PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 190 (6168) TRST, četrtek 12. avgusta 1965 NEJASEN POLOŽAJ V GRČIJI Papandren ponovno predsednik vlade? Uradna prepoved manifestacij v Atenah Vojska in policija sta še zaostrili varnostne ukrepe v Atenah Nov dokument o vmeševanju CIA v grške notranje zadeve ATENE, 11. — Po vesteh «iz dobro obveščenih krogov«, naj bi prišlo do dogovora med kraljem Konstantinom in Papan-dreujem in bo kralj jutri sprejel Papandreuja, da mu poveri sestavo vlade. Po istih vesteh naj bi prišlo do kompromisa, tako da bi imenovali za obrambnega ministra osebnost, ki uživa zaupanje Papandreuja in kralja in naj ne bi vključili v vlado Papandreujevega sina Andreja. Gre seveda za nepotrjene vesti in so možni tudi drugačni poskusi, čeprav obstajajo le majhne verjetnosti za uspeh. Tako se mnogo govori o poskusu sestave tehnične vlade, ki naj bi spremenila volilni zakon in uvedla strogi proporcionalni sistem ter bi torej večinska stranka ne prejela več sorazmerno večjega števila sedežev ZSSR Pred izstrelitvijo vesoljske ladje na Luno MOSKVA, ll. — ob tretji ob letnici vesoljskega poleta Nikola !eva in Popoviča je Gagarin da nes po radiu izjavil, da bo v krat *em izstreljena na Luno avtoma učna postaja, ki bo na Luni tudi Pristala. Poleg njega je govoril tudi strokovnjak za vesoljska vprašanja Mart Dobrov, ki je dejal, da bo Potem na vrsti vesoljska ladja, v kateri bo tudi kozmonavt. *Mi mislimo tudi na potovanja na druge planete sončnega sistema. predvsem pa na Mars, kjer padajo podobne razmere kot na žemlji. Nato bo prišla na vrsto yenera, toda njena temperatura Je Precej višja,« je dejal Dobrov. Gagarin pa je dodal: »Delamo na bodočih poletih, ki bodo traja« vefi ieti, v parlamentu. V takem primeru bi se logično razbila na sestavne dele «Zveza centra«, ki je nastala prav zaradi neproporcionalnega volilnega zakona. Vendar pa je tak poskus zelo težaven, saj je malo verjetno, da bi taka »tehnična« vlada lahko prejela dovolj glasov v parlamentu, še manj pa je verjetno, da bi parlament izglasoval nov volilni zakon, pri čemer bi po sili razmer prišlo do enotnosti »Zveze centra«. Novas se je včeraj ponovno sestal s kraljem, danes pa je imel vrsto razgovorov s političnimi o-sebnostmi. V okviru teh razgovorov naj bi predlagal kompromisno rešitev Papandreuju s pomočjo posredovanja odgovornega u-rednika lista »To Vima« Labraki-sa. Obsojeni študenti v Portugalski aklb,?.?N^'i1-'-.Pai'.es, pTotfTVudelf. ni-t’ k' so bili obdolženi prevrat-‘ske dejavnosti in v večini pri- pripadnosti komunistični Partiji, ki je na Portugalskem iz-e« zakona. Sest študentov so obudi na zapor od 15 do 24 me-zn; Vi 12 na manjše pogojne ka-Pa so lih oprostili. Med ..Juženci je bilo tudi šest deklet Marih od 16 do 3Q let. DANES J pr®n.0 desničarske vlade brez pod- Od parlan?e"ta- y . Malezijske federacije odcep-na * ™n^aPur bo ostal kot poseb-vg repu.blib» v Commonvvealthu in di novo državo priznala tu- ftll “d® ZDA. Vendar pa v Londo-nič ne ®Mdajo na odcepitev prav no navdušeno, ker pomeni verjet-fert*6!** razkrajanja Malezijske »menil/.,In teRa mnenja je tudi "e k- ■ demokratični senator Mor-kein - . ..dejal, da «bomo v krat- mn -ostali v Jugovzhodni Aziji sa-e v Tajlandiji in v Južnem Vietnamu«. liZ* senator je kritiziral na zad- njih John sestankih parlamentarcev z sonom tudi njegovo politiko y j . t/gtui ll,|CgUVU pUllllhU deja!Zniem- Vjetnamu, za katero je fcv„, ’ da je jalova. Johnsonova po-j,r. !Vanja o Vietnamu, za katera lan/?’ z njimi večino par- ati j arcev prepričal o pravilno-j,i. .elnamske politike, bodo tra- . »e do tnrlr„ „„ daljuje h° -°rka' Medtem pa se na-* ruti morejo pristati niti ame-osli helikopterji, ker aai« i lll,da bitka okrog južnoviet-re*n npKa mesta Duc Co’ v kate" »svohnrt.i-g» enote Pod dime vojske držijo stalno raj ®eveda se je tudi vde- lani«/'eva,° letalsko bombardi-tem k Severnega Vietnama, med-žajev*0 so za bombardiranje polo-gotovi/^dnuosvobodilne vojske u-no, u d» je bilo doslej brezuspeš-eašno*1- ?° -se gverilci vedno pravo-bilo ° .nmaknili s področja, ki je lj bombardiranja. Sedaj tr- Vojsk«*8 Poveljstvo osvobodilne no Q '[fdno pravočasno obvešče-GUatp, 0 odhodu bombnikov z otoka neka L-/r. i*b o poletih obvešča darski!?.vietska ribiška ladja z ra-V g1*1 napravami, jo. p °nnu pa imajo novo senzaci-urada° oslavkah dveh načelnikov oborn, Parlamentarno kontrolo begnilPn"* si1, je pred kratkim poni tun/, Nizozemsko najvišji civil-n*»ei kclonar tega urada ter od-te. ot seboj tudi tajne dokumen-de a funkcionarja bonske vla- ue sj, ,.,,,,11 juunsKe via- Bonn' sicer Pripeljala zopet v živi/ boh tam Sa proglašaj° za njenih. Preteklo noč pa je policija ponovno ostreje nastopila in je priprla 64 demonstrantov, od katerih je tri pridržala v zaporu, ostale pa so zjutraj izpustili. Varnostni ukrepi okrog kraljeve palače in vladnih zgradb so danes še poostreni. Na cestah je prepovedan promet in samo novinarji, ki imajo ustrezne dokumente, lahko gredo mimo številnih kontrolnih mest. Levičarski list, ki izhaja na Cipru, ((Zadnja ura« objavlja fotokopijo dokumenta, ki se nanaša na povezavo med generalom Grivasom, poveljnikom ciprske vojske, Kraljem in CIA. Dokument govori o namerah, da se ubije Makarios in Papandreu. Govora je tudi o premestitvi oficirjev v zvezi z organizacijo «Aspida». Dokument so ob- javili tudi drugi grški listi. Nova- sova vlada je zanikala verodostojnost tega dokumenta, češ da gre za nepošteno kampanjo, ki jo bo preganjala s sodnimi in drugimi sredstvi. KKK v Kanadi WIN'DSOR, (Kanada), 11. — Rasistična organizacija «Ku Klux Klan« je povzročila v kanadskem mestu Amherstburgu v državi Ontario pravo paniko. Pristaši KKK so zažgali križ na glavnem mestnem trgu in oblepili zidove z lepaki, na katerih so bila natiskana rasistična gesla. Črnski del prebivalstva tega mesta bo zahteval od državnega tožilca države Ontario, naj proti rasistom uvede preiskavo. Sklepi vlade SFRJ BEOGRAD (ANSA), 11. — Pod predsedstvom Petra Stamboliča je zvezni izvršni svet SFRJ proučil nekatera vprašanja, ki so v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme im s položajem na notranjem trgu. Izvršni svet je ugotovil, da se spričo novih gospodarskih ukrepov kažejo pozitivne težnje za u-skladitev tržnih odnosov. Kritiziral pa je nekatere negativne pojave v zvezi z določanjem cen, kakor tudi delovanje nekaterih bank ter elektrarn. Izvršni svet je nadalje sklenil, da jugoslovanski državljani, ki potujejo v inozemstvo, lahko nosijo s seboj pet tisoč dinarjev v bankovcih po sto dinarjev, tuji državljani pa nesejo lahko v Jugoslavijo deset tisoč dinarjev v enakih bankovcih. Izvršni svet je med drugim nato odobril tudi podaljšanje itali-jansko-jugoslovanskega sporazuma o ribolovu za nadaljnjega pol leta. Žito BUENOS AIRES, ll. — Argentinski urad za žito je sporočil, da so prodali 1.1 milijona ton žita Sovjetski zvezi. Od začetka leta so torej prodali SZ 2.1 milijona ton žita. Iz Kanade pa poročajo, da so sedaj prodali SZ 133.000 ton žita v vrednosti 300 milijonov dolarjev. PO ODCEPITVI OD MALEZIJSKE FEDERACIJE Vlada ZDA priznala Singapur ki bo republika v okviru Commonwealtha Izjava predsednika vlade, da britanska oporišča ostanejo ■ Uradni jezik bo malajski SINGAPUR, 11. — Likvanjev, predsednik vlade Singapura, je danes izjavil, da bo neodvisni Singapur postal republika v okviru Commonvvealtha. To pomeni, da bo vlada priznala kot državnega poglavarja angleško kraljico, ki jo bo v Singapuru zastopal generalni guverner. Vendar pa bo republika priznavala kraljici samo vlogo poglavarja te britanske skupnosti. Malezija ima v tem pogledu poseben »status«: to je namreč edina država v okviru Com-monwealtha, ki ima lastno monarhijo. Likvanjev je povedal tudi, da bo uradni jezik v Singapuru še nadalje malajski jezik. Za britanska oporišča na otoku je predsednik singapurske vlade dejal, da ima Singapur pravico iskati podporo kjerkoli misli, da je to nujno, vključno Veliko Britanijo, za ohranitev svoje neodvisnosti. Glede priznanja s strani drugih držav pa je rekel, da bodo Singapur priznale vse države »razen komunističnih«. Predstavnik državnega depart- .....................................................................................■■■■■■ umili.................................................................................................................................................................mm................. VOJNA V VIETNAMU Duc Co je še vedno čvrsto obkoljen Senator Morse kritizira Johnsona Ameriški helikopterji v obkoljenem mestu ne morejo niti pristati - Morse: «Po izstopu Singapura bomo ostali lahko samo še v Tajlandiji in Južnem Vietnama - Neprepričljivo zanikanje nedopustne izjave Cabota Lodgeja ka PSI, je poslanca pregledal prof. Starcich s klinike v Parmi. Zdrav- SAJGON, 11. — Bitka okrog mesta Duc Co, ki leži 15 km od meje s Kambodžo in okrog 50 km od mesta Plejku, še vedno traja. Hude borbe so se začele že predvčerajšnjim ponoči. A-meriška letala so danes napad la z napalmom in bombami e-note osvobodilne vojske, ki jih je opazilo neko izvidniško letalo med dvema odsekoma dolge kolone vladnih .gijgt, ki izredno počasi napredujejo v smeri mesta Duc Co. Kolona je prispela danes okrog 5 km in pol od obkoljenega mesta, ki ga branijo trije izbrani bataljoni juž-novietnamskih padalcev, katere so poslali že pred enim tednom s helikopterji na pomoč posadki, ki je dejansko že skoraj en mesec obkoljena in povsem izolirana. A-meriški helikopterji ne morejo niti pristati, da bi odpeljali ranjence, zaradi močnega obstreljevanja gverilcev. V Plejku pa še nadalje prihajajo z letali ameriški padalci. Radio osvobodilne fronte je Američane pozval, naj ne sodelujejo v borbah okrog Duc Co. iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiititiiiiitiiiiiiMillitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiil V PRETEKLIH DNEH V BONNU Nova senzacija z vojsko Zah. Nemčije Visoki funkcionar parlamentarnega kontrolnega urada je odnesel na Nizozemsko tajne dokumente BONN, 11. — Franz Engst, najvišji civilni funkcionar v uradu za parlamentarno nadzorstvo zahod-nonemških oboroženih sil, je pred dnevi pobegnil na Nizozemsko. S seboj je odnesel tajne dokumente. Predsednik Bundestaga Gersten-maier, ki je nadrejen omenjenemu uradu, je ukazal, da se mora Engst zdravniško pregledati na neki kliniki za živčne bolezni. Engst je nato odšel na nizozemsko policijo in zaprosil za zaščito. Toda dva funkcionarja obrambnega ministrstva, k! sta odšla na Nizozemsko, sta ga prepričala, da se je vrnil v Bonn. Trenutno se nahaja v svojem stanovanju, katerega še ni zapustil. Novinarjem, ki so ga obiskali, ni hotel odgovarjati na vprašanja, zla-pa ni hotel dati nobene razlage za svoje početje. Gerstenmaier še vedno vztraja na zdravniškem pregledu in trdi, da bo od rezultata pregleda odvisen nadaljnji postopek. Medtem pa je obrambni minister von Hassel pisal predsedniku Bundestaga, naj nikogar ne pooblasti za Engstovo premestitev, češ da njegovo zdravje premestitve ne dopušča V3a zadeva Je povzročila v bonskih političnih krogih precejšnjo senzacijo. Franz Engst je bil namreč načelnik pravne sekcije ministrstva za obrambo« Pozneje so ga dodelili omenjenemu uradu za parlamentarno nadzorstvo oboroženih sil skupaj z drugimi tremi uradniki. Pred dnevi je zahteval, da ga ponovno premestijo v ministrstvo za obrambo «zaradl slabega delovnega vzdušja v uradu za kontrolo«. Isto so storili tudi trije njegovi tovariši, ki pa so se pozneje premislili, medtem ko je Engst pri svoji zahtevi vztrajal in celo zapustil urad. šele pozneje se Je zvedelo, da je odšel na Nizozemsko in odnesel 3 seboj tajne dokumente. Senzacija zaradi te zadeve je tem večja, ker že od ustanovitve tega urada za parlamentarno kontrolo oboroženih sil nekaj ni v redu. Prvi parlamentarni komisar, ki Je vodii ta urad, general Hellmuth von Grolmann Je moral odstopiti, ker so ga obtožili, da se je ((nemoralno obnašal«. Njegov naslednik admiral Hellmuth Heye je odstopil zaradi tega, ker Je objavil v za-hodnonemškem tisku hude obtožbe na račun oboroženih sil, za katere se Je pozneje Izkazalo — po parlamentarni preiskavi — da niso točne. Sedanji načelnik urada je Matthias Hoogen, s katerim pa se omenjeni Franz Engast očitno ni strinjal. Na področju mesta Danan pa so enote «marinesov» in južnoviet-namskih vojakov že zgodaj zjutraj začele s tako imenovano operacijo »iskanja in uničevanja« nekaj kilometrov južno od letalskega oporišča. Vec vo.ialcov j» bilo ranjenih zaradi eksplozij min, ki so bile skrite pod cesto, ki vodi v dve vasi, ki so jih gverilci izredno močno utrdili. V Honohiluju, kjer je ameriško vojaško poveljstvo tudi za Vietnam, trdijo, da neka sovjetska ribiška ladja v okolici otoka Guan že od meseca decembra obvešča poveljstvo osvobodilne vojske o odhodih letalskih ameriških skupin »B-52«, sestavljenih iz bombnikov za bombardiranje enot o-svobodilne fronte v Južnem Vietnamu. Američani trdijo, da je sovjetska ribiška ladja opremljena z zelo preciznimi napravami ter je zasidrana vedno na taki točki, da lahko opazuje odhod bombnikov, ki potrebujejo okrog tri ure in pol do Vietnama. namreč, da skoraj nobeno fwpop Dejstvo je, da skoraj nobeno bombardiranje ni uspelo, čeprav so Američani vedno z gotovostjo predpostavljali, da so na tistih področjih koncentracije enot osvobodilne vojske. V Honoluluju razlagajo ta neuspeh prav z obveščanjem sovjetske ladje, tako da so se enote osvobodilne vojske vedno pravočasno umaknile, ameriški bombniki pa so metali bombe v prazno. Ameriški bombniki so danes odvrgli okrog 300 ton bomb in raket na koncentracije gverilskih enot v raznih krajih Vietnama. Opravili so okrog 300 poletov. Nadaljevalo se je tudi bombardiranje Severnega Vietnama čeprav — kot poročajo zahodni dopisniki — v nekoliko manjši meri kot v zadnjih dneh. Ameriško poveljstvo sporoča, da sta bila nad Severnim Vietnamom v zadnjih 24 urah sestreljena dva bombnika, toda piloti so se rešili. Medtem pa je sever-novietnamsko poveljstvo sporočilo, da je bilo v prvih desetih dneh meseca avgusta sestreljenih nad Severnim Vietnamom 30 ameriških letal. Položaje narodnoosvobodilne vojske je obstreljevala tudi ameriška torpedovka «Pritcett», ki kroži po južnovietnamskih obalnih vodah. Sicer pa Je prišlo do spopadov tudi na področju delte Mekong, okrog 240 km jugozahodno od Saj-gona. V Washmgtonu je predsednik Johnson nadaljeval in zaključil išSlMilSiMI Pred dnevi so bile v Washingtonu hišo H hude demon- pred Belo stracije proti vojni v Vietnamu. Policija je aretirala okrog dvesto demonstrantov. Na sliki: Policaji vlečejo nekega mladega demonstranta z ulice, ki jo je skupaj z drugimi demonstrativno zasedel tretji sestanek s senatorji in poslanci o položaju v Vietnamu. Baje je predsedniku uspelo pridobiti za svojo politiKo precejšnje število parlamentarcev. Naj večji nasprotnik Johnsonove politiae v Vietnamu pa je še vedno senator Wayne Morse, ki spada brez dvoma med najuglednejše voditelje demokratične strank*.. ..Dejal je, da »o sestanki v Beli hiši zgoij »nadaljnji poskus, da bi kongres prebavil vietnamsko vojno«. V nekem govoru je Morse v senatu doKazoval, da je ves ameriaki napor v Vietnamu jalov, če se lahko zgodi na pr. taka huda stvar, kakršna je izstop Singapura iz Malezijske federacije, kar pomeni vsekakor »hudo vrzel v protikomunistični fronti«. »Malezijska federacija je v razsulu,« je dejal Morse, »in ameriški napor, da bi napravili iz Vietnama trdnjavo proti komunistični ekspanziji, je brezuspešen. Edino Tajlandija, Južni Vietnam in Malezija še niso padli v komunistični tabor. Zdi se, da je sedaj samo vprašanje nekaj tednov, ko bomo ostali samo še v Tajlandiji in v Južnem Vietnamu.« Johnsonova vlada je vsekakor v zadregi, da prihaja opozicija prav iz vrst njegove stranke, ne pa iz republikanske. Pravijo, da so prav predstavniki demokratične stranke prisilili vlado, da ni sklenila vpoklicati rezervistov za Vietnam, temveč da je omejiia mobilizacijo samo na vpoklic rekrutov. Sele danes se je iz tiska zvedelo, da je novi poslanik ZDA v Sajgonu Cabot Lodge pred kratkim izjavil — za zaprtimi vrati — senatnemu odboru, da vlada ZDA ne bi umaknila svojih čet iz Južnega Vietnama, tudi če bi umik zahtevala južnovietnamska vlada. To pa je v odločnem nasprotju z nenehnim zatrjevanjem vlade ZDA, da so njene čete v Južnem Vietnamu samo zaradi tega, ker je to zahtevala sajgonska vlada. Toda predstavnik državnega departmaja je izjavil, da Ca- bot Lodge nekaj takega ni niko- li izjav Organizacija za tajne prehode čez mejo CELOVEC, (Ansa), 11. — Tukajšnja policija je odkrila organizacijo za tajno prehajanje jugoslovanskih državljanov čez mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Vodja organizacije je Heinrich Wilhelm Hellmans, star 34 let, iz mesta Zirndorf v Zahodni Nemčiji, ki je baje prejel od neke kanadske organizacije tisoč nemških frankov za vsakega Jugoslovana, ki je prestopil mejo. Neko jugoslovansko sodišče je Hellmansa že pred enim letom obsodilo na pet let zapora prav zaradi organiziranja prehodov. Kazen so mu nato znižali na devet mesecev, ki jih je odsedel ter se ponovno začel ukvarjati s tajnimi prehodi. Prejšnji četrtek pa je jugoslovanska policija blizu meje aretirala Hell-mansovega 14-letnega sina, Antona Martina in nekega 29-letnega E-mila Brumeja, ki sta izjavila, da nabirata gobe. Hellmansova mati je obveščena, naj pride po sina v Maribor. Brume pa je ostal v zaporu. stveno stanje Santija se je popoldne izboljšalo in ni več, v nevarnosti za življenje. Vendar pa ga ne bodo prepeljali, da mu prihranijo težaven prevoz v bolnišnico. Turški predsednik v Moskvi MOSKVA, 11. — Med uradnim obiskom turškega ministrskega predsednika Urgupluja je prišlo do 24-urnega premora, ko si je turški predsednik vlade ogledal tovarno civilnih letal «Iljušin». Zvečer so sc najvidnejši sovjetski predstavniki udeležili sprejema na turškem veleposlaništvu. Iz turških virov se je izvedelo, da se razgovori nanašajo predvsem na dvostranske odnose med obema državama in zlasti na krepitvi trgovinske izmenjave. Turčija je zainteresirana povečati izvoz zlasti kmetijskih pridelkov in uvoziti večje količine strojne opreme. Turki tudi pravijo, da sovjetski predstavniki želijo izboljšati politične odnose in da niso niti omenili pripadnost Turčije NATO in CENTO. maja je sporočil, da je vlada ZDA priznala Singapur kot suvereno in neodvisno državo ter da izreka dobrodošlico ob njenem vstopu v skupnost držav ter ji želi uspeh pri njenem gospodarskem in socialnem razvoju in pri «napove-danem sodelovanju z Malezijo«. Singapur je danes priznala tudi Cangkajškova vlada na Formozi. Iz Džakarte pa poročajo, da v vladnih krogih Indonezije izjavljajo, da ne bodo kritizirali nadaljnjega obstoja tujih vojaških oporišč v Singapuru, če bodo ta-oporišča uporabljali samo za o-brambo nove države, ne pa za napadalno aktivnost«. Novi boji v Kašmirju RAVVALPINDI, 11. — Zunanji minister Pakistana Zulficar Al! Bhutto je izjavil, da nikakor ni mogoče kriviti Pakistana za upor, dc katerega je prišlo v Kašmirju. Pakistan je vedno iskal mirno rešitev spora in je večkrat interveniral prj OZN ter zaman iskal tudi druge diplomatske poti Tajni radio ((revolucionarnega kašmirske-ga sveta« pa poroča, da so «borci za svobodo« vrgli v zrak devet mostov in onemogočili promet na cesti med Shrinagarjem ter Jammujem. Predstavnik indijske vlade je Izjavil, da se bori v Kašmirju okotl tisoč pakistanskih vojakov, ki so po rodu iz Kašmirja in katere je v nekaterih primerih prebivalstvo podprlo. V večini primerov pa prebivalstvo sodeluje z indijskimi oblastmi Sedaj Je položaj miren v Shrinagarju, ki je delno obkoljen s četami. Do novega spopada pa je prišlo na področju Chamba v bližini meje. Pakistanci so se vtihotapili čez mejo v zadnjih tednih na štiridesetih točkah Indijski viri zanikajo vesti o uporu muslimanskega prebivalstva, za kar pa naj bi šlo po izjavah pakistanskih predstavnikov. Ministrski predsednik Indijskega dela Kašmirja Mohammed Sadiq je pozval Pakistance, ki so vdrli v Kašmir, da poloze orožje, ker je njih poskus propadel. Indijske oblasti zanikajo, da bi pakistanski vojaki porušili mostove in prekinili promet na cestah. PATNA, 11. — V Bihti je prišlo do ponovnih incidentov, ko so demonstranti zahtevali znižanje cen in protestirali proti draginji ter pomanjkanju živeža. Policija je pričela streljati, ko so skušali vdreti v neko vladno poslopje, pri čemer je bilo 30 ranjenih, med njimi dva težko. Po neuradnih vesteh naj bi šlo za demonstracije, ki jih vodi kitajsko usmerjeni del indijske partije, ki zvrača r.a vlado krivdo za pomanjkanje živeža na različnih področjih Indije. liililiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiN NAČELNO REŠENA KRIZA NA SARDINIJI Polemike o občinskem odboru KPI - PSI - Union Valdotaine v Aosti Delava so zasedli atomsko električno centralo «Fermi» ■ Novi czeleni načrt> RIM, 11. — Obnovitev starega občinskega odbora v Aosti je vzbudila pričakovan — čeprav ne povsem zaslužen — odmev in to po eni plati navdušen komentar s strani komunistične «Unita», po drugi pa žolčne pripombe glasila KD «11 Popolo« ter komentarje voditelja PLI Malagodlja. V ospredju polemik so povsem logično socialisti in je pomočnik tajnika PSI Brodolini v tej zvezi izjavil novinarjem, da gre v primeru Aoste za izključno lokalna vprašanja, ki Santija zadela srčna kap PARMA, 11. — Znanega socialističnega poslanca Ferdinanda San- tija je dopoldne zadela srčna kap, Ju medtem ko je na dopustu v kraju Compiano di Bedonia v bližini Par. me skupaj z ženo in otroki. Po prvi pomoči lokalnega zdravnika dr. Bernija, pokrajinskega odborni- so imela odločilno težo ter da so zaradi tega tako s strani komunistov kot liberalcev neutemeljene ocene, ki bi imele splošni značaj. Brodolini tudi ostro polemizira s KD, češ da ni mogoče iti na teren očitkov in če se že z njimi prične, takrat bi imeli socialisti mnogo reči tudi v Aosti. V Aosti je dolgo časa občino u-pravljala koalicija KPI, PSI in lokalne francoske stranke Unlone Valdotaine. Na zadnjih lokalnih volitvah pa je prišlo do preokreta, ker je PSI že med volilno kampanjo zagovarjalo ustanovitev občinskega odbora levega centra. Na volitvah je bilo izvoljenih štirideset svetovalcev in to: 15 mestne liste (KPI in PSIUP), 3 Union Valdotaine, 16 KD, 3 PSI, 2 PSDI in 1 PLI. Obstajala sta torej dva možna odbora: levega centra (KD. PSI in PSDI) in obnovitev prejšnjega odbora (KPI, PSI in Union Valdotaine). pri čemer je PSI odločala kot jeziček na tehtnici. Pričela so se pogajanja in PSI se je že odločila za levi center. Medtem pa je prišlo do škandala v zvezi z igralnico S. Vincent, v katerega sta vpletena tudi dva vidna demokrist-janska prvaka. Na tej osnovi je prlšio do preokreta v vrstah PSI, ki je v ponedeljek s 131 proti 50 glasovi odločila, da se začasno obnovi stari odbor v točno istem sestavu in to do oktobra, ko bo strankin kongres. To stališče lokalne PSI očitno odvzema dobršen del teže celotni polemiki In komentarjem, zlasti ker je istočasno prišlo do nadaljnjih korakov za ureditev položaja na Sardiniji. Danes so se sestali tajnik Rumor, podtajnik Piccoli s predsednikom sardinske uprave Corriasom. Sardinski socialistični poslanec Berlinguer pa je novinarjem izjavil, da na Sardiniji obstajata samo dve možnosti: levi center, ali demokristjanski odbor desnico. Dejal je, da je treba Izbrat! prvo rešitev, pri čemer je treba narediti vse, da bo odbor trden in da je treba zato v odbor vključiti tudi lokalno sardinsko akcijsko stranko. Podobno izjavo je dal tudi demokristjanski sardinski predstavnik Isgro. Sindikalni predstavniki železničarjev so se sestali za »okroglo mizo« in pričeli z razpravo e stališčih glede sindikalnih svoboščin in načinov borbe, da se doseže uveljavitev sindikata. Sklenili so, da bodo z razpravo nadaljevali še jutri in po velikem šmarnu ter jo zaključili do konca avgusta, da bodo z enotnimi in poglobljenimi stališči nadaljevali pogajanja z železniško upravo. Iz Turina poročajo, da Je 206 zaposlenih v električni atomski centrali «Fermi» zasedlo centralo, ker so jih pri prehodu lastnine v okvii ENEL odpustili. Gre za gradbene delavce, ki so bili zaposleni pri gradnji centrale in s katerimi so se več tednov pogajali, da jih bodo premestili na druga dela kot stalne uslužbence ENEL. Sindikalne organizacije so dale točna navodili. da ne bi prišlo pri tej svojevrstni «beli stavki« do nevarnih posledic ln delavci niso vstopili v bližine atomskega reaktorja. Delavci nadaljujejo z osemurnim delovnikom, ostali čas pa prebivajo v poslopju centrale. Dopoldne so se na županstvu sestali predstavniki delavcev s poslanci in sindikalisti ter so sklenili, da zahtevajo, da bo njih delegacija prisotna v Rimu na razgovorih, ki bodo na pristojnem ministrstvu. Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je poslal v proučitev vsedržavnemu svetu za delo ln gospodarstvo — ENEL — zakonski osnutek o «zelenem načrtu« za razdobje 1966-1970. Minister pravi, da načrt upošteva izkušnje preteklih let in potrebe Italijanskega kmetijstva tudi z vidika združevanja kmetijsue politike v okviru Evropske gospodarske skupnosti ter končno splošni petletni gospodarski načrt. Nemški veleposlanik v Izraelu TEL AVIV, 11. — V Izrael je prispel prvi nemški veleposlanik, katerega so ob prihodu močno za-stražill da preprečijo incidente. Prišlo je sicer do vzklikov, vendar ni bilo hujših izgredov. Nemški veleposlanik dr. Paulus je dejal novinarjem, da je treba misliti na bodočnost. V zvezi s tem dogodkom je kancler Erhard dejal med nekim volilnim govorom, da ne gre samo za praktično politiko dveh držav, ki vzpostavljata diplomatske odnose, temveč zgodovinsko nalogo, ki zanima dve ljudstvi. KAIRO, 11. — Med ZAR in Turčijo so se sporazumeli o obnovitvi diplomatskih odnosov, ki so jih pretrgali pred štirimi leti, ko je bila razbita povezava med Egiptom in Sirijo in ko je Turčija odkrito podprla sirijske sekcioniste. Novi egipčanski veleposlanik v Ankari bo Abas El Ehafei, turški normalnim ' v Kairu pa Samih Gonfer. PRIMORSKI DNEVNIK V ODGOVOR NADŠKOFOVEMU TEDENSKEMU GLASILU Ne «sovraštvo do vere in Italije» temveč - avtentični dokumenti V originalu objavljamo danes spomenico, ki jo je slovenska in hrvaška duhovšiina predloiila 30. oktobra 1938 San-tinovemu nasledniku v reški škofiji msgr. Ugu Camozzu. Dokument je v knjigi «/[ vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste-Capodistriau objavljen v originalu, v latinščini, in tako ga objavljamo tudi mi. EXCELLENTISSIME AC REVERENDISSIME PRAESUL! Sacerdotes linguae slovenae et croatae in diocesi Fluminensi per infrascriptos Excellentiae Tuae, quam novo Ordinario, reveren-tiae sensus exprimunt una cum fervidis votis ut, Deo opitulantc; per multos annos hanc nostram diocesin regere possis in gloriam Dei et animarum salutem. Excellentissime Domine! Non dubitamus, quin gratum Tibi et ad recte gubernandam diocesin perutile sit rescire per sub signatos, quid fideles diocesani linguae Slovenae et Croatae eorumque sa- --^ — — « v V* UUVUV v VA MlllVf UV. »AM cerdotes cogitent, quid desiderant haud enim praeteunda sunt populi, quid quoad numerum plus quam dimidiam diocesin effioit et quoad territorium quattuor circiter partes huius diocesis occupat. Longe sit a nobis, ut nos caserdotes secundi ordinis Ecclesiam docentem velimus docere. Verum tamen, cum iam per multos annos l in cura animarum laboremus, pondus diei et aestus cum populo affhcto ferentes, fas nobis esto Tibi, Excel)entissime Praesul, aperte edirerp mino rvrnf l /linnncinrntinnnm 2.« __: -A ; _______1' . edicere, quae proficuam pastorationem in diocesi nostra impediant, quae fidelium animos ab eeclesia Christi alienent, ut Tu, his eo- gnitis, qua polles auctoritate, iniusta abolere, minus recta corrigere, uti ir, nrnmAtfAf« nmni. ____• j: _____ r ti x • __• utiiig promovere omnia denkjue recte possis disponere. Ultima quip-’ pe nora est, ut collapsa valde populi erga ecclesiasticam auctori- tatem denuo erigatur; sero enim medicina parabitur, si fideles, iusta spe fraudati, eeclesia derelicta. in adversa castra transierint. Sed Jam singula desiderata exponamus. 1 Plimo loco ponamus id, quod maxime impedit, quominus sacerdotes et laici catholici linguae italicae ex una parte et linguae slovenae ac croatae ex altera parte unitis animis et viribus ad regnum Dei in hac nostra diocesi dilatandum cooperentur, odi um scihcet alterius nationis seu nationalismum, qui e principio egoi-stico pagano oriundus spiritui Christi et evangelicae legi penitus adversatur. Nationalismus iste in veram haeresin aevi nostri ex-crevit et ad instar fluctus epidemici quam plurimos e laicis, non pauco3 e clero infecit. Ipse est, qui hodiernas iniquas relationes inlnr rHnfotor n ♦ lAMAd AKAntiii »4 n ■«A A 2« ^ A J.. . ' _ , inler civitates et nationes creavit et sustinet, dum vicissim et ipse susunetur a malesanis rerum politicarum conditionibus et gentili, < 7‘ !- 1 V-'-» u. 4 .** S-'*'' ■ Sl. t quae nos cireumdat, statolatria Inde fit, ut popolus slovenus et cruatus in his regionibus opprimatur ct variis iuribus ordinis na-turahfj privetur. Evidens sane est studium faetionis politicae lin-guem, culturam totamque nationalem indolem Slovenorum et Croa-tarum extirpandi eosque popolo »statali« ut aiunt assimilandi, ut videlicet quam populus seu natio omnino evanescant. Quantopere hoc nomini ipsi christiano adversetur, non oportet nos uberius hoe loco disserere. Id vere reticere nec possumus nec debemus popu-lum nostrum graviter offendi, cum videat etiam viros ecclesiasticos CUm lairis isti« pfhniri« rnnnprari //•jccimllntionom.. __ cum laicis istis ethnicis cooperari ad «assimilationem» quam primum obtinendam. In variis nempe parochiis lingua populi in praedica- tione verhi Dei atque in catecheteca iuventutis instructione est' abo- lita ' " «lli- J_-- J!-----1----1 !----S t . . - - . 't *7 f a ■ > J* .1, I r -/<: •/- t, r~' -'V V Pf - d- }-rl- A« hi> f--.* « i-fTt*' , i .-«■ lt< v. -t ' > . *4-*-** >■ G'~{- ■*" * - A/ . r- - -• •*- ----£ m v;V < ...i ‘-»A- r- .4-. ' - * r : x f v.—. >*' H * • 4, < .. .C. 1* •* •' A.,' ' < t;\v« * ■ & M rr /* t, . , CUWA EPiSCO^ALiŠ / . t' J - A* * ’ Ji •••'A** A •• i v« r;i. rr •na- • t « : ?. ** ' a/ . t : Tilk Sl: V j ti r} 4 %. y ” i +, \T» ■«. -L,. / /< » v. p , it, / { f*' ii (.i* ■ /vy*v‘*- >' if. vi t i vs.)t* jurvsjsb V-A-5: Jugoslaviji pričelo delo jilnia «Sedmi kontinentu češkoslovaške in jugoslovanske koprodukcije-Igrali bodo češkoslovaški in jur goslovanski igralci. Z jugoslovanske strani je koproducent zagrebški »Jadran filmu. V1TTORIO VENETO, 11. — Od 6. do JO. septembra bo tukaj IV. violinski natečaj za nagrado mesta Vittorio Veneto. Nagrade znašajo 1.700.000 lir. Cas prijave je do 15. avgusta. Prireditev organizira letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju * društvom prijateljev glasbe. mmmši z izredno eleganco se je delfin zagnal visoko iz vode, da bi ujel ribo, ki mu jo je vrglo dekle. (Dekle je to pot Faida Fagili, ki se kot italijanska predstavnica v Long Beacliu poteguje za naslov »Internacionalne miss«; poleg nje miss Argentina.) A PRIMORSKI DNEVNIK — 3 12. avgusU 1H5 Nekaj o emigraciji, gospodarstvu in življenju beneških Slovencev Kaj je kmet Beneške Slovenije nekoč prideloval S kmetijstvom se je ukvarjalo 37 odstotkov prebivalstva - Skromno življenje in zagotovljeno tržišče Krompir, koruza, grozdje in sadje - osnovni pridelki Dobičkonosno panogo je predstavljalo svilogojstvo Ko govorimo o masovni emigraciji, ki je dosegla v zadnjih dvajsetih letih pri nas tako pretresljive številke, se nepoznavalcu na-*ih razmer samo od sebe postavlja vprašanje, kako se je ta množica ljudi v goratih vaseh Benetke Slovenije preživljala v preteklosti, če danes tam nima več obstanka. Na to vprašanje smo dolžni odgovoriti. Naša dežela je pretežno kmetijska. v preteklosti se je ukvarjalo s kmetijstvom 37“o našega prebivalstva. Od tega je bilo 66% samostojnih kmetov, 21° o bajtarjev, Najemnikov in kmečkih delavcev. Ostalih 13% se je preživljalo z obrtništvom, trgovino in drugimi Poklici. Življenje pri nas je bilo vedno trdo in trudapolno. Z nadčloveškimi napori je iztrgal naš kmet Is skope zemlje svoje pridelke. Toda te svoje pridelke je tudi lahko prodajal, in ker je živel skromno, preprosto, brez najmanjših zahtev, ker Je svojo skopo zemljo trdno ljubil, se je na njej obdržal, vztrajal in živel. Povedati moramo tudi, da je naš kmet marsikaj pridelal. Naj navedemo tu samo glavne pridelke, iz katerih je črpal dohodke za svoje preživljanje. V samih slovenskih občinah, o katerih govorimo, smo pridelali pred “5 letimi 62 stotov krompirja, 26 tisoč stotov grozdja, 22 tisoč stotov koruze, 5 tisoč stotov pšenice, nad ” tisoč stotov raznega sadja: jabolk, hrušk, sljv in češenj, 32 tisoč stotov raznovrstnega kostanja in drugo. Posebno kar se tiče sadja, kostanja in krompirja, jih je naš kmet zlahka prodal ali zamenjal J za drugo blago s furlanskimi kme-tt> kot na primer kostanj za ko-ruzo. Veliko dohodkov Je naš kmet v Preteklosti črpal tudi iz gozdov, kateri pa so bili, zaradi slabe gozdarske politike in premajhne kontrole, do druge svetovne vojne skoraj popolnoma izčrpani. , Naši kmetje so sl pomagali nadalje s svilogojstvom. Statistika iz |eta 1907 nam kaže, da so pride-i?ll samo v občinah Brdo, Grmek, "dnac (kasneje je bil Ronac priključen k Podbonescu), Sv. Lenart, Šempeter Slovenov, Srednje ln Tarčet (za Tarčet velja isto kot Za Ronac) 28.087 stotov dragocenih bub sviloprejke. V poznejših Jctih se je bilo svilogojstvo še “dlj razvilo, danes pa je popolno-nja opuščeno, ker so, zaradi krize, , J° je doživelo z odkritjem najdba in drugih sintetičnih snovi, pSi kmetje posekali vse murve, tJ- drevesa, ki so za gojitev te Panoge nujno potrebna. Omenjeni pridelek svilopreje iz eta 1907, spremenjen v denar, po današnji ceni, bi znašal 2 milijardi 1 milijonov 265 tisoč lir, ali poprečno po 222.600 lir na vsakega Prebivalca, če računamo, da sedaj omenjenih občinah ne živi več dt 12.000 prebivalcev. To bi pomenilo, da bi imeli samo od svilo-PfeJe skoraj šestkrat večji povpreč-1 letni dohodek, kot ga danes aJp zemlja našim kmetom. ru ne smemo pozabiti živinoreje, 'vinoreja je bila v preteklosti ^.^neprecenljivega bogastva naše lfl?„red več kot sto leti, in sicer v 7 Jeta, smo imeli v naših sionskih občinah 10.462 glav go-ejo živine in 475 volov. Leta 1951, eprav smo bili komaj izšli iz ašne -tione, linguae :vdelicet slavae. quae in coetibus et registris adhi-beatur. Pudet qu:dem talem meminisse rationem, sed vera est. li-cei tot iam saeeulis a redemptione elapsis Preces. quas in hac re per at-chiepiscopum Goritiensem sanctae Sedi correximus, sine re-sponso manserunt. Easdem igitur preces renovamus. ut tandem actionem catholicam etiam tn parochiis slavis inchoare et cum fructu prosequi liceat. 7. Grave dannum spiritunie emersit populo slavo. quod omn»» relipiost sloveni et croati e conventibus huius reginn s JuIji et italicis qui linguam populi ignorant sunt suppleti. Enixe petimu* ab Excellentia Tub, et cum relinuis regionis episcopis agere ve i», quatenus tot religiosi slavi revertantur quod ad exercitia s" rituali* et sacras missmnes in parochiis slavis hobendas possint sufficere. 8. Desideramus denique, ut et in curia diocesana rt in c .i tu'o cathedrali et in consiliis pro seminario structura athnogrjphica ap-pareal Ver* enim aequum non est. quod praecipua off.cia in cur a, in consiliis pro seminario et omnes fere canonicatus sacerdotibus italicus traduntur. Haec sunt oraecinua, quae Excellentiae Tuae proponenda et ex-ponenda consuimus Pauca sunt et multa qu«e desideramus; pauca quidem, quia non nisi iustitiam et aequitstem poscimus. multa. quia haec ipsa quae videntur pauca, sat multa a Te, Excel!entisstme Praesul, requierent sacrificia Sed nos in his sacrificiis perferendi* erimus Tecum, et orationes et labore Tibi uniti Quodst iura invio-labiiia Dei et ecclesiae concordibus et invictis tueb mur animis, proeul dubio fideles Slavi in Tua hac nova dioecosi sincero Te amore prosequentur et sic plunma ed regnum Dei dilatandum po-terimus et votis concipere et aetu complere. Excel)entiae Tuae devotissimi: Fiume, die 30. Octobris 1938. II nuovo vescovo Camozzo dimostrd immediatamente il senso di giustizia e la buona volonta di rimediare alle ingiustizie cona messe dal suo predecessore Per tale ragione ii clero slavo non era affatto rattristato per la partenza del vescovo Santin, e fra di esso circolava la voce: »Sotto Santin uvevamo iinjerno, sotto Camozzo abbiamo il paradiso«. Nel memoriale presentato it 5 maržo 1940 al Popa td al sotto-segretario di Stato cardinale Maglione. il clero slavo detle tejre annesse alVItalig espresse la sua soddisfazione Per 1'imparziahta del nuovo vescovo. Il relativo capoverso suona : «11 senso dl giustizia ci obbllga di ricordare con profonda ri-conoscenza che proprio i piu colti e pii sacerdoti italiani sentono e soffrono con noi e deplorano il trattamento usatoci. Anzitutto esprimiamo la nostra devota gratitudine alla S Sede per la nomina delTattuale Ecc.rno Vescovo di Fiume. il quale nel governo della dlocesi dimostra un grande senso di respons-abilitš pastorale anche per le anime dei fedelj slav: sebbene solo con gravi Uifficolta potrk rimediare alle ingiustizie commesse dai suoj predecessori«. niiiiiiitiiitiiiiiimiuiiiiiiwniiiiiiniiimiiiiiiwiiiiiiimiiiimiiinmiiiiiiiiM>iinH«i«»ii,w,,",",",,M,M,,,l,,,,,,l,,,,,,M,,,,,,,,,,,|"<,*,'«utiMiiiiiiiii„wnimii„* Ne zavračajte odgovornosti, iz za- (Nadaljevanje na 6. strani) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Po dokaj težavnem obdobju boste odkrili najboljšo rešitev nekega za vas zelo važnega vprašanja. Nahajali se boste v negotovosti glede svojih čustev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Povečali boste svojo dejavnost in borbenost. Debro varujte in še bolj razvijte svojo potrpežljivost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Posvetite posebno pozornost temu, da bi ne sprejeli kakega napačnega sklepa Dan je primeren za uveljavitev novih ukrepov v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ukvarjajte se pretežno s tekočimi posli. Ne bodite preveč občutljivi za vsako kritiko. LEV (od 23.7. do 22.8.) Po nekem uspehu, se bo vaš osebni ugled močno povečal. V čustvenem pogledu ne izsiljujte razvoja dogodkov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preglejte še enkrat vse svoje možnosti in sredstva. Skušajte pomirjevalno vplivati na nekatere preveč razgrete glave. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spremeniti boste morali svoj prvotni načrt. Odpovejte se nekemu maščevalnemu namenu. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) gate pa se boste Izvlekli sami. Od- PrlTRE^CPre,jo5ekij[UŽi^klaoT2r)- Ugoden dan za one, ki se ukvarjajo s trgovino. Ogibajte se polemik g nestrpnimi osebami. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zanemarjajte svojega dela, če vam je kaj do rešitve perečih problemov. Nenadna sprememba okoliščin utegne vplivati na vaše razpoloženje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko vaše staro upanje se bo uresničilo. Imeli boste nenavadno srečo s prijatelji. RIBI (od 20.2. do SOJI.) Danes vam Je zagotovljen lep finančni uspeh. Prejeli boste vest, ki vas bo zelo osrečila. PRIMORSKI DfrEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.4, najnižja 19.2, ob 19. url 23; vlaga 42 odst., zračni tlak 1018.6 narašča, veter 12 km severovzhodnik, nebo 3" desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22.4 stopinje Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. avgusta Klara Sonce vzide ob 5.C0 in zatone ob 19.19. Dolžina dneva 14.19. Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 4.38 Jutri, PETEK. 13. avgusta Lilijana ZA REŠITEV KRIZE V GRADBENIŠTVU Sestanek med sindikalnimi predstavniki in občinskim odborom za javna dela Inž. Colautti je izjavil, da bo občina v kratkem dala v zakup za eno milijardo Ur novih gradenj - Najetje posojila za delno izvajanje zakona 167 Včeraj sta se tajnik odseka za gradbeništvo pri Delavski zbornici (CISL) B. Degrassi in tajnik organizacije FILLEA-CGIL M. Cre-scenti srečala z občinskim odbornikom za javna dela ing. Colaut-tijem. Na sestanku sta sindikalna predstavnika izrazila odborniku zaskrbljenost prizadetih kategorij spričo občutne krize, ki je zajela področje gradbene industrije tudi zaradi neizvršenih javnih del na območju šolskih gradenj. Ing. Colautti je sindikalnima predstavnikoma izjavil, da bo ob činska uprava v kratkem dala v zakup za približno eno milijardo lir novih gradenj, poleg tega pa bo občinska uprava do konca leta potrošila 850 milijonov lir za razna dela v gradbeništvu in pri cestnih delih. Tržaška občina je nadalje pred kratkim zaprosila vodstvo Blagajne za naložbe in posojila za večje posojilo, s katerim namerava uresničiti del načrtov, ki spadajo v območje znanega zakona 167. Inž. Colautti je dodal, da odobritev posameznih gradbenih načrtov, ki jih prizadeti zasebniki odnosno gradbena podjetja redno predložijo občinskim uradom, se vrši brez vsake zamude, pa tudi neurejenost na področju regulacijskega načrta ni doslej povzročila večjih zamud. Na koncu je občinski odbornik povabil sindikalne predstavnike, naj opozorijo občinske organe na morebitne zamude, ki bi jih zabeležili pri javnih delih na Tržaškem, tako da bi lahko občinski odbor za javna dela v potrebnih primerih lahko nemudoma nastopil. Izid časopisov za veliki šmaren Vsedržavna federacija italijan-*kega tiska sporoča, da bodo dnevnik: ob velikem šmarnu izšli redno v soboto zjutraj in popoldne. V nedeljo bodo izšli samo jutranji časopisi. V jsonedeljek ne bo izšel noben dnevnik. Časopisi bodo začeli redno izhajati v torek zjutraj. Upoštevajoč sporazum iz 1. 1965 bodo prodajalne časopisov odprte v nedeljo do 13. ure, a v ponedeljek caprte ves dan. Zborovanji KPI Drevi ob 20.30 bo na trgu v Trebčah govoril za KPI občinski svetovalec Franc Gombač o potrebi po enotnosti antifašističnih sil in o zahtevi po novi večini. Ob isti uri bo drevi na trgu v Bazovici govorila za KPI pokrajinska svetovalka Jelka Grbec. Sklepi posvetovalne komisije za proračune Posvetovalna komisija za proračune pri tržaški prefekturi, ki je zasedala včeraj, je razpravljala na svoji seji o treh važnejših vprašanjih. V prvi vrsti je odbor obravnaval sklep št. 131 pokrajinske u-prave. ki predvideva najetje posojil 50 milijonov lir pri Tržaški hranilnici za izredna dela na poslopju št. 6 na Trgu Oberdan. Glede preureditve in popravljalnih del na tem poslopju je odbor me- nil, da so dela umestna. Prav tako se je odbor strinjal s sklepom št. 129 pokrajinske u-prave za posojilo 15 milijonov lir, ki jih bo pokrajina najela pri Tržaški hranilnici za opremo IPAMI na Montebellu. Končno je odbor odobril tudi sklep št. 253 občinske uprave v zvezi z zvišanjem posebne pomoči neki občinski uslužbenki. Nalezljive bolezni od 2. do 8. avgusta Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 2. do 8. avgusta ugotovili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrla-tinka 2, tifoidna mrzlica 1, ošpice 3, norice 3, oslovski kašelj 1, paroti-tis 2, rdečke 1, infekcijsko vnetje jeter 4 VII. KMEČKI TABOR KMETIJSKE ZADRUGE NA OPČINAH Razstava in prodaja domačih vin kmetijskih strojev in razne opreme Slavje ho trajalo tri dni . Uradna otvoritev ho v soboto oh 18. uri - Prvo prikazovanje praktičnega delovanja strojev pa ho v soboto dopoldne Na obsežnem dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah so včeraj razložili s tovornjakov prve kmetijske stroje, iki bodo razstavljeni za časa VII. kmečkega tabora, to je v soboto, čez veliki šmaren in še v ponedeljek ves dan. Kmetijska zadruga je letos posvetila posebno pozornost prav temu odseku vsakoletne prireditve in je zato angažirala več tovarn kmetijskih strojev i.n orodja, ki so pristale na sodelovanje in poslale na razstavo več primerkov sodobnih strojev, ki pridejo v poštev zlasti v takih krajih, kakor je naš Kras in deloma tudi naš Breg, kjer primanjkuje velikih obdelovalnih površin na ravninskem svetu in kjer se torej najbolj obnesejo sred nji in manjši kmečki stroji, posebni priključki za obdelovanje vinogradov in podobne naprave. To pa ne bo edino razširjeno področje v primerjavi z lanskim letom. Organizatorji kmečkega ta- nillllMIIIIIIIIIIIIII1IMIHI|||||IMIHIIII|||||inrtlllllllllinili|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mi||,|||||||||||||||||||||| ZGRADITI JZ TREBA NOVE CESTE ZA POVEZAVO Z ZALEDJEM Blagovni promet s tovornjaki dela konkurenco železnicam Pri prevozu blaga po cesti prednjačijo petrolejski proizvodi Med zalednimi državami je Avstrija na prvem mestu V zadnjih letih se blagovni promet s tovornjaki v smeri proti Trstu in iz Trsta v zaledje počasi, a zato toliko bolj vztrajno veča, pri čemer pa odjeda čedalje večje količine kvalitetnega prometa železnici. Vzporedno z naraščanjem cestnega prometa zabeležijo namreč na Tržaškem v zadnjih letih postopno popuščanje blagovnega prometa po železnici. To dejstvo pritiska na poslovne kroge, da vedno bolj glasneje zahtevajo nove cestne zveze z Južno Nemčijo, z Avstrijo, z državami na Balkanskem polotoku, ter seveda tudi s Severno Italijo, redvsem zgraditev avto ceste rst — Bertbtkfe, ki bo nadomestila sedanjo državno cesto št. 14, ki je zelo zamudna jn. Revama. Statistični ‘ podatkj o blagovnem prometu po cesti na našem področju, kakor jih objavlja trgovinska zbornica, se nanašajo le na ■lllinilllllllllllllllllMIIIIIinillllMIIIMIIIIIIIIIllllIlllillilflllMiiMllllllflMimiMmilllMIIIIIIMMIIIIIlUIIIIIMIIII PO PREDVČERAJŠNJEM NENADNEM NEURJU Poškodovana «Cristoforo Colombo» Izselitev družin iz stare hiše Nesreča Openca, ki se je prevrnil z motorja Sinoči okrog 20. ure se je na državni cesti štev. 53 iz Trsta na Opčine v neposredni bližini kilometra 3 + 400 ponesrečil 19-letni delavec Boris Milič z Narodne ceste štev. 83 na Opčinah. Milič se je peljal navzgor po omenjeni cesti na motorju «ducati» TS 20824, ker Je bil namenjen domov. Ko je privozil na ostri ovinek, je zelo verjetno zaradi hitre vožnje, izgubil oblast nad motorjem, zavozil nekajkrat v cik caku in se nato prevrnil. Pri padcu z motorja se Je Milič pobil in ranil po desni rami in po rokah ter se hudo pobil po glavi in obrazu. Pobil se je tudi po prsih in si verjetno polomil desna rebra. Milič se bo moral zdraviti osem dni. Predvčerajšnji popoldanski dež in neurje, ki se je nenadoma zlilo nad mestom, je sicer res nekoliko osvežilo zrak, ker je bila zadnje dni vročina neznosna, vendar je, kot pač običajno v letošnjem poletju, povzročilo tudi precejšnjo škodo. Predvsem je treba omeniti, da sta veter in razburkano morje veliko motorno ladjo «Cristoforo Co-lombo«, ki je prav med divjanjem neurja priplula v Trst, pahnili v pomol «Audace», ko je manevrirala, da bi pristala ob pomolu pomorske postaje. Skoda sicer ni bila velika, le ob sunku se je bok ladje upognil v dolžini približno 12 metrov. Ker velika motoma ladja ni mogla pristati ob pomorski postaji, so jo z vlačilci zavlekli v novo pristanišče, kjer se je zasidrala ob pomolu blizu skladišča štev. 61, kjer se je izkrcalo 345 potnikov. Včeraj zjutraj so poškodbo na boku ladje pregledali tehniki in izvedenci pomorske družbe «Italia» in Tržaškega arzenala ter odredili, da bo treba motorno ladjo povleči v suhi dok za potrebna popravila. Tehniki zagotavljajo, da bo poškodba na ladijskem boku popravljena še pred 14. avgustom, ko bo morala «Cristoforo Colombon odpluti iz našega mesta. Se preden je popoldansko neurje zajelo mesto, so morali gasilci s Trga Niccolini odhiteti v Ul. delle Linfe 62, kjer so pomagali trem družinam, da se odselijo iz stavbe, ki je na tem, da se poruši. Družinam Giovannija Vivode, Elisabette Vide in Santine Marinuzzo, so gasilci pomagali natovoriti pohištvo, kt so ga potem odpeljali drugam. Stavba v Ul. delle Linfe 62 je zelo stara in zidovi so že vsi razpokani. Stanovalci so se že pred meseci pritožili pri občinskem tehničnem uradu in prav s tega urada so predvčerajšnjim poklicali gasilce na pomoč Neurje je v torek povzročilo tudi druge nevšečnosti. Poleg poškodbe, ki jo je utrpela «Cristoforo Colom-bo» pri trčenju v pomol «Audace», so se pripetile še druge nesreče. Močni sunki vetra, ki so pihali med neurjem, so na Narodni cesti na Opčinah v bližini strelišča izrili debelo akacijo, ki se je zvrnila čez cesto in seveda ovirala promet proti Sežani in obratno. Okrog 16.40 st prihiteli gasilci s postaje na Opčinah in delavci ANAS, ki so drevo odstranili. Okrog 20.30 so gasilci s Trga Niccolini odhiteli v Ul. Castagneto štev 9, kjer je obilica deževnice preplavila neko stanovanje. Gasilci so se morali truditi celo uro preden so stanovanje osušili. A. BRANDOLIN - promet, ki je pod nadzorstvom finančnih organov, to se pravi, da podatki ne upoštevajo npr. prometa s tovornjaki, ki dovažajo v Trst mleko, zelenjavo, sadje, gradbeni material, surovine in razne izdelke, ki ne pridejo pod kontrolo finančne straže in ki so torej namenjeni potrošnji in uporabi v samem mestu, ali ki jih iz Trsta odpremijo v prav tako nekontrolirana središča. Lansko leto so tovornjaki pripeljali v tržaško pristanišče, to je na področje, ki je pod nadzorstvom finančnih organov in ki daje največ prometa tako železnici kakor tudi cesti, 182.121 ton blaga, medtem ko so iz njega opremili 1,419.310 ton blaga, kar daje skupaj 1,601,431 ton, to je količino, ki je za 1 odst. višja od prometa, ki so ga zabeležili v letu 1963, ko so našteli 1,585.073 ton prometa. Zanimivo je pri tem, da se je dovoz blaga s tovornjaki lani zmanjšal za 21,2 odst. saj se je znižal od 231.263 na 182.121 ton, medtem ko se je odvoz blaga povečal, in sicer za 4,8 odst., to je od 1,353.810 na 1,419.310 ton. V omenjenih podatkih je vključeno gibanje domačih in tujih cistern, ki oavažajo bencin in druge petrolejske derivate iz obeh tržaških čistilnic na razne kcnsumne postaje v deželi, v notranjost Italije in deloma tudi v tujino. Potrošnim centrom na našem področju sta lani čistilnici dobavili s cestnimi cisternami 186.184 ton goriva, v notranjost Italije je šlo 513.405 ton, v tujino pa so odpremili 324.920 ton goriva. Skupno gre torej pri tem prometu za 1,024.509 ton goriva, ki je bilo lani namenjeno v razmerju 18 odst. potrošnji na Tržaškem, 50 odst', v notranjost Italije in preostalih 32 odst. čez mejo. Promet s surovim petrolejem in njegovimi derivati predstavlja danes okoli 65 odst. celotnega prometa po cesti, to je 1 milijon 43.095 ton na skupnih 1 milijon 601.431 ton v obe smeri. Leta 1963 je petrolej predstavljal 60,8 odst., leto poprej pa 58,0 odst. tega prometa. S tega vidika se po vsem tem na eni strani promet po cesti iz leta v leto veča, po drugi gajo doslej razdobje januar — a-pril. V tem času so s tovornjaki pripeljali v tržaško pristanišče skupno 72.533 ton raznega blaga, to je nekoliko večjo količino, kakor v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je dovoz dosegel 72 tisoč 368 ion. Odvoz olage pa je letos nekoliko popustil, saj se ie znižal od lanskih 463.319 na 453 tisoč 200 ton. Tako kaže skupen promet v obe smeri letos nazadovanje za okoli 10.000 ton to je od 535.687 na 525.733 ton (suho blago in petrolejski derivati vključeni). Kar zadeva blagovni promet s tovornjaki po posameznih državah, velja pripomniti, da beležijo največ prometa med tržaško luko in notranjostjo države ; (lani 116.280 ton dovoza in 785.497 ton odvoza), sledi promet z Avstrijo (samo 7.143 ton dovoza, a 335.882 ton odvoza), promet med pristaniščem in potrošnimi središči na Tržaškem (44.229 ton dovoza in 283.179 ton odvoza), promet z Jugoslavijo (13.174 ton dovoza in 3.400 odvoza) nato promet z Zahodno Nemčijo, Švico in drugimi zalednimi državami. Avstrija izvaža čez Trst po cesti največ lesa, papirja in lepenke, Zahodna Nemčija razna vozila in nadomestne dele, medtem ko se Jugoslavija poslužuje ceste zlasti za izvoz lesa, vina, likerjev in pijač, raznih surovin in železarskih odpadkov, premoga, drv za kurjavo ter kemičnih proizvodov; v nasprotno smer pa prevažajo tovornjaki v Avstrijo največ petrolejskih derivatov (lani kar 323.478 na 343.025 celotnega uvoza po cesti), dalje svežega in suhega sadja, agrumov in cvetlic, kave in drugih začimb, itd.; v Zahodno Nemčijo gre po cesti največ vina, likerjev in drugih pijač, sadja m zelenjave. V sosednjo Jugoslavijo pa odvažajo s tovornjaki največ surovega železa, jekla in železarskih polizdelkov, dalje eksotičnega lesa, prehranjevalnih izdelkov, žita in petrolejskih derivatov. Blagovni promet v smeri proti Madžarski in Češkoslovaški je lani popolnoma zamrl, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so za- V,nlnj;i: _»L„:______:r:u____1:1:1. bora so si letos zagotovili sodelovanje občutno večjega .števila domačih vinogradnikov, da bi dali razstavi vina čim širši obseg. To prizadevanje jim je tudi uspelo, saj je zamisei, da bi kmetje sami na taboru točili svoja najboljša bela in črna vina — v nekaterih primerih neposredno iz domačega soda, ki so ga semkaj pripeljali s kmečkim vozom — tako da bi se med vinogradniki in kletarji z vseh strani našega področja razvilo pravo konkurenčno tekmovanje, ki bo povezano z nagraditvijo najboljših vin. O kakovosti točenih vin se bo izrekla v nedeljo široka komisija, v kateri bodo vključeni znani strokovnjaki (o-menjajo se imena inž. Grgiča, g. Grbca, g, Orla in drugih), da pa bi bila sodba o kakovosti zlate kapljice še bolj »demokratična« bodo v komisijo za ocenjevanje vključili tudi nekaj kmetov in o-biskovalcev, ki bodo prisotni na kmečkem taboru in ki se bodo odzvali zadevnemu vabilu prirediteljev. Čeprav ni bil dokončen program prireditve izdelan do najmanjših potankosti, se bo letošnji kmečki tabor razvijal v glavnih potezah nekako takole: v soboto 14. avgusta ob 9.30 zjutraj bo dejanska otvoritev tabora. Obiskovalci bodo lahko stopili na razstavišče, kjer bodo strokovnjaki prikazovali praktično delovanje razstavljenih kmečkih strojev. Glede na to, da predvidevajo za naslednji dan velik naval ljudi, saj se vsako leto ustavi na taboru zlasti v popoldanskih urah tudi mnogo izletnikov na povratku z Repenta-bra in iz drugih krajev na tej in na oni strani meje, priporočajo organizatorji vsem prizadetim, naj si pridejo ogledat delovanje stro jev v soboto ali pa v ponedeljek, ko bo gneča nekoliko manjša in ko bodo laže prejeli posamezne informacije. Prikazovanje praktičnega delovanja strojev se bo nadaljevalo ves dan; ob 18. uri pa bo uradna otvoritev tabora. Predvideno je, da se bo vsakoletne slovesnosti udeležilo več kmetijskih predstavnikov iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine in raznih ustanov, ki so povezane s kmetijstvom, tako kmetijskega inšpektorata itd., svojo prisotnost na o-tvoritvenem slavju pa so zagotovili tudi predstavniki kjnetijskih zadrug iz Kopra, NUvCOOriče, Sežane in drugih večjih krajev v jugoslovanskem obmejnem pasu. Tudi novinarji, ki sodelujejo, pri GLOBOKO STA POGLEDALA V KOZAREC strokovnih listih, kakor je na pr. Kmečki glas iz Ljubljane, bodo v soboto na Opčinah. Po uradnem delu bo sledila prosta zabava, na kateri bodo sodelovali, kakor smo že napovedali, muzikantje, ki se ponosno nazivajo lorde, saj je njihov ansambel znan daleč naokrog pod siglo »štirje lordi«, med katerimi igra vlogo lorda majorja prof. Ambrozet. Zabava se bo nadaljevala vse do polnoči, gostom pa bo na razpolago v številnih kioskih ne le najboljše vino, kar ga pridela tržaška okolica, temveč tudi odličen prigrizek, od kra-škega pršuta do udomačenih čevapčičev, od kuhane gnjati do obloženih kruhkov, kot posebnost pa navajajo kiosk, v katerem bodo pridne roke neprestano cvrle ribe. V nedeljo 15. avgusta se bo življenje na taboru pričelo že v jutranjih urah in nadaljevalo nepretrgoma do polnoči. Ob 18. uri bo zopet nekaj »uradnega«, saj bodo predstavniki Kmetijske zadruge podčrtali pomen vsakoletnega kmečkega tabora in sodelovanja zadružne oblike med kmetovalci na našem področju, kakor tudi širšega sodelovanja z zadružnimi organizacijami s sosednega jugoslovanskega področja. Sledilo bo nagrajevanje za najboljša vina, v kolikor pa se bodo vrtnarji tudi udeležili vsakoletne razstave zelenjave, kar je letos precej problematično glede na neugodno vreme, ki je močno zavrlo pridelovanje povrtnin, pa bo sledilo tudi nagrajevanje domačih vrtnarjev. Sledila bo prosta zabava. V ponedeljek 16. avgusta bo tabor odprt od jutra do polnoči, ko ga bodo končno zaprli. Program je povsem podoben programu iz prejšnjih dni, le da bo manjkal uradni del. Na letošnji tabor bo pripeljalo svoje vino več domačih vinogradnikov, dostop na tabor pa je prost vsem tistim kmetom, ki bi radi na niem prikazali svojo kvalitetno kapljico in se u-deležili široke konkurence. Dovoz vina na razstavišče (priporočajo se količine najmanj pol hi) je popolnoma prost, saj ima kmetijska zadruga posebno dovoljenje, da lahko na taboru točijo svoje vino neposredno vsi prisotni pridelovalci. Zato vinogradniki, ki hranijo v svojih kleteh nadpovprečno vino — in teh na našem področju res ni malo — naj se ne obotavljajo, temveč naj naložijo posodo na voz ali na tovornjak in naj se priglasijo v Prosvetnem domu na Opčinah. pa se je gibanje s suhim blagom beležili nekaj manjših* pošiljk v lam nekoliko skrčilo, in sicer od tranzitu nroti omenjenima ren..- 621.398 ton v letu 1963 na 558.336 ton. Podatki za letošnje leto obse- tranzitu proti omenjenima republikama, odnosno iz njih v čez-morje, tako da se je na tem področju ponovno nekaj zganilo. »Polževe hišice* in šotori sodobnih nomadov v Sesljanu Nasilnega madžarskega begunca so policisti s težavo ukrotili Pri drugem vinskem bratcu pa so našli bodalo - Oba sta bila prijavljena sodišču Agenti stalne postaje v begun- j če: Giovannija Giaminola, Maria skem taborišču pri Sv. Soboti, so j Margheritina, Vittoria Riccija in v nedeljo zvečer imeli opravka 1 Gabrieleja Ostinellija. Vsi štirje s pijanim beguncem, da so ga komaj umirili. Dogodek se je seveda zaključil s prijavo sodišču 38-let-nega madžarskega begunca San-dorja Berthe zaradi pijanosti in upiranja javnim funkcionarjem. Bertha se je v nedeljo zvečer vrnil v taborišče pijan. Namesto, da bi šel v svoj kot in se vlegel na posteljo, je v veliki sobi z ograjenimi prostori začel razgrajati in buditi tiste, ki so že spali. Ko so prihiteli agenti, in ga pozvali naj se umiri, je Bertha začel še bolj razgrajati in kričati. Agenti so se morali pošteno potruditi, da so begunca prijeli. Pri tem jih je ozmerjal in jim grozil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Po zdravniškem pregledu, bi ga bili morali odpeljati na komisariat na zaslišanje, toda Bertha se je začel pritoževati, da čuti bolečine po nedavni operaciji. Dežurni zdravnik je begunca pridržal na opazovalnem oddelku in prav to je Bertho rešilo, da še ne sedi v koronejskih zaporih. Policisti so ga sicer prijavili zaradi pijanosti in upiranja javnim funkcionarjem, vendar so ga pustili na začasni svobodi. Pred nekaj dnevi so agenti s komisariata pri Sv Soboti, na poziv dveh mestnih stražnikov, odhiteli v Ul. Lorenzetti, kjer se je malo prej 45-letni Mariano Marion iz Ul. Molino a Vent.o 85 pretepal z nekim mladeničem. Agenti so takoj ugotovili, da je Marion tistega dne večkrat globoko pogledal v kozarec. Mariona so odpeljali najprej v bolnišnico in nato na komisariat, kjer so mu pri telesni preiskavi našli v žepu majhno bodalo. O-rožja Marion ni uporabil pri pretepanju, kljub temu so ga prijavili sodnim oblastem zaradi nedovoljene nošnje orožja in pijanosti. Mariona so pustili na začasni svobodi. Razgrajači iz Coma obsojeni na Reki Danes je sodnik za prekrške obsodil štiri mlade italijanske državljane iz Coma na 7 dni zapora, ker so 4. t.m. šli po drevoredu v Opatiji, peli fašistične pesmi ter pozdravljali mimoidoče s fašističnim pozdravom in vpili «heil Hitler*. Obsojence bodo izpustili na svobodo 14. t.m. Zvedelo se je, da so jugoslovanske policijske oblasti aretirale o-menjenega dne naslednje mladeni- Tečaj za popravne izpite SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU ima v avgustu tečaj za popravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66. Pozivamo starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da bo omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine. Prijave sprejemamo za redne In za zunanje gojence. Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v 2. In 3. razred, ki se bo zaključilo 25 septembra. Državna srednja Sola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da se je pričelo tri bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi In tretji razred. Državna srednja Sola pri Sv. Ja kobu. Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za »u-plentska mesta na osnovnih Šolah oa Tržaškem ozemlju za Šolsko leto 1963-191interesenti si lestvice lahko o-Kledajo na Šolskem skrbništvu, pri Šolskih nadzornistvib in pri didaktičnih ravnateljstvih. Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg »azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — spr->-Jemnl za Klasični licej — vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1964-1965 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni -zpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. Državni tehnični trgovski zavud «Carli» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragioniere) m trgovskega Izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta Izlet na Bled m v Begunje. * • • Prosvetno društvo «M, Matjašič* v Barkovljah priredi v nedeljo 12. septembra izlet v Opatijo, Volosko, na Reko. Sušak In Trsat. Potuje se s kolektivnim potnim Ustom. Prijave sprejema predsednik društva Venček Krečič, In sicer na domu v Ul. Bo-vedo 90 (tel. 30-597), vsak dan do 22 avgusta, od 10. do 13. in od 16. do 19, ure. Za vpis Je potrebna o-sebna izkaznica. SPDT •• • Prosimo vse prijavljene za Izlet v živijo v Comu. Po poročilih, ki smo jih prejeli, so jih miličniki ustavili ter odpeljali na postajo. Kmalu nato pa so jih izpustili, ne da bi začeli proti njim kazenskega postopka. Kmalu potem pa so mladeniči zasedli svoje avtomobile ter divje vozili po mestnih ulicah in spravljali v nevarnost življenje mimoidočih. Prišlo je do ponovne- I Lepeno, ki bo 13. 8. 1963, da porav —- ------- :-------najo cimprej voznino ter dvignejo sedežne listke. * • • Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi v nedeljo 22. avgu sta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vr šič. Vpisovanje pri Draščkovlh. * * * Prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l. avtobusni Izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne Informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje. ga posega varnostnih organov, ki so jih aretirali, jih spravili za zapahe ter prijavili sodniku za prekrške. Iz drugih virov se je zvedelo, da mladeniči pripadajo baje neki arheološki in etnološki skupini, ki je nameravala obiskati poleg Jugoslavije tudi Grčijo, Turčijo, Sirijo, Iran ter Afganistan. Zastrupitev s hrano Na prvi medicinski oddelek bolnišnice so redvčerajšnjim zvečer sprejeli 34-letnega delavca Giovannija Decchiattija s Trga Pe-stalczzi 2, ki se je zastrupil s hrano. Decchiatti je povedal, da je opoldne, v neki gostilni v mestu, zaužil hrenovko. Nekaj časa pozneje pa so ga napadli hudi želodčni krči. Hitel je domov, ker je mislil, da bodo bolečine kmalu ponehale. Zvečer pa ni mogel več strpeti in je zaprosil za zdravniško pompč. Zdraviti se bo moral 10 dni. LADJE V PRISTANIŠČU Malka (Iz.), Kiriaki (Gr.), Bren-r.ero (It.), G. El Desouki (ZAR). Adige, Europa (It.), Altair (Panama), Iris, Lily Lauro (It.), Astor (Pan.), Themistokles (Gr.), Ege (Tur.), Split (Jug.), C. Colombo. A. Volta, Saturnia, Vuleania, Sai-pa II, Sardatlantic II, Portorose (It.), Zelengora, Naprijed, Iž, Tre-binje (Jug.), Axum, Eritrea (Et.), Bela krajina (Jug.), C. Casale Slovensko gledališče v Trstu POLETNA SEZONA 1965 THE MADRIGAL SINGERS PEVSKI ZBOR IZ ZDA Dirigent: VILLIAM D. HALL izredni nastop na evropski turneji BO DANES, 12. AVGUSTA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU S svojim repertoarjem madrigalov, pobožnih pesmi, narodnih starih in sodobnih pesmi je zbor nastopal že v. vseh večjih evropskih mestih in na mednarodni razstavi v New Yorku. Za člane pevskih zborov vstopnice po znižani ceni! Delovala bo klimatska naprava za ohlajevanje ! Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Poletne prireditve Danes v Miramaru; predstava «LUČi in zvoki* ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta*. Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.30 «Uomini in guerra« Robert Ryan. Aldo Ray. Excelsior Zaprto zaradi počitnik. Fenice 16.00 «Addio alle armi* Tech-nlcolor Rock Hudson, Alberto Sor-dl. Grattaclelo 16.00 «Can Can* Technl-color. Frank Smatra. Alabarda 16.30 «Queste pazze pazze pazze donne* Magali Noel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodrammatico 16.30 «Bravados» —' Technicolor, Gregory Pečk. Aurora 16.30 «Arriva Speedy Gonza-les*. Cristallo 16.30 «L’amaro sapore dei potere* Henry Fonda. Garibaldi 16,00 «Mare matto* Cini Lollobrigida, Jean Paul Belmondo. Capitol 17.00 «La spada di Ali B*‘ ba» Technicolor. Peter Mann, lmpero Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 Revija kriminalnih filmov, «Quando 1’odio brU-cia» Paul Merlsse, Moderno Počitek. Astoria 17.00 «Sexy follie* Technicd" lor. Prepovedano mladini pod !“• letom. Abbazia 16.00 «11 planeta proibito* Technicolor. Walter Pidgeon, Ideale 16.00 »Sventole manette e feI°" mine* Eddie Constantine. LETNI KINO Paradlso 20.30 «Ore rubate* Tecim*" color. Susan Hayward, Michari Craig. Satellite 20.30 «11 cambio deila gu»r dia* Fennandel, Gino Cervi. Skedenj 20.15 «Zorro 11 vendicatore* Scopecolor. Frank Latimore. Razna obvestila Danes ob 18. url bodo v občinski galeriji odprli umetniško razstavo slikarja Giovannija Duiza. RaZ' stava bo odprta od 10. do 13. uf* in od 15. do 18. ure. V praznikm pa od 10. do 13 ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča svoje cenjene odjemalce in obiskovalce, da bo zaprt* od 12. do 18. t. m. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 68-letni Mario Linas-sl, 73-letni Teodoro Vlsintini, 51-let-ni Llonello Zabrecchl, 55-letni Aldo Genzo, 45-letna Clara Coslovlch por, Segina, 72-letnl Guglielmo Trevisan] DNEVNA SLUŽBA LEKARN Barbo Carnlel, Garibaldijev trg «, tel. 90015; Centauro, Ul. Buonarrotl. tel. 90448; De Leitemburg, Trg S Glovanni 5. tel. 36924; Mizzan. Trg Venezia 2. tel. 24905 NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Istrska ul. 7, tel 95914: Croce Azzurra, Ul. Commer riale 26. tel. 38937; Vielmetti, Borzni trg 12. tel 35001; Mianl. Mlramar- (It.), Cumoreana (Pan.), Managa- skl drevored 117 (Barkovlje), tel na (Gr.), Eros (It.). | 35728. Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15 - dnevna naročnina L 500 Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za "J0" derne domove po Izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Giu' lia 108 (Rotonda dri Boschetto). VESPE LAMBHETE. vse potreb#1" oe to oadomestne dele za vse vr* Diotoroih koles po zmernih ce®a. dobite pri A.M.A.H - Trst. vla n* Bosco N 6 — Tel 41946 URE, zlate predmete za darila J* drugo prodaja tudi proti vrednem starega srebrnega denarja pri W!L, Trst. Plazza S. Glovanni St. *• V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C * TRST. Ulica Machiavelli štev za direktni izvoz po eksportni cen. dobite pralne stroje REX, CAN in druge; štedilnike, hladilnike ^ vse potrebno za gospodinjstvo, skla-r.eu nasproti dohite konj® cijsko Hugo; plašče, kožuhe ^blB, de) hlii-e itrl „llt. PRODAM kamion fiat 642 N pr'ku‘ nlk. Telefonirati na 73-21-04. Sintetične preproge in preproge za hodnike lz pl*' stike «BALATUM» in «MERA; KLON* Moderno pokrivanj® podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» J® ((ARMSTRONG* Bežna vrata ((ROLLPORT*. beneške zaves® (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem-A. R. P. 11ALPLAST, Trst-Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-91« Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zapustila naša ar k Klara Šegina roj. COSLOVICH Pogreb bo danes ob 16.30 ** mrtvašnice glavne bolnišnice proseško pokopališče. Žalujoči: mož Karel, sin DarJO; mama. sestre, bratje, vn in ostali sorodniki Prosek. 12. avgusta 1965. Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev TRST, VIA S. MAURIZIO, 2 10-12-15-litrski električni 80-100- litrski električni grelci za vodo Kopalnice bele, champagne, Vodne pipe najboljših Pritikline za kopalnice: Ogledala za kopalnice grelci za vodo znamke: • najboljših znamk: Perlina, Radi, • sinje, sive, zelene, roza, • znamk in najrazličnejših % ekonomični, normalni, • različnih velikosti Radi, Perlina, Aequator Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens znamke RICHARD GINORI modelov luksuzni in barvani tipi in oblik SESTANEK PROF. DULCIJfl S PODTAJNIKOM ZA JAVNA DELA Nujnost razširitve državne ceste ki pelje iz Vidma proti Avstriji Zaskrbljenost zaradi morebitne prekinitve del na odseku Carnia-Kluže Podpredsednik deželnega odbora ln obenem deželni odbornik za Prevoze in turizem prof. G. Dulci se je te dni sestal s podtajnikom ministrstvu za javna dela Ro-Piito, s katerim se je razgovarjal ° razširitvi in modernizaciji državic ceste štev. 13, t. j. ceste, ki pe-JJe iz Vidma proti italijansko-av-strijski meji nad Trbižem, in si-^er na odseku Carnia-Kluže (Chiusa-‘°rte), ter o začetku del pri modernizaciji odseka Kluže-Trbiž-mej-P* prehod Coccau. Do srečanja je Prišlo na pobudo deželne uprave, 'P sicer na podlagi vesti, ki so Pred časom prispele na naše podaje. in po katerih naj bi nameravali denarna sredstva, ki so bi-‘a namenjena za kritje stroškov pri Razširitvi in modernizaciji trbiške peste na odseku med Carnio in ''•lužami, namenili drugim javnim delov v državi. Odbornik Dulci je Podtajniku Romiti omenil, da je državna cesta štev. 13 najkrajša in Pajbolj naravna kopna zveza, po Kateri naj se razvije turistični in trgovinski promet med Italijo in prednjo Evropo ter predstavlja za-•o glavno in najvažnejšo zvezo •Ped cestnim omrežjem sevemo-^Ppdne Italije in Padske nižine z *eiikimi prometnimi žilami proti r^Paju, Pragi in Varšavi. Odbor-JJj* Dulci je izrazil zaskrbljenost deželne uprave in prebivalstva spri. ,o dejstva, da ni ministrstvo za lavna dela še poskrbelo za vsaj delno kritje stroškov za dela v zvi-a razširitvijo cestišča na odse-ku Kluže-Trbiž-mejni prehod Coc-;U. Prekinitev dela za nedoločen , s tudi na odseku Carnia-Kluže močno zavrla tako turistični ka-''F tudi trgovinski promet na tej 1» ni Prometni relaciji. Na koncu i Prof. Dulci zaprosil ministrstvo trehavna dela, naj stori vse po-int-2’ da se znova pričnejo izva-Jan dela na odseku Carnia-Kluže, Katera je bil svoj čas že naka-nai Potrebni denarni znesek ter Pride čim prej na dnevni red r,dl rešitev vprašanja, ki zadeva tev 1" modernizacijo odseka R,ed Klužami in italijansko-avstrij-K° mejo nad Trbižem. sta v gradnji v obratih Združenih jadranskih ladjedelnic, in sicer na podlagi naročila s strani državnega holdinga Fincantieri, in ki ju je pred kratkim odkupila Poljska. Ladjo bodo splavili po vsej verjetnosti že konec septembra letos. Obe ladji je za Poljsko kupilo varšavsko podjetje za uvoz in izvoz pomorskih naprav Centromor. Zadevno listino so pred nekaj meseci podpisali v poljski prestolnici, in sicer je z italijanske strani podpisal pogodbo opolnomočeni u-pravnik Fincantieri inž. Guani, za Poljsko pa glavni direktor podjetja Centromor inž. Kaszura. Podpisu sta prisostvovala pomočnik ministra za zunanjo trgovino Ole-chows'ki in italijanski ambasador v Varšavi Aillaud. V kratkem zapadejo vsi najemninski zakoni Združenje stanovanjskih upravičencev, ki Je član vsedržavnega združenja stanovanjskih najemnikov (UNIA), sporoča, da je v teh dneh vsedržavna organizacija proučila splošno stanje v zvezi z za-padom rokov v prihodnjih mesecih vseh najemninskih zakonov ter je odločalo glede raznih pobud, ki bi jih bilo treba sprejeti v zvezi z novimi zakoni o najemanju stanovanj. Na seji so predstavniki UNIA razpravljali o delu posebne parlamentarne komisije za najemnine. V tej zvezi so omenjeni predstavniki menili, da so pozitivni tile či-nitelji: 1. Posebna komisija za najemnine je imenovala podkomisijo, da bi pospešila pripravljalna dela za novi zakon. 2. že tekom prvih sej so se člani komisije zedinili, da je treba podaljšati do 26. februarja veljavnost vseh zakonov, ki urejajo vprašanja najemnin. Sporazum je posledica splošnega priznavanja potrebe, da se vsa vprašanja skrbno proučijo ter da se pripravi skrbno izdelan načrt celotne ureditve vprašanja najemnin, ki ga bo morala odobriti poslanska zbornica. 3. Komisija Je načela tudi proučevanje vprašanja s splošnega stališča ter še posebej o trajanju najemninskih pogodb ter o odpovedih. Komisija je menila v glavnem, da bi morale imeti stanovanjske najemninske pogodbe veljavnost treh let, a pogodbe za najem lokalov za obrtniške in trgovske dejavnosti pa veljavnost 5 let. 4. Končni sporazum o vseh teh vprašanji bodo člani komisije dosegli šele tedaj, ko bodo obravnavali vprašanje določitve ravni najemnine. Krajevno združenje sporoča nadalje, da bodo člani vlade sprejeli delegacijo UNIE v prostorih poslanske zbornice, ko bo ta začela zasedati po poletnih počitnicah. Izlet v Slovenijo •n ogled vinskega sejma Ljubljani Km*!?? letos bodo or8£ mečka zveza, Zveza malih posestmi.,0'' ln Kmetijska zadruga v Tr-rr na po Sloveniji z obiskom ‘^narodnega sejma vina in žga-Pijač v Ljubljani. sort P,1. bo 28- ln 29- avgusta. Na “eaežih KZ, ZMP in Kmetijske r-^ruge že sprejemajo prijave, a°r se namerava udeležiti izleta, čimprej prijavi, da bodo-er-HjT^atorji lahko pravočasno vse j011*, zlasti za prenočevanje, stotniki se bodo odpeljali iz Tr-Ok T 8°b°to, 28. avgusta, ob 7. uri. dn« 12,30 bo kosiio v Celju, popol-ju? Pa se bodo odpeljali v Roga-na 2,'atino, kjer so svetovno zna-vmoi raviiišča. Zvečer se bodo in V. v CelJe, kjer bodo večerjali n Prenočili. izlet„?ie,tiell0- 29- avgusta se bodo cu,,® srečali s hmeljarji v Zal-silo v Ljubljani bo ob 12. uri kobri Z restavraciji «Union», ob 15. s nnEa, bo obisk vinskega sejma tprtj ušnJ° vin. Na razstavišču bo Trst ,veSerja pred povratkom v obii, m0r bodo izletniki prispeli Ž2. ure. tih S se sprejemajo na sede-oreh ustanov do 14. avgusta. organizirale Poljski minister n# splavitvi ladje v CRDA Ah&ski ambasador v Varšavi sk-mua s.e .je včeraj sestal s polj-ir.r,r_ nunistrom za trgovinsko stanirf.ri2° Burakiewczem. Na seleči; a j? italijanski poslanik iz-vabilnPO Js'temu ministru posebno hvnist’ s katerim ga italijanski Sp a”« trgovinsko mornarico izippj vabi na splavitev prve dveh 23.000-tonskih ladij, ki TmuTna iiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PODATKIH AVTOMOBILSKEGA KLUBA V Trstu več novih avtov kot povprečno v Italiji V tržaški pokrajini je bilo v prvem polletju letos registriranih 4.820 novih vozil, lani pa 4.519 Število na novo registriranih avtomobilov pri Avtomobilskem klubu v Trstu se je v prvi polovici letos nekoliko dvignilo v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Dvig ni sicer Izreden, toda na vsak način je otipljiv. Po podatkih Avtomobilskega kluba, so v prvi polovici letos registrirali 4820 avtomobilov proti 4519, ki jih Je bilo registriranih v Istem razdobju lani. Registracije prikazujejo letos v posameznih mesecih tole sliko: Januar 534, februar 550, marec 673, april 865, maj 695, junij 702 ln Julij 801. Lani je bil položaj takšen: januar 723, februar 753, marec 713, april 707, maj 505, junij 549, julij 569. Iz zgoraj navedenih številk je mogoče opaziti predvsem dva nasprotujoča sl procesa. Medtem, ko Je bilo lani število registracij višje v prvih .mesecih leta (do aprila!, pa se je letos položaj postavil na glavo: v prvih mesecih je registracija avtomobilov pešala ter se Je šele v aprilu In naslednjih mesecih dobro opomogla. Kot je razvidno, je celo presegla najvišjo lansko raven. Ta razvoj v Trstu je v popotnem nasprotju z dogajanjem na italijanskem trgu. Po podatkih avtomobilskega kluba so v prvih petih mesecih letos registrirali v vsej državi 504.125 motornih vozil (osebni avtomobili, tovornjaki, avtobusi Itd.) nasproti 657.225, ki so bili registrirani v Istem razdobju lani. Prva ugotovitev je torej ta, da Je število registracij od lani do letos upadlo za 53.100 enot, ali za nekaj več kot 9 odst. Slika se nekoliko spremeni, če se upošteva le osebne avtomobile. V prvih petih mesecih letos jih je bilo registriranih 410 tisoč 317 proti 420.990 lani. čeprav Je razmerje nekoliko ugodnejše za osebne avtomobile, gre vseeno za upadanje, torej za proces, ki Je nasproten tržaškemu primeru. Kje tičijo razlogi, ki pogajajo tako nasprotne težnje? Statistike nam tega ne povedo, lahko pa jth v določeni meri uganemo. V državnem merilu je bilo opaziti določen zastoj v raznih gospodarskih dejavnostih ter s tem tudi upadanje osebnih dohodkov število brezposelnih se Je zvišalo ter prisililo številne družine k varčevanju. llTitumith- Položaj v Trstu pa je bil vedno drugačen. Nočemo reči, da tu pri nas cveto rožice, saj se je tudi v Trstu zvišalo število brezposelnih ter ustrezno s tem znižalo število zaposlenih. Ne smemo pa pozabiti, da je Trst mesto, ki je v preteklosti cvetelo ter se bogatilo sorazmerno močneje kot druga mesta. Posledica tega je tudi v sorazmerno večjih hranilnih vlogah po bankah, hranilnicah in drugih bančnih ustanovah. V Trstu je precejšnje število ljudi (malo in srednje meščanstvo), ki živijo na račun preteklosti. Pri vsem tem moramo še upoštevati dejstvo, da Tržačani radi obnavljajo svoje avtomobile. Ko je vozilo staro eno ali dve leti, ga marsikateri lastnik raje proda, kot pa da bi trošil denar za popravila, Kaj takega se v državi na splošno ne dogaja. Vrsta mest v Južni Italiji in celo v severni je prepolna že rabljenih vozil. V severni Italiji zelo cvete trg z rabljenimi avtomobili. Poglejmo na kraju še kakšno Je v Trstu razmerje med registriranimi avtomobili italijanske in tuje proizvodnje. Od 4820 na novo registriranih avtomobilov v prvi polovici letos, jih je 644 tuje proizvodnje, torej več kot deset odstotkov. Tako je približno tudi razmerje v državnem merilu. Velika večina avtov ima manj kot 850 kubikov. Goriško-beneški dnevnik TISKOVNO SPOROČILO KD, PSDI IN PSI OBVESTILO DEŽELNEGA ODBORNISTVA ZA FINANCE Med strankami levega centra Dve milijardi iz posebnega sklada za modernizacijo podgorske tovarne ^Cotonificio Triestino» je že pred časom zaprosil finančno pomoč pri IMI za uvedbo tehničnih novosti v proizvodnji še vedno nobenega soglasja Prihodnji sestanek bo verjetno v soboto - Krščanska demokracija dejansko noče imeti slovenskih predstavnikov v občinskem odboru v Gorici in v pokrajinski upravi V torek zvečer so se na sedežu pokrajinske federacije Italijanske socialistične stranke v Gorici sestale delegacije treh strank levega centra. Sestanek je sklicala federacija PSI, da bi izvedela za stališča strank v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v nekaterih središčih v naši pokrajini. Delegacijo krščanske demokracije so sestavljali Martina, občinski svetovalec in kandidat za župansko mesto, deželni odbornik Cociani ter Ma-rocco; delegacijo socialdemokrat ske stranke so sestavljali pokrajin ski tajnik Dellago, poslanec Zucal 11, Bon, podpredsednik dežele De vetak in Candussl; v delegaciji PSI so bili pokrajinski tajnik Carrara, Celile, pokrajinski svetovalec Wal-tritsch, občinski svetovalec Zuliani in Cerigione. Ob zaključku sestanka so delegacije sestavile tiskovno sporočilo naslednje vsebine: «V torek 10. avgusta ob 21. uri so se na sedežu PSI v Gorici sestala zastopstva KD,. PSDI in PSI, da nadaljujejo proučevati vprašanja, ki zadevajo sestavo homogenih večin v občinskih svetih v Gorici, Tržiču, Gradežu, Gradiški in Krminu ter v pokrajinski upravi. Tri delegacije so primerjale svoja stališča, in ker obstajajo vprašanja, ki jih je potrebno temeljiteje proučiti, so se na predlog KD dogovorile, da se ponovno sestanejo v tem tednu.» Iz neuradnih virov smo izvedeli, da pogajanja niso prinesla nikakršne razjasnitve in da so stranke v glavnem ponovile svoja stališča, ki so jih poprej objasnila v svojih tiskovnih sporočilih. Italijanska socialistična strankn je zahtevala od krščanske demokracije, da spremeni svoj odnos do Slovencev kot celote; socialdemokratska stranka je znova ponovila zahtevo po globalni rešitvi za vse občine, krščanska demokracija pa v bistvu ni povedala nič novega niti nič posebnega. Iz uradnih virov se Je izvedelo, da krščanska demokracija podpira »stališče goriške Slovenske demokratske zveze,« da se v občinski odbor v Gorici kakor tudi v pokrajinski odbor ne vključi noben Slovenec izvoljen na listi PSI. Dejansko izraža takšno stališče krščanske demokracije diskriminacijo do enega dela članov in izvoljenih predstavnikov PSI, konkretno do slovenskega dela, kar stranka odločno obsoja ter obenem zahteva od KD, da odstopi od svojega stališča. Tudi za PSDI je takšno stališče nevzdržno, ker predstavlja vmešavanje ene stranke v notranje zadeve druge. Kakor se nam vse vidi, bo na prihodnjem sestanku, ki bo verjetno v soboto, moralo priti do razčiščenja med tremi strankami levega centra, ker se pripravljata seji občinskih svetov v Gradiški In Krminu. Mladinska iniciativa priredi letovanje v Ankaranu Mladinska iniciativa opozarja vse tiste mladince in mladinke, ki bi jih zanimalo letovanje v Ankaranu od 22. avgusta dalje, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1, tel. 24-95. Za prijave je čas najkasneje do 20. avgusta. Cotonificio Triestino lz Gorice je zaprosil finančno pomoč Iz posebnega sklada za finansiranje majhnih ln srednjih industrijskih podjetij na podlagi zakona 123 od 11. marca 1965. S temi sredstvi namerava preurediti podjetje, predvsem modernizirati proizvodnjo, ki je osnovnega pomena, če se hoče izogniti hudi mednarodni konkurenci. Odbornik za finance dr. Tripani je te dni izvedel iz načelstva kabineta zakladnega ministrstva, da je izvršni odbor Istituto Mo-biliare Italiano, na katerega ja Cotonificio Triestino napravilo prošnjo za kreditiranje, u-godil prošnji tekstilne tovarne ter ji nakazal dve milijardi lir. Deželni odbornik dr. Tripani je svoj čas posredoval pri osrednjih organih, da bi pomagal podjetju premostiti sedanje težave. Vest o finansiranju programa za modernizacijo obrata v Podgori je goriška javnost z zadovoljstvom sprejela, ker predstavlja v sedanjem kritičnem gospodarskem stanju žarek upanja, da se bodo zboljšali pogoji življenja tako številne kategorije kot je ravno tekstilna. Scia občinskega odbora v Gorici Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval župan dr. Gallarotti, so sprejeli številne sklepe, ki zadevajo socialno pomoč in javna dela. Najprej so odobrili izplačilo večjih zneskov za nakup kurjave ter bolniško oskrbo. Izbrali so podjetje, ki bo dobavilo 7600 stotov gorilne nafte za 14 milijonov lir, s katero bodo greli občinske urade in šole. Odobrili so strošek 3 mi- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||,|||,|fl|||||||||„,m|„||,|lll||m„„|,|||||l||,|||l|||ni|lllulll|,|||||,||||||| ZARADI TEŽNJE INAM, DA BI ZMANJŠALA STROŠKE Zavarovanci ustanove INAM so nezadovoljni z odnosom zdravnikov do bolnih delavcev FI0M v livarni SAF0G predlaga sindikalno akcijo, ki naj spremeni sedanji sistem dejavnosti INAM Sindikalna stroka FIOM v gori-ški livarni SAFOG je poslala tisku naslednje sporočilo: Notranja komisija v livarni SAFOG je obsodila ravnanje ustanove INAM v Gorici s svojimi zavarovanimi delavci, ki so podvrženi nadzortvu zdravnikov INAM. Po izjavi notranje komisije zdravniki niso dolžni ugotavljati, če je zavarovanec, ki se zdravi v bolnišnici, s katero ima INAM pogodbo, deležen takšne zdravniške oskrbe, kot jo določa pogodba med obema ustanovama, se pravi med INAM in bolnišnico, ampak ima zdravnik «pehvaležno» nalogo,, da preprečuje pretiravanja, odnosno »izkoriščanja« •' bolniških zdravnikov v odnosu do nekaterih delavcev, odnosno samo do delavcev, ki' so deležni posebne pozornosti kdo ve zaradi kakšnih zaslug. Pismo nadalje ugotavlja, da zdravniki INAM s takšnim ravnanjem, ki jim ga predpisujejo funkcionarji INAM, ne kažejo zaskrbljenosti za zdravje delavcev, ampak predvsem za stroške ustanove; pri tem pozabljajo, da vzdržujejo aparat INAM ravno delavci. Kakor Je INAM svoj čas sporočil, so proučili vrsto vprašanj, ki so se pojavila med ustanovo m &Ja danes, 12. t. m. ob 18. uri in 20.30 na prostem Technl-r — komični policijski film: IL CASO DEL CAVALLO SENZA TESTA *8raj0; (PRIMER KONJA BREZ GLAVE) JEAN-PIERRE AUMONT, HERBERT LOM ln PAME-LA FRANKLIN UlNO IIIIN rito* E K Predvaja danes. 12. t. m. ob 19 30 Technicolor VValt Disney film: ^rata: Okay Parigii PRED McMURRAY In JANE NYMAN t - ILI.EVlZOK.il - AVTOMATIČNI IN SUPEKAV »Matični pralni ntho.ii - hladilniki - elkk-R°GOSPoi»INISKI PREDMETI CANDV - KKX - CGE tzredhe cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji Un,VjksaliecnICA Irleste - Ital ^'hrso Garibaldi št 4 tel 41213 In Trg Goldoni št. 1 V nedeljo ognjemet V nedeljo zvečer bodo Tržačani in številni tuji turisti, ki se v tem času mudijo v našem mestu in v okolici, lahko občudovali drugi ognjemet iz vrste treh tovrstnih prireditev, ki jih Je za letošnjo sezono napovedala Turistična in letoviščar-ska ustanova. Kakor znano, so pred kratkim nastopili z umetnimi ognji belgijski strokovnjaki, v nedeljo 29. avgusta pa so na vrsti italijanski mojstri umetnega ognja, s čimer se bo zaključil mednarodni festival pirotehnične umetnosti. V nedeljo bo nastopila švicarska firma «Mueller A.G.« iz okolice Zue-richa, ki je najstarejša tvrdka v Evropi, ki se ukvarja z umetnostjo ognjemeta. «Mueller A. G.» so ustanovili leta 1840 od takrat pa se s to obrtjo bavi že nepretrgoma 125 let. Tvrdka izvaža svoje kakovostne izdelke v številne tuje države, ne le na evropski celini, temveč tudi v Afriko. Zanimivo je, da se njeni strokovnjaki v zadnjih letih učijo zlasti pri Japoncih. Dva izmed njih sta bila namreč dve leti v Tokiu, kjer sta se seznanila z najnovejšimi dosežki azijske umetnosti na tem področju. Danes zjutraj bodo Švicarji pričeli z delom na zunanjem valobranu in na treh posebnih plovilih, ki so jih postavili poleg valobrana prav v ta namen. Nekatere figure, ki Jih bodo ustvarili s svojim umetnim ognjem, imajo kaj vabljiva Imena, tako zmaji, viseči vrtovi, vodometi, itd. Za prireditev vlada veliko zanimanje, ki ga še poveča renome švicarske firme, ki je doslej redno zasedla prva mesta na tovrstnih mednarodnih tekmovanjih. Med kopanjem ga je zadela srčna kap Kopanje po obilni hrani je bilo usodno 25-letnega Gianluigi- ia Santinija iz Maslianice v po- krajini Coma, ki je včeraj ponoči okrog 2. ure obilno večerjal v restavraciji «AUa Stazione« in se potem podal v Hotel de la Ville. na obrežju 3 novembre. Zelo verjetno je Santini pripravil kopel. da bi se umil, in stopil v kopalno kad. Nekaj časa pozneje, pa ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo je v kopalni kadi zagledala sobarica, ki je pri- šla pospravljat v sobo okrog 15. ure popoldne, ker se stanovalec že celo jutro ni oglasil. Sobarica je o tragični najdbi obvestila upravo hotela, uradnik pa je poskrbel, da je poklical a-aente letečega oddelka. Prihitel ie tudi sodni zdravnik dr. Reich, ki je trunlo pregledal in nato iz-dnl dovoljenje za prenos v mrtvašnico, kier je na razpolago sodnim oblastem. V PONEDELJEK SE JE TEŽKO VOZILO PREVRNILO V ŠKARPO Naporno delo pri dviganju Tovornjak je vozil bencin v Avstrijo Nevarnost, da se tovor vname gasilcev cisterne šele včeraj zjutraj so gasilci po težkem in delikatnem delu lahko dvignili cisterno, ki se je v ponedeljek popoldan zvrnila v škarpo v Ul. Brigata Casale. Kot smo poročali se je v ponedeljek težko natovorjena cisterna prevrnila s ceste in reševalci, ki so prišli na kraj nesreče, so se morali truditi skoraj tri ure, da so rešili enega šoferja. ki je ranjen ležal pod razbito kabino težkega vozila. Potem ko so z rešilnim avtom odpeljali ranjena šoferja v bolnišnico, so se gasilci lotili dela, da bi dvignili cisterno, ki je bila natovorjena z bencinom, namenjenim v Avstrijo. Ker Je bila nevarnost, da se gorivo vname, če bi takoj začeli dvigati vozilo, so morali gasilci počasi iztočiti ves bencin. Ker pa so morali to opraviti s posebnimi napravami ,da se ne bi bencinski hlapi vneli in tako povzročili ogromno škodo, je njih delo trajalo od ponedeljka popoldne do včeraj zjutraj. Sele potem, ko so Izpraznili gorivo in obe cisterni napolnili z dušikom, da bi preprečili vsako nevarnost eksplozije, so najprej s pomočjo žerjava dvignili prikolico, potem pa še cisterno. Vozili, ki sta precej poškodovani, je prevzelo neko podjetje, ki bo izvršilo potrebna popravila. Agenti cestne policije še vedno vodijo preiskavo, da bi ugotovili vzroke nesreče. Zdi se, da se je javil neki moški, ki je baje videl, kako je cisterna strmoglavila v škarpo. En šofer je namreč izstopil in počakal kolego, ki je za njim vozil tovornjak s prikolico, da bi ga poprosil za nekaj vžigalic. Medtem je drugi šofer počasi vozil naprej cisterno. Pri tem pa se je preveč pomaknil na skrajni desni rob ceste, kar je bilo zanj usodno. Ponoči je vožnja prav tako nevarna Žrtev prometne nesreče Je postal včeraj ponoči, nekaj minut po eni uri. 32-letni cestni pometač Giuseppe Mlnio iz Ul. del Pozzo 22. Ob tisti uri se je Mlnio na motornem kolesu peljal navzdol po Ul P. Venezian. Ko je privozil na v taksi TS 35558, ki ga je proti Sv. Andreju vozil 59-letni Ernesto Pozzar iz Ul. Torrebianca 14. Zaradi močnega sunka se je Minio prevrnil z motorja ln sl pri padcu zlomil desni palec in drugi prst na nogi, ranil se Je tudi po desni podlakti. Z z8»PK'''m avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Minio se bo moral zdraviti mesec dni iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Vozni red vlakov ODHODI PROTI TRSTU: 0.19 (A), 5.41 (A), 8.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.31 (D), 11.07 (A). 14.02 (A). 16.31 (A), 18.14 (DD), 18.42 . 14.07 (A), 20.15 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 4 27 (A). 622 (A), 655 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.49 (A), 12.69 (D), 13.38 (A), 14.15 (DD**), 15.34 (A), 17.39 (A). 18.66 (A), 20.01 (D), 20.57 (A), 21.35 (D), 23.02 (A). IZ VIDMA: 0.18 (A). 5.36 (A). 6.39 (A). 7.37 (D), 8.02 , 8.29 (D). 11.05 (A), 1359 (A). 16.28 (A), 18.12 (DD), 18.38 (A), 20.00 (A). 21.34 (A). 21.57 (D), 23.0i (DD*) IZ NOVE GORICE: 10.03 (A). 15.23 (A), 21.28 (A). A — Potniški vlak: D brzovlak; DD — ekspresni vlak * Vozi ob sobotah od 20 Junija do 13. septembra 1965 Vozi ob nedeljah od 30 Junija zavarovanci. Ob tej priliki Je FIOM v SAFOG obžalovala, da so se zgodili takšni primeri, o katerih govori v svojem pismu notranja komisija SAFOG. FIOM opozarja vodilno osebje INAM tudi na »obdavčevanje« ter na posebno ravnanje načelnika zdravnikov v Tržiču z bolnimi delavci; isto velja tudi za delavce, ki jih je INAM odslovil in ki jih je zavrnil tovarniški zdravnik. FIOM v livarni SAFOG nadalje trdi, da sklicevanje INAM na za-kon potrjuje veljavnost obdolžitev, ki jih je notranja komisija SAFOG naslovila na to ustanovo. Vse to kar navaja v svojem pismu notranja komisija SAFOG, pa ni osamljen krajevni dogodek; nezadovoljstvo, ki ga je izrazila notranja komisija, Je potrebno pravilno usmeriti: potrebno je vse zavarovalce INAM prepričati o nujnosti sindikalnih pobud, da se spremeni sistem obdavčenja, ki ga je uveljavljala INAM. Paolo Turaccio z alfo 1300; stanuje v Ul. Oberdan 3 v Gorici ter Je vozil avtomobil z gorlško registracijo. Pri trčenju sta se obe vozili nekoliko opraskali: fiat po levem blatniku, alfa pa po desnem. Potnika se nista poškodovala. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki Je sestavila zapisnik. lijonov lir za vodoravne prometne znake ter izdali obrtnico za izgradnjo tovarne v kateri bodo izdelovali torbice in druge usnjene izdelke. Odbornik I.upieri je poročal o javnih delih. Mizarski delavnici O-livieri so naročili, naj izdela pohištvo 1 za pritlični prostor nove hale goriškega magistrata, v kateri bodo davčni uradi. Poldrugi milijon bodo potrošili za javno razsvetljavo v Ul. Puccini in Ul. Cipriani in 1.6 milijona za pleskanje šolskega poslopja v Ločniku. Odborniki so nadalje sklenili pridobiti eno stanovanje v poslopju v Ul. Pola kjer so karabinjerji ter nakupiti zemljišča za novo telovadnico v Ločniku. V začetku seje je župan poročal o bližnjem odhodu 114. pehotne divizije -Mantova*, ki je imela svoj sedež v Gorici od ieta 1947 dalje. Opozorilo liirislom ki potujejo v Jugoslavijo Številni turisti, tuji kakor tudi domači, niso obveščeni, kako je z izstavljanjem jugoslovanskih vizumov na meji. Kdor nima vizuma, dobi na jugoslovanskem prehodu brezplačni vizum, veljaven tri dni. Ce pa želi ostati v Jugoslaviji več kot tri dni, si mora preskrbeti vizum pri konzulatu SFRJ v Trstu. Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik trgovin za veliko-šmarenske praznike: Sobota, 14. avgusta: vse trgovine lahko zaprejo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, in sicer od 17. do 20. ure, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan; isto velja tudi za mlekarne. Nedelja, 15. avgusta razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, bodo vse ostale trgovine brez izjeme zaprte ves dan. Ponedeljek, 16. avgusta: v dopoldanskih urah bodo do razprodaje kruha in mleka odprte mlekarne in pekarne, mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, vse ostale trgovine, vštevšl cvetličarne, bodo zaprte ves dan. Potovalni agenciji APPIANI in IOT bosta zaprti v soboto popoldne ter v nedeljo in ponedeljek 15. in 16. avgusta. Zgornji poslovni čas trgovin velja v vseh občinah goriške pokrajine razen v kopališkem področju Gradeža. Poletna zapora trgovin Objavljamo novi seznam trgovin, ki bodo zaprle svoje lokale zaradi poletnih počitnic: , Železnina Krainer, Raštel, od 8. do 15. aVgtista; manufaktura Mo-settl, Korjo Italija, od 10. do 20. SVgtistai ,K 1 prodajalna' "radijskih sprejemnikov Riavez - Sponza, Mazzinijeva ulica 1, od 16. do 22. avgusta ; Lino Bregant, gradbeni material, Ul. Angiolina, od 15. do 21 avgusta; dediči Lutman,Travnik 63, od 15. do 22. avgusta. Razen sobot in dni pred prazniki med tednom bodo zaprte popoldne naslednje tTgovine: tapetnik Sussi, Raštel ,od 16. do 22. avgusta; jestvine Vianni, Ul. Cotonlfi cio, od 9. do 25. avgusta; jestvine Cicuta, Ul. Udine, od 9. do 25. avgusta, Culot, pekarna, Ul. Romana, Od 16. do 27. avgusta. Vlak v avtomobil ujet med zapornicama Na železniški progi Videm-Trbiž se Je včeraj pripetila prometna nesreča. Vlak, ki je prihajal iz Trbi ža, se je na nekem križišču med železnico in cesto zaletel v osebni avtomobil, Hi. se . je, ujel m$d zapornici. Potnika, Tki sta bila v avtomobilu, sta se pravočasno umaknila, škoda na vozilu je .precejšnja. Ležalni stol ji je zlomil prst Lucia Bcrrone, poročena Zignln, stara 49 let, je prišla tž Turina na počitnice k svojcem v Fogliano. Včeraj popbldne Je slabo upravljala z ležalnim stalom; stisnil JI je tako močho levi'mezinec, da se je zlomil. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Obrežje Nazario Sauro, da Je trčil do 13. septembra 1965. Trčenje vozil brez posledic za voznika Na križišču dest D’Annunzio, Ra-štela in Trga CaCour se je včeraj ob J4; uri pripetila lažja prometna nesreča, v kateri pa se ni ranil noben potnik. Z Grada se Je po Drevoredu D’Annunzio peljal 20-letni Lamber-to Favella, dijak, doma v Ul. Mat-tioli 2 v Gorici; vozil Je fiat 1.100 z registracijo GO 23804. S Trga Cavour pa se Je v tistem trenutku peljal proti Raštelu 39-letnl Drevi v Doberdobu seja občinskega sveta Drevi ob 20.30 se do občinski svet v Doberdobu sestal na drugi redni seji. Na prvi so izvolili župana, na drugi pa bodo izvolili komisije in odbore, ki jih je po zakonu dolžan občinski svet Izvoliti takoj po svoji umestitvi. Na dnevnem redu današnje seje je poleg potrditev sklepov občinskega odbora ter podelitev prispevka Rdečemu križu tudi izvolitev na. slednjih odborov in komisij: volilne komisije, ki Jo sestavljajo štirje stalni člani in štirje namestniki, odbora občinske podporne us*ano-ve ECA, občinske komisije za sestavljanje seznama porotnikov ter komisij za stalne in potujoče trgovine. Zaradi padca z motorja si je zlomil ključnico V goriski civilni bolni niči so v torek ob 22.30 pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh Eugenia Bona, starega 56 let, doma Iz Romansa. Z vespo se je peljal v bližini Morara ter je padel na posuti cesti. Zlomil si ,a desno ključnico. ČITATELJI NAM PIŠEJO Neurejeno razdeljevanje bencinskih bonov proste cone Lastniki vozil sploh ne vedo, kdaj se boni razdeljujejo Urad naj po časopisih objavlja čas razdeljevanja Ali se vam je letos že kdaj primerilo, da niste vedeli, kateri mesec razdeljujejo v Gorici bencinske bone proste cone? Prav gotovo ste bili v dvomu ali sploh niste vedeli, kdaj naj Jih dvignete, pa ste vprašali znanca. Z njim se Je dogajalo Isto. Prijel se je za glavo; »Saj res, kdo ve kdaj sem jih zadnjikrat vzel. Takoj Jutri moram na sedež avtomobilskega kluba, da ml jih dajo«, ' Takšne ln podobne skrbi mučijo lastnike motociklov, avtomobilov in tovornjakov, odkar je urad za razdeljevanje bencinskih bonov prdste cone prenehal s svojim rednim de lovanjem. , Med občani vlada zaradi tega ve llko nezadovoljstvo. Nihče več ne ve če Jih je dobil ali pa «podarll:> ustanovi, ki jih razdeljuje. Komplikacije {so toUHo večje zaradi dopustov. Keč m več rednosti ph razdeljevanju, gre ljudem ta skrb Iz glave. Mimo pre mesec, dva, trije, kadar pa se spomnijo nanje, gredo v urad, kjer dobijo vrata za prta, ali pa obvestilo, naj' se vrnejo po tem ln tem dnevu. čltateljl, ki so se obrnili na nas s prošnjo, da bi opozorili pristojne urade na . težave, ki jjh Imajo z neurejenim razdeljevanjem bonov, so nkrti sporočili tudi nekaj predlogov, o katerih sodimo, da so dobri ln bi Jih mogli na avtomobilskem klu bu upoštevati. Predvsem bi morali po časopisu obveščati, tako kot to vestno dela za jeftvlnsko blago proste cone tr govlnska zbornica, kdaj se bencinski boni razdeljujejo. Takšna obvestila bi se morala objavljati celo po večkrat: če bi se obveščalo kdaj se boni razdeljujejo, bi vsakdo prišel ponje: če pa bi zaradi kdo ve kakšnih razlogov posebno zaradi poletnih počitnic ne prišel, naj se mu Jih vseeno Izroči, če Se niso zapadli. Končno ne bi bilo napak tudi to, če bt radi manjših količin pogonskega goriva, ki so na voljo zlasti za osebne avtomobile, razdeljevali bone trikrat ali štirikrat na leto. Urad za distribucijo bi Imel prav gotovo manj dela, kot ga Je Imel do nedavnega, ko Je razdeljeval bone vsak mesec sproti. Priletna žena se je porezala s steklom Catterina Empergher, vdova Zia-ni, stara 89 let, ki živi v občinskem zavetišču v Ul. Baiamontl, Je bila včeraj popoldne pri sestri v Krminu. Po nerodnosti se je urezala s steklom v desni komolec. V bolnišnico so Jo odpeljali z rešilnim vozom Zelenega križa, kjer so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh. CORSO. 17.30: «Normandia anno ’43», G. Morgan m J Rees; angleški čmobell film. VERDI. 17.00: »Luci della rlbalta«, C. Chaplin in C. Bloom; angleški čmobell film MODERNISSIMO. Zaprto do 18. avgusta. VITTORIA. 17.15: «La ragazza me-ravigllosa«, R. Durcal In F. Mo-roni; italijansko-Spanski barvni film. CENTRALE. 17.00: »Appuntamento col cadavere«, J. Conte ln D. Lynn; ameriški čmobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25 stopinj ob 14. uri, najnižjo 14 stopinj v torek zvečer ob 23.40; povprečne dnevne vlage Je bilo 60 odstotkov. POLFINALE EVROPSKEGA ATLETSKEGA POKALA Italijani in Čehi za nastop v Rimu Tekmovanje bo 21. in 22. t. m. v Rimu RIM, 11, — Italijani so stavo atletske reprezentance, za evropski pokal, ki bo tekem so naslednji: 1500 m 1. Del Buono 3’49” 2. DTnca 3’54”3 Kladivo 1. Bernardini 56,35 m 2. Boschini 55,95 3. Sterchele 54,67 4. Guidi 53,44 5 Guarnelli 52,32 Višina 1. Bogliatto 2,02 m 2. Azzaro 1,95 Troskok 1. Gatti 15,30 2. Vecchione 14,93 Pa 15/■•a 1. Rossetti 4,40 m 2. Dionisi 4,40 Daljina 1. Serafico 7,12 m 2. Fornaciari 7,11 3. Rollandin 6,97 4. Bonechi 6,96 3000 m ovire 1. Risi 9’12”8 2. Valenti 9’13”2 3. Pizzi 9'23”2 PRAGA, 11. — Češkoslovaška je te najavila moško reprezentanco, ki bo nastopila v Rimu za Evrop ski pokal. Določeni reprezentanti so naslednji: 100 in 200: V. MANDLIK 400: TROUSIL 800: M. T. JUNGVVIRTH imeli danes kvalifikacijske tekme za se-ki bo nastopila v polfinalu tekmovanja 21. in 22. t. m. v Rimu. Izidi današnjih BOKS BUENOS AIRES, 11. — Cez nekaj dni se bo izvedelo, če bo Sal-vatore Burruni sprejel dvoboj za svetovni naslov mušje kategorije z Argentincem Horaciom Accavallom, ki ga je pred dnevi premagal po točkah. UPORNIKI «NJA-NJA» (Nadaljevanje s 3. strani) 30 tisoč funtov. Ta ogromen pri-manjklaj je moral kriti severni Sudan. Zato je general Ahmed Serif, poveljnik sudanskih sil na Jugu, upravičeno rekel, da •Sever vzdržuje Jug». Hkrati pa separatisti Juga zatrjujejo, da Je južni del Sudana eksploatiran od Severa in da se hoče zaradi tega od njega ločiti. Separatistično gibanje «NJa-nja» je bolj malo politična, veliko bolj pa teroristična organizacija. Svoje ime si je nadelo po neki zelo strupeni afriški žuželki. Kako veliko je sovraštvo pristašev tega gibanja do vsega, kar je «severno», nam bo pokazal sledeči primer: neki egiptovski, torej arabski novinar je prišel na področje plemena Dinga, kjer vodi upornike «Nja — nja» kapetan Antoriius Makvas Ko mu je egiptovski novinar sporočil, da bi se rad sestal z njim, mu je Makvas poslal glavo namestnika krajevnega upravnika, nabodeno na drog. S fem se je maščeval nad neko «krivico» iz leta 1932, posredno pa sporočil novinarju — Arabcu, kako ga sovraži. Arabski novinar je kljub vsemu vztrajal in Makvasu poslal mladega študenta z Juga, da bi se domenila za sestanek. Naslednjega dne se je novinar napotil proti džungli in ko je bil na robu gozda, kjer ima Makvas svoj sedež, je prišel tudi ((odgovor«: deblo nekega teakovega drevesa se je zarila puščica z listkom, na katerem je pisalo: «Arabski novinar naj takoj zapusti to področje!«. Med britanskim prvenstvom Angležinja Long izboljšala včeraj evropski rekord na 200 m prosto BLACKPOOL, 11. — Italijanka Daniela Beneck ni bila niti dva tedna evropska rekorderka na 200 m prosto. 28. prejšnjega meseca je v Rimu zabeležila s časom 2’18” nov rekord, danes pa Je morala naslov najboljše v Evropi prepustiti Angležiniji Elizabeth Longovi, ki je med britanskim prvenstvom preplavala progo v času 2’16”2. Na istem prvenstvu je Kanadčan Dan Sherry preplaval 110 jardov metuljček v 59”1, kar je samo za 1 desetinko slabše od svetovnega rekorda Avstralca Kevina Berryja. 1500: ODLOŽIL 5000: M. SZOTKOWSKI 10.000 TOMAS 110 HS: CECMAN 400 HS: F. MANDLIK 3000 m: KOLAS Višina: HRYBUS Dalnjina: BRODA Troskok: NEMSOVKY Palica: TOMASEK Krogla: SKOBLA Disk: DANEK Kladivo: MATOUSEK Kopje: DUTATKO n A VANJI PO ITALIJANSKEM PRVENSTVU Vrsta odličnih rezultatov z novimi državnimi rekordi Za De Gregoria kar štirje državni naslovi MILAN, 11. — Italijansko plavalno prvenstvo je za nami. Brez dvoma so letošnji udeleženci te največje italijanske revije plavalnih sil popolnoma zadovoljili. Kot je bilo zaradi dobre forme nekaterih «asov» pričakovati, je padlo več rekordov. Absolutnih je bilo devet, padlo pa je tudi precej mladinskih in juniorskih ter v štafetah tudi klubskih rekordov. Novi naslovi državnih prvakov in prvakinj pa so na posameznih progah pripadli kakor sledi: MOŠKI 100 m prosto: BOSCAINI (Lazio) 55”4 200 m prosto: DE GREGORIO (Roma) 2’01”1 400 m prosto: DE GREGORIO (Roma) 1500 m prosto: DE GREGORIO (Roma) I7’57”8 100 m hrbtno: RORA (Fiat) 1’02”6 200 m hrbtno: RORA (Fiat) 2’18”7 100 m prsno!' • II 1 GROSS (EscšHblto) 1’11”3 200 m prsno: GROSS (Esercito) 2’37”4 100 m metuljček: FOSSATI (Can. Napol!) I’01” 200 m metuljček: FOSSATI (Can. Napol!) 2’16” 400 m v 4 slogih: ORLANIK) (Can. Napol!) 5’13” 4 x 100 m prosto: FIAT 3’47”4 4 x 200 m prosto: FIAT 8’39”5 4 x 100 m v 4 slogih FIAT 4’19”3 ŽENSKE 100 m prosto: BENECK (Lazio) 1’03” 400 m prosto: BENECK (Lazio) 4’58”4 100 m hrbtno: MASSENZI (Roma) 1’12”6 100 m prsno: SCHEZZARI (Fiat) 1’20”5 200 m prsno: LONGO (R.N. Bologna) 2’55”7 100 m metuljček: NOVENTA (Olona) 1’13”4 400 m v 4 slogih: NOVENTA (Olona) 5’51”8 4 x 100 m prosto: N. C. MILANO 4’21”7 4 x 100 m v 4 slogih: LAZIO 5’00”6 Največ lovorik sl je nabral De Gregorio, ki je pobral kar štiri dr- žavne naslove. Za njim so se izka- zali Rora, Gross in Fossati, ki bra- nijo po dva naslova, medtem ko sta se morala Boscaini in Orlando zadovoljiti z enim samim. V moških štafetah so vsi trije naslovi pripadli ekipam Fiata. Med dekleti sta Beneckova in Noventa osvojili po dva naslova, Massenzi, Schezzari in Longo pa po enega, štafetna naslova pa sta šla v Milan in k Laziu. N060MCT BUENOS AIRES, 11. — Vodstvo kluba Independiente je zanikalo vest o prodaji desne zveze Vicenta de la Mato za 200 milijonov lir Interju. V tukajšnjih krogih menijo, da so med obema kluboma pogajanja in da še ni prišlo do sporazuma. Igralci Triestine so včeraj odpotovali v San Daniele del Friuli, kjer se bodo pod vodstvom tehničnega komisarja dr. Frossija in trenerja Sadarja pripravljali za letošnje nastope v C ligi. V furlansko mesto so odpotovali skoraj vsi, ki so bili na seznamu, z izjemo Marianinija, Zerlina II, Capitania in Vatte. Slednja dva se bosta javila kasneje, Zerlin pa se bo pridružil klubskim tovarišem že danes. Manjkal pa bo Mariani, ki je že predvčerajšnjim spravil vse svoje stvari v kovček in se vrnil v Padovo. Mariani se namreč ni strinjal z denarno ponudbo predsednika Triestine grofa Guarnierija. Jasno je, da letos Triestina ne bo mogla plačati igralcev kot v prejšnjih letih in to je jasno povedal predsednik osebno. Ali sprejeti ponujeno, ali vrniti se domov. Mariani je vzel zadevo dobesedno in se je vrnil odkoder je prišel. Ce se ne bo premislil, se bo Triestina odpovedala njegovemu sodelovanju, a v tem primeru bo morala Padova poslati v Trst drugega igralca. Na sliki: Mariani in Zerlin. ODBOJKA DESET DNI V ROVINJU Čeh KarI Laznicka treniral borovce Rekli bi lahko, da predstavlja Rovinj za Bor poletno rezidenco. Da pa ne bo kdo mislil, da so to počitnice mu takoj obrazložimo, da je to prvi krepkejši prijem za žogo pred sezono in raznimi prvenstvi. Fantje in dekleta si namreč pod pripekajočim soncem o-svajajo in utrjujejo razne prvine priljubljenega športa. Vsakoletni rovinjski treningi so bili najvidnejši pri moški ekipi, ki je v zadnjih dveh letih močno napredovala po zaslugi mlajših sil, ki so se večinoma izvežbale pod strokovnim vodstvom raznih trenerjev prav ob rovinski obali. Tudi letošnji tečaj se je izvrstno obnesel in odbojkarji so sklenili, da bodo prihodnje leto z veseljem sprejeli povabilo športnega združenja. Saj po napornem treningu v mladi in veseli družbi ne primanjkuje zabave. Letošnjega tečaja se je udeležilo 17 odbojkarjev, med katerimi so bili tudi trije predstavniki zgoni-škega Krasa. Tečajniki so bili razdeljeni v dve skupini. Prvo, ki je zajemala prvo moško Borovo še-storko, je treniral simpatični in zelo priljubljeni češki trener, zaslužni mojster športa Karl Laznič-ka. Ta je dokazal, da kljub svojim 36. letom lahko še odlično zaigra. Ne smemo pa pozabiti, da je bil kot še aktivni igralec in kapetan državne reprezentance svetovni prvak in istočasno proglašen za najboljšega igralca na svetu. ATUTIKA Novi rekordi v ženskem sprintu Ewa in Irina - raketi iz Varšave 11”1 v teku na 100 m in 22”7 na 200 m dolgi progi Poljska ženska atletika je ena najmočnejših v Evropi. Poljakinje nato pa specifično vadijo samo Dve srebrni in ena bronasta kolajna so bile za čudežni Poljakinji še vedno premajhen plen. Za popoln uspeh so imele še možnost v štafeti. Tu je šlo kot po olju. Naj- se odlikujejo tudi po svoji lepoti, ki je v mnogih primerih prav izredna. V zadnjih letih so Poljakinje predvsem mnogo pokazale v sprintu in v skoku v daljino. Prva mesta in kolajne na olimpijskih igrah in na evropskih prvenstvih so potrdile Poljsko kot najbolj sprintersko atletsko državo. Do polovice lanske sezone sta bili stebra v državni reprezentanci Maria Janiszewska-Sobota in Tereza Ciepla. Nenadoma, vsaj za nas, sta se tedaj pojavili dve 18-letni dekleti, ki sta takoj napolnili stolpce športnih časopisov. Ewa Klobukowska in Irena Kirzsenstein sta dosegli izredne rečultate na 100 in 200 m. Ewa je celo izenačila evropski rekord na 100 m z 11”3, malo pred odhodom na olimpiado pa je hitra štafeta z obema mladinkama tudi postavila svetovni rekord s 44”2. Atletinji sta nato zmagali še na mladinskem evropskem prvenstvu v Varšavi. Ewa na 100 m, Irena pa na 200 m in v skoku v daljino. Vrsta izrednih u-spehov jima je zagotovila pot v Tokio, kjer so ju čakali novi u-spehi. Ewa je startala na 100 m in se s trikratnim 11”4 z lahkoto uvrstila v finale. Tu jo je čakala izredna ameriška trojka Tyus, McGuire in White Ewa je bila kos zadnji, ni pa šla dalje od tretjega mesta in bronaste kolajne. Irena je najprej startala na 200 metrov in se prav tako z lahkoto prebila v finale. Njena naloga ni bila lahka, upala pa je le. Tri tekačice so skoraj istočasno pritekle skozi cilj, vendar je imela Američanka McGuire le malo prednosti. Irena je bila tako druga s sicer odličnim 23”1, ki je bil nov evropski rekord. Ireni srebro na 200 m ni zadostovalo. Poizkusila je še v skoku v daljino. Tudi tu je še niso mnogo poznali, že po kvalifikacijah (6.43 m) pa so se ozirali za njo. V finalu so se je že bali in res je z izrednim skokom 6.60 m podlegla le Angležinji Rand. 100 in 200 m, oziroma tudi skok v daljino ali zapreke. Čeprav je trener Piotrowski v treninge drugih sprinterk vključil tudi vaje z utežmi (do 50 kg), ni mogel tega še storiti z dvema mladinkama, ki nimata še močne konstitucije. Ewa in Irena sta telovadili oziroma tekli le z obtežitvijo vrečic peska od 5 do 12 kg. Po olimpiadi sta na Poljskem a- MED KVALIFIKACIJSKIMI TEKMAMI Nov svetovni rekord T. Pressove v disku Borovci so pod njegovim vodstvom predvsem vadili nov sistem igre in temu je pripisati tudi poraze s 3-0 v obeh odigranih tekmah. V prvi tekmi proti juniorjem Spartaka iz Brna so bili brez vsake moči, saj bi lahko Cehi v tisti postavi tolkli marsikatero italijansko moštvo. Tekma se Je končala v setih takole: 15:9, 15:9, 17:15. V drugi tekmi proti predstavnikom fizkulturne šole je bil viden velik napredek v sistemu, a razumljivo je, da je bilo še mnogo napak (15:12, 15:8, 16:14). Druga skupina tečajnikov, v kateri so bili začetniki, je trenirala pod vodstvom Srečka Podlogarja, igralca Ljubljane. Ta skupina je predvsem vadila osnovne prijeme in opazili smo napredek predvsem v prstni tehniki. Po desetih dneh je bilo tudi tega tečaja konec in odbojkarji so se poslovili od upravnika tabora, od kuharic, od trenerjev in drugih. A vsak je nosil skrito željo: nasvidenje prihodnje leto! f. v. MOSKVA, 11. — Sovjetska atletinja Tamara Press nadaljuje s presenetljivimi dosežki: med kvalifikacijskimi tekmami v Lužnikih za nastop na spar-takiadi zveze sovjetskih sindikatov je Pressova vrgla disk 59,70 m daleč in s tem za 41 cm izboljšala lastni svetovni rekord, ki ga je bila dosegla 18. maja 1963. leta v Moskvi. Kronologija svetovnih rekordov je naslednja: Nima Romačkova (SZ) 53,61 m Odesa 10.8.1952 Nina Dumbadže (SZ) Nova rekorderka Kirzsenteinova (druga od leve) s Klobukowskovo (zadnja) 19.10.52 Tamara Press (SZ) 12.9.60 Tamara Press (SZ) 15.7.61 Tamara Press (SZ) Tamara Press London 20.9.61 Tamara Press Moskva 18.5.63 Tamara Press Moskva 11.8.1965. 57,04 57,15 57,43 58,06 58,98 59,29 59,70 prej zmaga v polfinalu, nato pa spopad z Američankami, ki so bile potencialno precej boljše. Poljakinje so bile v postavi Ciepla, Kirzsenstein, Gorečka in Klobukow-ska izredno hitre in popolnoma brez napake v predajah. Posebno je v zadnji predaji navdušila Klo-bukowska. Končno le zlata kolajna in nov izreden svetovni rekord 43”6. Mladi Ewa in Irena, študentki iz Varšave, se precej razlikujeta med sabo. Prva je manjša, plavola. ska in zelo živahna. Prava sprin-terka. Irena je, nasprotno, visoke postave (okoli 180 cm), ima črne lase in Je na videz bolj podobna skakalki v višino. Je zelo mirnega značaja, tiha in resna. Na te-kališču se znatno spremeni. Njen start je izredno hiter in po prvi polovic) teka na 200 m kaže že nedosegljiva. Takoj po končani olimpiadi so v njej vsi strokovnjaki videli naslednico Wilme Rudolph, Randove, Sčelkanove in Irine Press. Irena tudi ni razočarala. V letošnji sezoni je najprej z Ewo postavila nov svetovni rekord na 100 11”3, nato pa še premagala zmagovalko tokijskih 100 m Tyus, ki je kljub rekordu Poljakinj še vedno veljala za najhitrejšo na svetu. Na 200 se je srečala z drugo zmagovalko iz Tokia McGuire. Odkrito je šlo tu za poravnanje računov in v zraku je bil nov svetovni rekord. Irena take priložnosti ni zamudila. Premagala je Američanko in ure so pokazale izreden čas 22”7. Po 5 letih je bil končno izboljšan rekord Wilme Rudolph in celo za dve desetinki sekunde. Američanki McGuire se je maščevala tudi Klobukowska, ki je še sama dosegla odličen čas 23”. Naslednja cilja Irene sta nedvomno svetovna rekorda na 100 metrov in v skoku v daljino. V sprintu menijo ,da ima že «v noga« čas 11” in tudi manj, v skoku v daljino pa rezultat blizu 7 metrov. V nekaj letih bo Ireni tudi svetovni rekord v peteroboju zelo blizu. Obe poljski sprinterki trenira 32-letni Andzrej Piotrowski. Njegove metode treninga so resne in trde Letno je planiranih 200 treningov Po splošni telovadbi in nabiranju kondicije začnejo sprinterke spomladi s serijo 6 tekov na 300 m vsak dan, z odmorom 1—3 minute med vsakim tekom. Po enem tednu tečejo sprinterke 6-krat po 200 m, tletsko stezo zapustili med drugimi tudi Sobota in Gorečka. Ogrodje nove štafete sta tako postali Kirzsenstein in Klobukowska. Trener Piotrowski upa, da bo do evropskega prvenstva 1. 1966 izpopolnil novo četvorko, ki bo prebila nov zid 43 sekund. BRUNO KRIŽMAN 15-letna ameriška tekačica na 800 n* Marie Mulder * * * AUGSBURG, 11. — Danes se je *»’ čel atletski dvoboj Zahodna Nemčija - ZDA. Po prvem dnevu $ ZDA v vodstvu 63:42. Zmagovalci posameznih panogah so naslednj • 800 m Farrel (ZDA). 400 m K®' felder (Nem.), disk Weill iZV«■’ 100 m Anderson (ZDA), 5000 Norpoth (ZDA), daljina Bosto (ZDA), kladivo Nurke (ZDA), 1 m ovire Lindgren (ZDA). C ILJA ERENBURG D Odjuga a (roman) rijevna «toda jaz imam opraviti z živimi ljudmi. Rada bi jih rešila, pa jih ne morem. Zadnjikrat ste mi pripovedovali, da se navdušujete nad astronomijo. Potem pa sem pomislila lahko mu zavidam. Seveda, vam se včasih posreči pogledata na nas z Marsa ali z Venere.)) Nasmehnila se je. «Treba se je sprijazniti s tem.» «Kaj pa mislite, Vera Grigorijevna! Včasih je prav obratno... Mislite, da kadar mi razmišljamo o neskončnosti ali. če hočete, o največjem od vseh vzrokov, kakor so nas učili v šoli, ali je mar minuta zaradi tega krajša in bednejsa. Po mojem mišljenju se mi zdi mnogo bolj pomembna že zato, ker mineva, in zato, ker je za njo neskončnost minut, dob, sveta in življenja«. Vera Grigorijevna Je poslušalla glas Sokolovskega, toda njegove besede niso prihajale k njej. Spomnila se je nemirnih Leninih oči. Zakaj je nisem zadržala? Strahotno težko je razumeti drugega, teže kot razpoznavati morja na daljnih planetih. Zakaj se Sokolovskemu zdi, da je nekje dolžan tolažiti me? Kot da bi jaz bila Lena... Kako je vse to težko in nepotrebno! «Kako bo pa z mrazom?« je kar tako vprašala. Pokimal je z glavo. «Radio je povedal, da bo ponoči minus petintrideset.« Oba sta molčala. Sokolovski je gledal Vero Grigorijev-no in ni mogel odtrgati oči od nje, hotel ji je še marsikaj povedati in dobro vede, da ne bo ničesar rekel. Njegove oči so vznemirile Vero Grigorijevno. še bolj se ji je zmračil obraz. Pripravil se je, da bi odšel, pa se je nepričakovano razgovoril: «V moskovskem botaničnem vrtu so mi pokazali neko rastlino, vi jo seveda poznate, saj jo imamo pogosto v sobah, prav tako pa tudi v našem klubu — alojo-stoletnika. Bral sem, da jo uporabljajo tudi v farmaciji. In zgodilo se je, da jim je neki pionir prinesel... kupil je majhen lonček in v njem ni bilo nikakih večjih cvetov. Priskrbel si je knjigo o negovanju cvetlic in tam je bilo napisano, da aloje rastejo v puščavah in jih je zato potrebno zalivati zelo poredkoma in da potrebujejo najslabšo zemljo. Dečku je bilo zelo žal, da ne more ustreči svojim alojam, požvižgal se je na knjižico, rastlino presadil, jo pričel zalivati, pognojil prst, skratka, ravnal Je z njo kakor s kakšno vrtnico ali orhidejo. In pomislite, zgodil se je čudež, aloje so se tako razrasle, da niso imele več prostora v sobi in nujno jih je bilo treba odnesti v botanični vrt v cvetličnjak. Ne vem, zakaj mi je to prav zdaj padlo v glavo... Ne jezite se, zares sem vas utrudil s pogovorom... Toda zelo se mi je zahotelo, da bi vas videl...« Vera Grigorijevna se je obrnila in zamolklo dejala: «Ne verjamem... Mislim namreč na rastlino. Ce se je navadila puščavske klime, bi jo morala takšna nega uničiti. V ostalem pa se sploh ne spoznam na botaniko... Vi mi oprostite, Jevgenij Vladimirovič, toda jaz sem zelo utrujena. Glava me boli...« Naglo je odšel. Bila Je tista tako mrzla mesečna noč, ko imaš občutek,. da dih hkrati zaledeni in ko ptice, ki so zmrznile med preletom padajo na tla kot kamenje. V veliki žalosti se je Sokolovski vračal domov po pustih ulicah, oblitih z nepotrebno svetlobo. Ustnice so se mu rahlo tresle, iz ust se mu je kadilo. Kaj je govoril in ali je sploh govoril? Ali je pa samo rahlo drgetal z ustnicami, ves tih, za mišljen, brez sanj in brez besed? Ko je zaključila pouk, je Lena zagledala v zbornici Andreja Ivanoviča. Zazdelo se je, da se je prvič nasmehnila v tem poslednjem mesecu. Seveda je takoj delila svoje težave s Puhovim: v sedmem razredu jih veliko manjka, Genja Cižikov pa ji Je povsem ušel iz rok, izostaja od pouka, kadi in pričel se je družiti z nekimi malopridneži. Andrej Ivanovič jo je pričel miriti, svetoval ji je, naj se pogovori z materjo Miše Burkova. «S Cižikovim se bom že sam pogovoril, spominjam se ga še iz tretjega razreda, res je razgrajač, toda ni slab dečko...« šla sta skupaj in Lena je dejala, da bo spremila Puhova: hotela ga je še poslušati in tudi domov je ni vleklo. Zdaj je vedno iskala vzrok, da bi čim kasneje prišla domov in da bi ne kosila skupaj z možem. Mnogo dni je minilo od tistega večera, ko je Lena spoznala, da mora oditi od Žuravljeva. Toda ničesar se ni spremenilo v njenem življenju. Na noben način se ni mogla odločiti, v obupu je sama sebe zmerjala s cunjo in ničvrednico. In takšna bom živela do konca svojih dni. Sramotno in proti svojemu prepričanju... In ko bo Šuročka dorasla, bo prva, ki me bo prezirala... , ,' Andrej Ivanovič pa je naprej pripovedoval: «Prav zanimive novice imam. Ali se spominjate Kostje Vaš bivši učenec je, lani je končal šolo... Ne, ni to Punin, t0 je drugi Kostja — Cemišev. Rdečelasi... šalun je bil predrzen, precej sam se namučil z njim, toda dober dečko je in sposO" ben, veliko bere in razmišlja. Okoliščine, v katerih je rasel, P® so bile odvratne: oče je padel v vojni, mati pa se je speča® s skladiščnikom, večkrat sem ga srečal — malopridnež je “* notorični pijanec. Kostja bi rad šel na institut, in pričakov®^ je, da ga bodo sprejeli. In zamislite si, niso ga sprejeli: Pr®" malo mest je bilo, nekaj pa so jih morali pustiti za konkU)> Dečka je obšel popoln obup, povrhu pa ga je ta skladiščni® še vrgel iz hiše. Z eno besedo, obup. Govoril sem mu: «Zavz®| mi se, da bi te sprejeli, najvažnejše je, da se zavzameš«. s^_ sem k direktorju, Stepana Aleksandroviča vi itak poznate ^ poslušal me je, toda ničesar ukrenil. Obrnil sem se na mestn komite, toda oni so mi odgovorili, da je to nemogoče sredi soškega leta. Zakaj? Vendar je Kostja vse opravil za hrbto ’ to sem sam preveril — da bi se pa silil, ni njegova navad • Sekretar mestnega komiteja ml je pravil, da na podlagi izJ® lahko to reši ministrstvo. Iz ministrstva so mi odgovorili, z njihove strani ni ugovorov in da mora vprašanje rešiti ^ rektor. Znova sem šel k Stepanu Aleksandroviču, gledal Je dopis iz ministrstva, kimal z .glavo in soglašal — škoda je, y bi dečko propadel — toda na koncu koncev mi je reke',rTf^aj kolikor ministrstvo ni dalo navodil, nima pač pravice... Teu^ sem se odločil in napisal ministru, napisal, da je to moj bi učenec, da ima velike sposobnosti, da ni prav, ker ga niso sp ^ jeli in pisal sem tudi o družinskih razmerah... Pisal sernm0i lani. In šele sedaj mi je Nadežda Jegorovna prinesla PlS ^ odgovor pomočnika ministra, v katerem mi sporoča, da J®'■ podlagi odločbe sprejet. Ne morete si predstavljati, Lena, šen uspeh je to!« (Se nadaljuje)