikaneder precej zviška, »opera je dobra in z uspehom sem zadovoljen — a koliko več bi se bilo dalo doseči, če ne bi bil Mozart s svojo glasbo opere tako pokvaril.«
Shanovska
K Shawu je lepega dne prišel neki mlad študent in mu povedal, da je dal medicini slovo, ker se namerava posvetiti poeziji in tako koristiti človeštvu.
»Saj ni treba, da postanete pisatelj,« je menil Shaw.
»Zakaj pa ne?« je vprašal začudeno študent.
»Saj ste že koristili človeštvu s tem, da ste se odpovedali medicini,« je menil Shaw.
Opravičilo
*■' Ko so zgraditelja Sueškega prekopa Ferdinanda Lessepsa izvolili za člana Francoske akademije, je v večji družbi pripomnila neka dama:
»Saj ni vendar ta Lesseps nič napisal.«
»Madame,« jo je zavrnil Anatole France, »verjemite mi, zadosti je, da je podpisal delnice Sueškega prekopa.«
Ni bilo težko
Slavni pisec detektivskih romanov Conan Doyle se je odpeljal na neko javno predavanje v Združene države. Ustavil se je tudi v Bostonu in na postaji najel taksi, da ga popelje v hotel.
Ko je odprl listnico, da bi plačal svojo vožnjo, se je kočijaž pomenljivo nasmehnil in denar odklonil.
»če vam je vseeno, sir Conan Doy-le, »bi vas namesto denarja, rajši poprosil za brezplačno vstopnico za vaše drevišnje predavanje.«
Slavni pisatelj se je zelo začudil, kako ga je mogel skromni šofer tako hitro spoznati. Vprašal ga je in dobil tole pojasnilo:
»Najprej- sem v časopisih bral, da boste danes prišli. Potlej vas je ob prihodu obsulo nekaj časnikarjev in na vašem površniku sem takoj opazil sledove tega ,napada'. Vaš klobuk je nedvomno iz čikaga, kjer ste predavali pred nekaj dnevi; predavali ste pa tudi v Filadelfiji, kakor priča oblika vaše pričeske.«
»Neverjetno,« je ves presenečen zamrmral pisatelj.
»In naposled,« je pristavil skromno vrli šofer, »na vseh kovčegih vaše prtljage je izpisano vaše ime.«
7udi UdMcihi ohus
Novi vzorci khko zadovolji velika izbira naših nove barve novih vzorcev damskega in moškega ugodne cene blaga za pomlad in poletje.
JI. HUldauc - ud $Uo$u"
Llngarjeva ul. - Pr.d SKcIUO	Pn.fjif.f.f,
Trgovina, kjer •« kupu)« * zaupanjem.
pri krpanju
Kaj pravi znanost o
smotrni prehrani
nikom; gosi in race imajo sicer dosti tolšče, so torej po mnenju nesi rokov-lijakov redilne, po mnenju moderne gospodinje pa težko prebavljive m zato nekoliko manj primerne za ljudi, ki dosti sede.
Premalo vpoštevana. a zelo dobra jed so ribe. Ribe imajo precej bel jakov in, so lahko prebavljive in imaju hranilne soli; dobro bi bilo, da bi bi le vsak teden vsaj enkrat na vsaki meščanski mizi, denimo ob petkih.
Stročnice, posebno pretlačene, so za občutljiv želodee izvrstno hrani-vo. Imajo dosti beljakovin in so zelo priporočljive v zvezi z raznimi tolšea-mi.
Kaj pa naš ljubljeni krompir?
V	vezi s sladkorjem, mlekom, presnim maslom, dastjo in sirom je ena najprimernejših jedi, zmerom dobro do-šla na bogatinovi in na reveževi mizi. Krompir ni drag, kmalu nasiti in je lahko prebavljiv.
Zelenjava sicer ni zmerom poceni, v njej je pa toliko ogljikovih hidratov, železa, hranilnih soli, vitaminov in tudi celuloze, da je ne moremo dovolj prehvaliti in priporočiti. Zelenjava, posebno presna, naj bo vsak dan na vsaki mizi. Isto velja za p resno sadje.
Ustavimo se še pri j a j c i h , da ne bomo v našem gospodinjskem kramljanju tega ali onega izpustili. Jajca so na prvi pogled draga hrana, a ker imajo mnogo železa in soli, hkrati pa beljakovin, jih moderna veda o prehrani priporoča posebno bolnikom ii> otrokom.
Končajmo z močnatimi j e d m i. Najboljše je, ako jih pripravimo doma; posebno dobro je, če je v njih dovolj tolšče in sladkorja, potlej niso samo okusne, ampak tudi hranilne. Tudi orehi, fige, rozine in datlji po svoji notranji vrednosti niso dragi.
Upam, da se bodo gospodinje znale ravnati po teh nekaj navodilih, ne da bi jim bilo treba godrnjati, češ, da niso kemičarke. Mislim pa, da je dolžnost vsake matere in gospodinje, da svojo družino kar najbolj smotrno prehrani in tako dvigne njeno telesno in moralno razpoloženje!
 ----------------------
Naša kuhinja
Kaj bo (a teden na mizi?
Četrtek: Grahova juha, žganci, zabeljeni z ocvirki, kompot. — Zv»-e er: Mrzel narezek, francoska solata.1
Petek; Zelenjavna juha, linška torta, kompot iz svežega sadja. — Z v e -č e r : Krompirjevi svaljki s solato.
Sobota: Rezančeva potica s solato, sveže 6adje. — Zvečer: Goveji golaž.
Nedelja: Goveja juha z rižem, naravni zreški z mešano solato, artičoke v olju, dušen krompir, kompot. — Zvečer : Vampi s parmskim sirom.
Ponedeljek: Ponvičniki, špinača v omaki, krompirjev pire, kuhane telečje kosti. — Zv e č e r : Rižota s solato.
Sreda: Golaževa juha, kumarična solata, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Palačinke, nadevane s sirom, kompot.
POJASNILA
1	Francoska solata: Že na rezance zrezano in zabeljeno glavnato solato nakupiči v skledo. Vrh nje razporedi v obliki zvezde na kocke zrezane sardine, skozi redko sito pretlačene rumenjake trdo kuhanih jajc in na re-zančke narezane beljake. Na vrh in med zvezdo naloži Še kapre ali pa olive.
Na kaj misliš
Morda se še spominjate, da sem ob sklepu našega poslednjega gospodinjskega tekmovanja omenila, kako čudno se mi zdi, da ni prav nobena gospodinja popisala svojega gospod i nj-sko-prehranjevalnega načrta s stališča vede o moderni prehrani. Spoznala sem, da mnogo gospodinj še ne ve, da ima tudi znanost pri smotrni prehrani veliko besedo. Dovolite torej, da vas na lahak in prijeten način seznanim z osnovnimi pojmi o novodobni prehrani.
Najlvrže ta ali ona že ve, da imamo v naših jedeh mast, ogljikove hidrate, beljakovine in vitamine. Prvo troje nam pomaga pri vzdrževanju in pre-osnovah v telesu, vitamini igrajo pa vse bolj vlogo dobrih dražil in protistrupov. Hrana brez vitaminov ni zdrava, čeprav ima vse druge kemijske spojine. Naša vsakdanja mešana hrana j,e kolikor toliko primerna za vsakogar •in ima na splošno vse snovi, ki jih človeško telo terja in potrebuje.
Vendar ima pa vsak človek glede na svoj organizem, prebavo, starost, poklic in značaj svoje lastne potrebe glede smotrne in zdrave hrane. Marsikatera mati bo torej z največjo spretnostjo in izkušenostjo sestavila takšen jedilni list, da bo prijal vsem družinskim članom. Pri sestavi jedil bomo pa opazili, da se pogosto vse bolj obnesejo na prvi pogled drage jedi — te imajo namreč več hranilnih snovi — kakor pa nekatere poceni jedi. ki le na videz in za prvo silo nasitijo človeka.
Eno najvažnejših hranil je veekako mast, tolšča, a tudi tu moramo ločiti notranjo vrednost in zunanji okus. Okusu kajpak najbolj prija čisto presno maslo. Presno maslo ima hranilne vrednosti 700 kalorij,* a samo v presnem stanju. Kakor hitro pa maslo stopimo in tako iztisnemo iz njega vodo, pade tudi njegova liranilnost, pred vsem se pa izgubi skoraj polovica dragocene tolšče. Presno maslo je zaradi svojega prijetnega okusa in zaradi svoje visoke hranilnosti posebno priporočljivo za nekatere bolnike.
Margarina mešanica rastlinskih in živalskih tolšč — ki jo tovarnarji vzporejajo v svojih ponudbah z vrednostjo presnega masla, ima skoraj ravno toliko ali pogosto.še več kalorij kakor maslo. Čista svinjska mast ima 880 kalorij, je lahko prebavljiva in zelo prijetnega okusa. Za zdrave ljudi je torej za beljenje čisto primerna. Tolšča, ki jo posnamemo pri perutnini, je sicer zelo hranilna, a težko prebavljiva; zatorej za občutljive želodce ni priporočljiva.
Mleko ima precej ogljikovih hidratov, nekaj tolšče in fosforno kislega apna in je torej zelo primerno hranilo za bolnike in za otroke, posebno v razvojni dobi, ko zelo hitro rastejo in potrebujejo dosti apna. Vendar mleko samo ni posebno idealna hrana; šele v zvezi z zelenjavo, sadjem in sirom si pridobi svojo nenadomestljivo vrednost.
Si r je nenavadno primerna jed, saj ima 390 kalorij in je eno najboljših nadomestil za meso, ker ga tudi želodec dobro prebavi. Zal pa še zmerom prevladuje mnenje, da je sir nekako razkošje, čeprav ljudje pri tem ne pomislijo, da je tudi meso drago in da bi se kupovanje sira na debelo dobro obneslo, posebiio pri večji družini. Imenitna je na primer južina iz mleka, zelenjave in sira; privoščiti bi si jo morali vsaj vsak drugi dan,
K r uh ne more biti samostojno brali ivo, ker ima premalo kalorij, namreč samo okrog 200. Ravno zato potrebuje dopolnila, na primer v mleku, mesu ali siru, in zato nehote rajši jemo kruh s temi pridatki. Riž je nenavadno redilen, saj ima 400 kalorij, a manjka mu beljakovin in redilnih soli; pridati mu moramo torej mast, sladkor, čokolado ali sadje, šele potlej poslane ena najprimernejših in najlažje prebavljivih jedi.
Razočarani bomo pa pa pri mesu, saj je redilna vrednost mesa — seže samo do 380 kalorij — v primeri z visokimi cenami mesa dokaj majhna. Največ železa in hranilnih snovi ima divjačina, takoj za njo pridejo razni notranji organi: srce, pljuča, ledvice, itd. Teletino in perutnino zaradi visoke cene dajemo na splošno samo bol-
*	Kalorija je tista množina toplote, ki segreje 1 liter vode za 1• Celzija.
ZftKAJ morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih Izpuščajih ?
ZAKAJ morajo trpeti matere, da jih pri dojenju mučijo razpokane in razbolele prsi?
m
M
a
@1 -0MMA
fr ~
mo, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo
Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica din 8. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10 (tudi v znamkah): Lekarna Mr. t. Oblak. St. Vid ned Ijubliano
>Ali naj bo to uvodna beseda?« *e bo morda ta ali ona nekam presenečena vprašala. Za odgovor sem v zadregi. Saj nimam namena pisati visokodonečih besed, samo pokramljala bi rada o tako vsakdanjih '	>strahovito dolgočasnih‘ — stva-
reh, kakor je krpanje nogavic.
In vendar je krpanje nogavic nekaj takšnega kakor gospodinjska zabava, nekaka gospodinjska tiha urica za premišljevanje in kovanje načrtov. Vsaj meni pomeni krpanje nogavic^ kratek odmor v delovnem dne-vu> čas, ko stresem predse kopico skrbi in jih kar po vrsti prerešetam in pretehtam, a tako, da se mi zde zašiti luknji vse lažje in manjše, lorda še ne veste, da je krpanje nogavic umetnost zase? Dovolite torej, a vas z njo seznanim.
Ko sem bila pred kratkim v gosteh pri neki prijateljici, je nanesel Pogovor na gospodinjsko delo in naposled tudi na krpanje nogavic.
»Ena najljubših zabav mi je kr-Puhje nogavic,« mi je živahno dejala Prijateljica. »Takole popoldne sedem
*	oknu in pričnem krpati vse vprek; nuijhne ljubke nogavičke našega fantička — te imajo po navadi največje luknje — potlej resne moževe noga-Vlce, no in h koncu, še svoje nežne svilene nogavice. Med tem ko šviga šivanka med nitkami gor in dol, ple-tejo moje misli zlate sanje. Ob otrokovih nogavičkah nehote pomislim ll(l našega fantka, kako je že velik
V1	pameten, čeprav ima šele štiri 'Sta,, in kako so njegove nogavičke skoraj vsak mesec večje. In potlej so spomnim, kako sladke, debele nožiče )e imel, ko sem mu oblekla prve nogavičke, in kako je nerodno stopical P° sobi. In kakor vsaka mati pričnem tudi jaz kovati načrte, kuj vse bo Se iz tega našega fanta; morda bo velilc pisatelj, morda inženir in bo Sradil mostove, morda natančen in siten ravnatelj kakšnega podjetja, ali Po, morda samo uradnik, delavec, °brtnik. Karkoli že bo, samo srečen naj bo, tako navadno sklenem svoje Premišljevanje.
In ko vzamem moževe nogavice v roko, mi uidejo spomini nazaj, v t*sta leta, ko še nisva bila poročena, 'c° sva še samo skupaj hodila. Skopaj vselej kadar krpam njegove debele bombažaste nogavice, se spomnim, kako sem mu krpala prve nogavice. V tiste prve nogavice sem Naredila luknje jaz. Nekoč sva šla izlet. Zjutraj je bilo lepo, zvečer, y> sva se vračala domov, naju je pa aei ujel. Bila sem čisto premočena, V^da mi je kar čofotala v čevljih. Tedaj mi je moj mož — tedaj je bil se fant — posodil svoje debele bom-bažaste nogavice, v njegovih visokih Sojsericah so namreč ostale suhe. yh, te nogavice! Svoj živ dan jih ne "Otu pozabila! Tako so me ožulile, da seth prišla s krvavimi petami do-ftiov in povrh vsega se je v vsako Peto naredila še velika, grda luknja. A ne misli, da. sem bila jezna na te luknje. S sveto potrpežljivostjo Sem jih zakrpala, v upanju, da bo to natančno krpanje tudi njegova mati °Pazila in da bo pohvalno dejala: *Vidiš, to dekle mi je všeč, ker tako lcPo nogavice krpa.« Ne vem, ali je Njegova mati res videla te zakrpane nogavice, vsekalo sem ji bila všeč. In dobro je bilo tako. Torej, da ne Pozabim; ko sem tiste prešmentane nogavice zašila, kakor je treba, sem Pu še na vsak palec z rdečim sukan-Cem izvezla ljubek, majhen srček. Za spomin, sem si mislila. In tedaj sem ®e odločila, da bom Uidi pozneje, ko oom že gospa in ko bom imela otro-“v>> vsej svoji družini izvezla na nogavice majhna rdeča, srčeca. Kje so Usti zlati otročji časi? Optimistka in Pol sem bila, danes pa komaj da n'lom dovolj časa, da zakrpam sproti vse luknje, na srčeca še misliti ne sinem.*
»Ti si pa cela filozofka,« sem jo Podražila. >Kaj pa potlej misliš pri ''Panju svojih nogavic?«
*Ah, ne zmanjka mi misli, ne boj se. Kadar jih vzamem v rolo in na-teOnem čez prste, se razžalostim pri vsaki strgani petlji. Saj poznaš te Petlje? S ti ■gttjo se takrat, kadar je najmanj treba, na primer v cerkvi,
nogavic?
ko hočeš poklekniti, ali pa v gosteh, ko te vsi pod noge gledajo. In ogle-dovaje te grde petlje, se zmerom, jezim na razne ,izumitelje', ki so izumili in pogruntali že vse mogoče stvari, samo trpežnih, lepih in poceni ženskih nogavic še ne!«
»A to vendar ne bi bila nikakšna kulturna pridobitev,« sem ji ugovarjala, pa sem slabo naletela.
»Kulturna pridobitev? Ta je pa lepa! Ali so morebiti tanki kulturna pridobitev? In smrtonosni žarki? In strupeni plini? Je pa že v lepih nogavicah več kulture ko v vseh teh morilnili napravah.«
•iiBo že tako, leakor praviš,« sem jo skušala pomiriti, in to se mi je tudi posrečilo. Spet je prijela v roko naspol zakrpano nogavico, kajti bili sva sami, potlej je pa vzdihnila: »Hvala Bogu, da so še raztrgane nogavice na svetu, sicer menda gospodinja res ne bi vsak dan našla tistih nekaj tihih, lepih minut, ko se lahko vsa preda svojim spominom in sanjam...«
Ali torej še zmerom menite, da je krpanje nogavic tako strahovito dolgočasno?	Saška
stavno oblekco za šest do desetletno dekletce. Otroci navadno niso razvajeni glede obleke, zato naj jim jo mati brez skrbi šiva, saj še ne vedo, kaj je ,linija*, in kaj je ,šik‘. Sicer so pa navadno doma 6ešite oblekce celo bolj ljubke in čedne kakor razni kupljeni , modeli*.
Oblekca ima dolga rokava, kajpak lahko urežeš tudi kratka, če jo pa izdelaš iz belega platna, bosta dolga rokava lepša, posebno, če ju boš izvezla, kakor vidiš na sliki. Tako dobiš pražnjo obleko za svojo hčerko. Potrebuješ: 2 V* 111 belega platna in nekaj pestre prejice ali volne za vezenje.
1	je polovica prednjega dela, II je polovica hrbta, III so rokavi.
Ko bo oblekca gotova in tudi že izvezena, jo polikaj najprej na lice, potlej pa še enkrat narobe. Tako bo vzorček izrazitejši.
Za pridne roke
Praktična gospodinja in mati ne bo nosila sleherne malenkosti k šivilji, ampak bo rajši sama zdaj pa zdaj prijela za škarje in iglo. Žal pa marsikatera ženska še ni imela priložnosti, da bi preizkusila svoje zmožnosti na polju krojaške umetnosti; iz strahu, da ne bi pokvarila blaga, odlaša in odlaša s šivanjem in se tako kajpak ničesar ne nauči.
Razumljivo je, da ni prvo delo nikoli tako lepo in brezhibno kakor dvajseto, zato je najboljše, ako primemo v začetku v roke takšne stvari, ki jih ni škoda pokvariti in ki jih lahko doma ponosimo. Šele pozneje se lahko lotimo tudi občutljivejših blag, raznih krepov, svil in jerseyev.
Gospodinjski predpasnik nosimo doma, poskusimo torej pri njem svojo umetnost. Prenesimo kroj, ki ga vidimo na gornji sliki na precej debel papir, potlej pa urežimo blago za */* cm širje, a natanko po kroju. Se-šijmo. Zdaj prišijemo na sredo pasu precej velik gumb, v spodnjo konico predpasnika pa všijnto ustrezajočo gumbnico. Dve enaki gumbnici vši-jemo tudi v stranski konici predpasnika, tamkaj, kjer je na kroju zaznamovana črtica s črko A, pa pri-šijmo dva gumba. Ko bo predpasnik golov, ga obleci in zapogni, pa boš imela hkrati tudi žep, ki ti bo prav dobro došel pri obešanju ali pobiranju perila.
Na spodnji sliki vidiš ljubko, eno-
Lahka poletna srajčna bluza
Oba kroja sta tako lahka, da ju priporočam tudi začetnicam, posebno tistim, ki imajo resno voljo, da se izpopolnijo v spretne domače šiviljice.
Simona
• Porabili nasveti 1
Cvetlice, ki si jih natrgala in po-taknila po vazah, bodo ostale zelo dolgo sveže, ako jim boš vsak dan vodo preiuenjala in vrgla v vsako vazo ščepec soli.
Zarjavele železne ponve obdrgni z vročo soljo, pa bodo kmalu čiste. Ravno tako očistiš s 6oljo tudi srebrn pribor; ako posodo za mleko pomiješ 6 slano vodo, preden vliješ vanjo mleko, se lahko zaneseš, da ti ne bo vzkipelo in ne pustilo maščobe ob straneh.
Če si v kuhinji po nesreči nekoliko oparite roko, si kanite na rano nekaj kapljic prevretega, a mlačnega mleka; ko bodo prve bolečine pojenjale, si dajajte na rano obkladke, namočene v mleku.
Problemi našega časa
Možje šfeviZfea dve
Trije možje, ki vidijo trije diktatorji v njih svoje naslednike
Usoda treh med največjimi narodi sveta je v rokah treh mož: Benita Mussolinija (55 let). Adolfa Hitlerja <49 let) in Jožefa Staljina (59 let). Kdo je pa tisti, ki jih bo v danem primeru nadomestil?
Mussolini si je izbral grofa Galeazza C i a n a de Cortellazo, moža svoje najstarejše hčere Kdde, italijanskega zunanjega ministra, spretnega diplomata in nenavadno drznega letalca. Leta 1927. je duce izjavil, da se njegov naslednik še ni rodil; res je bil tedaj Galeazzo Ciano v politiki toliko kakor v povojih, kajti svojo prvo politično službo je nastopil šele šest let pozneje. Komaj se je pa pričel vzpenjati po lestvici uspeha, že je bil njegov vzpon presenetljivo strm in hiter,
Galeazzo Ciano je potomec plemiške rodbine; njeni predniki so bili pred stoletji pirati. Njegov oče je tr-šati vojščak in zmožni diplomat admiral Constanzo Ciano, eden prvih italijanskih plemičev, ki so se priključili mlademu fašističnemu gibanju bojevitega urednika Benita Mussolinija. Cianov sin Galeazzo je bil vnet pristaš fašizma, še preden je izpolnil 20. leto.
Leta 1925., tri leta po pohodu na Rim, je grof Galeazzo komaj prestal skušnje za vstop v diplomatsko službo. Nekaj let je opravljal svojo birokratsko dolžnost v Južni Ameriki, potlej je pa odpotoval v Pejping, kjer je služil pod enim največjih mojstrov diplomacije, pod poslanikom na Kitajskem in pomembnim Danielom Varejem. Med tem je pa admiral Ciano s pre-
herno imenovanje njih imen v takšni zvezi, boječ se, da se ne bi prevzeli, Ciano je po mnenju svojih letalskih tovarišev sicer samo povprečen pilot, zato pa drzen ko le kdo.
Ciano poje več špagetov z obilno zabelo presnega masla in s parmskim sirom, kakor se zdi Eddi, da je dobro za njegovo postavo; le redko zvrne pa kakšen coctail, ki o njem Italijani mislijo, da redi; sicer pa pri vsakem obedu popije kozarec do dva vina. Ko je Mussolini uvedel sadno dieto, je storil to tudi njegov zet Ciano.
V	Rimu se vozi Ciano v veliki pet-sedežni limuzini ,Alfa Romeo' in k njemu se zatekajo Eddini prijatelji, kadar bi radi, da bi razveljavil povabilo na policijo zaradi kršenja prometnega reda. Vsak dan o poli sedmih zvečer stoji zunanji minister Ciano pred diktatorjem Mussolinijem, da se z njim izčrpno pogovori o razvoju zunanjih dogodkov, potlej jo pa mahne naravnost domov k večerji, ali pa na to ali ono kar se da sijajnih rimskih družabnih prireditev, ki so Eddi tako pri srcu.
Na zunaj je grof Ciano takšen, kakršnega si predstavljamo tipičnega Italijana; rekli bi, da je prej majhen ko visok, čokat in širokopleč, zelo temnopolt in črnolas, črte na njegovem obrazu pričajo o živahni inteligenci, poživljajo jih pa še ogljeno črne, žive oči. Po naravi ni afektiran, je odkrit in dobrovoljen. Po tem vidimo, da je zelo podoben duceju. Ta podobnost je še večja, kadar nosi uniformo in se še sam potrudi, da jo podčrta s posnemanjem najznačilnejših Mussolinijevih gibov in načina njegovega govorjenja.
Cianovi lanski politični uspehi so njegovo priljubljenost pri ljudstvu in njegov diplomatski položaj še znatno okrepili. Njegovo delovanje v zunanjem ministrstvu spada v čas, ki ga lahko označimo kot zlato dobo italijanske diplomacije; značilno zanjo je štirinajst dejanskih ali vsaj pravnih priznanj italijanske Abesinije. sklenitev pol tucata važnih trgovinskih pogodb, med njimi s Francosko in Veliko Britanijo; pomembni sporazum med Italijo in Nemčijo, utrditev razmerja med Italijo, pokojno Avstrijo in Madžarsko in naposled pogodba med Italijo in Veliko Britanijo.
tkanostjo izkušenega bojevnika stal v Rimu na straži; videč, da namerava ministrski predsednik Mussolini rešiti .rimsko vprašanje* s sklenitvijo dogovora s papežem Pijem XI., je poskrbel, da so njegovega sina poklicali s Kitajskega domov. In res je bil skrajnji čas, da ga je vrinil v diplomatsko službo kot prvega tajnika italijanskega poslaništva pri Sveti Stolici.
Usjješno delo, ki ga je tamkaj vršil grof Ciano, je prineslo v njegovo življenje odločilen preobrat; po strastni, presenetljivo kratki snubitvi Edde Mussolinijeve, je šla njegova pot strmo navzgor. Kmalu po poroki je mladi par odpotoval v Šanghaj; tamkaj je Edda brž po prihodu rodila sina, Fa-brizia, ki mu v družini še zdaj pravijo .mali Kitajček*. Grof Ciano je kot italijanski generalni konzul v Šanghaju postal predsednik komisije Zveze narodov, ki je preiskovala japonsko bombardiranje Šanghaja, ko je ,mali Ki-tajček' imel komaj pet mesecev in ko so ga še povijali v plenice. Potlej je grof Ciano napredoval za poslanika na Kitajskem, od ondod je pa odšel na londonsko gospodarsko konferenco; tamkaj je dosegel na skrivaj edini uspeh konference, še preden jo je torpediral predsednik Roosevelt — ureditev italijanskih zahtev glede kitajske odškodnine še izza boksarske vstaje.
Ko se je vrnil v Rim, se je Cianu in njegovi družini odprla kariera tudi družabno; Edda je presenetila angleško kolonijo z .angleščino', ki se je je naučila od žen ameriških mornariških častnikov v Šanghaju. Njen mož je postal tedaj ,11 capo del Officia Stam-pa del Capo del Govemo* (glava tiskovnega urada, glave vlade), to se pravi, šef tiskovnega urada predsednika vlade, in je pozneje napredoval v ministra za tisk in propagando. Ciano ni nikoli mogel razumeti, zakaj inozemski poročevalci ne pišejo svojih poročil z istim fašističnim navdušenjem, ki se mu je zdelo povsem naravno, ko je še sam delal kot časnikar pri nekem rimskem časopisu. Toda v .propagandi* nista ne Edda in ne Galeazzo videla velike bodočnosti. Ko se je duce pripravljal na pohod v Aliesinijo, so že poskrbeli, da je grof Ciano kot letalec vrgel prvo bombo in kot voditelj konjeniškega oddelka kot prvi Italijan vkorakal v Addis Abebo. On ln oba Mussolinijeva sinova, ki sta ravno tako metala bombe, so s toliko uspeha skrbeli za debelo tiskana poročila v časopisih, da je oče Mussolini naposled prepovedal sle-
Govorice, da se namerava Adolf Hitler prej ali slej umakniti na mirnejšo postojanko predsednika rajha, so sprožile ugibanja o njegovem domnevnem nasledniku. Poleg fiihrerja je najvidnejša osebnost tretjega rajha ministrski predsednik vojni maršal Hermann VVilhelm G d r i n g. Goring je nedvomno nacionalni socialist štev. 2; s svojo mogočno možatostjo in s svojo strastjo za vojaški blesk ugaja povprečni nemški miselnosti nedvomno vse bolj kakor ostali sodelavci Adolfa Hitlerja.
Menda pozna vsak Nemec vojaško zgodbico, ki kaže Goringovo viteštvo
v	pravi luči. Kot eden največjih letalcev v svetovni vojni in naslednik padlega velikega letalskega junaka barona Manfreda von Richthofna — prevzel je namreč poveljstvo po njem imenovane slovite letalske eskadre — se je nekoč spustil v boj z nekim danskim letalcem, ki se je boril na francoski strani. »Moja strojnica je odpovedala,« je pozneje pripovedoval Danec, »in ko je Goring opazil, da se ne morem braniti, je švignil mimo mene, dvignil roko k čepici v pozdrav in odbrzel dalje.«
V	marsikaterem pogledu je Goring vsekako pravo nasprotje Fiihrerja. Sicer imata oba isto žilavost in trdnost volje, a tu se njuna sličnost že konča. Hitler fanatsko zaupa v svojo idejo; selfmademan je, s skromnimi potrebami in z nekakšnim strahom pred slehernim osebnim dotikom —■ nekakšen estet je. Goring, potomec višjega vladnega uradnika in častnika, sam vzgojen kot pruski častnik, ima pa vse lastnosti, ki jih Nemci obse-žejo z besedo »Herr« (gospod). Ljubi nevarno, a prekipevajoče življenje, je realen politik, macchiavelističen ko le kdo, a vendar tudi romantik, kompliciran, pogosto pustolovski, a nikoli enostranski. Danes je vojak, državnik, govornik, organizator in diplomat, poznavalec in zaščitnik umetnosti in športnik.
Podobno kakor Mussolini tudi on
ljubi .grandezzo* — vse, kar je veliko in veličastno — zavedajoč se priljubljenosti pri ljudstvu, ki mu jo prinaša. Znan je po svojih neštetih uniformah, po zapovedovalnem nastopu in po svojem kraljevskem življenju. Goring' je temperamenten in nekoliko nečimern; vendar je pa on eden izmed redkih narodnosocialističnih voditeljev, ki imajo smisla za humor, in prvi, ki se gromko nasmeje na rovaš neštetih anekdot, krožečih o njem. Predvsem je pa Goring človek dejanja s črto nasilnosti v svojem značaju, še zmerom se ga drži hrabrost drznega letalca iz svetovne vojne, letalca, ki je sestrelil v zraku okrog štirideset nasprotnikov.
Ko se je vrnil iz vojne domov, je svoja odlikovanja zagnal v brk revolucionarjem, ki so prevzeli vlado Nemčije, in izzval revolucionarni vojaški svet, ki ga je pozdravil. Spričo takšnih okoliščin si kajpak v Nemčiji ni mogel napraviti eksistence; tako je postal poklicni pilot na Danskem, pozneje na švedskem. Pri nekem prisilnem pristanku v bližini nekega dvorca se je seznanil z baroneso Karin von Fockovo, se pozneje z njo poročil in ostal njen življenski drug vse do njene smrti leta 1931. Leta 1935. se je poročil z igralko Emmy Sonnemannovo in jo pozneje imenoval za državno igralko v pruskem državnem gledališču, ki je bilo pod njegovim vodstvom.
Med tema obema zakonoma je odkril Goring v sebi svoje politične sposobnosti. Leta 1923. je prišel pod Hitlerjev vpliv in se je v istem letu skupaj z njim in Ludendorffom udeležil
(»onesrečenega prevrata v Monakovem. Ko so pričele strojnice sipati ogenj na demonstrante, je padel zadet od krogel v svoje stare vojne rane.
Njegovo prejšnje delovanje na na-rodnosocialističnem polju ga je prisililo, da je zbežal iz Nemčije, a leta 1927. se je po amnestiji spet lahko vrnil v domovino. Kmalu je postal pr-
vi	izvrševalec narodnosocialistične revolucije in Hitlerjeva desna roka. Ko je Hitler leta 1932. preplavil deželo in postal glava najmočnejše stranke, je imenoval Goringa kot kandidata za predsedstvo parlamenta; tudi druge stranke, do zadnjega zveste tradicijam parlamentarizma, so soglasno oddale zanj glas.
V	naslednjem letu je storil Goring vse, kar je mogel, da bi omejil ekscese ,divjakov* v narodnosocialistični stranki. Večkrat mu je to spodletelo, a obračun je prišel 30. junija 1934. leta s .čiščenjem stranke*. Ta obračun je bolj ko kar koli utrdil prijateljstvo
med Hitlerjem in Goringom. Moč se je dobesedno zlila v njegove roke. Najvažnejši je njegov položaj kot .voditelja štiriletke*, ki naj v njej postane Nemčija dovolj močna, da bo sama iz sebe krila vse svoje potrebe. Razen tega je pa Goring še pruski ministrski predsednik, vrhovni poveljnik nemškega letalstva, pehotni general, general pruske državne policije, predsednik rajhstaga, predsednik pruskega državnega sveta, vrhovni državni lovec in vrhovni državni gozdar, titulami šef pruske Gestapo (tajne policije), vodja čet SS in po najnovejšem generalfeld-maršal.
•
V	vseh mogočih krogih šušljajo, da je diktator Jožef Staljin izbral za svojega naslednika vrhovnega poveljnika sovjetske armade maršala Klimenta
V	o r o š i 1 o v a (vsi tovariši mu kar po bratovsko pravijo ,naš Klim*). Staljin je praktičen človek in ve, da bo moral lepega dne umreti; zato hoče, da bi njegove škornje nosil po njegovi smrti človek, ki bi bil po njegovem srcu in okusu. Tovariš Klim je mož po njegovem okusu; Staljin in Voro-šilov sta stara prijatelja in Vorošilov ni nikoli pozabil, kako ga je Staljin v prvih letih revolucije branil pred Trockim.
Vorošilov se je rodil leta 1881. in je torej komaj dve leti mlajši od diktatorja; sin je vojaka, ki je dolga leta
služil v armadi carja Nikolaja. Pri vrnitvi v civilno življenje je bil Vorošilov star, že prestar, da bi si mogel poiskati kaj drugega kakor priložnostno delo pri veleposestnikih in pozneje pri železnici. Tedaj sta morala Klim Vorošilov in njegova mala sestrica obresti nešteto vasi. da sta priberačila nekaj kruha. S sedmimi leti je bil Vorošilov že pomožni delavec v neki va-ljarnici. Tako se je razvil v pol kmeta, pol proletarca; »tovariš Klim« pozna pekoče stepno sonce prav tako dobro kakor rudniško temo in umazanost bednih stanovanj v tovarniških mestih. čeprav ni znal do svojega dvanajstega leta ne pisati in brati, se je s stalnim čitanjem po zaporih razvil v izobraženca: cele strani Marxa in Engelsa zna citirati na pamet.
V	črnih dneh zadušene revolucije leta 1905. je bil Vorošilov klepar v tovarni lokomotiv v Lugansku. Organiziral je med svojimi tovariši vojne enote in je predsedoval enemu prvih sovjetov v Rusiji; zaprli so ga, a takoj spet spustili, kajti delavci so zagrozili, da bodo tovarno pognali V zrak, če ne bodo vrnili svobode njihovemu voditelju. V Caricinu — zdaj Staljingradu — sta Vorošilov in Staljin leta 1918. ustavila prodiranje belih, a Troekij ni bil zadovoljen z njuno vihravo taktiko. Leta 1920. se je Vorošilov boril proti beli armadi barona Wrangla in je pri nekem konjeniškem napadu le za las ušel smrti. Istega leta je vodil svoje čete proti Poljski, naslednje leto je pa iztrebil v severnem Kavkazu še poslednje ostanke bele armade.
leta 1924., ko je umrl Lenjin in ko je Staljin Trockega izpodrinil, je .tovariš Klim* napredoval za vrhovnega poveljnika čet moskovskega okrožja. Postal je član in pozneje predsednik revolucijskega vojnega sveta v republiki (najvišje vojaške organizacije v Rusiji); leta 1925. je pa napredoval v ljudskega komisarja za armado in mornarico. To je še danes njegova glavna funkcija (razen manjših sprememb, ki jih je pred kratkim uvedel Staljin v mornarici in letalski armadi), le da se ta urad danes imenuje .Ljudski komisarijat za obrambo*.
Staljin si želi naslednika iz vrst vodilnega velikoruskega plemena, ki bi pa hkrati predstavljal tudi ostale veje zvezne republike. Vorošilov ustreza tej zahtevi. Ukrajina ni samo njegova ožja domovina, ampak tudi prizorišče enega največjih razdobij njegove re-volucijonarne preteklosti, črte na njegovem mehkem, nekoliko mesnatem obrazu nas spominjajo značilnosti ruskih tipov, ki prevladujejo v južni Rusiji. Vendar pa Vorošilov tudi sever prav dobro pozna, kajti leta 1907. ga je car pregnal v Arhangelsk. Agitiral in bojeval se je pa tudi v nekdanjem Petrogradu .in Kronstadtu. Bil je delavec in organizator med Tatari, Armenci in Georgijci. Ob strani svojega sedanjega voditelja se je pa vojeval ob dolnji Volgi.
če ima Vorošilov kakšno napako, je ta napaka v tem, da ni dovolj nezaupljiv, daljnoviden in odločen, da bi odkril in uničil sleherno opozicijo, ki bi utegnil pozneje trčiti obnjo. Staljin se tega zaveda; neka teorija trdi, da je neprestanemu .čiščenju* v Rusiji vzrok Staljinova želja, da že zdaj odstrani Vorošilovu vse možne zapreke s poti.
(»Everybody’s Weekly«, London)
PREPOVEDANA LJUBEZEN
PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L.
LJUBEZENSKI
ROMAN DVEH
MLADIH LJUDI
10. nadaljevanje
Cele dva dai nisva druga z drugo spregovorili niti besedice. Jaz pogovora nisem mogla začeti. Pretrpko razo-čarauje in prepekoča bol sta me prevzeli in sam Bog ve, kako sem se jezila na Jurija. Heleno sem puščala samo doma in sem po cele ure tavala okoli po parku, dokler me ni naposled prignal domov strah, da si ne bi v samoti kaj naredila. A ko sem stopila v sobo, sem jo našla prav takšno, kakor sem jo bila zapustila. Zdela je na svojem stolu in zdelo »e je, da me ni niti pogrešila. Nazadnje nisem mogla več vzdržali. Sedla sem k njej, jo vzeta v naročje in se izjokala.
»Ah. teta/; je zajecljala, »nikar ne jokaj! Saj nisem vredna, da bi ae kdo zaradi mene žalostil!«
»Ne,« sem zaihtela, »še dolgo življenje imaš pred seboj in mnogo dobrega še utegneš narediti. Ne smeš se zapustiti. Poiskali bova službo, primerno tvoji izobrazbi.« .
»0, najrajši bi umrla...«
5	Helena,« sem jo zavrnila, »živeti moraš in se pokoriti!«
»Pokoriti?« Zastrmela jo predse in groza jo je obšla »Ali bom zmogla? V mojem srcu je nad vsemi bolestmi zmerom te žgoče hrepenenje po njem.«
»Helena, mar ne veš, da »i lastiš tujo lastnino? Ne, ne...«
>0, teta!« je vzkliknila Helena in potem povzela: »Da, ali bom mogla drugače? Ali bom mogla?«
»Morala boš!« sem ji strogo velela.
Tedaj se je spustila v pretresljiv jok.
»O, le predobro vem, da sem tako zelo slaba! Pomagaj mi, teta, pomagaj mi! Kako naj živim, kje naj vzamem moč, da ga bom pozabita?«
»Nekoč sem ti že obljubila, Helena,« sem dejala, »da ti bom v življenju zmerom stala ob strani in ti pomagala z nasvetom in dejanjem, kolikor bom pač mogla. Stvari je zdaj treba pogledati v obraz. Skušaj popraviti, kar si zagrešila. Živi za reveže ali pa za bolne, obe se bova posvetili samaritanskemu delu, potlej se bo vihar v tvoji duši polegel«
Pobesila je glavo in ni več odgovorila.
Drugi dan sem dobila Jurijevo pismo:
»Bodite Heleni v o|>oro in ne zapustite je! Ta trenutek ne moreni zanjo ničesar storiti, Karla ima namreč vnetje pljučnih vršičkov in mora na morje. Kakor hitro bo ozdravela, upam, da bom vse spravil v red.
Jurij.«
Odgovorila mu nisem nič. Iz pasto-ričinega pisma sva zvedeli, da bo Karla za praznike odpotovala z Brei-terjevo Loti na riviero. Karla je bila na Heleno zelo huda, iu pastoriea kajpak tudi. Ne bi 9mela biti tako sentimentalna in baš za praznike vse pustiti na cedilu. Boljše bi bilo, če bi jaz prišla v Ziillo. Karla ae je obupno prehladila, ko se je spet lotila gospodinjstva. Začasno je priklenjena na posteljo.
»Še tega je bilo treba!« sem rekla Heleni. Dekle je bila bleda ko zid.
Neskončno žalosten je bil najin sveti večer. Tisto uro, ko se vse pripravlja za začetek praznikov, sva hodili s Heleno po 6amotni poljski poti zunaj niesta. Helena je z nervozno naglico hitela naprej, da se ne bi zdela upehana.
Vas je bila že za nama, a Heleni se je še zmerom mudilo naprej. Zdelo se je, kakor bi mene zraven sebe niti ne opazila. Tedaj sem jo prijela za roko in jo prisilila, da se je obrnila. Zdelo se mi je, kakor bi jo bila zbudila iz sanj.
»Ali je še daleč do Dresdna?« je vprašala in se naslonita na drevo, ki se je črno vzpenjalo iz zasneženega polja.
»Najbrže bo. a nazaj do prve vasi ne bo tako daleč. Tamkaj se bova lahko odpočili ati si pa najeli voz.«
Vrnili sva se. Nasproti nama je pihal mrzel veter in šele med vaškimi hišami se je nekoliko polegel Zdajci je Helena obstala.
»Pojdi,« sein ji dejala, »greva dalje!«
Dekle je pa zmajalo z glavo.
»Ne morem, teta, ne morem več...«
Nežno sem jo prijela za roko.
»Tu bova že dobili kakšno gostilno ali pa vsaj voz, da se bova odpeljali v Dresden.«
Stopiti sva v veliko gostilniško sobo, kjer se je ob nedeljah popol-due zbirala pri kavi ali pivu dresdenska gospoda. Gostilničarka se je
zelo začudila, kajti na takšen dan ni pričakovala gostov.
Naročila sem kavo, povedala, da sva na izletu zašli, in jo vprašala, ali bi mogli dobiti voz, da bi se peljali v mesto.
^ Na srečo je bil v gostilni neki ko-čijaž iz Dresdena in je dejal, da naju bo vzel s seboj, če bova počakali kakšne pol ure, da se njegova konjiča odpočijeta.
Nama se ni nikamor mudilo. Nesrečnega dekleta je bilo kar groza pred samoto najinega stanovanja, kjer sta jo z dvojno silo obhajala strah in hrepenenje. Sedela je za mizo, bolščala v vzorec rdečega namiznega prta in tjavdan srebala vročo kavo. Silila sem jo, naj pokusi malo božičnega kolača, ki ga je bila gostilničarka kar sama od sebe prinesla na mizo iu ki se je o njeni pohvalila, da se ji je letos posebno dobro Obnesel.
»Vas pa najbrže nekaj boli, gospodična?« se je nato zaupno obrnila h Heleni.
Hitro sem ji odgovorila:
»Da, gospodični je umrl oče.«
■Ali!« je sočutno menila krčmarica, »hudo je to, gospodična, a najhujše še ni. Mnogo hujše je, če vam umre otrok, kakor je meni. Odkar mi je hčerka skočila v vodo, ne okrasim nikoli več 'božičnega drevesca, Prehud udarec je bil to zame. I« zakaj je dekle skočilo v vodo? Ker jo je v mestu nekdo zapeljal in ker si doma ni upala tega povedati, kajti vedela je, da bi jo oče pri priči ubil; Druge poli pa ni imela, kakor da »■ je ubožica sama vzela življenje. Samo to vam lahko rečem, gospodična, to so čisto druge bolečine, kakor če vam umre oče. ki je star in ga po* kopljejo z vsemi častmi.«
Gospa je pokimala z rosnimi očmi in vzela prazni skodelici.
Helena je imela tisti trfeuutek
sto spačen obraz, a ni se niti zganila, le zastokala je.
Plašno in nepotrpežljivo sem zrla ekozi okno v prihajajoči večer. Počasi je začelo snežiti. Sneg je naletaval v debelih kosmičih. V sosednji hiši so prižgali božično drevesce. Ko-čijaž je nazadnje le zapregel. Sedli eva v kočijo in ker je Heleno zeblo, <3a je kar šklepetala z zobmi, sem jo dobro pokrila z debelo odejo. Skoraj eno uro smo 6e vozili, preden smo dospeli v mesto.
Kakor omotena se je Helena opotekla čez prag in se sesedla na najbližji stol. Siiozi nezastrto okno j« lila luč ulične svetilke in obsevala njen bledi obraz. Ko sem hotela mi-»io nje, me je trdno zgrabila in mi pritajeno, rekla s strtim glasom:
k»Teta Ana, ne morem več živeti, življenje se mi zdi neznosno.?:
Odgovoriti ji nisem mogla nič, le sočutno sem jo pobožala po laseh. Nisem vedela, kaj naj ji svetujem, zato sem sedla tesno k njej in jo privila k sebi, kakor bi bila ubog, zmeden otrok...
*
Na Silvestrovo okoli šestih je pozvonilo. Stopila sem k vratom, da bi pogledala, kdo je. Tako sem se prestrašila, da me je kar nazaj vrglo. Pred menoj je stal — Jurij.
»Gospodična Meissnova, ne maram razburjati Helene, a z vami moram govoriti,« je šepetaje dejal. "Prosim vas, določite, kdaj se lahko sestaneta. Stanujem v hotelu Metropolu.«
Stopila sem v vežo in zaprla vrata za seboj. V medlem svitu ceetne svetilke sem videla, da je mnogo prestal in da še trpi.
»Zdaj? Danes?« sem vprašala.
»Kadar želite. Vsak trenutek sem vam na razpolago.«
»Dobro! Pričakujte me jutri okoli desetih. Helena bo mislila, da sem v cerkvi.«
»Kako ie Heleni?« je plašno vprašal.
»Menda si lahko mislite, daje preti esena v dno duše,« sem žalostno odgovorila.
Jurij je molčal in z žgočimi oemi strmel v vrata najinega stanovanja, ki je vedel, da je za njimi ona. Potlej je vzel klobuk.
»Na svidenje torej. Hvala vam,« je pritajeno dejal in odšel.
Kar sem drugi dan zvedela v hotelu, je bilo strašno strašno. Cisto na kratko:
Zakon s Karlo je kuhala njegova mati. Le če bi se poročil z bogato nevesto, bi lahko obdržal obe graščini. Posestvo, ki mu je bilo za materjo najdražje na svetu, je bilo na kocki in bi šlo na boben, če ne bi kmalu dobil denarja, da bi ga rešil. Zato je zdravnik tudi dejal, da je mater napadla ena tistih nevarnih ženskih bolezni, ki se nedvomno končajo e smrtjo, in zato je dolgoletni hišni zdravnik tudi prosil, naj bomo prizanesljivi z bolnico, da se ne bo razburjala in je ne bo nič skrbelo, če je nočemo spraviti v grob. In prav zato je brez pomišljanja pristal na materino prošnjo, da naj 6e poroči s Karlo.
Karla je dobra in pametna, rada ga ima in za posestnico je kakor ustvarjena. Skromna je, odločna, in na koncu koncev razumski zakon tudi ni najhujše. In na vse zadnje... Karla bo bogata in bo prinesla v zakon lepo doto.
»Moja mati,« je nadaljeval Jurij, »je tudi nagovorila Karlo, da je šla z njo v Halle, kjer je mislila vprašati tamkajšnjega zdravnika za nasvet, in tako pripravila srečanje med Karlo in menoj. Kmalu nato mi je naš odvetnik pisal, da je naš glavni Upnik odpovedal hipoteko, najbrže v namenu, da bi Ziillo prevzel sam, ker je vedel, da smo v stiski.
Slavni zdravnik	v Halleju	je	de-
jal, da bo mati še živela, če bomo z njo zelo obzirni, in v tej stiski sem privolil, da je namesto mene zasnubila Karlo. Tega ne bi bil smel, saj ee je vse v meni temu upiralo. Nisem človek, ki se	prodaja,	ki	se	lahko samemu sebi	nalaže...	In	to	se
je maščevalo, kakor ste videli, strahovito maščevalo,	in ona,	ki	mi	je
najljubše in najdražje na svetu, njo sem pahnil v nesrečo... v trenutku, ko me je skoraj ob pamet spravila bol, da jo boni izgubil... A verujte mi, gospodična Meissnova, ni šlo brez boja!
Heleno sem vzljubil tisti trenutek, ko sem jo prvič videl, vzljubit 6em jo s tisto globoko ljubeznijo, ki jo človek občuti le enkrat samkrat v življenju. Svojo bodočo ženo sem^ si zmerom predstavljal takšno, kakršna je Helena. Dobro, pametno, nežno in lepo.
Pred poroko sem ve« obupan taval okoli, in čim dalje so bile od mene in moje matere denarne skrbi, ki jih je pregnala Karla, toliko teže so «e na drugi strani kupičile duševne muke, ki so podžigale mojo ljubezen in stras' do Helene. Neštetokrat sem stal pred svojo materjo, da bi ji dejal: .Zahtevaj kar hočeš, vse, vse, le tega ne!‘ V nočeh, ko nisem mogel Spati, sem si bil sestavil cel načrt, kako bom Karli podaril Veliko Ziillo, že bi hotela odstopiti od poroke. Za Heleno in zase sem mislil v Mali Ziilli ustvariti lasten dom in se z vsemi silami lotili dela. S tem načrtom sein potlej »topil pred mate-
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
20. nadaljevanje
»Sodni svetnik se je pravkar odpeljal in ti pošilja poklone,« je dejal Ervin.
Malce je nagnila glavo.
»Pretrudna sem bila po današnjem žalostnem dnevu, a tudi 6icer — saj je hotel govoriti prav za prav s teboj!«
»Da. Presenetil me je z novico, tako zelo presenetil, da te moram prositi za nekatera pojasnila. Ali si res vedela za babičino oporoko? In si bila zadovoljna s tako pomembno spremembo?«
»Seveda; natanko se je o vsem z menoj pogovorila in veš, da ji nisem mogla oporekati.«
»Prav, toda denar, ki ga je obrnila po svoje, je bil namenjen vendar tebi in bi bil tvoj tudi brez oporoke, saj si vendar edina naravna dedična. Kaj jo je odvrnilo od tega in napotilo, da zapusti tolikšno imetje meni?«
»Tvojemu Rodensteinu!« je popravila Hana. »Ti sam še imenovan nisi kot dedič in tudi ne smeš razpolagati z zapuščino. Brand ti je menda povedal, da je namenjen denar zgolj in samo za razbremenitev posestva. To darilo bi moral 6prejeti kot dokaz babičine neomejene dobrote, ne pa da najprej vprašuješ kako in zakaj!«
»Dobrota? Tvoja babica je bila le strogo pravična; dobrotna pa ni bila — in jaz sem za najinega zakona le prevečkrat omalovaževal njeno nadvlado. Zena njenega kova takih reči ne odpusti — in prav zato mi njeno volilo ne gre v glavo.«
Za njegovimi besedami se je skrivalo nemirno pozvedovanje in njegove oči so se iščoč resnice — z neizgovorjenim in mračnim vprašanjem upirale v njen obraz. Vedela je, da mora to preskušnjo vzdržati. Zakaj če bi zvedel, da je vse to njeno delo, bi zavrnil rešitev, in bi se otepal dediščine. In to je morala po vsaki ceni preprečiti. Zato je navidez malomarno odgovorila:
»Zame je stvar na dlani. Babica je bila rojena Brankov, in ljubila je svojega edinega brata, tvojega deda. Ro-denstein, kjer 6e je rodila, ji je zmerom ostal domovina. Zato je popolnoma jasno, da je premoženje, izvirajoč iz njene domačije, vrnila spet domačiji. da jo obvaruje poloma.«
To je bilo resda zelo verjetno in komaj bi imel človek kaj ugovarjati. Toda iz duše mladega moža se ni dal kar izlepa iztrebiti suni, ki se je bil
prikradel vanjo.
»Hotela je torej najin skupni dom rešiti dolgov,« je menil tiho. »O, če bi bila slutila, da je najina ločitev že Sklenjena stvar...«
»To grenko resnico ji je usoda prihranila,« mu je skočila Hana v besedo. »Njej in nama, zakaj hud hi bil boj s to do dna duše pošteno ženo! Zdaj 6e bova morala že še nekaj časa strpeti, saj vendar ne kaže s takimi aferami blatiti sipomin nanjo. Počakajva, da bo čas žalovanja pri kraju; do jeseni! Takrat bo ravno leto dni od najine poroke, pa bova laže vrgla ljudem peska v oči. Dotlej bo tudi že marsikaj pozabljeno, česar ni treba obešati na veliki zvon.«
»Kakor želiš! Popolnoma se vdam tvoji volji!«
Ervin je bil izgovoril besedo »ločitev« prejle le plaho. Menda je celo
  —«»«—
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Msti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REBCH LJUBLJANA
upal, da jo bo Hana preslišala, nalašč preslišala, zdaj je pa kar trezno govorila kakor o nečem, kar je pribito in se ne da več spremeniti. Tako, kakor bi govoril sodni svetnik Brand... Vse je bila premislila, vse pretehtala, in mož je le predobro vedel, kaj je še treba »pozabiti«!
Še zmerom je stal poleg nje, zakaj ni ga bila povabila, naj sede. Med molkom, ki je sledi) temu pogovoru, sta se oba zagledala nekam v daljo, prav tja v grozeče oblake na obzorju.
»Jaz ostanem seveda v Reinecku,« je spet povzela gospa. »Tu moram po babičini smrti še vse urediti, vendar pa zdaj še nihče ne bo izvedel, da ostanem za zmerom v Reinecku. Domnevam, da se ti vrneš v Berlin.«
»Ne. Berlina sem sit do grla, odkar... No, saj si tako brala v časnikih in si menda tudi od strica dobila sporočilo o usodi moje drame.«
»Ni bilo treba, saj sem bila sama
v Berlinu.«
Ervin ee je sunkovito zdrznil in jo ves presenečen pogledal.
»Ti, ti si bila sama v Berlinu?«
»Da, bila sem! Babici sem dejala, da moram za dva dni na Rodenstein. To se ji ni čudno zdelo. O predstavi ji pa nisem prav nič povedala, in tako je revica z visokim upanjem odšla na oni svet. Sinic mi je priskrbel sobo v hotelu in sedež v gledališču. Koj drugo jutro sem se ipa spet vrnila.«
Ervin je še zmerom bolščal vanjo, kakor da bi ne verjel njenim besedam.
»Oprosti!« je naposled izdavil. »Tolikšnega zanimanja za svoje delo res nisem pričakoval od tebe. No, potlej veš in si se na lastne oči prepričala, kako je bila drama občinstvu všeč!«
»Da k
Ervinova roka, ki ee je z njo oprijemal naslonita klopi, se je krčevito in nehote stisnila. Doktor Eckard, ki je bil sicer hud kritik, mu je bit za pogrebšeino pokazal vsaj nekoliko taktnega sočutja. Skušal ga je celo bodriti in odvrniti od mračnih misli. Njegova zakonska žena ga pa odpravi kar s hladnim pritrdilom...
»Potlej menda razumeš, da me v Berlin prav nič ne vleče,« je mračno ipovzel. :-Nekam se bom zaril, najsi bo kamor koli. Morda odidem na kakšno veliko potovanje. Kdaj se vrnem, je tako vseeno. Brand bo lahko jeseni uredil vse, kar bo treba, če mu dam pooblastilo. Težkoč ti seveda ne bom delal. Narobe! Skušal ti bom kolikor mogoče ustreči!«
»Oditi hočeš?*: je v živo zadela vprašala Hana. »To vendar ne gre, ko je >pa za volitve že vse pripravljeno. Ako se poteguješ za očetov mandat, moraš ostati tu!«
»Ne —- odstopil bom. Nočem še za nameček pri volitvah pogoreti! Dovolj je ene pogrebščinek
»Ne boš pogorel spričo razipoloženja v našem voli vnem okrožju,« je odločno pribila mlada gospa.
Ervin je zmignil z rameni.
»Ali si mar tako prepričana?«
»Tako je prepričanje tvojega strica. Premnogokrat sva govorca o tem. Ze. v Berlinu!«
»S stricem kajpak, z men?j nisi o tem nikoli govorila,« mu je zdrsnilo z jezika, s še vedel nisem, da se za politiko sploh zanimaš. To mi je popolnoma novo!«
Velike, resne Hanine oči so se str-
'[mmm ©a®
je pozdrav vsakega na Holandskem. Kavno tako je tam kakor v drugih deželah v ustih vsakega
„505 s erto“
odlični bonbon
505 BONBON EVROPE
Pri nas izdeluje samo »Union* Zagreb
mo uprle v moža.
»Spočetka sem poskusila. Le spomni se, kako pomilovalen je bil tvoj nasmešek, kako zaničljiv tvoj odgovor: ,Otrok, tega ne razumeš. Kvečjemu dolgočasilo bi te — in res še potrebno ni. da si s tem beliš glavo. Pusti to moškim!‘ — Od tistih dob te nisem nikoli več nadlegovala z vprašanji. Nikoli več! Stric Evgen je bil tisti, ki mi je neuki in nesamostojni v življenju, ponudil prijateljsko roko!«
Brankov je molčal. Da, spomnil se je, kako je bil zaničljivo zavrnil vse plahe poskuse svoje žene, da bi se mn duševno približala. Molčala je potlej, res, neprestano molčala! Zdaj je s>po-znal, kakor že pri marsičem, da ee je za njenim molkom skrivalo toliko neizrekljive grenkobe... zdaj, ko je bilo že prepozno!
»Ali hočeš res odstopiti?« je iznova začela. »Resno in za gotovo?«
»Resno, pošteno resno! Stric že ve in bo obvestil o tem vodilne st ra likarje. Poskusil sem, kako peklensko vroča so javna tla, pa se bom novih poskusov rajši izognil. Miru se mi hoče!«
»Samo miru? Prej si pa tolikokrat dejal, kako bi te morila pusta vsakdanjost brez želja in ciljev!«
»Prav zato. Prej bo konec, bolje bo!«
»Ervin, strahopetec si!«
»Hana!« je razdraženo vzkipel, toda ona ga je samo mirno in strmo pogledala v oči.
»Strahopeten si in nemožat! Menda te v življenju čaka še kakšna druga naloga mimo obupa!«
Ervin se je odsekano zasmejal.
»Joj, kako pametno se to sliši! Ali veš, kaj sem pretrpel v poslednjih dneh? Saj sem vendar hotel dati vsem svoje najboljše, najvišje, pa so me izžvižgali, zasmehovali... Napodili so me iz svetišča kakor kakšnega gobavega vsiljivca. Saj so mi vendar dovolj razumljivo in na glas povedali, da sem
rino posteljo. Toda njeno stanje se je bilo zaradi razburjenja spričo bližajoče se poroke poslabšalo, zato mi je upadel pogum in še bolj razdvojen in obupen sem taval okoli.
Na srečo ni Karla moje nežnosti prav nič pogrešila. Preveč dela je imela s pripravljanjem in pohištvom v svojem bodočem domu. Potlej je prišel tisti večer pred poroko. Tedaj me je obšla ona nedopovedljiva stiska, kakršno pozna le tisti, ki ve, da ga bodo obesili in čuti, kako ee mu zanka počasi a neizprosno zadr-gava. Nič več nisem mogel vzdržali sredi veselih ljudi v sobi in sem odšel iz hiše takoj, ko se je moj prijatelj Breitenfeld poslovil. A nisem šel domov, ampak sem zavil v gozd. Mesec je sijal.. Natanko sem videl pot in spoznal belo postavo, ki se je počasi utrnila na stranski stezi... Takoj 6em vedel, da je to Helena.
Prestrašila se je, kakor sem se prestrašil jaz, ko me je uzrla in me spoznala in ko sem ji ponudil roko. Njene oči so se tedaj bolestno in obupano uprle vame in prav tako sem jo najbrže pogledal tudi jaz. Iznenada sva se zavedela, da ljubiva drug drugega...
Držeč jo za drhtečo roko, sem nemo 6topal poleg nje nazaj v nadgo-zdarno. Zavila sva v uto, kjer je sedla na klop in obraz jokaje skrila v roke, ki jih je bila v popolni onemoglosti vrgla čez mizo. Tudi zdaj nisem spregovoril nobene besede, le eno njenih dolgih kit sem dvignil k ustnicam, nato sem pa hitro odšel s trdnim namenom, da bom še zadnji trenutek pretrgal vez med Karlo in menoj, pa naj stane kar hoče. ydrl sem v materino sobo, od bolesti in razburjenja sem bil skoraj ob pamet, in sem bolnici s tresočim se glasom dejal, da se s Karlo ne morem in nočem poročiti. Vem, da je bilo to brezobzirno, o, vem. a boril sem se za svojo srečo v življenju!
Kako je bilo dalje, vestej Vpričo umirajoče, ki je tako vroče želela, da bi svojo besedo držal, nisem imel več poguma, da hi vztrajal pri svojem. Umirajoča je bila moia mati! Privolil sem celo v jioroko ob isti uri. Zavrgel sem se, v strahu, da se bodo oči, ki so bdele nad menoj v mojih otroških letih, zaradi mene v boli zaprle za vedno. In tako je zmagala moč tiste ure!
Hvalim Boga, da ee je Karta po poroki vrnila domov. Tisto uro je ne bi bi! mogel prenesti, Ko se je pozneje vselila v Ziillo, sem bil le še človek
z odmrlim srcem, človek, ki je trudno pobiral črepinje svojega razbitega življenja, da bi iz teh črepinj naredil žalostno celoto. In kako se. je to posrečilo? To veste. Človekovi živci imajo meje. Že močnejši so podlegli ko ona in jaz, in sicer prav takrat, ko so mislili, da so tako močni, da se bodo obvladali. In tako se je zgodilo, kar se ne bi bilo smelo zgoditi! In zato... Da, kaj bo zdaj?«
Umolknil je.
»Zadeva je žal zelo enostavna,« sem rekla trpko. »Helena ne sme pustiti, da bi njena sestra trpela zaradi nje. Nič drugega ne bo zahtevala od vas ko to, da ne smete nikoli več kri-
vecti leH
Vam bo prinesel tudi večjo moč. še večji iek pa se zbuja sedaj Vaši koži. Kopljite in sončile se, ioda krepite svojo kožo z aktivnim kolesferinom Solea kreme in čudili se bosle.
fflUUrin kmruL "
žati njene poti. in da ima biti tista ura za zmerom izbrisana iz vašega in njenega življenja.«
»Mislite?- je vprašal in se vzravnal na stolu, kamor je bit pravkar sedel. »Ali vam je Helena naročila, da mi tako poveste, gospodična Meissnova? Molčite? Saj ni res, da bi bila Helena tako okrutna, ne, to ne more biti res, saj me ljubi, kakor jo ljubim jaz — vse življenje me bo ljubila, do smrti!«
Planil je pokonci in jel hoditi po sobi sem in tja.
»In poslušajte! Tudi jaz ne maram, ne, ne maram! Nočem živeti življenja, kjer je vsak dih laž! Takoj ko bo Karla ozdravela, ji bom rekel:
,Vzemi vee, prav vse, a meni vrni prostost!*«
»In če bi doživeli slično, kakor ste pri materi? Kaj, če bi Karla zaradi te vaše zahteve umrla?«
Pogledal me je. in žalosten nasmeh mu je obkrožil usta.
»Zato ne bo umrla, verjemite mi! Ljubi me prav tako malo kakor jaz njo.«
»Kako to veste?«
»Vem,« je kratko odgovoril.
Molčala sem in trenutek nato me je zaprosil z mehkim glasom:
»Sporočite Heleni, kako mislim. Povejte ji, da je moja volja neomajna, recite ji, da je takšna ljubezen, kakršna je najina, večna, in da tudi ni noben grehi Greh je moj zakon, zločin je to da nisem ostal trden v svojih zahtevah vpričo umirajoče matere. Res, globlje in spoštljiveje bi žaloval za njo, če me ne bi bila silila!«
Spet je sedel ves onemogel. Potlej ko sem vstala, da bi odšla, mi je ponudil obe roki.
»Bodite usmiljeni, gospodična Meissnova, pišite mi o njej, recite ji, da sem pri njej i vsakim dihom in z vsem srcem in naj name kaj misli.«
Ko je začuti! moje roke v 6vojih, jih je dvignil k očem in tedaj sem na njih začutila vroče, pekoče solze Nisem mogla drugega, ko da sem jokala z njim vred nad njegovo in Helenino nesrečo.
»Ce le ne bo obupala, že le slabo ne misli o meni!« je zajecljal. »Saj l>o spet vse dobro, saj mora biti vee dolno!«
Ko aem se vrnila domov, je Helena še ležala
»Otrok božji, ali si bolna?« sem jo vprašala.
»Ne vem, teta, nekam trudna sem,« mi je odgovorila
Najtežje je pa prišlo, ko je poteklo nekaj časa in sem v strahu spoznala,
da Helena ne bo mogla ne smela izginiti iz Karlinega in Jurijevega življenja, kakor sem bila spočetka želela in upala.
Bili so težki, obupni dnevi, ki so ubogemu dekletu pokazali, da se vsak greh na zemlji maščuje in da se je treba v obupu pokoriti zanj. Sam Bog ve, da mi še svoj živ dan ni bito težje napisati kakšno pismo kakor tisto, ki sem ga prve dni marca pisala Juriju, da Helena mora zahtevati, da pride s Karlo na čisto. Ne zaradi nje, ne, ne samo zaradi nje. Po cele dneve sem nesrečno dekle držala v naročju, ji vlivala poguma in jo skušala tolažiti... Ni in ni hotela več živeti, umreti pa ni mogla.
Jurij je brzojavil, da bo pri priči odpotoval h Karli v Italijo in naj bo Helena mirna, čisto mirna.
Karla je bila v Nerviju in se je počutila čisto dobro. Pripravljala se je že na vrnitev. Pred kratkim mi je namreč pisala in me prosila, naj v Dresdnu poiščem novo kuharico, češ da te, ki je zdaj v Ziilli, noče po nobeni ceni več videti, ko ee vrne.
Odtlej sva s Heleno pogosto sedeji na starem divanu in prisluškovali v daljo. Kadar koli je na vratih zazvonilo, se je dekle zdrznilo, mislilo je, da je prišla brzojavka. Po desetih strahotnih, tesnobnih dneh je brzojavka res prišla:
»Odpotujte pri priči s Heleno v Genovo. Pričakujem vas tam. Hotel Isotta.«
Ali je bilo to dobro ali slabo sporočilo? Nisem vedela, kako naj presodim. Helena je zamišljeno zrla predse, a misel, da pojde proč od tu, ji je vlila novih sil... Samo proč, daleč proč, tako daleč kolikor se da!
Čudovita topla pomladanska noč naju je pozdravila, ko sva 28. marca po dolgi, nepretrgani vožnji izstopili v Genovi. Vratar hotela Isolla naju je sprejel na postaji. Dejal nama je, da ga je poslal gospod in da naju želi pozdraviti v hotelu.
Kakor bi bil hudo bolan, nama je stopil Jurij naproti v hotelski veži. Helena je osupnila, ko ee je zazrla v njegov od bolesti spačeni obraz: Oprla se je na mojo roko in z menoj vred brala brezupnost v njegovih očeh. Samo vrvenje natakarjev in tujcev, vprašanja in pogovori hotelskih uslužbencev z novo došlimi gosti so ji dali moči, da se je obdržala pokonci. V malem salonu je ubožica omedlela. In medtem ko sva se z Jurijem trudila, da bi jo spravila k zavesti, mi je Jurij I jeclja je pripovedoval:
ničla, da nič no urnem... Menda bo vendar resk V njegovih besedah je bilo neskončno grenkobe. Vse, kar je tako dolgo zaklepal vase, se je zdaj sprostilo in njegov siloviti bes je pričal, da ga je re3 prav v globino zadelo. To ni bilo užaljeno samoljubje; ta mož je bil res izgubil vero vase.
Tudi mlada žena je živo občutila njegovo bol in zdelo se je, da je postal njen glas prizanesljivejši in mehkejši, ko je spet povzela:
••In če je nemara tudi res...<- je resno dejala. »Šel si pač po napačni poti. Zato uberi zdaj pravo!:
»Kakšno?
»To, ki se ti odpira. Ta je resnejša, težja in morda celo višja!«
•Ce bi še lahko! Pa ne morem!' »Lahko — in prav zato moraš k je energično rekla Hana. »Samo en edini prizor je užgal v tvoji drami: VVulfahrtov govor narodu! Stric Eckard je dejal: ,Tu je nekaj narobe. Tako govori ljudski tribun današnjega časa, ne pa junak srednjega veka.* Morda ima prav, toda v meni se je zganila drugačna misel: Z Wuliahrtovim glasom ni govoril pesnik iz tebe. Ti sam si govoril občinstvu — in občinstvo te je razumelo. Vnelo se je za tvoje besede!
Ervin je zrl mračno predse. Gole resnice ni bilo vajeno njegovo ulio. Strogo in trdo je zvenelo: ,Lahko — in prav zato moraš!* a vendar je čutil, da ga neka neslutena sila dviga iz brezdna obupa, ki mu je dotlej mrtvi-511 voljo in moč. Da ga je dvignila beseda žene, ki ni z njo nikoli govoril o svojih pesnitvah, zakaj zdela se mu je prenepoinembna, da bi ga razumela.
■	Krivico mi delaš. . je počasi spregovoril. Nisem strahopeten. Enemu viharju, enemu boju sem Se kos!'
•Dokaži! Saj ti ravno kažem pot v ta boj. temu viharju nasproti. V javnem življenju bos imel obojega dovolj. In zdi se mi, Ervin, da ti je to na moč potrebno, ako se hočeš prebuditi iz svojih pesniških sanjk
Brankov ni odgovoril. Da, sanje so ipri kraju, njegove ponosne sanje mladosti, toda ali je vredno, da se prebudi in prerodi? ..
Jutri pojdem na Rodenstein. - je naposled dejal. Nekaj dni popolnega miru mi je potrebnih, da napravim sam s seboj obračun.
Hana je zdajci vstala.
»In potlej boš pisal stricu, da se poslanskemu mandatu ne odrečeš... Vem, da boš! In če se ti bo zahotelo Rei-neeka, kar pridi! Ogn;ti se temu mrd (poletjem tako ne bova mogla, zato bi bilo nesmiselno, da bi si svidenja ote-žavala. Saj se vendar ne poslavljava •kakor sovražnika.«
Minila je skoraj cela minuta, preden je odgovoril — in še tedaj je bil njegov odgovor vprašanje.
/•Hana — ali se morava ločiti? Mlada žena se je nehote umaknila •korak nazaj, nejevoljna in nekam preplašena.
»Čemu bi premlevala te stvari? Saj sva vendar oba tako sklenila.':
>ObaV Ti si vendar odšla od mene
—	jaz le poguma nisem imel, da bi te zadržal. Hana., t — v nenadnem ganotju je segel po njeni roki — nikar, nikar mi ne obračaj hrbta! Saj vem, kaj boš terjala od mene, kaj boš morala terjati od mene... Pripravljen sem... ustregel ti bomk
V njegovem glasu je spet zažarela iskra vročega in odkritosrčnega čustva kakor tisti večer, ko sla se razšla... Mlada žena je vsa prebledela spričo njegovih be*ed.
»Odpovedal bi se?c »Za ceno tvoje vrnitve — da! Besedo ti zastavim, ako želiš!«
>Ne, nočem k je odgovorila počasi in trudno.
Spustil je njeno roko in stopil korak nazaj.
»Ne?«
»Ne! Ne mogel bi izpolniti obljube, in če bi naposled tudi res zmogel... Ne, nočem moža, ki vem zanj, da je njegovo srce, vsa njegova duša, vdana drugi...'
»In če se motiš?:
»Ervin, prosim te, ne govori več o tem!" Njen glas je zvenel udušeno in zmučeno, a vendar na moč odločno. »Prost 6i, popolnoma prost. Poišči si svojo srečo iu ljubezni tam, kjer ti ju ponujajo. A tudi jaz hočem biti osvobojena zakona, ki je zdaj pred svetom samo še laž, za naju pa neznosna muka. Obljubi mi, da se tega nikoli več ne boš dotaknil in ne boš ne sebe ne mene mučil s stvarmi, ki so že zdavnaj mrtve in jim nič več ne more vdahniti življenja.c In Ervin je molčal, zakaj vede! je le predobro, da ima Hana prav. Sprevidel je, da vztraja pri svoji odločitvi. Njegova brezumna strast do lepe Rusinje mu je vrela Seno... Sele zdaj je razumel, kaj je bil izgubil!
XXX
V predmestju Berlina, že precej daleč zunaj, kjer so hiše že redke, se je naselil neki tujec. Pisal se je za Alekseja, bil je ruski Nemec, doma iz Petrograda. Tako je pisalo na policijski prijavnici — in to je bila skoraj vse, kar so ljudje vedeli o njem.
Veliki, sloki mož zarjavelega obraza in snežnobelih las je bil nenavaden pojav v tej okolici, kjer so stanovali
zvečine mali trgovci, uradniki in rokodelci. Hišni stanovalci in sosedje so se mu hoteli sprva z dobrodušno radovednostjo približati. Pozdravljali so ga in ga ogovarjali, toda slehernega zbii-žanja se je možak tako kratko in odločno otresel, da so ga naposled pustili na miru.
Njegovo stanovanje je bilo skromno; opremljena soba in poleg nje majhna spalnica. Zajtrk si je kuhal sam, obedovat iu večerjal je pa v neki bližnji skromni gostilni. Bil je dostojen najemnik, plačeval je redno — in vae je kazalo, da mu ni sile za denar. Domnevali so, da je nekakšen pisatelj, zakaj skoraj ves dan je pisaril, ob urah počitka se je pa potikal po bližnjih gozdovih.
Obiskov skorajda ni imel, le včasih ga je obiskal neki starejši gospod, menda urednik nekega berlinskega dnevnika. Sam je le redkokdaj odhajat v me*to. Priljubljen seveda ni bil, zakaj ljudje so se tihega, zapetega in mračnega moža skorajda bali in so se mu ognili, če so le mogli. Motil pa ni nikogar — in v šestili mesecih, odkar je prebival tu, so se ga bili privadili.
Bilo je nekega milega, malce zastrtega popoldne pozne spomladi. Doktor Eckard je bil prišel k svojemu prijatelju, a ga ni našel doma. Brunold je svoje stanovanje zmerom skrbno zaklepal, kadar je odhajal zdoma, zakaj po uol>eni ceni ni mogel prenesti radovednega stikanja svoje gospodinje. Doktor je njegovo navado že poznal, zato se je napotil v gostilno, da ga tam počaka. Tudi danes je bil tam povedal, kam je odšel.
Gostilna je imela čeden vrtič, obrobljen z majnicami, sredi njega so pa stali cvetoči kostanji. Ker ie bilo že toplo, so bili na vrtu pogrnili mize
—	in ko je Eckard to opazil, je koj zavil tja in sede?. Le redkokdaj je bil ta;:o srečen da je bi! kakšne četrt ure sam in mu ni biio treba govoriti, zato se je z užitkom predal samotnemu sanjarjenju. Opazoval je mačko, ki se je sprehajala med mizami, dokler si ni s posebno pozornostjo ogledala njega — edinega gosta.
Doktorju se seveda 5e sanjalo ni. da bi bil v njegovi neposredni bližini njegov sluga Gundermann. Ta možak je sed^l notri v gostilniški sobi, zatopljen v pogovor s prejšnjo gospodinjo svojega gospodarja.
»To je pa res prav, gospa VVitticho-va, da ste spet prišli malo v Berlin pogledat. Bal sem se že, da ste nas popolnoma pozabili.«
»Svojega starega prijatelja nikoli ne pozabim,c je odgovorila gospa VVitti-ckova svečano. »Pot tri dolga, vlak ne stane mnogo in gospodinja v tej hiši, tašča mojega siua. mi rada da prenočišče za nekaj dn>. To si že lahko privoščim!
»Menda! Nobene službe več nimate in živite kar kot zasebnica pri svojcih. Srečen kdor lahko...:
»Pošteno sem varčevala in garala dvajset let .6e za dediščino otrokom bo nekaj ostalo. Na rokah me nosijo, to moram reči - samo neznansko dolgčas ie tam zadaj v Uckermarku! Moj sin ima lepo službo in pridno ženico, Lenka raste ko dren — in vendar je življenje zmerom enako — ko navita ura... Človeku je hudo, če. je vajen berlinskega vzdušja. Ves božji dati posedam s prekrižanimi rokami. ko pa ni kaj prijeti v sinovem skromnem gospodinjstvu. Kako je pa kaj pri vas. Gundermann? Pisali ste mi pismo, da bi ga živ krst ne razumel. Pisanje vam pač ne gre izpod rok. Zdaj, ko sva pa skupaj, mi pa kar brž povejte, kako živite in kaj počnete k
Gundermann je globoko zavzdihnil in je obupano skremžil obraz.
»Gospod doktor ima črevesni katar, jaz sem pa tudi že na kraju svojih sil. Če bo šlo tako dalje, naju bo od same jeze še zlodej vzel.::
Gospa Wittichova je vsevedno prikimala.
»Ali se ne morete sprijazniti s kakšno drugo gospodinjo? O, saj sem si mislila!«
»S kakšno drugo? Štiri smo že imeli v teh šestih mesecih. Prva je kuhala, da se Bog usmili. Ce ni bilo prismojeno, je bilo pa zasoljeno, v kuhinji je bit pa takšen nered, da se je človeku kar želodec obračal. Naposled se je gospod stogotil in jo je nagnal. Druga je imela ,ženina*. Ta je posedal ves dan pri ujej in je pohrustal seveda najlvoljše. V enem tednu sta nam »praznila vso shrambo. Lepega dne je prišla potlej policija — o, kolikšna sramota! — in je odpeljala čednost-
nega ženina zaradi tatvine, kuharico pa zaradi sokrivde.*
»In to se je zgodilo v našem stanovanju? Za pet ran božjih, človek bi se od sramote v zemljo vdrl!«
»Sram me je bilo kar za tri skupaj! Pa ni nič pomagalo. No, naposled smo dobili tretjo! Ta, ta je bila pa .historična1, kakor vi pravite. Bog varuj, da bi ji kdo kaj rekel! Precej je dobila živčni napad; nekoč se je je lotila pravcata božjast, ko se je gospod zadrl nanjo. Tako smo se je vsaj na lepem znebili: poslali smo jo v bolnišnico. Zdaj imamo pa takšno, da...« Gundermannu je kar zastala beseda.
Kakšno? Kakšna je četrta?«
»Ta se hoče pa poročiti z nama!« je obupano vzkliknil Gundermann. »Kaj? Kar z obema hkratu?«
Ne. Gospod doktor bi ji bil seveda ljubši. Zmerom se je sukala in smukala okoli njega, dokler je ni naposled spregledal in ji pošteno povedal svoje mnenje. Zdaj pa hoče po vsaki ceni mene!::
»Nu, to je pa zgolj od vas odvisno! : »Sam Bog naj me obvaruje tega babjega zlodja! Saj se nočem ženiti, a ta ženščina sili noč in dan vame. Doktor je rekel, da me pri priči napodi, ako se zagledani v to gos. Toda ta ženska je pravi hudič, ta vse doseže, če hoče...«
Gospa Wittichova je poslušala s pritajenim zmagoslavjem. Zavedala se je, da je pošteno maščevana, toda spričo nameravanega atentata na svobodo njenega starega hišnega tovariša jo je pa vendar popadel bes.
»In vi, Gundermann. bi se kar tako meni nič tebi nič oženili s to nesramno osebo? Sram vas bodi, stokrat sram! Bodite vendar mož in se postavite po robu! :
Ves obupan je zmajal z glavo.
Most te ni podrl.
Napisal F. Wallisch
. CREHE j
Frank je planil iz sna. Ali ni nekdo odpiral vrata? Preden je pomislil, da bi prižgal luč, je zgrabil za samokres. In spet tisti čudni šum pred vrati. Odkar mu je bil plaz kamenja ubil psa, je živel Frank čisto sam v tej gorski puščavi.
»Hej, kdo je zunaj?« je zaklical.
»Tak odprite vendar že, človek božji!« je zarobantil bas izza vrat.
Frank je spoznal pismonošo, ki mu je enkrat do dvakrat na mesec prinesel novice od Helene. A le kaj hoče zdaj, sredi noči?
Frank je prižgal svečo, zazehal, vstal in odprl.
»Nič kaj prijetno ni ob taki uri lesti sem gor k vam,« je godrnjal pismonoša. »Za las je manjkalo, da si nisem vseh kosti polomil. Štiri ure sem si moral pri potoku hladiti gležnje, preden sem mogel dalje. Le z..kaj je treba, da vam pišejo tudi ekspresna pisma, človek božji?«
Bili sta dve pismi hkrati.
»V omari je slanina, kruh in whi-sky.« je dejal Frank in raztrgal ovoj pisma, ki je na rr°ni spoznal Helenino pisavo.
»Ljubi moj!
Vendarle sem dobila dopust in razen tega mi je teta Dorothy odrinila sto dolarjev. Takoj sem si izposodila Bessyn avtomobil. V petek bom pri tebi. Morebiti mi prideš košček poti naproti, ob devetih zjutraj bom prišla čez Medvedji most. Neskončno srečna Tvoja Helena.«
Frank od blaženosti ni vedel, kaj bi počel. Stlačil je pismonoši v žep celo prekajeno jelenovo stegno.
»Hvala, gospod, hvala. Najbrže so
v	pismih dobre novice?«
»V pismih?«
Frank je bil na drugo pismo čisto pozabil. Počasi ga je odprl.
»Ljubi Frank!
Sporočam vam, da je zadnja povodenj izpodkopala Medvedji most čez reko Silver. Most sicer še stoji, a niti miši ne bi mogel več držati. Zal bom šele prihodnji teden dobil ljudi, da bom stvar uredil. Pohitel sem, da vas o tem čimprej obvestim, kajti v tem času bi bili vi edini, ki bi utegnili iti čez ta most. Iskrene pozdrave
0’Neill, inženir.«
Koliko je ura? Tri zjutraj. Do Medvedjega mostu je dobrih štirideset
(2b
Sonce je iz dneva v dan silnejše!
Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEOl - Samo NIVEA vsebuje Eu-cerit NIVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim sončnim žarkom in ji da svež videz.
kilometrov. Frank si je nataknil škornje in planil iz koče. Pismonoša je nekaj zaklical za njim, toda Frank je že vihral v velikanskih skokih ni-zdol. Koča lahko ostane potepuhom in volkovom! Dva meseca je garal, si nabral cel kup kož divjačine, vdan v usodo prenašal to bedno življenje v samoti, dokler ni prišel tako daleč, da je mogel povabiti Heleno k sebi. In zdaj, zdaj je dragocena vsaka minuta.
Vroč in poten je preskakoval zapreke, se opotekal in spet vstajal, v možganih mu je razbijalo. Le zakaj sem tako siromašen, da si ne morem privoščiti konja! Saj zdaj se bo obrnilo na boljše. Dovolj dolgo sem stradal in trpel pomanjkanje v samoti za Heleno.
Koliko je že ura? šest. Ali ne bom omagal? Ali bom še zmogel? Hitel je dalje. Osem. Saj se nikamor ne premaknem. še zmerom sem v gorah. Ali je to sploh prava pot? Devet. Prišel bom prepozro! Prepozno, prepozno... Dirjal je, skakal čez kamenje in korenine, dirjal, hitel... Tam spodaj je reka Silver! Frank je padel, se hitro pobral in se opotekel dalje. Kri mu je toplo curljala v škornje. In tu je zdaj most.
še stoji. Helena še ni prišla. A na drugem bregu ceste, če se sme to cesta imenovati, drži z vrha gozda strm ovinek navzdol k mostu. Ko bo Frank uzrl Heleno, lxj avtomobil že tako blizu mostu, da ga za vse na svetu ne bo mogla več ustaviti. Moram čezenj! Toda — kaj mi je pisal inženir? Most ne drži niti miši več. In spodaj se peni in buči reka Silver. Kdor pade vanjo... A vendar moram čez, moram! Ne, niti za ped ne morem naprej. Most je samo še pajčevina.
Iznenada — Helenin glas: »Frank! Frank!«
Odkod prihaja ta glas? Od zadaj. Frank se je obrnil. Za njim, od ondod, odkoder je bil sam prišel, se je majhen avto s težavo majal po strmini nizdol. Frank je planil k Heleni, jo potegnil iz avtomobila in jo objel, kakor bi jo hotel zdrobiti.
»Ati si me moral dolgo čakati?« je vprašala, čisto zmedena od njegove divje nežnosti. »Spomnila sem se namreč, da potrebujem za v hribe kakšen čeden hribovski klobuk. In tako sem morala narediti ovinek okoli Dart-fielda. Tamkaj so lepe trgovine. Potlej sem jo mahnila kajpak čez dartfield-ski most.«
Frank ni nič rekel. Težko in sunkovito je sopel.
»Me ženske smo pač netočne,« se je smehljala Helena. »Na to se boš moral privaditi, ljubček.« Ljubeče ga je pobožala po mokrih, razmršenih laseh. »Saj nisi več hud?«
»Ne, Helena. Zaprl je oči. »Nič nisem hud«	(rC-I)
Gospodarji!
Uporaba »Pekka« in »Osanase prinaša zanesljiv uspeh in veliko io c
Prašiči hitreje rastejo in se hitreje rede, so odporni proti boleznim, rahitis izgine — več žro.
Krave dajejo na dan 2—7 litrov več mleka, pridobe na teži, bolje žro — rahitis izgine.
Teleta hitreje rastejo in se bolje rede, dobe bleščečo dlako in odpornost proti boleznim in so na pogled lepša,
Zajci hitreje rasto in se bolje rede, dlaka jim bolje raste, odpornejši so proti boleznim, se v večjem številu množe.
Perutnina hitreje napreduje, nosi več jajc, postaja odporna proti boleznim.
Brezplačna navodila daje: »KAšTEL« d. d., Zagreb 6.
Radio Ljubljana
od 16. Jo 22. junija 1938.
ČETRTEK 16. JUNIJA
8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 9.00: Verski govor ■ 9.15: Prenos blagoslova stolne procesije ■ 9.30: Napovedi, poročila ■ 9.45: Slavnostna glasba ■ 10.00: Koncert ■
11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert
radijskega orkestra ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Pisana trata ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Šramel »Škrjanček« ■ 18.15: Skrivnost svete maše ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Fantazija ■ 20.00: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta in radijskega orkestra ® 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 17. JUNIJA
12.00: Slovenska pesem ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi B 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Žena in narodno delo * 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: O mladinskem taboru v Ljubljani S 20.00 Operetna glasba ■ 21.10: Ljubljanski godalni kvartet ® 22.00: Napovedi, poročila B 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA 18. JUNIJA
12.00: Pisan 6pored ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Pisan spored ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Dolenjska mesta v dobi čitalnic ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Kako je brusil Železnikarjev »Brus« ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA 19. JUNIJA
8.00: Čelo in klavir ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošeč ■ 10.00: Verski govor ■ 10.15: Staroslovenska maša ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Plošče ■ 12.00: Kmečki trio ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert radijskega orkestra ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Operna glasba ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.00: Kantata o šaliti ■ 20.45: Koncert radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Vsakemu nekaj ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 20. JUNIJA
12.00: Vojaške godbe igrajo ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Razni pevski zbori ■ 14.00: Napovedi
■ 18.00: Pester spored radijskega orkestra ■ 18.40: Ladjedelnice ob slov. obali Jadrana ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert radijskega orkestra ■ 21.15: Prenos ir. Prage ■ 21.55: Napovedi, poročila ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 21. JUNIJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče« 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Vesel koncert radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert radijskega orkestra ■ 18.40: Ljubljanski Št. Jakob od Valvazorja do Plečnika ■ 19.00: Napovedi, poročila
■ 19.30: Napake pri vzgoji mladine ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Radijski komorni zbor ■ 21.10: Ura češke klavirske glasbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Koncert radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri.
SREDA 22. JUNIJA
12.00: Znane pevke ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert na wurliških orglah ■ Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.20: Mladinska ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Salonski kvartet ■ Konec ob 23. uri.
FR. J>. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika Ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barolernometrov, hforomeirov Itd. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno
NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd.
nudi za vsakogar
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — val ? Ljubljani