Dopisi. Iz Velenja. (Italijanski delavci.) Tukajšni delavei, ki si iš6ejo zaslužka pri gradenju nove železni6ne proge Velenje-Dravberg, uprizorili so zadnji6 14. sept. meseca nekakšni štrajk in nedolžno demonstracijo zoper italijanske delavce. Vzrokov za nezadovoljnost doma6ih delavcev je zadosti. Govori se, da se vzlic pogodbe, vsled katere bi se smeli na tej progi uporabljati v prvi vrsti delavci, ki imajo avstrijsko državljanstvo, negujejo najbolj tujci Italijani, ki dobavljajo ne samo boljše plače, ampak v primeri z našimi podjetniki vsa boljSa dela. Tako n. pr. slišimo od strani naših delavcev, da zasluži Italijan v teku dneva po fl. 1*60—170, do6im naš istotako vstrajni in marljivi delavec le okoli 1 gld. največ fl. 115. Največ pa je pripomoglo k temu sicer itak nedolžnemu in neresnemu izbruhu nezadovoljnih duhov izzivajo6e obnaSanje tujcev Italijanov na domači zemlji napram doma6im delavcem, katere osipajo oni s priimki a la porco di sciavo in se jim posmehujejo, kakor da bi bili oni gospodje, a ne gosti na slovenski zemlji. Ogenj v streho zanetila je pa vse Avstrijce presene6ena, žalostna vest, da je anarhist Luccheni, po rodu Italijan, zabodel našo liubljeno vzvišeno cesarieo Elizabeto in v torek zjutraj zbralo se je, ko se je raznesla in vresni6ila ta komaj verjetna novica, okoli 100 delavcev, ki so z razvito cesarsko zastavo slovenske pesmi popevaje korakali proti Hudi luknji, da bi odgnali nepriljubljene jim goste, Italijane. V teku pota narasla je množioa do 300 mož, kateremu se je v ŠentLenartu ustavilo konsignirano in pomnoženo orožništvo. Saj bi se pa Italijanom itak ne bil skrivil nijeden las ne, ker priznati moramo, da so se naši delavci, Kranjci, Šlajarci, Či6i itd. jako dostojno vedli in da je to zgoli zasluga našega omikanega delavstva, da ni prišlo do ve6jega razpora, ali celo do prelivanja krvi. Ravno s tem so ti tudi dokazali, {da naš priprosti narod ni takšen, kakor besedi6ijo in kakor se širokoustijo o niem njega nasprotniki, ampak, da je v primeru z drugimi narodi v tem smislu na precej visoki stopinii. Upajmo vsaj, da se bode v tem slu6aju od strani poklicanih faktorjev oziralo na pravi6ne težnje našega delavstva. Da se jim prvič vsaj nekaj pove6a dnevni zaslužek, ker življenje Je v naSi di6ni dolini, kdor koli6kaj pozna njene razmere, primeroma z drugimi kraji jako drago, drugi6 pa, da se ne nastavlja ve6 Italijanov, kakor jih ravno za zidarska dela potrebujemo. Vsaj je zadosti doma6ih mo6i, ki iš6ejo dela in kruha! Na te se je v prvi vrsti ozirati! Ce bi pa ne mogli doseči svojih namenov, bilo bi najbolje za nje, da se obrnejo do kakega drž. poslanca, ki bi se na pripravnem mestu pritožil zoper to krivico in zoper to nezakonitost. Kakor se 6uie, stoji v pogodbi, katero je sklenilo podjetnistvo z državo, 6rno na belem zapisano, da se morajo v prvi vrsti sprejeti avstrijski državljani v delo in le v slučaju, da bi teh ne bilo zadosti, kar pa tukaj ni, drugi delavci iz tujih držav. Ravno ti pa naši državi mnogo Skodujejo, ker so le za časa dela v državi, in ker po kon6anem delu poberejo zasluženi denar in ga na tak na6in izvažajo iz Avstrije. Kakor razvidirao iz teh dejstev, nimamo uzroka, da bi se ogrevali za tujce. Od Kapele. Obče veselje razlegalo se je širom slavne Avstrije vsled 501etnice vladanja Njegovega Veli6anstva presv. cesarja. Kakor blisek z jasnega neba uničilo je izvršeno zlodejstvo nad Nje Veli6., premilo vladarico Elizabeto, vso radost zvestih podložnikov in jo spremenilo v neizmerno morje žalosti. Vse namenjene veselice, zborovanja in shodi bili so hipno vstavljeni. Tudi shod pri Kapeli, dolo6en na 18. dan meseca sept., bil je deloma preklican; a vsem se pa to ni objaviti moglo zaradi kratkega 6asa. Oddaljeni veleslavni državni poslanec kanonik dr. Gregorec je zato prispel k nam in tudi vladni poverjenik. Ker se je vendar zbralo nekaj volilcev, poro6al je državni poslanec o svojem delovanju v državnem zboru in v kratkih potezah naslikal njegovo svetlo in temno stran v povsem mirni obliki. Kone6no se je sporainjal s solznimi o6mi pretužnega do^jodka v preslavni vladarski hiši ter izrazil najglobokejše so6utje nad nepopisno nesre6o, iskreno želeč: neskon6no modri Bog naj v svojih nezapopadljivih sklepih milostljivo krepi in tolaži preblago srce tako težko zadetega milega vladarja in ga ohrani zvesto mu vdanira Avslrijcem še mnogo let! Za ves trud in za tužnomile besede bodi gosp. državnemu poslancu javna iskrena zahvala! Iz Dobove pri Brežicah. Z radostjo sem bral zadnji dopis iz Dobove. Saj je dopisnik ozna6il naše razmere, ki ne morejo nikakor prijetno uplivati na pravega rodoIjubnega moža. Nemškutarija je preve6 razširjena, posebno v govorjenju, kar je zna6ilen znak in sramoten dokaz narodne zaspanosti. To trdim tudi jaz. Srečal sem v nedeljo moža iz Velikega obreža, ki gotovo pred svojim dvajsetim letom ni vedel, kaj je nemš6ina. Mislil si ie: Sedaj pa že moram pokazati, kaj znam in skrokamodro: >Guten amt, bie gec!« Pogledam ga, zavrnem ga odlo6no slovensko. a on ho6e klatiti nemško. To ie sramota! Če bi še vsaj pravilno govoril, bi mu naj bilo kolikor toliko odpuS6eno. Pa to kvasenje in spaketanje preseda že vsakemu. Mož si je gotovo trudil priučiti se nemS6ine v tisti dobi, ko je gonil na pašo še svojo nekdanjo kozo, kakor so mi pravili, a ta se mu je neki porogljivo smejala. Prihodnjič Vam pa, gospod urednik, povem ime vsakega, kdor bo kvasil nemš6ino. Tako je zadnji6 gospod dopisnik prav poro6al. Z veseljem raoram povedati, da so to spoznali tudi treznomisle6i kmetje, narodni možje, ki so trdili, da je stala v »Gospodarju« resnica. Da, kraetje, bila je resnica, pa povrh še žalostna resnica. Ravno tako je glede ob6inskih pečatov. Zadnji dopis raoram v toliko popraviti, da se še v resnici nahajajo samonemški pe6ati, od katerih ima jeden napis: Gemeinde Sela, Bez. Rann. Ni to žalostna resnica? Doti6ni župan pa je bil, kakor sem menda za trdno zvedel, celo na vseslovenskem županskem shodu v Ljubljani. Cast mu, gotovo raora biti ponosen na svoj narodni korak v slovensko Ljubljano, zato se pa tem manj spodobi in tem bolj nelepo je, da ima tisto nemško plesnjivo pe6atno spako. Pro6 ž njo! Župani, ki imajo slov. pe6ate, bodo gotovo blage volje svetovali, kako je treba odpraviti to narodno zlo. Nemškutarije je preve6 nadalje na napisih, ki spadajo v podro6je županov. Tako posebno na cestnih napisih, kakor na ob6inskih. N. pr. Strasse nach Gaberje, Dorf Gaberje. Ostali napisi so podobni. Ti napisi so popolnoma v oblasti županov, katere bodete, 6e ste gotovo narodni in 6e ljubite slovenski, materin jezik, odpravili, in dali dolžno pravico slovenskemu jeziku. Nadalje je neobhodno potrebno, da delate slovenske živinske potne liste, ne pa nemške »Viehpase«. Tako bodete vrgli od sebe vse narodne madeže, s katerimi ste obdani. Resnica bode v o6i. Zato pa sklenite, da ho6ete biti v bodo6nost v vsem slovenskega mišljenja in kar je še ve6, delovanja.