z izobrazbo umiri info@slouih.org Goriško vodstvo SSO-ja opozarja prefekturo na odprta vprašanja Samo M. Strelec o režijskem pristopu do drame Zaljubljeni v smrt, s katero bo Slovensko stalno gledališče drevi »krstilo« malo dvorano ^12 VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja 111ujLU.slouih.org Primorski ČETRTEK, 15. JANUARJA 2009 Št. 12 (19.411) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € In že spet smo pri Gorici in Trstu SandorTence Tondov odlok o vidni dvo-jezičnosti, podobno kot zaščitni zakon, nalaga velike odgovornosti lokalnim upravam, zlasti občinam. To sodi v temeljno »filozofijo« zakonodajalca, ki je izhajal iz prepričanja, da mora izvajanje zakona sloneti na konsenzu krajevnih skupnosti. To ima dobre in slabe plati, o katerih se v manjšini že dolgo krešejo zelo različna mnenja. To velja tudi za odlok predsednika Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je z včerajšnjo objavo v deželnem Uradnem vest-niku postal pravnomočen. Tondo je, kot smo že zapisali, upošteval mnenje paritetnega odbora, istočasno pa tudi predloge županov. Miljska uprava je hvalevredno razširila dvojezično območje, kar so naredili tudi v Zagraju in v nekaterih beneških občinah, z izjemo Špetra, kjer desnica na oblasti hoče tudi uradno brisati slovensko prisotnost. Boleči točki za manjšino sta tudi v tem odloku Trst in Gorica. Župana teh dveh mest sta skupaj s čedajskim kolegom Vu-go paritetnemu odboru obljubila, da ne bosta ovirala izvajanja zaščite. To je res, kot je tudi res, da jo politično pogojujeta. Dokaz tega je dejstvo, da je Tondo v ukrep v celoti vključil predloge Dipiazze in Romolija, kar ni v skladu s tem, kar piše v zaščitnem zakonu. Na srečo, da je v tržaški in v goriški pokrajini na oblasti leva sredina. Na Goriškem so pred dnevi ponekod postavili nove trijezične cestne table, na Tržaškem pa morajo obljubam slediti še dejanja. slovenska manjšina - Objava v Uradnem listu FJK Odlok o vidni dvojezičnosti je naposled le pravnomočen Tondo je dopolnil seznam z Ronkami in Pokrajino Trst gorica - Knjiga Milice Kacin Wohinc in Marte Verginella Pomemben prispevek k zgodovini boja Primorske GORICA - Slovenski izobraževalni konzorcij je s skladom Dorče Sardoč sinoči priredil v Gorici okroglo mizo ob predstavitvi knjige Primorski upor fašizmu: 1920-1941, na katero so se Gori- čani množično odzvali. Knjiga je plod raziskovalnega dela zgodovinark Milice Kacin Wohinc in Marte Verginella, ki sta se jima včeraj v Gorici pridružila še zgodovinarja Boris M. Gombač in Branko Ma- rušič. Splošna ugotovitev je bila, da je knjiga, ki osvetljuje politično delovanje in življenje primorskih Slovencev med dvema svetovnima vojnama, pomemben prispevek k zgodovini boja Primorcev. TRST - Uradni list Furlanije -Julijske krajine je včeraj objavil dekret predsednika Dežele Renza Tonda o vidni dvojezičnosti v sklopu zaščitnega zakona za našo manjšino. V seznam lokalnih uprav, ki bodo izvajale odlok, je Tondo dodal Občino Ronke in tržaško pokrajinsko upravo. Predsednik deželne vlade je odlok, ki je sedaj pravnomočen, podpisal 18. decembra lanskega leta, dopolnil pa ga je 31. decembra. Predsednik je v glavnem spoštoval predloge paritetnega odbora, v ukrep pa je vključil nekatera stališča županov, med katerimi izstopa usmeritev tržaške in goriške občinske uprave. To ni ravno v skladu z zaščitnim zakonom, ki ga je parlament odobril februarja leta 2001. Na 3. strani Slovenske železnice odprle predstavništvo v Vidmu Na 2. strani Pobuda o Joyceu uvod v današnje odprtje Trst film festivala Na 10. strani Po oceni Višjega sodnega sveta je breme dela za goriško sodišče preveliko Na 15. strani Pirina ustanavlja zgodovinsko komisijo brez zgodovinarjev Na 16. strani gaza - Izrael nadaljuje ofenzivo Hamas prvič pristal na predlog o premirju GAZA - Mednarodna skupnost nadaljuje prizadevanja za ustavitev ognja na območju Gaze, kjer se je število žrtev 19-dnevne izraelske ofenzive povzpelo že na več kot tisoč. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v Kairu znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Predstavniki palestinskega gibanja Hamas so včeraj prvič pristali na egiptovski predlog za premirje. Vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden pa se je po dolgem času spet oglasil in je muslimane poklical na sveto vojno proti Izraelu. Na 18. strani trst - Boj za pravice delavcev in njihovih družin O odnosu Italije do izpostavljenih azbestu razpravljajo na sodišču v Strasbourgu TRST - Na skupščini združenja izpostavljenih azbestu (AEA) Furlanije-Ju-lijske krajine so se zbrali bivši delavci, ki zahtevajo svoje pravice. Več let so bili v stiku z azbestom, marsikdo je zaradi tega umrl, zaradi česar pričakujejo primerno odškodnino. Odvetnik Ezio Bonanni, ki zastopa člane združenja in je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, je sporočil, da je strasbourško sodišče uvedlo postopek proti italijanski državi, ki ne priznava v celoti pravic delavcem, ki so se upokojili pred objavo zakona iz leta 1992 (zakon o prepovedi azbesta). Bonanni trdi, da je država že mnogo prej dobro vedela, da so azbestna vlakna izjemno škodljiva. Na 7. strani 2 Četrtek, 15. januarja 2009 ALPE-JADRAN / videm - Zaradi številnih poslovnih partnerjev v FJK Slovenske železnice odprle predstavništvo v Vidmu SŽželijo čim več tovora s cest preusmeriti na tire - Interes tudi na Goriškem VIDEM - Slovenske železnice, ki imajo že vrsto let svoje predstavništvo v Milanu, bodo odslej imele svoje prostore tudi v naši deželi, in sicer v Vidmu. Za to so se pri slovenskem podjetju odločili tudi zato, ker imajo v Furlaniji Julijski krajini, kot je na včerajšnji slovesnosti v hotelu Astoria v Vidmu povedal generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, veliko poslovnih partnerjev. Transport iz Italije in v Italijo predstavlja namreč kar 15% njihovega mednarodnega prometa. Z odprtjem novega predstavništva pa pri podjetju upajo, da se bodo lahko še dodatno razvili, s pomočjo skupnih projektov z Italijo pa črpali tudi sredstva, ki jih za čezmejne projekte daje na razpolago Evropska unija. Pri tem je lahko na primer vsem za zgled čezmejna povezava Ticino (Švica) - Como. Slovenske železnice želijo postati poslovni partner vseh tistih podjetij, ki svoje blago izvažajo proti vzhodu, dodatne možnosti za razvoj pa nudi tudi bližina pomembnih pristanišč, kot so Tržič, Trst in Koper. »Pri tem pa nočemo predstavljati konkurence za italijanske železnice. Podjetja želimo pripraviti do tega, da bi za prevoz svojega blaga uporabljala vlake in ne tovornjake. Tako bi bila tudi pot po avtocesti za vse lažje. Zdaj je namreč avtocesta bolj podobna parkirišču tovornjakov kot hitri cesti,« je še povedal Schara. Generalni direktor Slovenskih železnic je tudi poudaril, da njegovo podjetje ne namerava pozabiti na potniški promet, ki pa ga je treba nujno izboljšati, saj je po njegovem mnenju nepojmljivo, da je zdaj celo slabši, kot je bil ob koncu druge svetovne vojne. Razvoj tovornega in potniškega prometa pa bo odvisen tudi od podpore, ki jo bo slovensko podjetje dobilo od italijanskih in slovenskih oblasti. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni poslovni partnerji Slovenskih železnic in drugi, prisotni pa so bili tudi nekateri predstavniki slovenskih in italijanskih oblasti. Ob direktorju videmskega predstavništva Andreju Skvarči, ki je izrazil željo, da bi se med otvoritvenim večerom vsi boljše spoznali in da bi se ob sproščenem klepetu že porodile kake ideje o skupnih projektih, so prisotne pozdravili tudi župan občine Šempeter - Vrtojba Dragan Valenčič, goriški občinski odbornik za odnose z inštitucijami Guido Germano Pettarin in videmska občinska odbornica za urbanistiko Maria Grazia Santoro. Vsi trije so poudarili velik pomen, ki ga ima odprtje predstavništva Slovenskih železnic v naši deželi. Valenčič je omenil, da je razvoj železnic tako na lokalni kot širši ravni ključnega pomena, od katerega bo- žabnice Umrl Niko Ehrlich, danes pogreb ŽABNICE - Po dolgi bolezni je v huminski bolnišnici v 62. letu starosti umrl Niko Ehrlich. Rodil se je leta 1947 v znani žab-niški družini Ehrlich in zapušča hčerko Saro in sina Janka. Niko Ehrlich je bil med drugim v 80. letih prejšnjega stoletja nekaj časa tudi predsednik Slovenskega kluba Kanalske doline. Pogreb bo danes ob 14.30 v farni cerkvi v Žabnicah. Otvoritveno slovesnost je s svojim nastopom popestrila Tinkara Kovač, ki je številnim prisotnim zapela pesmi v slovenščini, furlanščini, italijanščini in angleščini sta imela korist samo tovorni kot potniški promet, posledično pa se bo lahko dodatno razvil tudi turizem. Slovenski župan pa je tudi prepričan, da bo tudi dodatni razvoj intermodalnega terminala Vrtojba -Štandrež mogoč le, če se bodo okrepile železniške povezave v čezmejnem prostoru. Zato tudi upa, da bo urejena proga od Vrtojbe preko Sežane vse do Ljubljane. Pettarin je dodal, da se odprtja predstavništva Slovenskih železnic v Vidmu veseli tudi zato, ker zdrava in pristna konkurenca, s katero je možno tudi sodelovanje, vedno odobri dobre sadove. Goriška občina pa izredno ceni vse pobude in dejavnosti, ki imajo kot cilj razvoj logistike in transporta. Pettarin se je spomnil tudi stare bohinjske železniške proge (Transalpina), ki je preko Slovenije povezovala Trst z Dunajem in je že takrat spodbujala stike med različnimi narodi in državami. Take pobude so tudi danes zelo pomembne in jih zato goriška občina ceni in podpira. Prav v zvezi s tem bo v ponedeljek tudi srečanje občinskih uprav Nove Gorice, Gorice in Šempetra - Vrtojbe, na katerem bodo razpravljali prav o skupnih projektih, ki zadevajo železniške infrastrukture. Santorova pa je Slovenske železnice pohvalila za pogum in optimizem, ki so ga pokazale z odprtjem novega urada v kriznem obdobju. Videmska občinska uprava je zelo zadovoljna, da so kot sedež svojega deželnega predstavništva izbrale prav Videm, poleg tega pa je obljubila, da bo občinska uprava vedno pripravljena pomagati slovenskemu podjetju in si želi, da bi bil čim prej sklican delovni sestanek. Otvoritveno slovesnost je popestril tudi nastop slovenske pevke Tinkare Kovač, ki je z veseljem sprejela vabilo organizatorjev prijetnega večera, saj je bil njen ded po drugi svetovni vojni uslužbenec Slovenskih železnic. Kovačeva je zapela štiri pesmi v štirih različnih jezikih: slovenščini, furlanščini, angleščini in italijanščini. Tjaša Gruden nova gorica Srečanje Slomaka z ministrom Žekšem TRST - Jutri dopoldne bo v zeleni dvorani mestne hiše (Mestna občina Nova Gorica - trg Edvarda Kardelja 1) srečanje Slovenske manjšinske koordinacije. Srečanja se bodo udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš, državni sekretar Boris Jesih ter župan Mestne občine Nova Gorica in podpredsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS Mirko Brulc. Na njem bo Slomak predstavil svoje predloge v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem Slomaka z vladnimi in parlamentarnimi institucijami Republike Slovenije. Drugega dela srečanja se bodo udeležili še člani vodstva novo-goriškega združenja Evropska hiša, ki so izrazili željo, da bi se sestali s krovnimi organizacijami slovenske manjšine v sosednjih državah. Evropska hiša kot neprofitna institucija sodeluje v različnih evropskih projektih, pri organizaciji raznih dogodkov in prireditev ter na različnih mednarodnih konferencah po Evropi. Skrbi tudi za vzdrževanje informacijskih točk na temo Evropske unije v šolah in v javnosti. eu - hrvaška Topolanek za pospešitev pogajanj STRASBOURG - Predsedujoči Evropski uniji, češki premier Mirek To-polanek je v včerajšnji predstavitvi prednostnih nalog češkega predsedstva EU v Evropskem parlamentu veliko časa namenil pospešitvi pristopnih pogajanj Hrvaške z unijo. Dejal je, da je problem Slovenije in Hrvaške dvostranski problem, vendar lahko češko predsedstvo pomaga pri njegovem reševanju. "Ta spor je lahko rešen samo na mednarodnem sodišču, mednarodni arbitraži ali neki posebni arbitraži," je še poudaril Topolanek in s tem ponovil izjavo, ki jo je pred nekaj dnevi podal v Pragi. Za to je sicer po njegovih besedah potrebna "dobra volja obeh strani", dogovor pa mora biti na koncu potrjen v obeh parlamentih, kar je bil problem v preteklosti. Na površini se to zdi preprost problem meje na morju med Slovenijo in Hrvaško oziroma prostega dostopa do morja, a žal ta problem blokira številna poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je še menil Topolanek. življenjski jubilej - Solkanski rojak Jožko Štrukelj slavil osemdesetletnico Zadnji dan komaj minulega leta je osemdesetletnico življenja slavil pravnik, politik in gospodarstvenik Jožko Štrukelj, solkanski rojak. V čas, ki ga je živel in katerem živi, je globoko posegel s svojo aktivno navzočnostjo. V njegovem življenju se zrcali zgodovina Primorske v dvajsetem stoletju: narodnoosvobodilni boj, čas po drugi svetovni vojni z izgradnjo novega družbenega reda v jugoslovanski Primorski, hotenje po spremembah, ki jih je narekoval neuspeli socialistični eksperiment, problematika obmejnega prostora ter iskanje pravih razvojnih možnosti zahodnega slovenskega prostora v novih slovenskih in evropskih danostih. Če bi v vsebinskih sklopih in mejnikih iskali najpomembnejši del Štru-kljevega življenjskega ustvarjanja, potem bi tako oceno, zaradi izvirnosti in trajne vrednosti, zaslužila tista štiri leta, ko je bil župan Nove Gorice. Ljudje, ki so to obdobje doživeli, v svojih spominih radi naglašujejo in govorijo o »Štrukljevem času« in pri tem pomislijo na tisto drugačnost in svežino, ki je takrat zavela v Novi Gorici in na območju istoimenske občine. Petintridesetletni Jožko Štrukelj, ki je dotlej deloval kot odvetnik, je leta 1963 začel reformirati goriško okolje, okostenelo zaradi ideoloških in političnih zapovedi, ki so prihajale z vrhov slovenske in jugoslovanske politike. Kadrovskim spremembam, ki so pomenile nadomeščanje priučenih in slabše izšolanih ljudi v gospodarstvu, šolstvu, kulturi, z univerzitetno izobraženimi, so sledile pobude v velikem in drobnem gospodarstvu, zlasti v obrti in turizmu, povezane z uvajanjem privatnega lastništva, potem, ko se je socialistično in samoupravno vodenje malih gostinskih obratov, obrtnih delavnic in sorodnih dejavnosti, izkazalo za manj učinkovito. Štrukljev čas označuje v Novi Gorici tudi vzpostavitev trajnega sodelovanja z Gorico. Mladi novogoriški župan je sredi šestdesetih let preteklega stoletja našel v županu sosednje Gorice, v senatorju Micheleju Martiniju, enakovrednega in razumnega sogovornika tudi zato, ker jima je bila skupna zavest pripadanja goriškemu Jožko Štrukelj prostoru ne oziraje se na jezikovno in narodnostno razliko; pomislila pa sta verjetno tudi na mladost, ki sta jo skupaj preživela na hodnikih ene izmed šol v Gorici. Jožko Štrukelj je takrat oral ledino, oral jo je s plugom, ki ni bil prilagojen strogo zaukazanim brazdam. Šel je po svoji poti s sodelavci, ki si jih je izbral med mladimi izobraženci iz širšega goriškega okoliša. Bil je med drugim tudi ustanovitelj revije Goriška srečanja. Štrukljevo delo je bila novost v slovenskem prostoru in nanj je bil pozoren tudi Stane Kavčič, ki je s svojo zamislijo »partijskega liberalizma«, želel slovenski državni prostor popeljati v drugačno socialistično družbo z de-mokratičnejšo in bolj sproščeno obliko delovanja. Jožko Štrukelj je pomladi leta 1967 postal član Kavčičevega kabineta in bil med najožjimi sodelavci predsednika vlade. Iz tega časa se ga spominjamo kot odločnega borca za sodobno cestno povezavo med Šentiljem in Gorico; izgradnja te ceste je bila zakonsko določena, a je po skoraj štiridesetih letih še vedno neuresničena. Kavčičev padec, ki mu je botrovalo predvsem prizadevanje slovenske vlade za zmanjšanje vpliva jugoslovanskega centra (Tito: »... naj se nihče ne poigrava z mislijo, da se katerakoli republika igra z usodo vse skupnosti.«), je pomenil tudi Štrukljev odhod iz dnevne politike. Potlej je deloval v gospodarstvu najprej kot viceguverner Narode banke Jugoslavije, nato kot direktor ljubljanskega trgovskega in proizvodnega podjetja Metalka in prav nazadnje kot eden vodilnih sodelavcev Ljubljanske banke, odgovoren za fi- nančno sodelovanje te ustanove, zlasti z Italijo. Upokojitev ga je vrnila v rodne kraje, čeravno je bil z njimi vselej povezan, tudi takrat, ko je služboval Beogradu in ko je njegov podpis na dinarskih bankovcih zelo nazorno pokazal na visoko mesto, ki ga je zasedal v jugoslovanski družbi. V pokoju ni miroval in še vedno aktivno deluje. Z bogatimi izkušnjami in spoznanji je opazoval in opazuje splošni družbeni razvoj goriškega prostora, ki je v demokratični Sloveniji izgubljal in še izgublja svojo vitalnost. Svoj kritični pogled je usmeril v slovensko državno središče in spoznal je, da se je moč centralizmu upreti tudi z institucijo civilne družbe. Bil je ustanovitelj Foruma za Goriško in ga več časa vodil, dokler ni vajeti prepustil mlajšim, ki sedaj to skupnost vodijo. Ob svoji osemdesetletnici je Jožko Štrukelj še vedno neutruden načrtovalec razvoja zahodnoslovenskega prostora ob reki Soči. Neučakan pripovedovalec svojih življenjskih izkušenj mnogokrat ne najde pravega razumevanja, prav tam, kjer bi ga moral. Pogostokrat pa tudi sam nekoliko pozablja na čas, ki beži in na spoznanje, da desetletja spreminjajo poglede in razmišljanja ter metode in mehanizme ustvarjalnosti. Najstniška leta Jožka Štruklja, zrasel je v družini gospodarstvenika in prvega primorskega partizanskega bančnika Josipa (1891-1977), je zaznamovala smrt sestre Milojke, ubite med nemškim napadom na partijsko šolo v Cerknem (1944). Zaznamovali pa so jih tudi apeli koncentracijskega taborišča v Buchenwaldu, v katerega je bil pripeljan, ko še ni dopolnil šestnajst let. Preveč je bilo teh izkušenj, ostale so mu vodilo in opozorilo na poti skozi življenje. Utrjevale pa so mu tudi kritično misel ter željo in zahtevo, da se zoper-stavlja vsiljeni enostranskosti v mislih in dejanjih. Ta zapis posveča jubilantu Štruklju eden izmed tistih, ki so se pred štirimi desetletji in več, oglasili na njegov klic za vsestranski preporod goriškega prostora in Nove Gorice. Branko Marušič ALPE-JADRAN_Četrtek, 15. januarja 2009 3 slovenska manjšina - Z objavo Tondovih odlokov v Uradnem vestniku FJK Javne uprave lahko sedaj izvajajo določila o vidni dvojezičnosti V dopolnjenem dekretu predsednika deželne vlade tudi tržaška Pokrajina in občina Ronke TRST - Uradni vestnik Furlanije-Julijske krajine je včeraj objavil odlok predsednika deželne vlade Renza Tonda o izvajanju vidne dvojezičnosti v sklopu zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Formalno sta to dva ukrepa: osnovni odlok s seznamom občin, pokrajin in gorskih skupnosti oziroma njihovih zaselkov ter dopolnjeni dekret, ki omenjenemu seznamu dodaja Pokrajino Trst in Občino Ronke. Ukrepi so sedaj pravnomočni in torej javne ustanove iz seznama jih lahko začenjajo izvajati. To je prvi seznam krajevnih uprav, katerim naj bi sledili seznami javnih ustanov, ki jih bo evidentiral paritetni odbor. Pokrajina Trst Za občine Devin-Nabrežina, Zgo-nik, Repentabor in Dolina Tondov odlok ne bo prinesel velikih novosti, temveč bo v glavnem zakoličil »stanje na terenu«. Vse štiri občinske uprave imajo namreč že v svojih statutih priznano dvojezično poslovanje, ki ga zaščitni zakon številka 38 pravno utrjuje. Levosredinsko usmerjena občina Milje se je v primerjavi s svojimi prejšnjimi sklepi in tudi z usmeritvijo paritetnega odbora odločila za zemljepisno »razširjeno« izvajanje vidne dvojezi-čnosti. To gre v čast županu Neriu Ne-sladku in njegovi upravi. Korošcem, Za-vljam, Rabojezu, Štramarju in Belogla-vu so dodali Čampore, Vinjan, Oreh in Lazaret. Problem zase je tržaška občinska uprava. Tondo je pri seznamu naselij upošteval predlog paritetnega odbora, prav tako pa je v odlok vključil zahtevo mestne uprave, da se dvojezične cestne table postavijo le ob začetku in koncu naselij. To ni v skladu z zaščitnim zakonom, ki v členih 10 in 29 govori o delih občin ter o zaselkih, ne pa o konkretnih oblikah izvajanja zaščitnih določil. V dopolnjeno različico odloka je predsednik Dežele vključil tudi iz prvega seznama izpadlo pokrajino, ki bo po svojih pristojnostih v celoti izvajala vidno dvojezičnost. Očitno je šlo za birokratski nesporazum med pristojnimi deželnimi in pokrajinskimi uradi, kot je priznala predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Zaplet je vsekakor povzročil kar nekaj političnih trenj v vodilni levi sredini, končalo pa se je v stilu »konec dober, vse dobro«. / Predsednik FJK RenzoTondo Pokrajina Gorica V občinah Doberdob, Števerjan in Sovodnje dekret ne prinaša novosti, saj v teh upravah izvajanje vidne dvojezi-čnosti ni pod vprašajem in upamo, da tudi nikoli ne bo. To velja tudi za občino Krmin (omejeno na sedem naselij) in občino Ronke, ki jo je Tondo vključil v dopolnjeni dekret. Glede Ronk lahko res govorimo samo o birokratskem zapletu, saj tamkajšnja uprava kaže zavzetost za pravice Slovencev, kot priča njena angažiranost za razvoj romjanske šole. V primerjavi s predlogom paritetnega odbora se je za vidno dvojezičnost »prijavila« tudi občina Zagraj z naselji Zdravščine, Petovlje in Ušje. Res škoda, da se je vključitvi v ta seznam odpovedala tržiška občinska uprava. Pokrajina Gorica se je med prvimi obvezala za spoštovanje ne samo zaščitnega zakona za Slovence, temveč tudi zakona za zaščito jezikovnih manjšin (številka 482). Prav pred kratkim je - kot smo poročali - postavila trijezične table (italijanščina, slovenščina in furlanšči-na) na cestah v nekaterih narodno mešanih upravah. Med drugim tudi trijezični napis za Trst. Problem zase je občina Gorica. Zupan Ettori Romoli je že paritetnemu odboru svoj čas postavil nekaj pogojev, začenši z izključitvijo iz seznama Sve-togorske četrti, kjer živi veliko Slovencev. Tondo je v celoti upošte- Maria T. Bassa Poropat (Pokrajina Trst) val Romolijeve »pripombe« ter ob tem še izpostavil vnaprejšnjo izključitev slovenščine z goriškega praporja ter z uradnih papirjev mestne uprave. Omemba gorske skupnosti za Brda, Nadiške in Terske doline (del njenega območja sega tudi v goriško pokrajino) ima tudi politično veljavo. Zlasti v trenutku, ko se spet slišajo zahteve po ukinitvi gorskih skupnosti. Pokrajina Videm V seznamu, ki zadeva videmsko območje, je za našo manjšino kar nekaj bolečih točk. Morda najhujše je dejstvo, da je iz ukrepa predsednika FJK na lastno željo izpadla videmska pokrajina. Očitno gre za politično izbiro predsednika Piera Fontaninija, potem ko je njegov predhodnik Marzio Strassoldo pred paritetnim odborom izrazil željo za vključitev v seznam zaščitnega zakona. Izrazito politična je tudi samoiz- GRADIŠČA D'iSQNZO GAROJSCJf-GflADJSČE m UDINE UDIN-VIDEM 35 trieste jpj triest - trst 36 Enrico Gherghetta (Pokrajina Gorica) ključitev desno usmerjene občine Špe-ter, medtem ko je nerazumljivo, da se za izvajanje vidne dvojezičnosti ni opre- Pietro Fontanini (Pokrajina Videm) delila občina Naborjet v Kanalski dolini. S.T. < Q. koroška - Poročilo o manjšinskih pravicah FUENS kritično o položaju koroških Slovencev Predsedstvo potrdilo poročilo komisije, ki ga bodo naslovili na vladne ustanove v Avstriji ter na organe Evropske unije in Sveta Evrope CELOVEC, BOCEN - Po obisku posebne komisije novembra lani na Koroškem je Federalistična unija evropskih narodnosti (FUENS) na svoji seji pretekli teden v južnotirolskem Bocnu potrdila pisno poročilo o položaju slovenski narodne skupnosti na Koroškem, ki ga je izdelala multilateralna komisije te organizacije. Poročilo vsebuje številne kritične pripombe in ga bo nevladna organizacija naslovila na vlado v Celovcu, na Dunaju ter na evropske ustanove. Sedemčlanska multilateralna komisija se je na svojem dvodnevnem obisku na Koroškem pod vodstvom predsednika organizacije Hansa Heinricha Hansena novembra lani med drugim sestala z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem, s predstavniki deželnega šolskega sveta, na sporedu pa so bila tudi srečanja s predstavniki političnih, kulturnih, šolskih in gospodarskih ustanov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kot je včeraj v pogovoru za slovenski spored Avstrijske radiotelevizije (ORF) povedal generalni sekretar FUENS Jan Diedrichsen, je poročilo komisije izpadlo »kritično«. Komisija je med drugim ugotovila, da je na Koroškem treba storiti še marsikaj. Pri tem je namignil, da ne gre le za neuresničevanje razsodb ustavnega sodišča v zvezi z dvojezično topografijo. Med obiskom na Koroškem je komisija pogrešala tudi aktivno podpiranje razvoja manjšine, kajti ohranjanje nekega sta- tusa je premalo, je dobesedno dejal generalni sekretar te evropske manjšinske organizacije. Kot je še povedal Diedrichsen, bo FUENS poslal izsledke obiska komisije na Koroškem deželnim, državnim in evropskim institucijam v pisni obliki. Poročilo z vsemi kritičnimi pripombami so člani predsedstva FUENS potrdili na svoji prvi seji v letošnjem letu v Bocnu in se seveda ujema z izjavami Hansena ob zaključku obiska na Koroškem, ko je le-ta na tiskovni konferenci izpostavil »močno življensko voljo« koroških Slovencev na eni strani, na drugi pa »manj spodbuden odnos deželne politike do manjšine in odprtih manjšinskih vprašanj«. Predsednik nevladne evropske manjšinske organizacije in hkrati pripadnik nemške manjšine na Danskem, je še posebej izpostavil, da je razgovor z novim deželnim glavarjem Gerhardom Dörf-lerjem pri delegaciji FUENS ustvaril vtis, da novo politično vodstvo na Koroškem ne le trdi, da je manjšinsko vprašanje rešeno, temveč da v deželi kratkomalo manjšine ni. Dörfler v razgovoru s člani FUENS namreč ni niti enkrat izrekel besedo manjšina ali narodna skupnost, govoril je - skoraj izključno - o ljudeh in prebivalcih. Medtem se že v vzdušju predvolilne kampanje za deželne volitve 1. marca na Koroškem nadaljuje razprava o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah, kot to zahteva ustavno sodišče v številnih razsodbah. Tako kot novi deželni glavar Gerhard Dörfler je tudi novi glavni kandidat koroške svobodnjaške stranke Mario Cano-ri dejal, da v tem vprašanju »ne vidi potrebe za ukrepanje«. Morebitno spremembo svojega stališča pa je pogojeval z zahtevo po preštevanju koroških Slovencev. Hkrati je Canori, hkrati tudi predsednik nogometnega prvoligaša Austria Kärnten, dejal, da želi s Slovenijo ustvariti »nevtralne odnose«. Kaj si pod tem predstavlja, pa ni povedal. Ivan Lukan Podpredsednica in predsednik FUENS Martha Stocker oziroma Hans Heinrich Hansen med lanskim obiskom na Koroškem 4 Četrtek, 15. januarja 2009 GOSPODARSTVO recesija - Po rezultatih konjunkturne raziskave videmskih industrijcev Furlanska podjetja zaupajo v izboljšanje gospodarskih trendov Predsednik Luci predlaga vlaganje v izobraževanje delavcev v dopolnilni blagajni podjetja - Zaradi visoke zadolženosti skupine s sedmimi podjetji Novogoriški MIP zaradi finančne krize na robu stečaja VIDEM - Za 65 odstotkov industrijskih podjetij v videmski pokrajini bo proizvodnja v letošnjem prvem četrtletju stabilna ali bo celo rasla, nespremenjeno raven zaposlenosti pa predvideva 82 odstotkov podjetij. Tako izhaja iz konjunk-turne raziskave, ki jo je med svojimi člani izvedlo videmsko združenje industrijcev, in sicer na statističnem vzorcu 150 podjetij. Ugotovitve raziskave je včeraj predstavil predsednik videmske Confindu-strie Adriano Luci. Kljub nespornemu dejstvu, da je gospodarska kriza zajela tudi Furlanijo, so predvidevanja tamkajšnjih podjetij o gibanju izvoza pozitivna, saj stabilno gibanje ali rast predvideva 61 odstotkov sodelujočih podjetij, poslabšanje pa samo 25 odstotkov. Kot je ocenil Luci, rezultati raziskave potrjujejo, da gospodarstvo pokrajine kljubuje krizi z manufakturnim sektorjem, razveseljiv pa je tudi podatek, da bodo podjetja v prihodnjih mesecih vlagala predvsem v človeške vire, trženje in komuniciranje. Po Lucijevi oceni je bila lansko leto ugodno, kljub težavam v zadnjem četrtletju, medtem ko so napovedi za prvo letošnje četrtletje v znamenju precejšnjih komplikacij. Spomladanski meseci bi morali gospodarske trende obrniti na bolje, v zadnjem četrtletju leta 2009 pa naj bi se razmere odločno popravile. Tudi raziskava videmske Confindu-strie, tako kot že druge podobne, nakazuje, da bodo gospodarska gibanja v Furla-niji-Julijski krajini boljša kot v celotni severovzhodni Italiji in v vsej državi. Po Lucijevi oceni gre zasluga za to »našim odličnostim« in dejstvu, da »gibanje bruto domačega proizvoda v največji meri določa prav dodana vrednost, ki jo ustvari industrija.« Predsednik videmskih industrijcev je pozval svoje kolege podjetnike, naj poiščejo v sebi »navdušenje in zaupanje«, naj se »koncentrirajo na svoj posel, na vlaganje v človeški kapital in v nove tehnologije, še posebno na področju energetske učinkovitosti in ob spoštovanju okolja«, naj se »usmerjajo na trge držav s pozitivnim gibanjem gospodarske rasti in naj stremijo k odličnosti«. Od Dežele FJK in od javne uprave nasploh Luci pričakuje, da bo »sprostila tolike v predalih spravljene resurze«, s katerimi bi lahko aktivirali vlaganja v infrastrukture in izvajali resno usposabljanje, ki ga podjetja nujno potrebujejo. »Namesto več denarja za dopolnilno blagajno, bi ga bilo bolje porabiti za permanentno izobraževanje osebja v dopolni blagajni,« je ocenil predsednik videmskih industrijcev. Mipova klavnica v novogoriški industrijski coni v Kromberku Iff. i 1 w zß WÄ v I^jJ fVjc^JFj L <4 r* O arhiv NOVA GORICA - Mesna industrija Primorske (MIP) se nahaja v vse večjih težavah, tako da je najbolj verjeten izid krize likvidnosti oziroma zadolženosti stečaj skupine, v kateri je poleg matične družbe MIP d.d. Nova Gorica še šest podjetij: Pomurka Mesna industrija iz Murske Sobote, MIP DML Ljubljana, MIP Maloprodaja Nova Gorica, Prašičereja Podgrad, MIP Zagreb in MIP Pomurka - Reja. O stečaju se je začelo govoriti potem, ko je družba Panvita zavrnila dokapitalizacijo Mipa, morebitnih drugih investitorjev pa ni. Če bo do stečaja prišlo, bodo banke upnice izgubile najmanj 70 milijonov evrov. Za nakup posameznih delov Mipa v stečaju se bo zanimala Panvita, morda pa tudi Kras in Celjske mesnine. Službo bi lahko obdržala polovica zaposlenih. Največje upnice Mipa, ki ga lastniško obvladuje družina Volk, so banke, katerim podjetje dolguje okrog sto milijonov evrov. Mip ima v virih več kot 90 odstotkov dolga. Njegova proizvodnja je skoraj obstala, pršutarna je prazna. Podjetje ima že od decembra zaradi dolga do davkarije (Dursa) blokirane račune, čedalje več upnikov pa se odloča za izvršbo. Panvito vstop v Mip zanima le, če bi ta šel v stečaj. Od bank želijo odpis najmanj 70 milijonov evrov dolga. Stečaj naj bi se sprožil tudi zato, da zaposlenim ne bi bilo treba plačati polnih odpravnin, trdijo viri blizu Panviti. Za oživitev Mipa je potrebnih vsaj 15 milijonov evrov, s katerimi bi poplačali dobavitelje in nakupili meso. Pršu-tarna je zdaj pravzaprav prazna, pršut za zorenje potrebuje leto dni. Panvita bi od stečajnega upravitelja kupila pršutarno v Novi Gorici, kjer bi delo obdržalo 200 od zdaj približno 230 zaposlenih. Kupili bi sušilnico pršuta v Kobjeglavi, obrat salam v Tolminu in drobnoprodajno mrežo s 36 trgovinami in v vseh omenjenih družbah obdržali vse zaposlene. V hčerinskem podjetju Pomurka bi delo od 250 zaposlenih po Panvitinem prevzemu obdržalo 60 delavcev, Farmo prašičev v Podgradu, kjer je 40 zaposlenih, pa bi zaprli. Največje banke upnice Mipa so NLB, NKBM, Abanka Vipa, Unicredit, Hypo Bank, PBS in Banka Celje. dežela fjk - Predsednik z ministrom tudi o deželnem bencinu Tondo iz Rima z dogovorom o ohranitvi tržaškega centra BIC ronke - Peta letalska progra Ryanair bo marca letel tudi v Bristol RONKE - Julija letos bo nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair uvedel novo letalsko progo med Ronkami in britanskim Bristolom. Povezava, ki bo postala operativna 5. julija, se bo pridružila drugim štirim, ki jih Ryanair vzdržuje z londonskim letališčem Stansted, z Birming-hamom, Brusljem in Cagliarijem. Letalska povezava z Bri-stolom bo dvakrat na teden, vsako sredo in nedeljo, pristanek v britanskem mestu s približno 400 tisoč prebivalci, pa je predviden po dobrih dveh urah letenja. Bristol, ki mu pravijo vrata za Walles, se nahaja ob izlivu reke Avon in je eno glavnih pristanišč ob zahodni obali Velike Britanije. Odlikuje se tudi po številnih turističnih privlačnostih. Za promocijo novih letalskih povezav ponuja Ryanair posebno ugodne cene za polete v Bruselj, od 20 evrov v eno smer naprej. Letalske vozovnice je mogoče kupiti na spletni strani www.ryanair.com. TRST - Tržaški BIC (Business innovaction center) bo imel »aktivno« in »temeljno« vlogo pri pospeševanju deželnih politik za inovativnost. Tako sta se včeraj v Rimu dogovorila predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in pooblaščeni upravitelj agencije Invi-talia (nekdanje Sviluppo Italia) Domenico Arcuri. Sogovornika sta se tudi strinjala, da bo nosilec tega projekta deželna finančna družba Friulia. »Sklenjeno je bilo, da bo tržaški BIC prek Friulie postal instrument za aktiviranje deželnih politik za pospešev anje ino-vativnosti,« je zapisano v tiskovnem sporočilu deželne uprave. Tondo je imel včeraj v Rimu vrsto sestankov, saj je imel v agen-di vprašanja, kot so usoda t.i. deželnega bencina, paritetična komisija dežela-država, nacionalna konferenca o zasvojenosti z mamili, ki bo v drugi polovici marca v Trstu, in kot omenjeno, usoda centra BIC. V zvezi z usodo deželnega bencina, zaradi katerega je EU zagrozila Italiji s postopkom zaradi kršitve evropskega pravnega reda, se je Tondo v spremstvu deželne odbornice za finance Sandre Savino pogovarjal z ministrom za evropske politike Andreo Rochinjem. Dogovorili so se, da bodo že s prihodnjim ponedeljkom vzpostavili tehnično omizje z ministrskimi in deželnimi tehniki, ki naj bi sestavili »razčlenjen odgovor« za Evropsko komisijo. V ta namen bo vlada zaprosila Bruselj za dvomesečno podaljšanje roka za odgovor na njene pripombe. Po Tondovih besedah je bil ta problem predolgo zanemarjen, namesto da bi poiskali ustrezno rešitev, vendar obstaja upanje, da »bomo v Bruslju uveljavili naše stališče«, je dodal predsednik Dežele FJK. eu - Pomorstvo Bruselj odobril Sloveniji davek na tonažo ladij BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj Sloveniji odobrila uvedbo sistema davka na tonažo, po katerem lahko davčni zavezanci v Sloveniji, ki se ukvarjajo z mednarodnim ladijskim prevozom ali sorodnimi dejavnostmi, spremenijo davčno osnovo za svoje obdavčljive dobičke. Družbe, ki izpolnjujejo določena merila, se lahko odločijo, da se za obdavčitev njihovih dobičkov od mednarodnega pomorskega prometa namesto siceršnjega davka od dohodkov pravnih oseb uporablja sistem obdavčitve na podlagi pavšalnega zneska davčne osnove, izračunanega na podlagi neto tonaže njihovega ladjevja. Lastniki ladij bodo tako plačevali nižje davke zanje, ki pa morajo biti registrirana v Sloveniji ali kateri drugi državi članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora. Za razvoj letališča v Portorožu je potrebna dokapitalizacija PIRAN - Družbeniki Aerodroma Portorož d.o.o. (Aerodrom Ljubljana, Občina Piran, Luka Koper, Istrabenz in CPK) so si enotni, da se letališče ohrani in da se zagotovijo standardi za potrebe mednarodnega letalskega prometa. Za nadaljnji razvoj Aerodroma bosta potrebna do-kapitalizacija in aktivno trženje letališča. Sedanje razmere so posledica odsotnosti regijskega povezovanja in koncepta, po katerem bi se letališče tudi ob obstoječi infrastrukturi lahko uspešno tržilo kot del lokalne turistične ponudbe. Letališče je namreč »osnovna infrastruktura«, ki prihod potnikov zgolj omogoča, zagotovijo pa ga lahko le ustrezni tržni prijemi in vključevanje vse regije. Družbeniki se bodo na skupščini 4. februarja seznanili s poslovnim načrtom družbe in možnostmi sofinanciranja ter se nato odločili za nadaljnje korake. EVRO 1,3173 $ -0,67 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 14.01. 13.01. ameriški dolar japonski jen 1,3173 117,66 9 0040 1,3262 118,54 9,0634 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 41,8400 640270 41,4113 64,8840 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hritancU ti int 7,4508 0,90830 7,4520 0,91120 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\c 2 10,9475 94310 10,9242 9,4575 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona o/irstCKi Tnn« 26,917 1 4761 26,765 1 4858 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 27745 15,6466 277,73 1 1 lcl .i, 1- ' Jutri in v soboto bo zmerno oblačno vreme. Temperature Jutri se bo delno zjasnilo, le ponekod bo oblačno in me- Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER bodo primerne za ta letni čas. gleno. V soboto kaže na suho zimsko vreme z nekaj megle in nizke oblačnosti po nižinah. velika britaniJa - Polemike okrog širitve londonskega letališča N. ZELANDIJ A - Ledenik zasul sinova Greenpeace zavira gradnjo Družina bo kljub nove vzletne steze na Heathrowu tragediji morala plačati Oče in bratranec ponesrečenih bratov s policisti na ledeniku ansa Letališče Heathrow s ptičje perspektive LONDON - Načrti, da bi na največjem londonskem letališču Heathrow zgradili tretjo vzletno oziroma pristajalno stezo, so v torek naleteli na resno oviro. Člani okoljevarstvene organizacije Greenpeace in nekateri drugi okoljski aktivisti so namreč sporočili, da so kupili zemljišče, kjer naj bi potekala načrtovana tretja steza. Naveza okoljskih aktivistov, med katerimi so tudi igralka Emma Thomp- son, komik Alistair McGowan in okolj-ski strokovnjak Zac Goldsmith, je v torek sporočila, da so v vasici Sipson kupili zemljišče v velikosti polovice nogometnega igrišča. Prav na tem območju naj bi potekala načrtovana vzletna steza, zaradi katere bi bilo med drugim potrebno porušiti tudi več sto domov. Kot je ob tem povedal direktor Greenpeacea Jon Sauven, bodo lastni- ki zemljišča z vsemi razpoložljivimi sredstvi blokirali gradnjo nove vzletne steze. Po njegovih besedah omenjenega zemljišča pod nobenim pogojem ne bodo prodali španskemu lastniku letališča, družbi BAA. Kljub vsemu se lastniki zemljišča zavedajo, da jih bo vlada sčasoma najverjetneje razlastila, vendar pa so prepričani, da bodo proces gradnje nove steze zelo upočasnili, če že ne ustavili. (STA) WELLINGTON - Novozelandsko podjetje za najem vozil je pritegnilo kar nekaj kritik, tudi premiera Johna Keyja, potem ko je od avstralske družine, ki je med turističnim obiskom minuli teden izgubila sinova, terjalo plačilo za nadomestne ključe in vrnitev avtomobila. Avstralska družina iz Melbour-nea je bila na počitnicah na Novi Zelandiji, ko jo je prejšnji teden doletela tragedija. Sinova sta namreč prestopila varnostno ograjo, da bi si po-bliže ogledala ledenik Fox na Južnem otoku, nakar se je nanju vsulo sto ton ledu in ju pokopalo pod seboj. Policija je našla truplo enega od bratov, 24-letnega letalskega inženirja Ashisha Mirande, trupla 22-letnega Akshayja, ki je imel pri sebi ključe najetega avtomobila, pa še ne. Toda podjetje New Zealand Car Rental Specialist je od staršev, s katerimi sta bila brata na počitnicah, zatem zahtevalo plačilo približno 800 evrov za nadomestne ključe in vrnitev avtomobila v Wellington. Na razplet se je odzval novozelandski premier John Key, ki je menil, da bi podjetje moralo pokazati več sočutja do prizadete družine. Lastnik podjetja pa se plačilu teh stroškov ne želi odreči in zatrjuje, da je že tako odpisal nekatere ostale stroške, kot je na primer zamudnina za pozno vrnjen avtomobil. (STA)