16. štev.
V Kranju, dne 21. aprila 1906.
VII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
•••->
Izhaja vsako soboto zve<>r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ta Mrt leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na Barabe brei istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust.
Deželnozborska volilna reforma.
ii.
Vladni zastopnik je v deželnozborski seji dne 2. aprila t. 1. podal izjavo, da pri Cisto različnem delokrogu deželnih zborov in državnega zbora splošna volilna pravica za državni zbor nikakor ni poklicana v to, izpodriniti iz deželnih zborov zastopstvo interesov. Vlada torej noče nič vedeti o splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor. Pa tudi, če vin da hoče obdržati zastopstvo interesov v deželnem zboru, bi morala po našem mnenju predložiti načrt, ki bi vsaj nekoliko odgovarjal pravičnosti nasproti strankam v deždi in bi stal na nekoliko modernejšem stališču. Saj je deželnozborski volilni red star že 45 let in od tednj se je korenito izpremenilo vse javno, poli* tično in gospodarsko življenje tudi na Kranjskem.
Vladni načrt pred vsi m določa deset poslancev za veliko posestvo.. Će se morajo že obdržati kurije v deželnozborskem zastopstvu, zakaj bi ne smel voliti v skupini veleposestnikov vsak, kdor plačuje 200 K realnih davkov (hišnega in zemljiške davka), in ne samo oni, ki so vpisani v deželno desko. Kako prednost imajo njihovi davki ali pa njihovo posestvo pred drugimi enako velikimi ali še večjimi davki ter posestvi? Saj je splošno znano, da ta v de
Uredništvo in upravnlštvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo.
PODLISTEK.
Deset let sokolskoga življenja.
Ob desetletnici Sokola r Kranju. Dne 6. maja letošnjega leta bode po teklo deset let, kar obstoja v Kranju tretje sokolsko društvo. Kratko življenje šele, toda Živa slika marljive delavnosti, včasih pa tudi nezavedne, a uporljive nezmožnosti ter lenobe. Razdelimo jo lahko v dve dobi: a) doba četovodij od početka do 1. 1901, b) doba načelnikov ali preporodna doba od I. 1901 do danes Predno pa začnemo povestnico zadnjega društva, naj povemo tudi iz življenja prvih dveh sokolskih društev, kar nam je zna nega; kajti videli bodemo rane, na katerih
želni deski vpisana posestva leto za letom »olj propadajo — prt zadnji deželnozborski volitvi jih menda niti 80 ni bilo več — da se polagoma razkopavajo in du bodo sčasoma izginili sedanji grofje in baroni s teh posestev, ki prehajajo vednobolj v domače lovenske roke. To tudi ni nobeno čudo. Zemljišče samo dandanes, obdelovano z dragimi delavci, ne donaša toliko, da bi pošteno redilo vsega dobrega vajeno plemstvo, da bi pa skrbeli za industrijska podjetja na svojih posestvih, zato naši baroni nimajo denarja, še manj pa podjetnosti. V tem oziru so vsi drugačni bogati češki kavalirji.
Ali ostanke nekdanje mogočnosti še hočejo ohraniti nemški graščaki in Čeprav štejejo danes jedva 45 s<ojih glasov v deželi, morajo imeti svojih 10 poslancev. In vlada jim to število dovoljuje, ker s tem nemštvo ohrani svojo moč. Nemci se vedno babajo, da so najvišji davkoplačevalci v deželi I Tu naj se pokažejo. Vsakdo, kdor plača 200 K realnega davka, voli v skupini veleposestva — in čegava bo zmaga? Tuje tudi polje za eventuvalne kompromise glede vseh treh deželno zborskih strank, zlasti z ozirom na razdelitev po okrajih. Kdor čuti pravično, mora biti za to, da veljaj enaka pravica za vse, ki plačujejo isti davek, najsi bodo potem ba roni ali ne.
Če bi se mogoče temu našemu predlogu očitalo, da bi potem prevladali meščani, ki imajo večje hiše v najemu, bi se kom
promisnim potom tudi lahko sklenilo, da je e zemljiški in hišno - razredni davek od neoddanih poslopij) merodajen za ve-leposestvo, s čemur imajo v tej kuriji vso moč v rokah večji agrarci.
Krivična je tudi razdelitev volilnih okrajev za volitev poslancev v skupini mest, trgov in obrtnih krajev. Ako se vzame na število prebivalcev, dobimo to-le podobo: 1.) mesto Ljub- •
ljami ... s 36.547 prebivalci 2 poslanca
je bolehalo spočetka tudi zadnje društvo, a jih srečno prebolelo.
1864-1867.
V dobi naše narodne prebuditve, letih šestdesetih minolega stoletja so se po inicijativi takratnega »Južnega Sokola* Ljubljani začela ustanavljati širom slovenske zemlje sokolska društva (samostojna in podružnice). Proces rojstva je bil takrat isti kot sedaj: a) izlet matrskega društva v kak kraj, b) pristop tamošnjih krajanov k istemu c) samostojno društvo ali podružnica. — Iz poročil Južnega Sokola* zvemo, da so Kranjci pozvali Ljubljančane na izlet. «Dne 29. junija odpotili so se sokolci (ljubljanski že ob 4. uri zjutraj v Kranj, v Šiški, so se vsedli na pripravljene vozove in dospeli v Kranj ob 9. uri. Slavno sprejeti od ta
2. ) mesto Idrija 3. ) Škofja Loka,	» 5.728 »	1 *
		
Kranj, Kam-		
nik, Želez-		
niki, Mengeš,		
Domžale. .	» 10.924	1 t
4.) Radovljica,		
Tržič, Kropa,		
Jesenice, Sa-		
va, Javornik,		
Kamna go-		
rica , Bela		
peč . . .	• 9.212	1 •
5.) Postojna,		
Vrhnika, Se-		
nožeče, Lož,		
Vipava in		
Girknica . .	» 8.021	1 t
6.) Dolenjska		
mesta in	i	
trgi . . .	»12.14» >	1 »
7.) Kočevje in		
Ribnica . .	>   3.234(1) *	1 »
mošnega fiitavničinega odbora, potujejo v mesto, oddajo zastavo mestnemu županu, idejo ob 11. uri k sveti maši, pri kateri pojejo slovenske svete pesni v občno pohvalo, imajo obed ob 1., pozdravljajo slavnega pesnika dr. Prešerna na gomili ob 4., telovadijo od 5. do 7., se vdeležijo besede in plesa v tamošni čitavnici do 2. čez polnoči; in podajo se potem zopet proti domu.* Kmalo so se pokazali uspehi tega izleta: dne 20. avgusta istega leta napovedo Kranci pristop k .Južnemu Sokolu*. .Novo veselje, novo pospeševanje v težki naši nalogi. V seji 21. avgusta se je temu listu odgovor napravil.* Ob obletnici ustanovitve .Južnega Sokola* dne 2. oktobra pa že zremo med Ljubljančani kranjske brate, tako pri skupnem nastopu kakor pri .občnem telovanju*. Toda Kranjci si kmalu pre-
Kočevje in Ribnica s 32.-H prebivalci volita tudi 1 poslanca, druga mesta z 8—12.000 prebivalci, ali pa 18.000 ljubljanskih prebivalcev, zato ker je veČina volilccv nemških Kočevcev, katerih vsak torej zaleže vsaj za 3 volilce po drugih kranjskih mestih.
Ce bi se za Ljubljano postavilo isto merilo kakor za Kočevje, bi morala Ljubljana dobiti vsaj 11 poslancev, zlasti če se upošteva, da Ljubljana sama plačuje 1,103.017 K davka, Kočevje s celim sodnim okrajem vred pa 104.651 K.
Ce bi se skupini Kočevje-Ribnica pridružil še industrijalni kraj Sodražica, bi štelo: Kočevju 1198 mošk., 981 žensk.,vkup 2179 preb. Ribnica 467   »   588   »    »  1055 » Sodražica 359   »  439  »    »   798 »
vsega skupaj 4032 preb. Torej še vedno izjemno mala skupina. Od teh 4032 prebivalcev je 2U84 Slovencev in 1803 Nemci; torej pravični Nemci še nimajo nobenega vzroka za pritožbe; ker bi pri takem položaju mogel na gotovo zmago upati le kak kompromisni kandidat.
Deželna zveza kranjska za pospeševanje tujskega prometa.
Lansko poletje se je ustanovila v Ljubljani deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev v naši deželi, ki obiluje prirodnih krasot. Splošno je tedaj pozdravila najširša javnost ustanovitev društva, ki si je stavilo za nalogo, pričeti s sistematičnim in organiziranim delom za to, da svet zve za lepote in mičnosli naše dežele, da so obrne pozornost tujcev na kranjske prirodne bisere in privabi tok tujcev v našo deželo. Deželna zveza, katere vodstvo je v rokah izkušenih, dalekovidnih, delavnih in požrtvovalnih mož, se je takoj z vso resnostjo lotila izvrševanja svoje lepe naloge. Pričela je takoj s pripravami za raznovrstne reklamne publikacije in z izdajo kažipotom Ker je vodstvo izpre-videlo, da treba našim ljudem pouka, kako je treba ravnati s tujci, ker je spoznalo za potrebno, da se v krajih, ki so vsled svoje naravne krasote posebno pripravni za letovišča, grade vile in hiše za nastanitev tujcev, je vse potrebno ukrenilo, da se spišejo potrebna navodila in izdajo vzorni načrti za graditev primernih poslopij. Bližnja avstrijska razstava v Londonu, ki ima po
mislijo ter ustanove že začetkom 1. 1865 samostojno društvo. '<Januar. Sokol se v Kranju osnuje, ima 22. januarja sijajen ples z udeležbo nekaterih ljubljanskih bratov in najde radodarnega rodoljuba Urbančiča ki mu les za telovadno orodje podari. 'Gotovo je, da je bilo malo to sokolsko življenje , dasi je bilo mnogo dobre volje, ; premalo razumevanja sokolske misli. Naši so prevzeli od Cehov pač samo vnanjo obliko, niso pa pomislili, da mora pod sokolsko srajco biti tudi gorko sokolsko srce, in telovadba jim je bila cirkuška parada. Drugače si ne moremo razlagat propada prvih sokolskih društev, zlasti ker smo slično provzročen konec zrli pri marši • kateremu sodobnemu društvu. Ne Čudimo se torej žalobnemu poročilu iz 25. maja 1865., da so propadla  skoro vsa društva po parmesečnem  življenju.   «Samo  Sokol v Kranji obstaja izmed vnanjih z 19 udi.»
_ Halje prili.
seben oddelek za krajeznanstvo, je dala zvezinemu vodstvu povod, da je nemudoma stopilo v zvezo z dunajskim prometnim društvo in s pripravljalnim odborom za prireditev razstave. Napraviti j6 dalo za lou-donsko razstavo mnogo krasnih slik najlepših objektov postojnske jame ter veliko oljnato sliko. Nadalje je dalo izdelati dva tipa, predsta ijoča gorenjskega kmeta in gorenjsko dekle. Mimo teh predmetov zbore razno že v prejšnih časih izdelane slike najlepših krajev naše dežele. Vse te predmete raz,tavi na londonski razstavi in jim pri-dodene potrebne spise, ki dado priliko, da so obiskovalci razstave hitro in ročno orientirajo. Izbrano pozornost obrača deželna zveza Bledu in Bohinju, ki bosta, ko steče karavančna železnica, prišla do svetovne veljave. Zlasti v Bohinju treba skrbeti za primerna stanovališča, za zgradbo vc-ikega modernega hotela. Zagotoviti je treba Bohinj slovenski posesti, preprečiti prodiranje tujega kapitala. Vsa ta dela zahtevajo mnogo duševnega dela, pa tudi denarnih sredstev. Deželna zveza, ako naj uspešno deluje, mora imeti svoje tajništvo s stalno pisarno, ki izvršuje številne tekočo posle in sklope zvezinega odbora. Imeli mora zanesljivo osobje, ki se poglobi v dela zvezana z akcijo za pospeševanje tujskega prometa v velikem in enotnem slogu. Vse to stane dokaj denarja, ki pa je plodonosna investicija in mora v bližnji prihodnosti nositi lepe obresti. Požrtvovalne može, ki so prevzeli iz čistega rodoljubja težavne posle, je treba podpirati in dobro zasloniti iz javnih sredstev. Doneski društva ne morejo zadoščati, Deželna zveza je doslej, kakor smo že poročali, dobila podporo od železniškega ministrstva v znesku 400 kron, od kranjsko trgovsko zbornice 500 kron. Mesto Ljubljana je votiralo za pospeševanje tujskega prometa 4000 kron, vendar se pa ta vsota ni izplačala deželni zvezi, ker namerava občinski svet ljubljanski obrniti ta denar predvsem za reklamo v prid Ljubljane. Izrekamo upanje, da se v tem pogledu ne bo postopalo pretesnosrčno, reklama za deželo kranjsko je implicite tudi reklama za njeno glavno mesto. V interesu enotnega postopanja in olajšanja dela marljivemu zveznemu vodstvu je pač, da se postopa solidarno, ker se pri tem prihrani dokaj stroškov; vsekakor pa bi bilo želeti, da se iz tega kredita ako ne ves, saj večji del nakloni deželni zvezi. Tudi deželni zhor kranjski jo v zadnjem zasedanju dovolil 6000 kron za pospeševanje prometa s tujci v deželi. To je hvalevreden in razumen čin, s tako svoto se da kaj storiti v prid dežele; hkratu pa se da vspodbudo zveznemu vodstva, Če vidi, da se njega prizadevanja umevajo na pristojnem mestu. Zali bog tozadevni sklep deželnega zbora šepa. Dovolil se je prispevek 6000 kron, pravijo pa, da se je pozabilo skrbeti — za pokritje, Kakor čujemo, se de želni odbor ne more odločiti, da bi izplačal deželni zvezi dovoljeno vsoto. S tem je zveznemu vodstvu malo pomagano, anga žiralo se je za gotove naprave, tekoče stroške ima za pisarniške potrebščine, bla gajnik pa zaman Čaka na izplačilo. Take razmere seveda ne izpodbujajo in ne navdušujejo. Želimo iskreno, da dežolni odbor kranjski v skrbi za dejanske gospodarske interese razveže ta gordijski vozel. Vsi pridobitni sloji v deželi bodo na njegovi strani. S. T. V.
Dopisi.
Iz Dražfloš. V zadnjem (Domoljubu* se zaletuje nekdo v naše bralno društvo, posebno v njegovega predsednika, učitelja Stupica. Sicer se skoraj ni vredno pričkati z lažnjivim »Domoljubom*, kateremu pravijo mnogi prav po pravici »Lažiljub*, vendar ne
bo od škode, čc primemo laZnjivega dopisu na malo za ušesa. Možička bode zadnji občni zbor društva. Saj vemo zakaj! Zato, ker ni bil izvoljen v odbor. Pa, kaj se hoče? Naši udje so že toliko pametni, da volijo le zanesljive in za društvo zaslužne ljudi za odbornike, ne pa kake veternjake. Sedaj si pa oglejmo laži v omenjenem dopisu. Dopisnik laže, da predsednik ne pusti nikomur nič govoriti. Na občnem zboru ima vsak pravico izreči svoje želje, pa tudi sicer predsednik rad upošteva vsako željo Članov. Kar se pa ne obravnava na občnem zboru, o tem vendar odločuje odbor, saj je zato izvoljen. Kdo pa naj urejuje in gospodari v društvu, ali mari ne tisti, ki so za to izvoljeni. Volitev odbora se vrši že več let po listkih, torej bi bili udje že davno lahko odstavili sedanjega predsednika, če bi ne bili zadovoljni ž njim, posebno ker jih jo na zadnjem občnem zboru sam prosil, naj izvolijo drugega. Na občnem zboru je res nekdo predlagal sobotnega (Slovenca* v naročitev. Pobili pa so ta predlog drugi udje, ki jih je bilo trideset navzočih. Posebno starejši in veljavni možje so zahtevali, naj ostane vse pri starem. Učitelj Stupica pa se je izrekel, da je zadovoljen s predlogom, samo naj se potem naroči tudi en list druge stranke, češ: da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona. Naslednja debela laž je ta, da so bili na občnem zboru samo moški izvoljeni za odbornike. Naše društvo ima tudi 16 ženskih udov, in že več let imamo navado, da eno izmed teh izvolimo v odbor. In če je odbor lo pravilno izvoljeno odbornico postavil letos za blagaj-ničarko, jo to njegova pravica. Naša pravila pravijo namreč: vsak ud ima pravico voliti in voljen bili. Nesramno je od dopisnika, da si upa pisati take laži, ko je bilo toliko prič. Ali ima mar Dražgošane za tako neumne, da bodo bolj verjeli taki neresnici, četudi je pisana v <Domoljubu>, kot pa svojim očem in ušesom? No, pa kdaj je še pač klerikalec pisal resnico I Vidi se, da hodi dopisnik v visoko šolo za laži, in reči moramo, da dobro napreduje v tej stroki. Čestitamo ! Dopisnik pravi tudi, da učitelj Stupica ne trpi nobenega katoliškega lista v društvu. Seveda <Mir>, »Domovina*, (Naš List*, «Dom in svet* so menda luteranski ali turški ali bogve kakšni I Očita tudi našemu učitelju njegovo rejeno postavo. Vprašali smo g. učitelja, kateri reči pripisuje, da tako dobro izgleda. Rekel nam je, da temu, ker mirni) in zadovoljno živi in ne pozna jeze in nevoščljivosti. Zato svetujemo «Do-moljubovemu* dopisniku, naj tudi on opusti jezo in sovraštvo, pa se morebiti tudi on kaj porodi. Morebiti bo kot rejen Človek imel več sreče na prihodnjem občnem zboru, Naših mož in fantov pa naj dopisnik nikar ne uči, kaj jim je storiti. Imajo že vsak svoj porci-jon pameti in menda nobeden manjšega kot on. Toliko za danes! Ce pa vas še kaj srbi, pa le povejte, bomo pa m popraskali,, drugič pa s (štrigelnom*.
Iz Cerkljan. (Epilog k nekrologu.) Že je potekel prvi mesec in že so porasle prve bilke na grobu Josipa Barle-ta in prve solze so se vsušile za dragim ranjkim, ki ga je otela smrt ljubečim rokam sorodnikov in prijateljev. Spomin mrličev je svet in celo pogani, trdosrčni Rimljani so govorili: cO> mrtvih ničesar, če ne dobro.* In pri nas v Cerkljah? «Mi nismo pogani, torej ni, da bi se ravnali po poganskih načelih.* Taka je morala naših klerikalcev in farovških mlekarjev. In tisti, ki je nespodobno pljunil na Barletov grob, je bil nekdo iz klerikalnih vrst. Pljunil je nespodobno in je poslal smrdljivo svojo gnojnico v šenklavško pomivalko, ki je potem smrdela iz 20.000 izvodov širom domovine in preko njenih meja. Resnično, lep izgled ljubezni do bližnjega je tako pisanje I Glejte svoje pijance in prešestnike in jih opisujte in ne godrnjajte in ne zmerjajte poštenih ljudi, ki jim niste vredni odvezati jermenov na čevljih. Poiščite moralo, ki ste jo izgubili, in ne mazite si čevljev ž njo, pač
pa srce, srce... In Berletovo ženo omenja tisti pobalin, kot bi mu bila skrivila lasi Kaj ga briga ženska, ki se ni mešala ne v iarovž in nj t kaplanijo in ne v politiko? Samo da otresa svoj umazani jezik in da onečašča spomin mrličcv ... In v ljubljanskega župana g. Hribarja se zoletuje listi smrkavec. Ali ga mogoče peče vest, da ne bo šel g. župan za nobenim njegovih strankašev k pogrebu ? Ali ga žali inteligentnost g. župana, ki jo je pokazal s tem svojim dejanjem? V naših očeh je g. Hribar s tem svojim činom Se mnogo več" pridobil, kot je bil poprej. Po-koval je, kako spoštuje spomin prijateljev, dolgoletnih iskrenih prijateljev. Bomo videli, kdaj bo pogreb katerega vaših pristašev tako veličasten I Recimo, kake Marijine hčere, ka terih število se je zelo pomnožilo; dvomljivo je seveda, če polovica, ali celo dve tretjini zasluži to ime v pravem pom<nu besede. Bog ne glida na plave trakove, ampak vidi v srce in dušo! Samo svetohlinstvo . . . svetoklin stvol — Pozdravljeni inpljujte prihodnjič po pomazanih suknjah svojih ljudi 1
Novice iz selške doline.
— Konsumno društvo na Češ njici je imelo 10. aprila občni zbor. Poprej se je govorilo, da bodo vse skupaj prodali in društvo razpustili, sedaj bodo pa menda še eno leto poskusili. Ker se nam fkodu zdi, da bi se izgubilo kaj narodnega premoženja, ne želimo, dn bi prišel konjederec tudi po to zadrugo kot je po Železniško. Po občnem zboru so mnogi udje zelo zabavljali, kaj se selška duhovnika vtikata mednje in hočeta gospodariti.
— Sodarska zadruga na Ćeš-njici je pa imela občni zborna velikonočni torek. Oddala je blaga za 44.000 kron. Lepa svota 1 Samo čudno, da je dobička bilo le 700 kron. Načelnik je pa dobil za svoje poslovanje 2200 kron. Tudi pri tej zadrugi je mnogo nevoljo, ker mnogim članom se že neumno zdi, da bi lačna vrana «fu-trala* sito.
— »Domoljub* še vedno prežvekuje Šliberjev dolg. Povemo mu, da se je g. Sliber zadolžil najbolj one čase, ko je gostil duhovnike in jim prirejal love. Ko bi bil on tem malo prej obrnil hrbet, bi bil gotovo že uredil svoje gospodarstvo, dasi je prevzel «vse snedeno* posestvo.
— Kako da »Domoljub* ne vidi gospodarstva klerikalnih šnopsarjev? V Martirijem vrhu so po trditvi prejšnjega kaplana g. Sušnika politično najbolj izobraženi ljudje, in vendar ni v vsej dolini nikjer takih pijancev, tako zanikanjih gospodarjev in toliko izprijenosti.
Meščanski volilni odbor
vabi na
SHOD
deželnozborskih volilcev
ki se vrši
t pondeljek, dne 23. aprila 1.1. točno gsf ob 8. uri ivečer v gostilni g. F. Mavrja
v Kranju.
Poročala bosta:
1. C. Pire: O vladnem načrtu volilno reforme la kranjski deželni zbor.
2. Dr. J os. K u-ar: O strankini organizaciji.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Smovc je padel v jamo — tra-a-la, žaba ga j' zagrtbla — boj -pn-so. Ni ga več na županskem stolu . . ,
— Nov župan je bil izvoljen v četrtek 19. t. m. popoldan. Ljudstvo je vse prnti Smovcu razven par /aburjev in Poma-rančarjev. Zato pri volitvi župana ni dobil Smovc nobenega glasu. Gledal je tako kislo, kakor ga bi bili celi post namakali v jesihu.
— Sedaj je konec vseh Smo včevih hudobij, ki jih je uganjal pnd županskim imenom. Smovc je sedaj odstavljen ia vselej. Klerikalci so se zbali naših volilcev in tudi svojih, ki so bili vsi proti Smovcu, drugače bi morda še volili Smovca.
— Zadnji čas je bil, da so ga pre kumili raz županski stolček. Takega župana ni imela nobena občina, kakor ravno naša. Smou1 je izrabljal županstvo samo v svojo korist in v oškodovanje vseh poštenih ljudi. Ničvrednežev Smovc ni preganjal, ker so mu pomagali pri njegovih spletkah in tožbah,
— Smovc sedaj zopet lahko pokriva šloiirkc posekan h smrek z mahom in deli krompir v peharjih.
— Novi župan je gospod Josip Su šteršič, po domaČe Tome iz Seničice. Naša stranka je bila zanj že pri obč. volitvah in ga je tudi volila v tretjem razredu. Od njega ne zahtevamo nobenih obljub, pač pa priča kujemo, kakor ga poznamo kot poštenjaka, da bode nepristransko županil vsem i kleri kalcem kakor nam, ki nos ni v občini M»d vode prav nič manj, kakor klerikalcev. Po sebne mu jgpporočamo, naj se ne pusti komandirati td znanih hujskačev, ker ti ga bodo zapeljali na tako pot, kamor on ne žeti sedaj. Pred vsem pa naj bode pravičen župan. Od naše strani mu ne bodemo metali polen pod noge.
— Kaplan Brije hi v srcu zadovoljen z novim Županom. Smovc mu je bil bol všeč. Vendar se kaže na videz veselega, a v srcu je jeza.
— V «Smrdoljubu> se zaganja Brajc v Kreka iz Govejeka. Veseli se nad tem, da se Kreku ne godi tako dobro, kakor gospodi po fnrovžih. Res pravo krščansko veselje ima Brajc pri nesreči svojega bližnjega.
— Svoje kimavce naj pogleda Brajc kakšni so. Kurja babica je bila prav ob kratkem obsojena zaradi obrekovanja na 100 kron, Semič je v preiskavi zaradi krive pri sege, Rožnika zasledujejo vsled goljufije, Smovc nosi krcno kaznovanih ljudi s 16 kaznimi i t. d. Kaj koče Brajc še več? Zato naj se ne veseli tega, če so podtaknili Kreku besede ki jih ni govoril. Sicer pa še ni stvar pri kraju
— Golarjeva žaba je tožila stavbenega podjetnika Kožuha, ker je ta v naglici izgovoril resnične besede, da on ni tako neumen, kakor golarjeva žabu, Žaba je hotela, da bi Kožuh priklical v treh časopisih, pa se ni zgodila ta nesreča.
— Kdor še ni videl »uradne žabo jo lahko vidi naSenici. Tam kvaka v svoji hiši
— Golarjeva žaba je ob volitvah dajala denar volilcem, pa nima niti toliko da bi kupila vole za oranje. Zato vidimo na njegovi njivi, da orje s kravami. Žaba orje s kravami, to je imenitno.
— Pogrebno pesem Smovčevemu Županstvu so zapeli v četrtek zvečer. Ta večer so bili katoliški odborniki tako sladko ginjeni da so od Sore do Rakovniku ves čas peli »Živa žaba notri plava.* Pa je res to!
— Nov železriiški most delajo pri Svetju. Zgradili bodo tik sedanjega železnega novega, ki bode tudi iz železa. Postavljen bode na leseno podlugo. Ko bode narejen bodo stari most odmaknili proč, na njegovo mesto pa postavili novega. Zgodilo se bode to tako naglo, da no bodo vlaki prav nič imeli zamude. Inženerji res znajo delati skoraj čudeže.
— Sadje se pripravlja tod okoli cvetju. Da bi le vreme bilo ugodno, da bode iz cvetja tudi kaj sadja.
Tedenski politični pregled.
0 volilni reformi. Minister Bvlandt-Rheidt jo izvršil razne premembe o volilni reformi, ki se tičejo števila mandatov in razdelitve volilnih okrajev. Sedaj hoče ba-runtati s poslanci, Slovenci ne dobe seveda nobenega mandata več. Te je požrl SušteršiČ.
Baron Pfno. Nekdanji trgovinski minister Pino je umrl na svojem posestvu v Borovljah. Pino je pripadal TaatTejevemu ministrstvu in njegova zasluga je, da so ustanovili v Avstriji poštne hranilnice. Ko je odstopil kot minister, so ga imenovali čez nekaj časa za bukovinskega deželnega predsednika. Po svoji upokojitvi je živel na svojem posestvu v Borovljah. Na starost je oslepel. Bil je pravičen Slovencem in osovražen od velikovških nemškularjev.
Štajerski Slovenci - triov klerikalnega izdajstva, V »Slov. Narodu* čitamo: »Izvedeli smo iz najzanesljivejšega vira, da je vlada definitivno skrčila število slovenskih mandatov (za državni zbor) na šest v tistem trenutku, ko je minister notranjih zadev grof Bylandt-Rheidt definitivno razpravljal z dr. Šušteršičem. Znano je, da so štajerski slovenski poslanci sprva zahtevali 9 mandatov; to svojo zahtevo so kasneje vzpričo splošnega položaja skrbili na S mandatov, a obenem kratkomalo izjavili, da je to njihova končna zahteva, od katere ne odnehajo niti za pičico pod nobenim pogojem. Po večkratnih pogajanjih se je nazadnje minister Bvlandt-Rheidt napram slovenskim štajerskim poslancem izjavil: „8 mandatov ne boste mogli dobiti, toda 7 vam jih gr9 in 7 vam jih tudi dam!" Iz te izjave je razvidno, da se je vlada že odločila, da da štajerskim Slovencem 7 mandatov. Kasneje je bii pri Bvlandtu tudi dr. Sušteršič in je razpravljal ž njim o zadevi volilne reforme. Ta konferenca Šušleršičeva je bila odločilna za usodo slovenskoštajerskih postulatov glede števila mandatov I Po tej konferenci s Šušteršičem namreč ni minister Bvlandt-Rheidt napram slovenskim štajerskim poslancem ničesar več hotel vedeti o prej že obljubljenem 7. slovenskem mandatu, marveč je neizprosno vztrajal na stališču, da štajerskim Slovencem zadostuje 6 mandatovl To je golo dejstvo, to je najčistejša resnica I Sedaj ima besedo dr. Ivan Sušteršič, ako si upa izpodbijati naše navedbe in tajiti opisane dogodke, Toda z dokazi, z dejstvi naj pride na dan, ako more in si upa, zakaj s prostaškim psovanjem in s podlim zavijanjem ne bo spravil s sveta resnice, da je on in nihče drugi zakrivil sramotni zločin, da je izdal in prodal štajerske Slovence vladi in Nemcem 1
Zarotnisko vprašanje na Srbskem se
je začelo reševati. General Atanackovič je na svojo lastno prošnjo vpokojen; isto storijo tudi drugi vodje zarote. Na ta način se v kratkem obnovijo redni diplomatični odnošaji z Anglijo. Odstop zarotnikov bo časten, ker so oni vnovič žrtvujejo za domovino, kar zasluži popolno priznanje.
Punt na portugalski vojni ladji. V portugalski vojni mornarici je izbruhnil punt.
Mornarji vojne ladje <Don Carlos« so zvezali vso Ustnike ter brzojavill v Lizbono, da bodo mesto bombardirali, ako se jim no izpolnijo sledeče zahteve: 1. pomiloščenjo vseh puntarjev, 2. odstranitev ujetih častnikov, 8, boljšo službene razmere. Večina častnikov v mornaričnem ministrstvu je za ugoditev uporniških zahtev.
Novičar.
Osebna v*«t. Tukajšnji konceptni praktikant, g. H. Svetek, je prestavljen v Ljubljano. Izvršovalni odbor narodno-napredne
stranko je imel dne 18. t. m. sejo, da določi smer politiki narodno - napredne stranke. V tej seji je izvrsevalni odbor vsled soglasnega sklepa proglasil, da narodno -napredna stranka vstrajaj pri zahtevi, da se uvede za volitve v deželni zbor splošna in enaka volilna pravica s proporcionalnim sistemom. Ako bi pa to ne bilo v danih razmerah dosežno, dal je izvrsevalni odbor narodno-naprednim poslancem v deželnem zboru kranjskem navodilo, pod katerimi pogoji bi se mogla vladna predloga o volilni pre-osnovi za ta deželni zbor sprejeti za podlago nadaljnim razpravam, pri Čemur je izvrsevalni odbor vsled soglasnega sklepa sprejel za načelo, da naj v novi splošni kuriji volijo le oni polnopravni državljani, ki sicer nimajo volilne pravice. Končno je izvrsevalni odbor izrekel deželnim poslancem narodne • napredne stranke zahvalo za njih odločni nastop v zadnjem deželnozborskem zasedanju ter jim izrekel popolno zaupanje.
Šenčurski župnik, duhovni svetnik A. Kukelj se trudi, da bi bil zopet voljen v občinski odbor in da bi spravil znanega Ivana iz Srednje vasi na županski slolec. Župnik je lahko duhovni ali celo papežev svetnik, za občinskega svetnika ga pa ne maramo, Ivanu pa tudi svetujemo, da naj rajši ostane namestnik patra Hijacinta in naj prireja romanja magari v deveto deželo, županski stolec nuj pa pusti na miru, ker je to zanj španska vas. Šenčurjan.
Na dopis is Šenčurja v predzadnjem »Domoljubu;- prinesemo zaradi pomanjkanja prostora obširnejše poročilo in odgovor v prihodnji številki. Iz tega znamenitega poročila bode razvidno, kako se peha duhovni svetnik za dedščino in zakaj vse bero po-tulmjeni kaplani maše.
I. telovadska izkušnja tolovadk Sokola v Kranju. Ni še dolgo, kar smo se vzrado-vali nad živahnostjo in prožnostjo našega šolskega naraščaja, in že nas je naš Sokol očaral z nastopom naših marljivih Sokolić. Sokolska koračnica zuzveni, s krepkim in lahkim korakom prikorakajo naše vrle sestrice in sestra. Kratke modre suknjiče vzletavajo nad ličnimi Inačicami, in ko zazveni povelje, se njih vrste razvijejo z lahkimi koraki in plesnimi obrati; pri vsem se kaže ženska nežnost in milina teh naših Sokolić Ti zdravi cvetoči obrazi, ta zdrava, oblikovita telesca in telesa vzbujajo veselo upanje zdrave bodočnosti. In zopet povelje: vrste se razmaknejo k prostim vajam. Sestave zaokroženih gibov in njih dobra izvedba nam pričajo o trudapolni marljivosti in resni volji. Pri marsikateri sestrici je še gib nepopoln, toda voljo, trud in veliko veselje opažamo pri vseh. Kratek odmor. Bratje pripravijo sestram orodje, in zopet se ti vse premice in suče, skače in gugljc.  Vsepovsod živahno
vrvenje in življenje. Mnog potlesk jim je zahvala, izročimo jo pa še mi: izvrstno. Omeniti moramo še posebno prvo vrsto ter pohvaliti posebno nastop na bradlji. Nobena vaja ni presegala ženskih moči, povsod je vladal princip žensko telovadbe: gibčnost in prožnost, nič robatega, vso lepo zaokroženo. Vsaj pa tudi ni namen ženske telovadbe vzgojiti žene-Amazonke, ohranili ji moramo ono nežnost in milino, one lope zaokrožene črte ženskega telesa, katore so ravno odznak prave in zdravo ženskosti. Ohraniti žarkost ter milino pogleda, nič srpega no maramo, šc manj pa izzivajocega, smomo-kavalirskega, in zato nam nikakor ni ugajal nastop ljubljanskih tolovadk s fl irejem. -- Aj, to promicanje, to hitanje! Mačka lovi miš, kako veselo vrvenje to, kak srebrni smeh in posmeh nerodni mački ter urni miši, in pa narobe. Vse to jo vrvenje mlade krvi ženskega naraščaja, katera so mora in hočo razživeti. In zopet zazveni sokolska koračnica, naše telovadko korakajo. Mah — in že so v zastopu. Ob glasovih narodnih posnih se gibljejo in sučejo kiji ter same. Ne moreš skoro slediti vsakemu gibu. Glodalci so vsi zavzeti, vsaj še nikdar niso videli vaj s kiji. Vsaka vaja jo živa priča pazljivosti ter hitre misli. Hvala Vam, drage sestre, hvala! — Ena, dve —m pred nami se razvije krasna alegorična skupina; naše ženstvo hiti k sokolski zastavi ter se ji klanja. Deco pelje k nji, prisega nanjo. Krasna bodočnost Slovanstva! Hej, Slovani, nam doni na ušesa. Naprej sestre, naprej! — Nuj Vam ne bodo to strokovna ocena, podali smo Vam samo utis na gledalec, kot strokovnjaki Vam pa kličemo: Le daljo! Mnogo bodo še truda, mnogo zamujenega šc ponovili, mnogo novega še naučiti! Naj bi se pomnožile ter rastle vrs^e, in naj bi zraste! iz Vas krepak sokolski zarod! Na zdar!
Opozarjamo na današnjo plesno veselico s koncertom, pri katerem nastopi prvikrat mnogobrojni mešani zbor.
V Gorjah klerikalci podirajo konsnm. Tako zabitih in poneumnjenih ljudi, kot so klerikalci v Gorjah, je pač težko najti še kje na Kranjskem, kar pa ni popolnoma nič čudnega, če so pomisli, da nas naši pastirji pitajo samo s prazno slamo »Domoljuba in »Bogoljuba«, katero le semtertja zabelijo z otrobi pastirskih listov od tistega pastirja, ki s srebrno palico in za drag denar pase po-klerikaljeno Slovence na Kranjskem. Naši pastirji seveda ne potrebujejo niti palice za svoje paševanje, njim zadostuje rabeljska roka, kakor smo že večkrat poročali. Zato je pa tudi čisto umevno, da so njih ovčice izgubile zadnji funt pameti, Lansko leto so praznovali petletnico propada lastnega bralnega društva, letos se pripravljajo, da praznujejo propad zadruge in čez 10 let skoro gotovo praznujejo desetletnico slovesnega uničenja zadnje trohice svojih možgan. Da to nikakor ni pretirano, so razvidi iz naslednjega: Gorjanci so si omislili konsum že pred več leti. Sedanji predsednik mu je brat nam že iz cerkvenih tepežev znanega Umruževega Janeza, ki velja v očeh gorjanskih devic za «gospoda». Proti konsumu kot takemu nimajo tudi nezadružniki ničesar, dasi ni nedolžen laži in drugega, kar se mu pa ne smo v zlo šteti ali celo v greh, ker je te grehe popolnoma opral krst, ko je bil krščen na imo katoliško podjetje. Vsled tega je konsum do danes dobro uspeval, to se pravi, da so ljudje pridno kupovali katoliško blago in da so sc popolnoma odpovedali brezverskemu blagu ostalih trgovcev. Videč, da je konsum brez konkurence, si izmisli zviti predsednik konsuma, ki jo obenem Marijin otrok in sezida tik konsuma gostilno in prodajalno za vino itd. Za zidavo nove hiše mu je posodil celo kaplan Zabret 1000 K, bodisi, kakor sc ugibljo, ker je zadrugarsko prodajalko za ženo vzel, bodisi, kakor je sam rekel, ker je pobožnega fanta rad imel. V novi hiši začne on kol predsednik zadruge konkurirati proti zadrugi s svojo prodajalno. Vino prodaja za celo -I kr. ceneje, samo da bi zadrugo, ka-
teri je predsednik, uničil. Kdo bi mislil, da se bo naše nekdaj nfoe ponosno ljudstvo vzdignilo kakor en mož proti takemu mačeha-predsedništvu in proti tej očitni goljufiji napram vsern zadružnikom in da bodo zadružniki vsaj zahtevali, da se njen predsednik odstavi. Kaj še? Ubogo zapeljano ljudstvo ga še hvali, češ, da je tako dober, da še ceneje daje kot v zadrugi, v kateri so vpisani. O svela prostodušnost! Tu se pa res pravi biti silno predrzen pri takih ljudeh še kaj o pameti in razumu govoriti. Da so pa taki, se pa imajo samo zahvaliti svojim nebeškim farjem, katerim naj dajo in zaupajo v*e svoje premoženje, svoje žene in dekleta, svojo grehe in neumnosti in, kar je najhujše, tudi svojo pamet. In slednje najstrahovitejše nesreče se še celo vesele, vesele se, da so postali ubogi na duhu, kajti sedaj jim je nebeško kraljestvo zagotovljeno. Sv. Jurij, gor-janski patron, dodeli jim vsaj tam merico pameti!
Pri vojaškem nabora t dkofji Loki,
katori se je vršil 10. t. m. za mesto in okolico, je bilo potrjenih 38 fantov. Dne 18. t. m. je bil nabor za Poljansko dolino; potrjenih 14. Dne 19. t. m. za Selško dolino; potrjenih 38. Skupno število v Skofji Loki potrjenih mladen-čev je torej 90. Vsakoletno število potrjencev iz Poljanske doline se vidno manjša. Vzrok je seveda — žganje.
Noto društvo. V Stražišlu pri Kranju se je ustanovilo zabavno tamburasmo druHvo Lipa> in je dež. vlada potrdila njegova pravila.
Novi črnuški most čez Savo bo v
kratkom dogotovljen. Železna konstrukcija je že 14 dni dovršena docela, le pobarvati jo je še treba, Most telita 516.133 kg. Stavbna tvrdka VVagner je zaslužila 205.569 kron 70 vin. Na mostu je pot za vozove separirana od onih za pešce. Kolavdacija pod-stavbe se vrši prihodnji teden. Most se izreči prometu prvi teden meseca maja.
Deželna zveza za pospeševanje prometa tnjcev na Kranjskem naznanja, da je določila nižjeavstrijska trgovska in obrtniška zbornica kot specijalni komite a\ sirijsko razstave na mednarodni razstavi v Mdanu v sporazum ljenju z »deželno zvezo za tujski promet na Nižjeavstrijskem« gospoda Alojzija Ghirettija, uradnika c. kr. finančnega ministrstva, kot vodnika (cicerona) v pisarni tujskega prometa na avstrijskem oddelku milanske razstave. Imenovani funkcijonar, katerega bo spoznati po črno-rumenem traku, ima nalog, občinstvu biti na razpolago v pisarni tujskega prometa, osobito pa dajati pojasnila o domovinskih .pokrajinah in postajah za tujce. Njegova naloga je tudi, namenu odgovarjajoča porazdelitev v pisarni razpoloženih prospektov, brošur, zemljevidov in drugih reklamnih tiskovin. Vsled želje nižjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice se je poučilo gospjda A. Ghirettija, ki je zmožen italijanskega, francoskega, angleškega in nemškega jezika ter vsled tega za službovanje na razstavi vrlo sposoben, pri našem tajništvu najnatančneje o njegovem bodočem službovanju in se mu naročilo v interesu tujskega prometa po avstrijskih deželah najobjektivnejše postopanje. Kolikor je bilo potrebno, se ga je seznanilo tudi z razmerami tujskega prometa v avstrijskih kro-novinah in z organizacijo posameznih deželnih zvez za pospeševanje tujskega prometa.
Narodni kolek »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani* bodo odslej rabila tudi ameriška slovenska društva. »Slov. podporno društvo sv. Jožefa v Brooklynu» bode prvo, ki zatrži z njim na svoji veselici meseca aprila. Naročilo ga je po zastopniku ameriških Slovencev g. Antonu Trstenjaku, kontrolorju mestne hranilnice ljubljanske. Ko beležimo ta narodni čin svojih ameriških rojakov, želimo, da bi bil v spodbudo vsem onim društvom v naši ožji domovini, ki našega narodnega koleka ne rabijo. — V tem navedenem veselem pojavu se zopet prepričujemo, kako nam prednači Amerika, in sicer v vsakem obziru: v socijalnem in v narodnem.
Kolikokrat in kako prepričevalno smo že n. pr, klicali slovenska društva v domovini na narodni kolek in kazali ob tem na brate Čehe. A to bolj ali manj zaman — -sedaj pa prihajajo Amerikanci, akopram jih še klicali nismo. — Zato živele, naše zavedne sestre, in živeli, naši zavedni bratje, tam za oceanom! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V* Ljubljani, dne 5. aprila 1806,
Dražba sv. Cirila in Metoda t Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so nam v noči od 23. na 24. marca t. 1. v naši družbini Soli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in zahodni strani. Družbino voistvo je vkrenilo potrebne korake na višjih oblast-vih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot, na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: moralno sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasprotno toliko nizki naših sovragov in materijeina sreča, ker so nam denašala sijajnih domoljubnih preplačil. — Slovenci! Beležujoč Vam dejstvo o barbarskem tržaškem napadu na nad kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno še prihodnje dni spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dičnega slovenskega izobraženja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 4. aprila 1906,
Izbruh Vezuva. Strašna poročila prihajajo o izbruhih Vezuva. Naprej od Porlici proti Resini, Torre del Greco in Torre An-nunciata ni možno več bivati. Akoravno so svetilke prižgane noč in dan, se na par metrov daljave ničesar ne razloči. Prebivalstvo beži in ker je ustavljen ves promet, primanjkuje živeža. Tudi v Napolju je nebo zatemnjeno in zrak je težak, da se težko sope. Prič li so zopet padati mali kamenčki, ki pokrivajo mesto. Radi debele plasti padlih kamenčkov in radi teme je ves promet v okolici Torre •del Greco in Torre bianca ustavljen. V Torre del Greco, ki ni poškodovan od lave, je padlo toliko peska in kamenčkov, da se uderejo vse strehe, ako jih ne očistijo; toda primanjkuje delavcev. Istotako so v nevarnosti strehe v Napolju, ki so polne pepela in kamenčkov in ki tvorijo veliko težo. Delavci nočejo na streho, ker je vse preplašeno radi potresa, Iz razvalin cerkve v San Giuseppe Vesuviano so izvlekli 105 mrličev. Nadaljuje se iskanje mrličev, ki se nahajajo pod razvalinami raznih hiš v Ottajanu, doslej so dobili 50 mrličev. Dež je razdejal mesto Sarno v pokrajini Sa-lerno, ki šteje 20.000 prebivalcev. Večji del prebivalstva se je zamogel rešiti. Sarno je industrijsko središče, v predilnicah dela 8000 delavcev. — Zadnja poročila pravijo, da se je Vezuv umiril, pepel na t dež je ponehal, in zopet sije solnce. Prebivalstvo se je nekoliko 'umirilo.
Grozen potres v San Franciscu. Po 5.
uri zjutraj je bil 18. t. m. strahovit potres v :San Franciscu (Amerika), ki je zrušil skoro ves trgovski del mesta. Podsutih in ubitih je več sto ljudi. Vsled potresa so popokale vodovodne in plinove cevi ter je vsled tega na stal po raznih krajih požar, ki se strahovito Siri, a vode za gašenje ni, tako da morajo z dinamitom razstreljavati hiše, da bi zabranili širenje požara. Mestna hiša, ki je velj sedem milijonov dolarjev, je v razvalinah. Cele ulice so porušene, prebivalci so strašno zbegani, ker se je potres pozneje ponovil Med Luizunom in Ranizio se je vsled potresa pogreznila železnica na daljavo treh kilometrov. — Okrog 30.000 hiš je porušenih. Ubitih okrog 3000, ranjenih pa 20.000 ljudi Nečloveški sin. Blizu Komorna je kmet D6b6t()s zaprl svojo 801etno bolno mater v svinjak, jo zametal z gnojem, da bi lakote umrla. Za hudodelstvo je zvedelo orožništvo. Starki so do kolen noge skoraj popolnoma segnile. Po telesu je imela 20 vbodov z gnojnimi vilami. Zverinskega sina so odpeljali v ječo. _
Llstnioa uredništva.
V Dratiroflfl! Donita iz druge mkn numo prnjell.
LotorUHka irelka dne 14, aprila t. L
Trst:     18    53     84    35 90
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 17. t. m.
Prignalo se je 84 glave goveje živino, 2 te-
l li^lMlIU OC ju Dl gnuu    flu.ojc /.it m v,
leta, 22 prašičev, — koz, — ovco, — bus. 50 kg pšenice K 8*25, prosa K 6'—,
rž,
uu Kg pšenice n. o       piusu a u --, u
K V—, ovsa K 8-25, ajde K 6'-, fižol, rib ničan K —   , koks K — i—, krompir 1*80.
Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenlje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSo vlcu, A. Trevnu
ter gospe) Jerici Morlč*. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Spi-Ulske ulice 7. 3-69
Zanesljiv
w !kažipot! -m
se priporoča p. n. izletnikom za bližnjico iz Kamne gorice proti Radovljici.
Na isti poti se izgubila palica z odbito kljuko; pošten najditelj naj jo vrne proti primerni nagradi. \ 66
Spretnega ln znnesljivega
64—1 sprejme takoj
Valjioni mlin Vinko Majdic v Kranja.
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine In srebrnlne od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6-67
G. Jincr-lcVih dc4K.il
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na baVarsKi način Varjeno pitfo
6095
80
55
39
Kdor ljubi ka k »n In tokoltdo, Umu bodi priponAtn:
Ivana Hoffa
Kandol-Kateo
ki iinu imjm»nj toliAt t mM, U tornj n»jl«t« |T"-b*r> u, n« proTiroA» n koli im.rloitl In J* ob nivjlmlj-i»m okutu I »rudno poe«nl Prllttn «11110 t imenom lT»n Jlod In f. Itvjo vnritvnno in »m V
Znvojlpo 'McgOOviiiarJin >    » '/.   BO •
Dibivd <• [mvi'"l
„Oklopno" kolo
solidni, najbolj priljubljeni stroj z zvoncem, acetilinsko svetilko, predalčkom in orodjem. Dveletno jamčenje za obod in druge dele. W Cena 95 kron.
Mittlor & Co., Dunaj XIII/5 Hitteltergstraiie 27
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in poštnine prosto 47-4
HIMBRI OC jukv MOM COMCOUft**
Z0b0- tehnični Stcljt
Oton Scydl
pri gf- dr. E. Olobočniku v Kranju
Zobovja, tudi no kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi slat a, dalje vravnalnioe in obturatorjl se izvršujejo po najnovejših 79-47 metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse soboidrav-nllke operaolje izvršuje tu spooljalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
M. Vidic
Izdelovalec sodavice, malinovega soka ln pokalic (kraherl)
v Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke.
'29-49
posfrtiba točna, m^enc nizke.
se sprejme takoj
ni Iv. rr. Lannrela t
Pozor! Trgovci!
Prej 140 sedaj 160 kosov finega peciva za samo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje.    224-IT
^Vti^ratirailo.
Uljudno naznanjam si. p. n. občinstvu, da sem Otvorit V Kranju (hiša g. Kušlana pri ceikvi) švicarsko delavnico za are. Izvrševala se bodo tudi popravila zlatnine, srebrnlne in optičnega blaga v lastni delavnici.
Izobraževal sem se pri najznamenitejših švicarskih tovarnarjih in si pridobil prakso kakor malokateri urar.
Opomba: Kdor pošlje ali prinese 5 nr k popravilu, se mn ena brezplačno popravi.
Kdor hoče zatorej imeti zanesljivo in dobro popravljeno uro, naj se* obrne na
prvo švicarsko delavnico
ker tam bo vsak najbolje in najhitreje poslrežen. 69-s
Z velespoštovanjem se priporoča
Matko Glavnik, urar in optiker.
Je bodisi kar se tiče blaga ali cen
Angleško skladišče oblek £J
v EjubJjani, Glavni trg St. 5 brez podružnice.
i* i * * a«,* r*-g—ii* i-vr*ru~Vf"»"i ii^u~Vy^u"w_rOjrix*i
Kar doslej ni bil« mogoče
je odslej mogoče!
Površnik za gospode ali ulster .... a gld. ('>■■-Najnovejši moderni dolgi paleto za dame . > 5*— Obleka za dame najnovejšega kroja, ali meter
dolgi paleto......... > 4'—
Moška obleka ali havelok...... » 3*60
Suknena obleka za dečke.......250
Višnjev nararonik z rdečo naglavnico (kapuco)
za otroke v poljubnih velikostih . .     » 2'50> Haveloki za dečke in deklice, jopiči, volnena krila, kakor tudi elegantne bluze v vsa koja ki h barvah......... » 1-501
Suknene hlače, najnovejše obleke za dečke
in gospode, modni klobuki ....     » 1*20 Moderni klobuki, pique-telovniki, srajce, oprava za dečke, obstoječa iz: hlač, vesljaškcga telovnika in Čepice ...     »   1*— Kostumi za tri- do desetletne otroke   . .     > 90 Otroški klobuki, obleke za prah, telovniki s
pasom za gospode, bluze .... » —'50 Čepice, kravate, Moire-pnsi za dame. slamniki » —'20 Najnovejši klobuki c. kr. komorne in dvorne
klobučarne. P. & G, Habig na Dunaju     » 4'—
=- Vsi predmeti so najokusneje isgotovljeni. ~
Velika izber finega angleškega in francoskega sukna sa obleko po meri, ki se na Dunaja in v Berolinu po najmodernejšem kroju hitro isgotavlja.
Velespošlovanjem
678 O. Bernatovlc.
priloga „Goren|cu" if. 16 h I.19O6.
(liirčKc najbolji! VrsU)
kupuje v večji množini (vreče po 20—26 kg). A. Šmira, Dunaj 17/1
81-9 Elterleinplalz 7.
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št. 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
za gospode, dečke, in otroke.
Konfekcija za dame,
Solidno blago
po čudovito nizkih cenah
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine 82-6 prosto.
priporoča po gfld. 4'50
gld. 5-50, 7 50, "8-50, 950, 1050, 1250 14 50, 16*50 in 20*—, rasno vrstne ročne košarico in kovčke (Kofer) v različnih velikostih in cenah,
Andropogon
najboljše sredstvo za rast las; stoki. 3 krone
Najboljše strune ,,»..„
za citre, gosli in kitare, kakor tudi razno galanterijsko in špecerijsko blago na
drobno in debelo priporoča
M.
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
▼ katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. druž. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192.
8-9
104-98
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage In vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška uloga 121—79
Ivan Jax-a v Ljublji
Dunajska cesta 17
priporoča svoju najbolj priznane
hvalile stroje in kolesa
loniki u ilopoMjujo na zahlovunje zastonj.
Najbolje za zobe,
Dobivaše v lekarni g. K. Savalka v Krala
Najcenejša in najhitrejša vožnja ti Umerijo le s parnlki ,Severnonemikega Lloyda'
iz Bremena v ]tew»york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVilholra II, Kronprini Wilhelm, Kaiier Wilhelm der Grrosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti občeznane gostilne <Prl starem Tislerju*.
Odhod ii Ljubljane je viak torek, četrtek in tobrto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne drtave kakor: Colorabe, Meiiko, Californija, Ariromi, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington nudi nase društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Oaldeston. Odhod na tej progi it Brr.nena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal t i more in na vbb ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Coloinbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—25
7274
i i
i
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varilna zna<a »lad f>i!4 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta 7.nv.irnvaln:t dmtbn proli o|fiiju jo Dftjbogntojihi in najslađa v Avilrijl. je nojvNje kon cd-jonirunu. j« odgovorna av-litjski sodni oblasti in se ko<a z vsako »lično domačo zavarovalnico. Zavaruje le lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju in streli
na poilopjlll, premakljlveih blunu in vsakovrstni zalogi, zivanijejo so lahko travniški in polj »k i pridelki, dalja celo živina, ki j- morda na pa U od strele zadeta. Zavaro-valščina je Inka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno .;e tako solidno zivarovalnico.
Nastiiln Skoda, se hitro pregleda in takoj izplača.
RlHM pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radotzkvjovu ulica št. 6. 818*18
g
■M
I
i
t
§
jcenejsa in največja domača Jplsfr Razpošiljanje švicarskih ur na
eksportna tvrdka. ^'M^^^Ki^ m kra^° 8vetftl
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
isW
Št. 602,   Nikelnaila ankei-
priporoča svojo izborno zalogo najli-nejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šaflntusen, 0-
mega, Roskopfj Uranja i. I. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. -   Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam od jemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest.
st. 805, Prava srebrna riiin-
remontoar.KoHkopf, trpežno Ravn0 j6 USOl najnOVCJŠi VOllM CBllik, jtaftmnalijH'. trpeino k>-
kolesje, gld. 24i>, enaka iz .   .   . ' «« i   i i       ki ■ majem moeni pokrovi, km.
pravega srebra gld. 3%, Kateri se  pOSl]6 ZaSlOllj in pOStOlUO m, ,st< t dobrim anker-
ista z dvojnatlm tršim sre- UTOStO. kolesjem gld. B'96 in napivj
brnim močnim pokrovom .# «, n \       . ,.. ..
gi.6-50 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti* 114 4i
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko jo danes m.
JCamburg
z najnovijima parobrodomn, s kuterlraa je sigurnost vožnje nnjpoprilnejri ter zibauje parobroda skoraj ppuolnomo preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih pomikov, katera so ime-eta:
,)j|in 690 8 »vljevdolg,74 širok, iltfl 511 glob., nosi 22.250 ton,
nosi
t 25.000 ton, ter vsaki se enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. Seunig, £jubljana, KotodvorsK« ulice ft. 28.
in prepropr
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška tlela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z /.lato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-81
J. Spreitzerjev naslednik
UUBUANA,
SlotiiSlcove ulloe fit. 4.
stineiio-onifiltio in »trukcilsKo mmimm,
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: io3!»!l
valjični zastori (Rollbalkeu).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in droge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w-4i
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peci in glinastih izdelkov
--v Ljubljani. -
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča conjenetnu občinstvu svojo delavnico v iz* delovanje vrst oblek II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni, Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčntkl naiboljgega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-44
0845