Delo skupščine v luči statistike
PREVEČ GRADIVA ZA ENO SEJO
Čeprav nas lahko statistični podatki včasfli zapeljejo na napačno pot in ne morejo povsem odražati realnega življenja in dela, z nji-hovo pomočjo vendarie pridemo do marsikaterega zanimivega spo-znanja. V mislih imamo poročilo o petletnem delu občinske skup-ščine Moste-Polje in njenfli organov v letih 1969—74.
Podatki iz poročila kažejo, da je bila v občinski skupščini v tem obdobju številčno najmoč-nej§a starostna skupina odbor-nikov med 35 in 50 leti starosti, in sicer kar 2/3. Od 80 odbor-nikov, kolikor sta jih štela oba zbora, je bilo na vodilnih me-stih 17 odbomikov, od tega 8 na položaju direktorjev. Gtede stopnje izobrazbe je prevlado: vala srednja, saj sta bila samo dva odbomjka z nižjo izobraz-bo. Prvič je sedelo v odborni-ških klopeh 54, drugič 18 in tretjič 7 odbornikov. Po tri ali več funkcij je opravljalo 8 od-bornikov, po dve pa 19 odbor-nikov.
Značilno je, da so skupščin-ske seje trajale v poprečju 3,30 UTe. To pomeni da so odboiniki presedeli na sejah približno 180 ur. Poprečno je bilo za vsako sejo predloženih 10 točk dnev-nega reda, kar je očitno pre-velik zalogaj, da bi mu bili od-borniki, ki so obremenjeni še z drugiin delom, lahkd kos.
Dejansko je bilo še več točk dnevnega,reda, kei so bili v ne-katerih točkah zajeti sorodni problemi. Vse to nam potrjuje domnevo, da so bili dnevni Tedi preobsežni in da se bomo mo-rali v prihodnjem, delegatskem sistemu temu izogniti če ho-čemo, da bo skupščinsko delo učinkovitejše in ekspeditiv-nejše.
Odborniki so v petletnem mandatnem obdobju morali ,,premleti" nad 5000 strani gra-diva ali 80 do 100 stiani gradiva za eno sejo.
Pfevladovale so teme iz go-spodarstva, komunale in stano-vanjske problematike, saj je bilo od 393 točk dnevnega reda kar polovico z navedeno vsebino. Najmanj so razpravljali o kul-turi (šestkrat), o telesni vzgoji (trikrat) in o krajevnih skup-nostih (samo enkrat). O sled-njih so razpravljali večkrat tudi skoz druge točke dnevnega reda.
Skupščina je sprejela 91 odlokov in 324 sklepov. Odbof-niki so zastavili 305 odborni-ških vprašanj, od katerih se je kar 200 nanašalo na komunalne in gradbene zadeve. To je tudi normalno in razumljivo, saj so
odborniki predvsem zagovarjali želje, zahteve in potrebe obča-nov po ureditvi drobnih lokal-nib. problemov. Mnogi od teh komunalnih problemov so za-dovoljivo rešeni in so odborniki prejeU zanje tudi pisne ali ustne dogovore; vseh pa razumljivo ni bilo moč rešiti v zadovoljstvo občanov. Mnogi še čakajo na rešitev in jih bodo morale reše-vati delegacije.
Ko so odborniki ocenjevali poročilo, so menili, da bi vanj sodila tudi podrobnejša ocena o delu občinske uprave in stro-koVnih služb, ki imajo rie-majhne zasluge pri uresničeva-nju skupščinske politike. Pred-vsem bi kazalo v poročilu po-imensko pohvaliti konkretne nosilce posameznih akcij - od administrativnega osebja do na-čelnikov služb.
ff